uto lxx. it. m
uma ja vaaic dan popoaina, izvzemal nadet)* m
vrst • Dts 2, do 100 mt 4 Dto 240, od 100 do 300 vrata Dto       Popast po dogovoru, tnseratai dave* »el)a mesečno v Jugoslaviji Din IX—. sa Inozemstvo Din
a DtD S» vsčjl
00 JU potu O petit Narod«
Dl UPfcAVNMTVO
-28. «1-24. 21-25 ta 21-22
Pođrotniet: MARIBOR, Stroasmaverjeva 2b — NOVO MESTO. Ljubljanska c, toefon at. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: flln>—nftj»i> m ulica 1. telefon st. 66; podružnica uprave: Kocenova ul 2. tetasbn St 100 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Postna hranilnica v Ljubljani St. 10 351
Francija stopa zopet aa plan:
živahna delavnost francoske diplomacije
Največjo pozornost posveča francoska diplofnaci}a zopet Srednji Evropi in Balkana — Zakulisna diplomatska bitka med osiKem Rim — Berlin ter Francijo in Anglijo
PARIZ, 10. maja. p. Francoska diplomacija razvija zadnje dni izredno živah no diplomatsko akcijo. Zunanji minister Delbos je sinoči izjavil inozemskim novinarjem, da bo imel v teku tega tedna važne razgovore. Najprvo potuje v London, kjer se bo sestal z Edenom, nato pa gre v Bruselj, kjer bo imel dva dni razgovore z belgijskimi državniki. 19. t. m. se sestane v Parizu z avstrijskim zunanjim ministrom. 22. t. m. pa bo imel sestanek s finskim zunanjim ministrom.
Včeraj je imel Delbos dolg razgovor z ruskim zunanjim ministrom Litvino-vim. Ta sestanek spravljajo v zvezo s [ pisanjem ruskega tiska, ki zadnje čase vedno bolj naglasa, da so se francosko-ruski odnošaji znatno ohladili ter da je pod takimi okoliščinami postal franco-
sko-ruski pakt brezpredmeten. Sedaj gre za to, da se odnošaji med Parizom in Moskvo zopet popravijo.
Posebno živahno delavnost razvija francoska diplomacija tudi v Srednji Evropi, zlasti v pogledu Poljske, Jugoslavije in Rumunije. V poučenih pariških krogih smatrajo, da o sklenitvi nameravanega italijansko-rumunskega pakta ni več govora. To je predvsem uspeh diplomatske intervencije Francije. Na ta način se Češkoslovaška ne Čuti več izolirane. Razgovori, ki jih je imel turški ministrski predsednik Ineni s francoskimi državniki, so razpršili medsebojno nezaupanje ter znova poglobili sodelovanje Francije in Turčije na Sredozemskem morju in na Bližnjem vzhodu. Nesoglasja zaradi Aleksandrette so poravnana
Pričetek nove napetosti med Italijo in Anglijo?
Kaj pišejo angleški Usti o odloku italijanske vlade glede prepovedi angleških listov v Italiji
LONDON, 10. maja. x. Londonski listi Se !p danes komentirajo ukrep italijanske vlade, s katerim je razen treh prepovedala v Italiji vse ostale angleške liste ob enem pa or.r>oklicala vse poročevalce italijanskih listov v Londonu. Tam je ostal samo zastopnik uradne agencije Štefani. Današnji listi naglašajo v svojih komentarjih, da Anglija ne misli slediti temu zgledu Italije. V Angliji vlada tradicionalna svoboda tiska, ki je v Italiji že davno več ne poznajo. Zato tudi ne morejo razumeti, kako je mogoče, da londonski listi svobodno komentirajo dogodke ne samo v Angliji, marveč po vsem svetu in imajo tudi o Italiji svoje mnenje.
Avstrijsko delavstvo terja pravico
Delavska spomenica kancelarju Schuschniggu
Dunaj. 10. maja r. V političnih krogih mnogo korne-ntirajo spomenico, ki .jo je i*-ročila kancelarju S-liuschnicrgu zveza delavskih zaupnikov .ki zastopajo 70.000 kovinskih in tekst) ln-h delavcev \z štajerske, Nžje Avp'.rijsko. Tirolske in Prcl:\rlske. V svoji sponu>n:rj na ze4o prostodušen nadjo na zmot n v;: jo notranjepolitični položaj in opozarjajo knno^raIrja na to. da je zaman vse njecovo prrza« leva nje ta ohranitev samostojnost} n neodvisnost Avstrije. 6e se pri tem ne nakloni na najširše sloje prebjval-srva.   pred v»«>m   pa   na   delavstvo.     ki mu
lahko pri tem nadi najini itn<\jso podporo. Za to pa je predvsem potrehno. da prjzna delavstvu njetrove pravice. Predvsem mora dobit! delavstvo svol>odo. da se more svo-bodno organi^irati svobodno voliti svoje predstavnike in se zdnržj t* v svobodnih organizacijah Sedanj satenu prisilnih organi 7Aci i .ki po brez kontrol^ delavstva, ne more pridolvt.i dela\>it.va. Razpuščen^ ortra-njzaoije se morajo ol*novjt,i  n zap'enjeno
premoženje vrnit*. Sedanjemu stanju, ki je oropaJo delavstvo in naineSoenstvo slehernih pravje. se mora napravi*j konec. Ce se to zgodi, bo imel kancelar najjnejo oporo v delajvrstvu, ki pa v sedanjem pok>žayu ne vi«ii nobeme ratlike med hitlerjenski m reumom v Naročili fn aivtorrtat$vniin rezmram v Avstriji. Eden in dnics sta za delnvstvo ne*=r>rejem'1 jiva. &ponwn!ica covo^i rrr*hn obširno o socialni zakoTrodaji položaja socialnih netanov ter poziva kancemarja, naj se ot.rese ozko*«rčno^ti \n odloča} xa 55rofco-notezno politiko demokracije, ki bo naj!>oli še jamHrvo m av$t<Ti.jsko sa«moi»toinost V vladnih krogih sicer priznavajo da r-tvr.e-ma delavstvo pravlno stalile, vendar pa so etfede na/Sna mnenja deljena. Zmernej-šn- kroči se ie deli onsa zavzemajo sa tesnejše sodelovanje s socialisti. S<rw*eo sedanjega TAmanje-^oli^nega položaja Avstrije je niožipo da pride v notranv-; 00V'tfk-<" do važnih reform.
Nemška zavarovalnica bo izplačala za »Hindenburga« 196.090.000 dinarjev
Potniki so bili zavarovani za 2.4, posadka pa za 3.28 milijonov mark
Berlin, 10. maja. r. Po zadnjih poročilih se je število smrtnih žrtev katastrofe nemškega zrakoplova »Hindenburg* povišalo na 38. ker so v bolnici podligli še trije člani posadke.
Ponesrečen: zrakoplov je bil zavarovan pri nemški splošni zavarovalnici za 6 milijonov mark Za potnike je bilo sklenjeno posebno zavarovanje za primer kake nesreče. Po*n»ki so bili zavarovani pri vsakem potovanju za skupno 2.4 milijona mark. Za posadko je bilo sklenjeno posebno zavarovanje za primer nesreča in smrti ali invalidnosti. Zavarovanje za primer smrti je znašalo 1.06 mi'iiona mark. sa primer invalidnosti pa 2.12 milijona mark. Skupno zavarovanje je torej obsegalo 13.9 milijonov mark (v našem denarju 198 milijonov dinarjev). Vodstvo zavarovalnice je že objavilo izjavo, da bo takoi izolaealo vso zavarovalnino, kakor hitro bo^o sporočeni rezultati uradne preiskave Dm*ba bo tudi v bodoče zavarovala ner^ke zrakoplove ter njihove potnike ln posadko
Preiskava se vrši s treh strani. Na eni strani vodi preiskavo ameriško trgovsko ministrstvo, ki nadzira potniški letalski promet, na drugi strani mornariško mi-nistrstvo, ki Je pristedno m promet letal
in zrakoplovov tujih držav, končno pa se bo danes pričela preskava. ki jo bo vodila posebna ameriško-nemška komisija strokovnjakov, ki naj ugotovi predvsem vzroke te katastrofe.
Zdravstveni izkazi v Nemčiji
Partz, 10. maja. AA. Iz Berlina poročajo* da bodo morali po posebnih sklepih vlade vsi nemški industrijski delavc; imeti tako zva^o zdravstveno izkaznico Brez nje ne bo mogoče nobenemu delavcu dobiti službe, pa tudi ne bo imel pravce do nobenih drugih olajšav in ugodnost' k jih delavstvu zagotavljajo zakoni za primer bolezni, nesreče itd. Po vseh industrijskih podjetjih se bodo vršili periodični obvezni zdravniški nregledi delavstva. Rezultati takega pregleda se bodo delavcem vpisovali v njih zdravstvene knjižice. Taki zdravniški pregledi so se pričeli že v industrijskih podjetjih v Hamburgu, Kolnu, Aachenu in vzhodnih havajskih krajih.
PARIZ, 10. maja z. Usti se danes mnogo bavi jo z obiskom turškega ministrskega predsednika Ineni j a, ki se je na potu v London za cel dan ustavil v Parizu.
»Journal« je objavil intervju, ki ga je njegovemu poročevalcu dovolil turški ministrski predsednik. Med drugim je turški držav nik dejal: Pri razgovorih, ki sem jih imel z Blumom in Del boso m, smo obravnavali najprej obče politične probleme in smo ugotovili, da se popolnoma strinjamo glede političnega sodelovanja za mednarodni mir. To sodelovanje se mora nadaljevati v okviru obstoječih mednarodnih ustanov, ki jim pripadata i Francija i Turčija. Govo rili smo tudi o težavah, ki jih bo treba še odstraniti glede iskenderunskega sandžaka Za vsako ceno bo treba najti rešitev za vsa ta vprašanja, ker drugače ne bo mogoče v popolni meri izvajati načelnega sklepa, ki je bil sprejet v ženevi. Mi imamo samo eno željo, da bi se namreč turški narod mogel
mirno razvijati. Turški narod je dokazal, da iskreno želi sporazumeti se z vsemi svojimi sosedi.
»Oeuvre« naglasa, da dopuščajo včerajšnji razgovori turškega državnika v Parizu najugodnejše razmere glede francosko-tur-ških odnosajev. V kratkem se bo pokazalo, ali bo načelna soglasnost Turčije in Francije glede vseh mednarodnih političnih vprašanj zadostovala, da bi se o priliki končne ureditve iskenderunskega sandžaka postavila podlaga bodočemu francosko-turškemu oaktu o vzajemni pomoči.
»Ami du Peuple« pravi med drugim, da *o francoski in turški državniki proučili podrobno vsa bistvena mednarodna vprašanja. Govorili so tudi o sedanjem položaju na Balkanu ter v vzhodnem delu Sredozemskega morja Po mnenju tegrn lista, se jr o priliki teh razgovorov pokazalo, da se Francija in Turčija strinjata v prav v«*oh teh vprašanjih.
Vsi listi naglasa jo da bo še le bodočnost pokazala, ali gre samo za prehoden ukrep v zvezi s kronanjem, ali pa pomeni ta korak Italije konec džentlmenskega sporazuma med Italijo in Anglijo in prieetek nove napetosti. Tudi oni trije listi, ki so še dovoljeni v Italiji kritizirajo ta ukrep '.n se popolnoma solidarizira jo z ostalim angleškim tiskom, ki ae zaradi te prepovedi nič ne razburja. V vladnih krogih izjavljajo, da se jih stvar nič ne tiče, ker je angleški tisk svoboden in mu vlada ne more ukazovati, kako naj piše o Italiji. V londonskih krogih so prepričani, da bo italijanskemu zgledu sedaj sledila tudi Nemčija.
Poročila s španskih bojišč
Ofenziva generala Mole pred Bilbaom je zopet v zastoju — Na drugih frontah nič novega
Valencija, 10. maja. .A_A. Na madridski fronti je več oddelkov upornikov še zmerom obleganih v vaeučirskem okraju Ponovno so poakućali predati obroč, ki a ga sklenili republikanci okrog njih. da bi tako spet dobili zvezo z zaledjem. Poskusili so tudi izvrtati predor pod reko Man-zanares. Zaradi peSuen, zemlje pa jim tudi to ni uspelo.
Republikanska vojaka je med tem polagoma prodirala proti Carabancheiu. Uporniki še nadalje bombardirajo dan za dnem civilno prebivalatvo v Madridu. Madrid v zadnjem času trenski oddelki spet zlahka zalagajo z živežem. Na fronti v Guadala-jari so republikanska letala močno bombardirala Castejon, J ena rez. Siguenzo in tovarno cementa v Saragcsi. Uničila so tudi večje število vozov.
Južao reke Taje je bila razdejana plinarna.
Na severni fronti se je položaj od konca aprila do danes znatno spremenil, spričo izredno odločnega odpora Baskov. Sovražnik je bil povsod prisiljen k umiku. 1. maja so uporniki po radnj zahtevali ojaoenja in večje množine sanitetnega materiala. Pri spopadu v blizini B rmea so bili uničeni trije nacional stični bataljoni. Ropu-blilkanske čete so dalje zaplenile večje količine vojnega materiala. Na baakiSiti fronti je b k> v zadnjih 4 mesecih sestreljenih 11 tujih letal, štirje piloti pa sO bili ujeti.
Uporniška letala še nadalje bombardi-rajo nezaščitena mesta in vasi Evakuacija civilnega prebivalstva iz Bilbaa se z vso na^lioo nadaljuje. Pretekli teden je prispelo v bilbaj&ko luko 6 angleških tovornih ladij, ne da bi ae jim pripetil kakršenkoli incident. Republikansko letalstvo je imelo v pcslednjih dneh več pomembnih uspehov. Na južni fronti prodirajo dalje vladne čete posebno na sektorju Motrili. Tam so zavzeli zelo važno višino Rujar.
Boji za BUbao
Bilbao, 10. maja. AA. Na severni fronti je nasprotnik ostro napadel naše postojanke pri Beimeu. Pri tem sta ga močno podpirala topništvo m letalstvo. Vladne čete se it, eno bore. da bi zadržale na-cionaPste. Pri Rigodi in Eibaru je prišlo le do manjšega obstreljevanja z obeh strani. Pri A!avi je bilo onemogočenih nekaj korcentrav:j  upornikov okrog Sebigakia.
Nji Jarami so pričele vladne čete izvajati hud pritish na uporniške postojanke pri P rales de Rio. Včeraj v popoldanskih urah je bil izvršen prvi napad. Pod zaščito tankov so republikanske čete navalile na nacionalistične jarke in ponekod potisnile sovražnika za cel km nazaj.
Vladnim četam je uspelo izboljšati svoje postojanke pri Fuenti Ovejuni. Vladno letalstvo sedsj zlahka onemogoča promet na cesti, ki vodi proti Azuagi.
Poročilo frankovcev
Guerujca jo. maja. AA. Nacionalisti so ae včeraj bori i neprestano do 17. ure, da b, se polastiti poslednjih vrbov gorkaaga masiva nad Soiubo, k* se razteza od Guer-otoe ro rta Macrcbaho. Tri naotoftifcrtjone kolone so pod zaščito nacionalistionega topništva prešle v napad Proti večeru so Že tzvršle vse nalog«, ki so jim bfrle poverjene Nasprotnik pa je ostal se nadalje na evo j h postojankah v zafiadnem dehi gorske-ffa masiva. Njegove utrdbe so stalno pod osmjem nacionalističnih topov. Nacfooafeti so sf t tem izvojevali prosto pot za posied-nri napad k- naj zlomi odpor Baskov pred BiFbaom.
v Barceloni zopet mir .
10. maja. AA. 2rv4je«je je ▼
Po odredbi vi a* le eo s*' nanovo oi vonji*- v.»c banke, k ni in gledališča. £ svoje strani uo vladne ukrepe podprle tudi vse tin&iks n«' orjrai«i«ic«ije. Po ulicah se ze ruši;,, barikade im promet se spet jtotau^ma razvija. '/. zastopniki vaJtjncijsk» vlade je prspalo ^ Kajvelono 5.000 moi napadalne ^ar«!«. n 2 mot(WTzj.raria odde'k.-) vojaštva Pre<5<j\ tstvo po j<* i*>rnpa.t;čiit> ppreji"»K). Po informacijah v!a»LniJi krofov v Uar-loni je re*l vzipo-st?wtf general .i d. katerega r:i7,r>>!oi/Jjjvp sHe šo hfie v /a^njVm trenutku zelo oja iV»ne. '/.a novem jreneraluejrn tajn ka zedi-njenf delavske zveze je tvl im^novar .Ir^** dl Va.rjo. ki je prei vtnjI te funkcije, in k\ je !>i povoje odstavijei m je tedaj prevzel njegovo nse-sT«i sedaj [>okojn; ^ntosđo
Ses»3. Kakov znano j«j So-se puiei *> prilik-posle« ln jih neredov.
Čitajte in širite »Slovenski Narod«!
Spremembe v diplomatski službi
Beograd. . maja. p. Kakor se je izvedelo, bodo poleg že ■Hmik sprememb v diplomal-t>ki *>lu/.l>, izvržene še nasledn-je: sedanji nigotilovert -ki poslanik v Rimu Jovan Du-5i^ lx> preineščon v Bukarešto. ate*nski [lOslan-ik Rist:^1 pode v Rim. ravnatelj oddelka v zu nanjern niinistrslvu Ivo Andric bo imeuo van la poslanika v Varšavi, ponvočnik zurui
njega m:nistra MartiTiac za poslanika \ Bruslju, poslanik Kasidolac pa bo premeščen rz Bukarešte v London. Za novega pomočnika zunanjega ministra bo imenovan bržko ne sedanj stalni delegat pri Društvu -iaro dov dr. Subota.
Beograd. maja. AA. Premeščen je k katastrski upravi v Ljubljani Josip Sever, doslej v Derventi.
Združenje pooblaščenih graditeljev v Ljubljani opozarja cenjeno članstvo na jutrišnji se tane k. kj bo ob 15- v posvetovalnici Zbornice za TO I v zadev* sklenitve nove kolektivne poeodbp. Uprava.
Politični c6$ctn
Važna razsodba
driavnega sveta
Oblast je rv*o ječ osno odobrila pravila druitva »Svetilnik«, ki ti /V nacfsfo nalogo, da proučuje sv. pismo in v . tv/r .< tem proučevanjem izdaja ter mtpeimm primerne knjige. 7. delovanjem teti., cfms/VS pa nisn bili zadovolini gofmi' fcrog) ki tO s s\r>jimi pritožbami končno Joser1'- m policiiska
oblast drvitvo razpustil.i nje prekoračilo v pravilih mu določeni delnkr(yg Društvena uprava se ie prt*'i razpustitvene-mu odloku pritožila na i/r.; nmi wmi v Beogradu, ki je pritožbi v ee k ni obscJu ugodil in razpustit\*eni odlok motici jaka Oblasti l.ot protizakonit razve!iavil. l)r?;r\-no sodišče fe utemeliifn svojo Mxffro fako /e Rn/pust kakega društva je skr.tmo sred<t\<>. ki se ga oblast Lihko poahUi !e. nAo bi vsi drug\ ukrepi ne motili doseči, d.i bi H preprečilo nezakonito dejanje« širjenje knjig, ki kasneje zapade o zaplembi ali kazniva dejanja, ki se za+jrese na sfess omtaahnmm dovoljenem nestanku, pa še ne pomenijo, da je drust\H> prekoračilo s\,r>> v pravHlk <>/n i-eni uehtkrog ali da je protizakonito delovalo. — Ta sodba drž.nru \i sodišča te n.t-eelne važnosti. Pripon»čanu, dru*t\om. ki ia\*no delujejo, da si tv razsenibo za MM tfafr čaje dobro zapomnijo \' današnjih \'vfe-^ritičnih  ea*ih   ,e  treba  z  vsem računati!
Za spoštovanje in čuvanje zakona!
Bei>graj<ka revija »Jl ':n>7« piie »Samo-upni-u« ye nedavno zttheU - hi pisanje »l)'j-hro< niku« o tem. kako ho no\f>iz\i>freni predstavniki nekih občin » Dalmaciji od ttranili z občinskih p<>'opir iu**os(o\-vnsko zastavo in po /.ikonu | t cd.ni Kane €>bčinske table, in je z o/.irom ti.-, '<< Pripomnila: »Ako je vse to točno, a /d <e. da /e. potem se rnoratno malo obširne, rx>muditi pri teh žalostnih poiavih. Poir.bno je, da se stvar nreišče m da se eksempt&riČno kaznujefo ne samo krivci, ki so se pregrešili proti zakonu, marveč tudi oni. ki so po svojem službenem položaju poklicani, dn čuvajo ta tak on. l)rža\'na zastava 'e simbol naše dr-ave, ki ga morajo .spoštovati \-si \ko ho-fiffjo gotovi nesolidni elementi 'lorabiti liberalnost današnjega režima v tvoja separatistične namene, se bodo *koro prepričalit da so v hudi zmoti. Zakon se mora spošto-\'ati in kdor ga ne tpoofu >e. mora hiti ka-/no\\m!« — roda »!)uhro\'n<k« n/ * tem nikakor »odkril Amerike«, ker zt> te stvari \'edo že tudi vrabci v ftatmaCJM pa tudi mi smo jih zabeležili ob proslavi dneva uedinjenja in >nm bih raji tega svojega patriotizma — udarjenil Zato nam malo čudno zveni, da se baš »Samouprava«, ki ji je' vsekakor lag/je. kakor nam. da je točno informirana, vpr.išiije »ako je vse to točno.* Sicer pa nas \<escli, da se je tudi ona posta\n'fa na staL.+ e. zaradi katerega smo mi dobili s škarjami po gla\'i, — da se namreč ne sme trpeti poniževanje državne avtoritete v prav nobenem slučaju, ker bi to ne pomenilo liberalnosti, mar\xč anarhijo in bi ne vodilo k sporazumu, marveč bi dajalo potuho baš skrajnim elementom, ki jim sploh ni ležeče na sporazumu. Ali s čimer se zlasti strinjamo, to p* stavek, da se morajo poklicati na odgi>\ornost »ne samo krivcit ki so se pregrešili proti zakonu* marveč tudi oni, ki so po s\'ojem službenem položaju pozvani, da čuvajo zakon.* In ne samo. da se strinjamo, marveč bomo ceJo posebe p<KJprli »Samoupravo* v njeni zahtevi, zlasti ako bo v tej zahtevi dosledna do konca, in ako bo zahtevala, da se odgo\'orno*t, o kateri smo govorili, ne ust mi samo pri podrejenih čuvarjih zakona, marveč da se prenese tudi na one višje .*
Rovarji so zopet na poslu
V Subotlci izhaja list •Kei'en* Ko je jel izhajati, je poudarjal, da bo zastopal politiko JRZ. V svoji zadnji številki je objavil članek, v katerem razpra\Hja o dveh Jugoslavijah, o eni — bivši avstrijski in o drugi — sedanji s\'ohodni in neodvisni Jugoslaviji. V tem članku piše med drugim: »Ogromen del ižokavcev je opustil svoje narečje m uskoči! med Hrvate. Sedaš zremo čuden pojav, da so se prvotni čakavd Hrvati otihotapili rudi v telo kaj-kavcev Slovencev in v telo štokavcev Srbov, Bunjevcev* Sokcev m drugih, tako da so danes Hrvati ne samo čakavci. marveč rudi kajkavci in štokavd. Toda niti eden štokavec ni po rasi Hrvat in naj se tudi smatra za H rvat al.. .* — Pričela se Je, kakor Je razvidno* stara borba, ki je zlasti cvetela v časih pokojne Avstro-Ogrška. Prepirajo se za — osiovo senco, kdo Je koma ukradel — jezik, ali Je Hrvat 5r-bc, aH Srb Hrvata. Nedavno smo o tem bedastem prepira in o tej otročji borbi objaviti žgočo satiro Krka v beograjski »Javnosti*. Opozarjamo na to satiro naše čitatelje.
Borzna poročila.
Dr. Marjan Bu kovic, ld se je včeraj ▼ Triglavskem pogorju smrtno ponesrečil.
(Glej porodilo mm 3. stmss)
Cmrfli. m mafa. Impaj m par* rS.ba
London 21.58* Wow Y«rk 487.126. Bruaelj 73^8, Milan O, Amskumm Boriln 175.75, Dunaj Bi — 9L70
*
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«* ponedeljek, 10. maja 1937.
stev. tm
nova obleka lepo pebilo
ipomlamd^o vieselje  mno«ocemeje T^to*****
ipresikieir, sv. petra c* *4
IORETTA JOUNCi
ROBERT TA Y LOK
KajlenM filmski ljubavni par v prekrasni fiun-ski romanci
DEMON LJUBEZNI
IZ DNEVNIKA SOBARICE,
ki je žrtvovala svojo srečo ter sc borila za srečo svojega deteta tako, kot se zna boriti samo mati.
PREMIERA TEGA KRASNEGA FILMA  DANES  V  KINU SLOGI.
mMMiiaMJEuanMMngiumi asi———iriiwmaMnM«mmMMW
lokolska manifestacija
Včeraj je ljubljanska sokolska župa na tihem sklicala
svoje Članstvo na zbor
Ljubjana, 10. maja.
r*Jepričakovaao je vcoraj Ljubljana sprejemala v svoji sredJ školske čete, ki so se od ranega jutra pa do 10. zbirale na prostranem sokolskem teiovadi£ču v Trnovem. V 7350arg Ui dopoIda nizkih urali so oživel ecesto> vodeče v mesto, po katerih, so prihajali sokolski bratje ljubljanske župe iz kamniškega okraja, iz bližnje Gorenjske. Dolenjske ter od vrhniške strani. povVini na kolesih ali na vozovih. Izredno živahu > je bilo tudj ua kolodvoru pri jutranj-b. vlakih, kjer so med številnimi potniki prevladovale rdeče srajce. Odrejena je bila na tihem poskusna mobilizacija. Vsakdo j g sledil pozivu in le redke so bile opravi eho. Sokolska manifestacija je dosegla popoln usp:h in se je je moral sleherni veseliti, ki čuti sokolsko in s tem jugoslovansko. Skozi sokolske vrste je zavel nov veter, osvežujoč in prorajaječ.
Na telovad .švJu v Trnovem so se že cd jutra zbirale " poleg- Sokolov m Sokolić v kroj.h velike množico sckolalvu naklonjenega obćinstva. Sokolske vrste so bile hitro urejene in kmalu po določeni uri je nad 600 kolesarjev* otvorilo veličasten sprevod. Za njimi 93 korakale dolge vrste Sokolov v G skopih, v spremstvu vo-
jaške »sokolske tor železn carske godbe na letno telovadisce pod Tivolijem. Na čelu sokolskih kolon je stepal župni načelnik br. Kranju Lubej, poleg njega pa podna-Čelnik br. !:. Rus. Za njima jc bila v sprevodu ?.upna uprava s starostjo br. Pip en-bacherjim, načelnica Vazazzova, podsta-rojsti bi. inž. Bevc in Kajzelj. tajnik br. Kregar m Irugfi. Njim je sledil župni tehnični otlb:r. zastavonoše slovanskih narodov, združenih po sokolskih organizacijah v Slovanski sokolski zvezi, nato pa pod vodstvom društvenih načelnikov članstvo posameznih .-"kolskih društev. Sokolske kolone je- zaključila sokolska konjenica s fanfarami. Povsod, koder se je pomikal veličasten sprevod, po Klewiesovi, Aleksandrovi, Tyiš vi in G^sposvetski cesti, je tvorilo navdušeno občinstvo gost špa-lir m so bili S koli bumo pozdravljani, kar je znova pokazalo da Ljubljana je in ost;ine sokolska*
Na le*n-^ni tcKvad'sču v Tivoliju se jo pred tem zbrala nova velika množica ob-( Instva, pa so b U zbrani tudi člani ljubljanskoga oficirskega zbora z d:vizijonar-jena generale m L*. Toničem ter brigadirjem generalom Popadieeaii na čelu. čim so se razvrstile Sokolske ćete po širnem telovadiSCu, je s opil k mikrofonu na odru načelnik Lubej in zaklical: "Bratje, sestre,   sokols'k t   mladina,   zdravo!.- Pczdra-
vu je sledil moćan odzdrav. nakar jc župni
načelnik nadaljeval: r 2upno vodstvo je pozvalo vsa društva, da prirede peraladni
zbor. Postavili smo si nalogo prirediti vajo za sokolski red in disciplino po sporedu
okrežnice .ki vam je bila dostavljena-. Istočasno z zborom zborujejo v svojih društvih vsi Sokoli naše župe. Naš ljubljanski zbor obsega 12 društev in stoji tu v urejeni tvorbi 4C0 d<~cc, 3S9 naraščaja, 1342 članov, 432 članic, skupaj 3'J1S Sokolov, ki se jim jc pridružilo še 625 sokolskih kolesarjev iz 50 društev. Z udeležbo je naš analega dosežena in ni besrde, ki bi moola bolj nazorno pričati o pomenu zbora, kakor dejstvo, da je to število tu pred ima zbrano. Prijetna nam je prisotnost vseh, ki z zanimanjem sleaijo našemu zboru, prav posebno pa prisotnost častniškega zbora naše vojske, s poveljnikom draa-»ke divizijske oblasti generalom br. L#azo To. nićem na čelu, ki posveča vzgojnim naK-gam sokoUstva posebno pažnjo in pozornost. V nad-? Injem je načelnik pojasnil pomen zbora in navedal posebej: »Tvtš je a narodom sklenil pogodbo, da mu bo sokolstvo učitelj in vzgojitelj. To pogodbo je tudi naš narod odobril po svojem velikem Sokolu, kralju-Mučeniku. Zato je ta sokolska pogodba večna in nepreklicna. Sokolstvo je v svojem bistvu in obsegu narodna last in drugače biti ne more. Vsakdo mora k s*~delovanju, poseona pozornost pa velja naši mladini in naši ženiš. Nato jc govorila še sestra, župna načelnika Vazazzova: ..-Sestre! 2Lavedajmo se, da. jc v sokolstvu jiopolno jamstvo pravilnega razvoja žene v samostojno narodno zavedno sodelavko, ženi pripada najučinkovitejši delež v vzgoji človeka. Sokolstvo je visoko dvignilo vrednost žene. V organizaciji, v kateri nam je moški brat v plemo-nltčstl, je pravo mesto našega sodelovanja za narodno skupnost! Br. načelnik je naslovil tople besede posebej še na mladino: a Mladina, zdrava mladina, jc jedro narc-da. 2 njo se obnavlja narod večno. Ob vzoru starejšega brata Tvoj razvoj mladina, na pravi poti. Iz tvoje sredine, mladina, jo naš sokolski starešina — kralj! zdravo kralj Peter III Mladina naprej!«
Ves čas je zbrana  množica prekinjala govornika    in    govornico    z navdušenimi vzkliki in priredila kralju in vojski tople ovacije. Zbor je ob zaključku zapel pesem sokolskih legij ia -Hej Slovani«, nakar je bila ob pol 13. prelepa manifestativna svečanost  zaključena  v  popolni  disciplini in ob  viharju navdušenja sokolskih množic. I Poročila s svojih zb: rovan j so z dežele do ! 15. popoldne poslala, tudi vsa društva ljub-J Vjanske župe.
škofjeloškega ©kraja
•škofja Loka. 9. maja. Sadjarsko m vrtnarsko društvo ima v škofjeloškem okraja več podružnic, ki štejejo nati 300 (Hanov. Na Vnebohod jc bilo v narodni šoiri \ .^ofji Lok: sadjarsko zborovanje, ki mu je priso>l\ ovalo nad 100 t<i>i-jarjev. Zborovale« ie pozdravil predsednik osrednjega odbora vjs. sadjarski nadzornik Hnmek. Na zborovanja «*o se obravnavala vsa sadjarstvo nadevajoča važna vprašanja. CHnenttj hočemo [c javnosti namenjene sklepe.
V Skofji Lok; lv> prirejen fadni ?ejom. 1m jeseni dobimo č-tiri nove susL'nirc, v Sort _\ v Skofjj Lokj 1. v Poljanah pa 1. Velika pozornost bo v bodoče posvečena tudi iadelovanju brezalkoholnih prjac. Izvoljen ie bil stalen razstavni odbor za iskof*> Loko, ki ho skušal rim teknejo povezali med sebo pod rožnice, skrbeti 7^1 vnovčenje >ad-ia in sploh za napredek sadjarstva. Preizkušena ,> bila nova škropilnica g. Šiinkn. ;ti-k'adna zlasti 7:1 ix>letno škropljenj« Zbo-rovanju je prisostvoval tudj srečki krneti ski referent RO&pod fcBfT. d'dačin, ki p;re sadjarjem vedno rad na roko.
Učiteljsko zborovanje
Ljutomer, 10. maja. V fiol>oJo so zborovala učiteljska društva za srese Ljutomer. Ormož, Lendava in Murska v^ohota v Sokol.-krm domu v Murski Solzit, kjer je bilo zbranili do +00 ncrteljev in aejteljic. Predsednik domačega društva g„ Stubelj jc pozdravil sbo/ovaJee; posekal predavatelja g. V ranca iz Mar:l»ora in tajnika sekcije .11'U za dravuko i>anovino g. Kumlia. Spomnil jc umrlih od-ličnili narodnih delavce* p. prof. Pivka, Šof^cctta upravitelja Lanameta in Lojzeta Bratove. Zborovajcj eo počastili ujili epomiii. Za pre^I tednika 7!- rovanja   ie b;I  :/.voI;en kot naj-
Etarejei Izmed bred^ednikov zborujocih uči-teljskrh društev 2 Mavric, potem pa je pre-davala učiteljica jt Pilrrhova o uMteljrri-žc-nj In luLrodnj prosveti.
Pre<lavateliira je med drugim ometUfai, da ic številčno dokazano, da cel bal ne bo rc^i! vprašanja breapose)no<*tj učiteljskega ivaraščaia. Učiteljici bj se ne smele kratiti naravne človeške pravice. Trenalrnani razredi na i dobe £e nove učne moč-i. L'čitelje s polnim' «Tužbcnim' teti je treba vpokoiti in sedanja službena doba naj se zmža.
S ?tvarnim? predlogi s4.a se oglasili £e Prešernova fn Kosova. Ve^k del zborovanja je bil posveten ženskemu vprašanju. Nagla-Šalo se :e. da uSMelji nc morejo \-»drzevati
svojih družin, ker imajo prenizke plače in zalo morajo sJužitj tudi njihove žene. 2>na ima zdaj vedno manj socialnih pravic, kar j« krivično. Sprejeta je bila resolucija z zahtevo, naj se delnj celibat učiteljic odpravi. G. KumeJj je sporočil zborovalcem pozdrave predsednika sekcije in JUU g. Dimnika ter poročal o organizacijskih zadevah. Iz* recena je bila zaupnica vodstva JU U s prošnjo, naj nadaljnje svoje deJo v prid. učitelj-skemu stanu. G. Vrane iz Marnbora je predavaj o strnjenem solskom deiu, potem pa je poroda] g, Hribar o po*ei3lo>;ih glede sprememb v zakonu o narodnih šolah. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva stalnost uciteJj^tva, razpis vseh prostj.h mesl, tudi v Ljubljani in Mariboru, svitanje plač, ker ?o se življe<ujrke potrebščine podraZl» zii 20 odstotkov in končno odpravo delnega celibata učiteljic
Koncert delavskega glasbenega društva
Ljubljana, 10. maja V soboto zvečer je v dvorani delavske zbornice koncertiml moški zbor Delavskega glasbenega društva Ljubljana. Program je bil prijetno izbran, v treh odlomkih so se vrstile narodne in ponarodele pesmi Pre-lovca.Venturinija, Preglja,Vodopivca, Ipav-ca, Bučarja, Adamiča, Horvata, Svikarši-ča, Id so jih objemale v lep delavski okvir delavske pesmi Schonejev >Delavski pozdrav« in ?Vzbujenje duhov« ter Prelov-čela >Slava delu«. Zbor je močan in pevo-vocija ima v pevcih izboren in bogat material, ki ga je tudi zavidljivo dobro obdelal. Polni zvoki, čisti in jasni, posebno v basih, ki naravnost grme, so krepko oblikovane tenorje objemali v lepo dinamično in harmonično celoto, kar je z navdušenjem potrdilo in nagradilo burno ploskanje poslušalcev pri vsaki pesmi. Svikarsičevo koroško >Sem ter pojd. in >Tam čier teče bistra Žila t, pa so morali ponavljati.
Lep glasbeni užitek je nudil ta večer, in je čudno, da dvorana, ni bila tako polna, kakor je to navadno pri delavskih prireditvah. Ko so zvoki pesmi >Oj bratje, kje je tista sila . . .< za zveneli po dvorani, kakor bi pozivali vse in jih klicali, kje ste in jim govorili »Pred nami dan žari se jasen, v bodočnost stopamo pojoč , — sem se nehote vprašal, kje, zares, »kje je tista sila, ki druži nas v mogočen glas«, ko pa je dvorana skoraj komaj le za dve tretjini zasedena, in marsikateri, ki bi mu bila vsaj dolžnost, ni bil navzoč. Ali klic iz pesmi, j Le naprej, brez bojazni, naj izgine duha I noč«,  mi  je  povedal,  da  vkliub vsemu
»že sc bliska dan prijazni, is svobode vstaja moče l *•
Zbor je, lahko bi rekel, briljiral pri pesmi >Tam cier teče bistra ZUa:. Kajti pet je s takim čustvom, s tako dinamiko, da se je vsem nam zdelo, kakor da besede in akordi žive, kakor da slišimo teci bistro Žilo in deklica, ki Izpoveduje: r Slovenska mati me šibama, s'ovenske pesmi prepevala. . .« »a jodlarji v refremu so bili tako nežni in tako izraziti, da ploskanje ni hotelo prenehati in so morali, hočeš, noče«, še enkrat zapeti.
Vmes, v drugem odmoru, je Kvartet s pevovodjo na čelu in malim harmonika-sem zapel iz Bučarjeve >Trške gore« arijo: »Prekrasen je dolenjski svet«, kar je tudt povzročilo aplavz, da je kvartet moral ponavljati.
Lepi, domači, prijetni so delavski večeri,
naj bodo koncertni, prosvetni, dramatični. Vse priznanje duševni volji, ki ustvarja vrline in lepote vkljub težkemu, napornemu in borno plačanemu delu za vsakdanji kruh. —nk.
Izlet članov JB lige v Bolgarijo
Ljubljana,   JO. maja.
Jutrj od pot u > večja skupina Planov ki članic ljubljanske Jupo^loven^ko-bolgar^K^ lige v Bolgari;o pod vodstvom predsednika lige g. Rasta Pus*os.lem^ka in tajnika ir. ve* koslava Bučarja. Izletniki bodo prerotov.i'i vso Bolgarijo, predvsera pa se bodo ustavili v Sofiji, Trnovu, Vanjj, Burgasu, Jam-bolu jn Pjovdivu. Poseben izlet prirede iz Sofije v Rilski samostan. Za Bimkožli se bodo kopali v Črnem morju, za pravoslavni praznik sv. Cirila in Meloda pa bodo pr.so-stvovali velikim narodnim svečanostim v Sofiji. Na povratku se bodo ustavili aa Oplen-cu, kjer bodo po-ožili na grob pokojnega Viteškega kralja Aleksandra Zedinitel.a cvetje iz Doline rož.
Z Uro potuje tudi Slovenski vokalni kvintet, ki bo priredil v Botgariji gede-m koncertov. Zadnji bo v Karlovu, glavnem središču industrije roinesra olja.
Izletniki se bodo vrnili v Ljubljano 26. maja zjutraj. 0 njihovem bivanju v Bolgariji bomo sproti poročati, v kolikor se nas bodo s poroe.Ll-i pač opomnil". Po vesteh iz Bolgarije pripravljajo udeležencem potovanja povsod prisrčen sprejem. Tudi koncerti Slovenskega vokaViecra kvinteta so povsod že organizirani in baje že sedaj dvorane razprodane. To potovanje bo nedvoiv.no zopet poglobilo bratske Mnešaje ter ve7-i med Jugoslovan; in LnjUrari. Želimo tel etnikom srečno pot :n prijetno bivanje med bratskim narodom!
Zatiranje jetike v rudarskih revirjih
Trl>ovlJA, in. maja.
O delovanju pašega protituberku;<»znega dispanzerja snto žc poročali. Njegovo delo bi -pa £e daleč ne bilo tako uspešno, <^ bi ga ne podpirala krajevna bratov^ka sklad niča pod vodstvorn predsodnika rud-tiiikega ravnatealja ing. Bt^kupskega. Njen Wni prispevek disr^nzer u znaša oki^c f>l.W0 Din, vsi drupi prispevki. Še od.V.e>nvo prispevek giavne bratovske skladniee v Ljubljani in TPD rudnika Trbovlje pa ie okrog 26.000. Bratovska skladnim podpira proti tube rk u -loan] dispanzer večmoma V naturi, deloma •pa tudi v denarju.
V Četrtek je b-Ia pod predsedstvom rudniškega  ravnatelja  g.     i-ng. Biskapsltega
skupščina širšega   knralor^a proHtuberku-
loznega dispanzerja, na kateri je bilo soglasno sklenjeno postavit; zahtevo, nai »>od-pro ddspanzer tudi vsi oni čmitelji, ki doslej niso kazal; zadostnega razumevanja za človekoljubne namene te ustanove«. Poleg tekočih izdatkov ima dispanzer letos predvidene še izdatke za nov mikroskop in za zgradi-tev ležalne lope za rekonvaleseentne bolnike. StroŠk} za lopo so prorarunieni na 30.000 Diru Potrebne so pa se druge naprave, da bo mogel dispanzer uspešno delovati Zatiranje jetiike je posebno potrebno v rudarskih revirjih, kjer se ta nevarna bolezen najbolj šm.
Zborovanje Hubadove župe JPS
Ljnluljana, 10. maja Lefnj obračun svojoga dela je vC*xraj do-P*>ldnp VMidala uorava Jlubadove župe JPS na skupSo nj v Hnbadovi dvoran j Crlasbenc Matice. k$ *v je udeležili zastopniki ma-ledane vseh včlanjenih pevskih zborov. Proflse-liik zupe. ekiadatelj g. Zorko Pre-lovec je p*ed zadetkom zl»orovanja govoril pc*»niirtnico Ireni za<lnžjtm pe\-skioi delr..v-ceim: Ivanu Dražjlu. Emilu Adamiču in Mateji Hubadu.    (%#rno tehtno sealavUeno
poročilo o delu o;gamizar.ije je podaj tajnik g. Jakob CJerč^r. Iz njegovega porov-i^a **o zborovaloi lahko dobili natančno slivko o dolu in uspehih žitne te?i včlanjenih iin;*.tev minuli poslovnj} dol^j.
niagajuik žuj^e g. Karel Lasbaher j»- poročal o zadovoljj.ve.ui tjuanenem gtanju Or-ea.nizaeije, prv; y>evovodja g. F. Venturini je podal nekaj smornjc za nadaJjnje delo na..sih pevski h eTK>f, v iinenu revjrorjev je predlacm' g. (amenilk uprav} rn/rešni-eo. ^ e»a poroejla. ho biLa lire/ dobaie. soglasno in z od^iavanjeni sprejeta,, Pr; volitvah i«1 lul na lastno prošnji) razreden preds^-Tni-sfeega rtsesta g. Zorko Prelovec ?n je skujv šČjaa 7. navdiaKeaJeni brco%la preo!sedWkoni *r. dr. Antona. Sriglja. T. pevovodjem pa g. Z. PreloTca. ki je do tanj ž** 11 let, an.'st.. one ^wi^l tbore Hubadove žup«^. Izvoljena je b»!a Hoi'lasno wmm lanska upra\-a, ki je postarala mnogo smotrnega in U5pe>-ne^-a dela. Akcrjo to, kidajo no\<h skladb orTro-m» novega gTa<d»ene*ra Beta je ekup:čjna povertfa g. Z. Prelo ve« -^n se je na/!eja.tL da bo s podporami g. bona in žtrnana rodila lene sadove v nros*peh riašecra pevskega livl]en|s. Mod Flnčajnostnt; je skupščina izspremeni-la pravila v toliko, da Ema zupa pravico ustanavljati pevska okro;:ja. kot so nvtanov4f že »savsko okrt 1 (Litija. Šmartno Trbovrje. Rra^iik. KaW*» n Zagorje\ Delegati so nadalje f^nesli svo jc želje nakar ie bflo poldrugo uro trnju joče^ uspelo složno zborovanje zalclinčen-da je Mo ude»efeneem mo^no m<soPtvovn' c*en«raln» vajj za V. A. Monrt* R*o"tr-r» -vedjkj dvorani Filharmonije. Zadavljen nad
preknenlm InijanjrBi klasičnega osja po Mat »dnem rboru rn po<nmo*eaom opernem orkeatm pod taktirko g. direktorja opore M. Polica »o se pevci s popoldan*kia4 vlaki vračaj domov preže« nonh \**md ta pevsko delo ▼ bodočnosti.
Sava naplavila Reboljevo truplo
Ljubljana, 10. maja.
Poročali smo o težki nesreči, ki se je nedavno pripetila na Ježicj nasproti dtir-novega kopališča, kjer je ntonil v Savi 32-letni Jože Rebolj i* Saivlednika. Danes teden je z nekim delavcem ob Savi kopal pesek in ga nalagal na voz, nesreča 1« ie ho tela, da se ie obrežna plast seape-dja rn potegnila konja z vozom vred v Savo. Starejši hlapec je rzaklieal Rebolju, naj prpreže vajeti in jermen, da bi bili konjd prosti. |led delom ^1 je Rebolja zagrabil mo&tn vrtfri^r Save in ga potegnil za seboj. Ker ni znal plavati, je kmalu izginil v valovih.
Deroča Sava ie njegovo truplo naglo za ne*!a dalje, a včerai ga je pri Sv. .Takoh!i nanlavila. O tem so bJi obveščeni orožniki, ki so po ugotovitvi identitete odred:|i pokop na tamošnjem pokopalfsou.
Reboljevo družino :z Smlednika »premiji nesreča. Pred 18 leli je utonil v Savi pri Mošah tudi Reboljev brat Franei. iti te bil s»tar komai 15 let, a lani rim je umrl oce. ki je ko* vojni invalid ie dolgo bolehal. Zdaj žalujejo sa Jožetom matj, sestra in >c en brar.
Koncert violinista Soetensa
Ljubljana, 10 maja.
Sobotni koncert vioiaiiista R, Sof'leivia. pi i katerem je sodelovalo Orkestralno dnisvvo pod vodstvom dirigenta L. M. škerinnca, ki je o?krbeJ rudi klavirsko spremljevanjc. t-e je priključi po zaslugi nam že znanega šla, v vrsto uspelih prireditev letošnje 00-gate  koncertne  lezone.  Njegova unn^tri^lva igra. katere glavna preJ_nosl je toj»li iai iz redno iMDlni ton. njegov romanski tempera' ment, ^kratka, vsa njegova pojava, je pu'^ nila Vse sodelujoče za seboi. tako da je po* tekel  ves  večer  v  znamenju temperamentnega niuzJciranja.
Z Mihevoevo uverturo k o\^er\ ^PlaneTic, ki jo je za godalni orkester priredil L. M Škerjanr, jc orkesler (Orkestrarnega društva otvoril koncert Reprodukcija Mihevčrv** liver ture je bila v cololi in v posameznosti pretehtana,  vendar  «mio  pogrešali  več*« zvo-kovne plemenitosti. Rezkost zvoka je dvo-raiui, kj ie premajhna za orkester. *e j>o\ * Sala. Violinist Sootens je v prvem delu reda odigral Vivaldijev koncert v r-duru ;u liachov koncert  v e duru.  Pri reprodukciji Vivaldijevega koncerta sta se njegova vir-iuozno^t In temperament v polni merj uve ljavila.  dočim  .ie Bachov koncert  i zgubi i prav zaradi širokopoteznostj solist*!, na svo-i tehnosti. ŽeJeli bi       več plastike pri poda janjn melodične linijo, ki inia  pri Bachu svojevratno, komplicirano stnikturo.
V drugem delu sporeda je odigral P. cof:-1ens poleg manjših ftk%db iRimakega-Korzai kova. Musorgskega in De Falla, slavno C. Franckovo sonato za violino in klavir, ki združuje v sebi disciplino skladaleljskrs tehnike In čuvstveno razgibanost. (1. I*. M. ^kerjanc se je kot ?premijeriec diskreJ.no prilas;od>jl intencijam solista 1er položil \>o i-vojo pozornost na barv-itofit Uavarskegii pa rta.
Frančiškanska dvorana ni bila tnko do bro obivkana, kakor bi to ta prireditev r.n služila.
Fr. Staram.
iJseden karambol
Ljubljana, 10. maja. Na Trati v Poljanski dolini sc jc včeraj pripetila težia prometna nesreča, katere smrtna žrtev je postala neka domačinka« dočim sta sc težke poškodovala u\a izletnika, 30 letni monter Stavko Jcscuo-vce in njegova izvoljenka 20-letna \n^.!a Lrženova iz Kamnia,
Ob krasnem pomladnem dnevu sta Je* senovec ter Erženova sklenila napraviti :r-let v Poljansko dolino in sicer z aotoci-klom. Odpravila sta se od doma ta :oj po kosilu in prispela okrog 13.30 do T-rtc. Baš na ovinku sta «c jima pripeljali na enem kolesu nasproti dve ženski . . R^ci-klistka je tedaj nenadoma izgubila uoissl nad vodilom in jc zapeljala na desno vi-jn cesle. Tudi Je«ienovec se ni mogel več ogniti in se je 1 vso silo zaletel v ženski. P na je še pravočasno odskočila, tri žrtve V3 ramhola, dw~ač:r.ka ter .Icsenovcc .n I r-/enova pa so obležali na tleh. Kolesarka jc ostala na mestu mrtva s prcbto iubj njo, Jesenovec in Erženova pa sta sc cr>c-svesrna. Liudje so šc živa motociklista naložili na avtobus, ki vozi iz Poljanske un-line. da jii ic prepeljal v ljubljansko ocl-nico.
Ponesrccan&a sta sc šele danes zavedla. Zdravniki so 3 tra nudili vso po.11 >č. ver-dar ie bilo n-u;io stanje skrajno tc."*<.. Zdravniki so ugotovili, da ima Erženova p clomljeno de«no rtogn, utisnjeno lobanjsko   dno   ir.   > (.inljcno   kračo   leve no^c.
Slavko Jcscik\cc pa trna hudo pictrcscntr možgane d o«* i m so zunanje poi!;->dbe lažje. Zdravniki pravijo, da sta rx)nc»rećcnca zaenkrat iivcn nevarnosti, je pa 'o malo verjetno, da bi mogli Erženovi ohraniti levo nogo.
KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 10. maja katoličani:
Antonin.
D.VNAftNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Noč s cesarjem.
ZKD: Manhattan Melodrama ob 14 15 ▼ Matici.
Kino Ideal: Irena.
Kino Sloga: Rose Marie.
Kino Union: V senci giljotine.
Kino Mwte: 1. Vroča kri. 2. Kanadski petoreki. 3. Originalni box maxch Schmel-lingr-Louis.
Muzejsko društvo občni z.bor ob 17. v čitalnici  Narcntno^a muzeja.
Ifubadov talni kooert ob *0.S0 v veliki filharnv»niciii dvorani.
Obiščite razstavo Društva slovenskih likovnih umetnikov v Jakopičevem paviijo-
DFŽIKNK LEK.VKNE
Dane*: dr. Piccoli. Tvrševa cesta 6. i-lo čevar, CelovSka cepta 62, (Jartus. Moste ZaloSka c«ta.
3m»€>*& mita
nartutml čudnegi ipermlla naše p>r*Lr>. /en •> na poti skozi ži\-ficniir <*udn> so tu di napisi na vratih čakalnic aaM zdrami krv. da so privjtnc ordinacije odpoi-eda!', fcr?r jint ,e ti!a pre\ itoko odmer iena da\%č-na o*no\\t. (*kto{t tO je 1<ikdi zdra\-mkn\' v Lj'ihljv.i \n če računamo, da hi plačat vsak na teto sumo 10.000 din dd\'kat je to fOO.OOt) din BHm pol mtllfona ic torej ir-gubiln dr/av"ia blagajna kur n.j lepem. To sicer ni mnr-gn. čc pomislimo, koliko milijonov plača na le*o da\-kt>v MSJtO) Složnija, vendar pa tudi pol miti iona ne smemo prezreti, saj \-idimn na drugi strani, da potrebe od dne do dne naraščajo in da caka drdp.a rr«?., lavnih del na kredite iz urjavne blaiajnc.
Zdravniki, ki so sc ustrašili previsoko odmerjene d-rvčne osnove, 10 *C i/tignili plače\\iniu   dwk<»\'  s   tem.  da   so nri\'utnr>
prjl.so lraikomalo oAp\»\cJ.tli in ordinira jo samo sc /a bolnllkt blata j ne. Ordinira jo pridno, bolnikov ic \*edno dovoli, škoda le. da 'dravijo fante fsifsnc bolezni, V naši druSbi je n,tmrsč \Ciino več tudi mo ratna I tdmh Hudi in teh iai mih *dra v:, ker /dravmk'.\  /./ taka bolezni ie ni
m mo. Treba jih bo pa dobiti čini pn 1. k.i 1 j: ia epidemij« mnogo hujia od kuge al, kolere. Moralno razkrajanja družbe ic namreč tudi kn\i>. Ja morajo zdravnic odf->j\L\ic,ui! privatno, prjktu.
Iz Maribora
— Gledališče Prvi rc.pri/a pri premieri /c!i» lepo nsfietc Kfa'jnerjeve »ičinkoritc drame »Školjca« br> « torek »'h li, un ra red A
— Davčne \-e*n. Davčna iifTi sa mesto .^\:ir:b'ir SporoCa, dj poteče dne 15. m.i ja skrajni  rok /a  plačil«» /gradarinc. pn dobninc. pavsalneJĆI uavka na poslovni pr" met in luk^u/. rentninc, drvibcncgi iiavka
in vojnice s pripadki v II. četrtletji!. OjvJ-ni zavezanci sc pozivajo, <-!.» poravnalo svoje davčna anvesnoati do legfl d ie, i ctt sc ho uvedlo brvrlilno  postopanje« odnosno
privlna iAter|3\a ter zaračuna., cksckucij-s3ci  stro.'rci   in   /ainudne obresti.
— Mešiček ha%* veki prvak K'iar:hora. V petek ivover ic bilo odigrano prcd/adnie kolo hmovskega turnirja za prvenstvo Ma ribora. Ker ie prol. Stupsni ki je imel edi ni teoretično iu.> via dohiti McsiČks, remiziral. ic postal šahovski prvak Maribora /a Ict.i l'^;7 Mc.^cek, ki h odigral N ^c partije in dosegel ~ in pol točke. Starne po vlit kolu ie naslednje: Mešiček 7' ?. prof. Stapan «». Krak 4Vi (I) Kukovec 4l/i. LoUeov 4! r. Babic (I). Lnkei 2' ?. A1-baJic/c V 7. Sever M D. ia Knchtl 1 (1) točka. Zadnje kolo bodo odlgraJH v torek v kavarni -Contral«.
— Zaprisegn \-ojaskih novincev. \ jerai dopoldne ve ie vršila na :e/cnskem vojaškem veJbaHšču lepa \oia^ka svečanost. Tam so se /brali  vojaški  novinci, v^eneral
Milenkovid   ie prcgledsl postrojene čete.
nakar so novinci prisegli na'cmu vladarju zvestobo.
— 1 'clik vlom v Lendavi \\erai rjutrij ie bila marbor-ka kriminalna policija obveščena o drznem vlomu \ neko industrijsko podjetje v Dolnji Lendavi Tja sta takoj odpotovala M kriminalnega oddelki g. višji n:idzor:nk ("ajnko in dakriloskop 2 Orobin ter ugotovila, da so doslej ^e neznani storilci v noii na nedeljo oplcnili bl&gajllO lesne industrije »Vs&iČke« in '»d nesli veliko >-soto denarja. Podrobnosti o vloi     v Mariboru šc niso znane.
— Proslava materinskega dne. Tudi .Mi ribor jz lepo proslavil dan, posvećen najini tnjtcram. Po vseh šolah so se vrnile probave na katerih so posvetili materi lepe besede in obljube.
Vsem sorodnikom in znancem javljamo pretijžno vest dq tg n^« ckibri a ta, stari oce. brat in stric, gospod
ŠEME IVAN
posestnik, pom. poštar in večletni obe. odbornik
danes 9. maja 1937 ob 21.30 mirno v Gospodu zaspal.
Pogrreb nepozabnega pokojnika bo v torek 11. t. m. ob 10 on na Polici.
Priporočamo ga v molitev.
_ ŽALUJOČE DRUŽINE:
SEME, ZUPANČIČ, FRBEŽAS in A HUN ter bratje in
Stev. 105
»SLOVENSKI   NAROD«. ponadaljak, io. maja 19S7.
Stran 3
DNEVNE VESTI
<— Zborovanj« zastopnikov inženjerskih zbornic V novem Sadu so zborovali včeraj zastopniki inženjerskih zbornic iz vse države Na koncu zborovanja je bila sprejeta
zesolu-ij ki v nji inienjerji zahtevajo, naj s? ukrene vse potrebno, da se bodo v bodo-Ce potrjevali samo oni, ki so v skladu z našimi stvarnimi gospodar?kin » močmi. Inženjerske zbornice smatrajo za potrebno opozoriti merodajne kroge, da je treba posvetiti večjo pozornost vprašanju elektrifikacije zlasti cenam elcktricnegfa toka. Vsako odlašanje pomeni za naSe gospodarstvo težko materijelno škodo. Zahteva se ustanovitev posebnih strokovnih obrtnih sol na sedežih banovin, kjer bi se šolali strokovni
mojstri. Inženjerske zbornice pozdravljajo ustanovitev cestnega fonda. Ker pa naše gospodarstvo še ni prebrodilo krize, smatra ;o, da bi novi zakoni o cestnih fondih ne Šr:rell obremeniti naseda gospodarstva.
— Izlet carinNkih uradnikov. Uradniki glavne carinarnice v Ljubljani so priredili včeraj z avtobusom izlet na Polževo in v Stično. Organiziral ga je vzorno carinski kontrolor g. France Peitlcr. Izleta se je udeležilo 35 carinskih uradnikov, nekateri tudi z družinami, da je bil velik avtobus polno zaseden. Izletniki so se peljali po novi cesti do Križke vasi. kjer so izstopili in odšli peS do sukljetovega doma na Pol-tevem. Tam so imeli skupen obed. potem jim je pa pripeljal avtobus naproti skoraj do doma. Bil j« pni avtobus, ki je prispel na Polževo in ker je eden največjih. Uar jih vozi pri nas. je }asno, da bodo odslej vozili na Polževo tudi avtobusi, kar bo izletnikom dobrodošlo. Kmalu po obedu so se odpeljali carinski uradniki v Stično, kjer so si ogledah samostan. BiH so toplo spreleti in za "gostoljubnost belih menihov se je pred odhodom, prisrčno zahvalil upravnik carinarnice c. Anton Pire. Izleta se je udeležil tudi simpatični Sef mestne kontrole
g. Miloš Zisič Z gospo soprogo. Bil je prv« na Dolenjskem in kar ni mngfl prehv.iliti njene lepote. Zvečer so se izletniki zadovoljni vrnili v Ljubljano.
GA
PREMIERA! Lorctta Joung in Robert Tavlor, najlepši
filmski ljubavni par v prekrasni ljubezenski romanci D F M O N  L J II B E Z N I (IZ DNEVNIKA SOBARICE)
Veseli film iz dobe velikega Napoleona NOC 8 CESARJEM
Jenny Jugo        Richard Romanowsky Danes predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta
TEL.
uni o
Velefilm iz dobe francoske revolucije
V SENCI GILJOTINE Ronald Colman Elizabeth Allan
Radi  izredne  dolžine  filma predstave ob 16., IS 45 in 21.15 uri.
- Predavanja v »D e 0 j i h dne h«, od «.*. do 15. maja. ki jih prireja Unija za za-ščito dece v Ljubljani za okolico so sledeča: Vič. dne 10. V. ob 20. uri: predava tir. Bezič: Infekcijske in nalezljive bolezni
otroka. 11. V. predava ga. Krista Hafner: DuSeraai   razvoj   otj-i:ka.      12.   V. predava
gde. abs. fil. Zlata Pirnat: Sodobna za->oita otrok in mladine. Predavanja se vrše
v ljudski šoU, Moste, dne 15. V. ob 20. mi: preplava dr. Konvalinlca Tavčar: Tele*no-r:«vojne značilnosti otroka. 11. V. predava
ga. prof. Anica. i'ernej: Duševno-razvojne tcžkoCc in značdnoMi otroka. 12. V. predava abs. fil. Kristina Vrhovcv: "/.a-«it-i otrok in mladine pri Slovencih. Predavanja se vrše v ljudski soli. Bežigrad, dne 1". V. ob 20. uri: predava ga. dr. Krii*tan-LtinačeK: Infekcijske in nalezljive bolezni otroka. 14. V. predava ga. Lebar Anica str. učit.: Kako je ravnati /. du&evno zaostalim otrokom. 15. V. predava ga prof. Olga Grahor: Mladinske zaščitne institucije pri nas Ui drugod. Predavanja se vršijo v novi hr->;ffrajski osnovni Soli. St. Vid. dne 1.1. V. ob 20. uri: predava dr. ArUo: Telesni razvoj in zaščita otroka. 14, V. predava g. prof. V. Čopič: Vpliv kazni na duševni razvoj otroka, ir». V. predava gdč. dipl. fil. Bežan Milena: Zaščita otrok in mladine drugod in pri nas. Predavanja se vrše v Društvenem domu. Najvljudneje vabimo vse, ki se zanimajo za ta vprašanja, predvsem pa starše, ker njim so v prvi vrsti namenjena. Vstopnine ni.
— Francoske štipendije. Francoska vlada razpisuje za leto 1937/38 nekoliko štipendij za kandidate iz Jugoslavije. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 25. maja t. I. na rektoratu ljubljanske univerze. Predpisi za prošnje: 1. Prošnje morajo biti lastnoročno pisane in podpisane; 2. Priložiti je treba prepise diplom v overjenem francoskem prevodu: 3. Sestaviti je treba na posebnem formularju razne podatke v treh izvodih s podpisom lektorja francoskega jezika univerze, ki s -tem potrdi, da ima kandidat dovoljno praktično znanje francoskega jezika (formularji se dobe na rektoratu univerze). 4. Gospod konzul fran coske republike je rektoratu sporočil, da dajejo tistim prosilcem za francoska štipendije, ki ne stanujejo v Ljubljani, jezikovno kvalifikacijo francoski konzuli v območju, kamor kandidati po svojem kraju spadajo.  —  Rektor Samec L r.
— V Po>tojnsko jamo v nedeljo 23. maja.
stroški za vozni listek potni list in vstopnino v staro fn novo »rajs-ko« jamo z istočasnim prevozom s podzemeko motorno že-lezn-co stane z Rakeka Din 50.—. Ljubljane 71.— Litije 82.—. Zidanega mostu 94.— Polja ine.—. Maribora 127.— Jeseni.? 94.—. V tej con je, upoštevana vožnja tja in naza i. Prijave do 15. maja na trgovino Tičar Selenbureova a&i Goreč. Tvrčeva cesta v Ljubljani ali na prfred*tolja: udruženi« žel. uradnikov. Ljubljana Kolodvorska 43 Izrab;te to ed'nstv>eno priliko prvega društvenega sleta v Postojno: izleta se lahko udelež« vsakdo Vw pri}*vljen«rr obveščamo, da bodo foenn navodila priobče-na v dnevnem časopisju 20. maja
— Opozorile. Irseljenški nadzornik sporoča: Apr>la meseca so priobčili beograjski in zayrel*>ki dnevniki ogla« nekega Ldinuu-de Szekelvja. 82 Keusingion Park Road, London, W 1. V teh oglas h poziva interesente za hišno ftlužbo v Veliki Britaniji* naj t^e za informacije obrnejo nanj- Uraduo jo pa ugotovljeno, da jc navedeni madžarski državljan in gradbeni specialist, da mia
mo začasno dovoljenje za prebivanje v Veliki Britaniji, da nima pravice do posredovalnega dela za služi nčad in da zato ne niorc nikomur preskrbeti delovnega dovoljenja, ki je v Veliki Britaniji potrebno. Žito opozarjam intereeentke. naj se ne obračajo nanj in naj ne nadejajo tem Ofglasoni.
— Za Din 190— si lahko arleda^ o bin-koštih Trst rn Postojno. Informacije v bj-ljetamji-ab »Put«nika<, Ljubljana in Izletnj P *«a mi  a Okom *.
S Opozarjamo na veliko pošiljko naj- S
■ modernejšega blaga za zavese, ■
m katero je ravnokar prejela in deloma S
« razstavila v izložbi tvrdka 5
I a. €f E. SKABERNE I
1 _ :
— ŽSK Hermes (motosekcija). Za l*inko-&ti priredimo tkiapfnalGi izlet motoristov v
Postojnsko jamo ju v Trst. Prijave in po-ja^njla v tajništvu. Aleksaudrova c. ,r>. — Alotosekotja sklicuje članski sestanek v torek ob 20.30 v restavracij; »Slon*. Gre za izlet v Trst m za dirke na velesejmako nedeljo. Vabljenj  tudi prijatelji eekoije.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da l>o spreaneu!i:vo. foplo vreme, možnost neviht. Voeraj je znašala najvišja temperatura v Zagreta 21. v Beocrraaa in Skopiju 2Z.
v  Ljubljani  -2/2. v Splitu v Mariboru
21. v Sarajeva 20. Davj je kazal barometer v Ljubljani 762.2 mm. temperatura jo znašala 7.
Iz LJubljane
—lj Stavbna sezona v razmahu. Na polju
prof; St. Vidu ro pričeli zadnja leta pridmo gradili lepe stanovanjske h:£e in vile. Letos je stavbna sezona v polnem razmahu in jc zraslo tam iz tal že precej his. Hiše zidajo ob Eflavnj eesti, kjer se pa raje umikajo precej globoko na polje, v prvi vrMi zarad? prahu, se skoraj več pa ee zida ob železniški progiT kjer ja svet cenejši, zrak pa čist Ln od koder končno ni dalee do tramvajske proge. Ob železniški progi vodi zdaj nekam bolj ulrjena steza kakor nekoč, vsekakor pa bo treba tam sčasoma ured'ti codno, oskr l>ovano in dovolj široko pot. 2e sedaj s«; peJ«i. nainenjenj protj ^t. Vidu ali nazaj, ■poslužujejo povečini le to poti. aai je na •!lavni episti vozni u\ avtomobilski promet za pe>ca nevaren, steze ob progi pa ee poslužujejo, ce ni ravno preveč blatna, domala tudi vsj kolesarji.
—lj Vse početnike nocojšnjega koncerta Olasbone Matice ljubljanske, na katerem se bo izvajal v počastitev spomina blacropo-kojneqa ravnateija Mateja Hubada Mozar tov He<iu'ein. opozarjamo, da je začetek točno ob pol f>. urj zvečer. ReQuiem izvajajo: soli^Ji Zu.-evceva, Dernotova, banovec in ravnatelj BeteMo, na ortilah sodoiuje prot. Ravnik .tanko, zborovske točke izvaja celotni mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske orkestralni pari pa pomnoženi operni or kec.cr. Dirigira ravnatelj Mirko Polič. Opo-7-arjamo, da koncert šc ni razprodan, da so sedeži vseh rvrst Že  na  razpolago v knji-
canij (ilasbene Matice do 6 ure zvečer ter Oi1 pol 8. ure dalje v vežj fiiharmoničnesa poslopja. t"'ostilce jn prljaleJie Mateja Hu bada vljudno vabimo. Delo samo pa je ume* n i na svatovaeei slovesa. Posebno opozarjamo tudi na t^kano besedilo, k j se dobi v pred proda ji.
— b Za binkostue praznik« priredi >Put nikc bledeče izlete: trodnevni izled v Benetke— Padova 5S5 C in, 0 prebrano in preno-< :.-čcm, trodnevni izlet Tred 10Q E>in, vožnja; dvodnevni izje-t v Trst Din 14.^, vožnja; trodnevni izlet na Koroško 585 Din, a prehrano in prenočiščem; trodnevni izlot Sušak-
("nkvenica. 48o Din, s prehrano in prenoči Sceni.   Prijave   sprejemamo   najkasneje do 10.  maja   Podrobne  informacije pri vseh biljetarnicah >Putnika<, Ljubljana.
—lj Umrli so v LJubljani od 80. aprila
do 6. maja. Urbanič Josip, 55 let, veletr-grovec in posestnik, Jančar Andrej, 66 let, tovarniški delavec, štepanja vas, Sattler Frančiška, roj. Jenko, 70 let, vdova kljuca vn ičarja, AleS Franc, 58 let, zvan. drž. žel., Glinee, Peternel Marijan, 8 mesecev, sin zidarskega delavca, Dravlje, Novak Stanislav. 6 tednov, sin postrežnlce, Hubad Matej, 71 let, ravnatelj drž. konzervatorija in mesean ljublj., KlopCiC Valentin, 50 let. žel. sprevodnik in his. posestnik, Fatur Ladislav, 13 let, sin poslovodje, Rakek. Saje Amalija, roj. Horjak, G8 let, po-strežniea, Možina Josip, 62 let, posestnik in gostilničar, GoriČane pri Medvodah. Mc-chora Albert, 66 let, mizar, Zadnikar Ivan, 5S let. tesar. Brdo, Seliškar Marija, roj. Selan, 78 let. žena vpok. strojevodje, Basa sestra Evfemija, 58 let, redovnica, Skube Jerica, roj. zabjek. 89 let, vdova sol. sluge. V ljubljanski bolnici so umrli: Seibitz Viktorija, roj. Cok, 28 let, žena soboslik. pomočnika. Avbelj Ivanka, 43 let, otroška vrtnarica, MežnaršiČ Jožef, 2 meseca, sin krojaškega pomoč., Mencinger Mihael. 2 leti. sin bajtarja, Mengeš pri Kamniku, Fajdiga Rozalija, 14 let, hči delavca, Mlake pri Kočevju, Tron tel j Jože 15 let. sin kmetovalca. Nagotni pri Grosupljem, Medved Ivan. 11 mesecev, sin Čevlj. pomočn., Selo pri Litiji, .Tezeršek Janez, 38 let, sprevodnik drž. žel., Završnik Marija, 33 let, žena premikača. Vevče. Rupnik Katarina, 77 let, kuharica, Pire Ivana, 50 let, žena obratovodje, Novo mesto. Ranzinger Ana, 46 let, žena steklarja, Hrastnik, Zagore Frančiška. 18 let. hči posestnika, Zgr. Tepe.
obč. Polšnik, Muzek Ivana. 1 mesec, hči
služkinje. SL Vid pri Ptuju, Tomše Alojz,
2 meseca,   sin  rudarja.   Zagorje. Kastelic
Milena. 17 let. hči hišarja. Mirna. Pire Marija, 4 mesece, hči skladiščnika, Zapuže, obč. Begrunie.
—!? Kopališko zdravlienje voiiiih invalidov. Mestno poglavarstvo onozaria vse vojne invalide, bivajoče v občini Uuoliarrski, na raspis o kopaMskem zdravlienju vojnih
invalidov, kj je nabit na mestni uradni deski x
—Ij Zaprta ulica. Mestno poelavarstvo onozaria občane da e Kob^nd«ka ulica od VoSntekove do Smoletove uli^e »a-ra'H popra vrla ceste za kak teden dni zaprla. J
■—lj živahen promet na ljubljaaaih kolodvorih. Pred kolodvorom in na peronu ae je včeraj zjutraj kar trlo izletnikov in so morali odpreti vse blagajne. Samo prvi jutranji vlak je potegnil na Gorejsko 1027 izletnikov, na Dolenjsko pa 610, dočim jih odpelje normalno gorenjec okrog 300, do-lenjec pa 250. Prvi kamničan je odpeljal 146, drugi pa 3S5 ljudi. Opoldne se je odpeljalo na Gorenjsko 484, na Dolenjsko pa 315 potnikov in izletnikov. Včeraj je bil poln celo vrhničan, ki je zvozil iz mesta blizu 400 ljudi.
—li rosetnikom kina Union *r<>roea uprava, da je žreb pr podil proMo vožnjo v Lurd onemu ob^kovalcu, kj je ob času predvajan a  Filma  :Lurd v žaru tvojih čudežev:
kupil karto Rdečega križa aerija 8S MerUka
004. Lastnik te vstopnice naj sa blapovolf javiti upravi.
—lj >D1t< uspela komedija B. Nušiča se ponovj *v d rs ni i v torek 11. L m. V glavni vlopi Živote CvijoviČa gostuje prvak beograjske drame g. D. Radenkovtč, ki je naj-boljai karakterni predatavljalec popularnih Nušičevih ti|>ov in kot tak ljubljence publike. eT dni goatuje v Zagrebu v >PR< in s Satinom -Na dnu,:. Predprodaja vstopnic je pri operni blagajni. C^ne ao znižane.
^lj Koro^ice in Korošci! 7a dan**?* skH-i.i ni 5C5tanok I dekleti ^z Pod june je preložen -n bo  jutri v r«^stavraciifc >^e*tjoe«.
—lj Pogreb KoHalorega Jaaeika bo ju tri ob S. uri po maK pri Sv. Kriiu.
Tragična smrt
dr. Marjana Bukovica
Včeraj jc padel na smuki v
pripetila
Ljubljana. 10. mala Medtem, ko v dolini kraljuje pomlad, je v corah še prava aiLia. Naši gorski velikani so odetj v debelo snežno odejo in baS zdaj najbolj vabijo planine, v poniladnein eolneu smučarje in izletnike v svoje naročje. Včeraj pa so nam planine spet ugrabile mlado, dragoceno življenje: v Triglavskem poporju se je smrtno ponesrečil mlad sim pa Ličen zdravnik, vnel »mufar in SpOrinjk dr. Marjan Bukovic, sin šrom Slovenije zuanega popularnega vrtnarja j;n če-belarja, nadsvetnika v pokoju g. Avgusta Bukovica, slanujočega na Gruberjevem nabrežju.
V petek zjutraj se |e dr. Bukovic odpe-ljal s prijateliem g. Močnikom v Triglavsko po-gorle. Odila sta ftkozi Krmo in prenočila v Zgornji Krmi. V sobolo ob 5. zju'raj ata preko Velega polja krenila proti llriban ram, kamor sta prespala okrog 10. Bit je kra*en solnč^n dan, kakor jih jo bik> leto» malo v planinah. Sneg zjutrai zmrznjen je bil najprej Ird kakor boton, pozneje se je pa zmehčal in ie bila naravnost idealna smuka. Mlada smuoaria sta nekaj časa uživala lepote zimske narave, nato pa sta se začela polagoma spuščali proti Sedmerim iezerem.
— Marjanu se je mudilo — pripoveduje g. Močnik — jn je hotel čim prej v dolino. Zato je vozil precej hitro, dočim sam imel jaz dovoli časa in >em polagoma v dolgih in širokih zavojih smučaj za njom. Bilo je okrog 10., ko sva bila nekako eredi poM med Hribariranv in Kočo pri Sedmerih ]e zerih. Marjan mi je za hip izgini izvid'ka, ;«č pa sem srečal med po!jo dva Smučarja, uradnika Klinarja in Zako'nika, kj sta boleha na S*aničevo kov"o.
Nekai minut za tem sem prismučal na Tina no široko po'ozn o smučišče in se ozrl za Marjanom, ki sem ga bil žc pogrešil. Pregledal sem okol ro u nenadno opazr] kakih 'J00 metrov vioie nekaj čmega v snegu. Zaslutil sem. da ulegne biti tovariš in nagi") sem krenil tia. Lahko si mislite moje presenečenje, ko sem videl, da leii nepremično in da je krvav na glavi in posinei v obrar. Naglo sem ga obvezal in pozval oba Mariborčana na pomoč. Takoj eta se odzvala, prekinUa namenjena turo in se Spust-jla do nas. Z unieiaiim dihanjem smo ekužali Mar-iana spravni k zavesti, toAla ves naš trud e bil zaman, nesTečnez je bil že mrtev. Prileteli jc z glavo tako nesrečno na skalo, da mu je spredaj in zadaj počila lobanja ia ie bil najbrž takoi mr'ev. UgrvfoviJj smo. da ie nesrečai Mar;an s precejšnjo brano drvel po strmini. Po smučinj se je poznalo, da n{ smučal v zavojih, temveč kar naravnost in je seveda zaradi tega drvel s pospeS:no brzino. Namesto pa. da bi zavil na mano položeno Sjroko snežišče, ki polagoma vodi v dolino, je zaviti preveč na levo in &e na enkrat znašel vrh nekega kamina, kj gi ni bilo mogoče presmučati V zadnieni hipi
je eicer okrenU na de*fno, kar je bilo pa fe bolj  ueoino :   Izpod eaieca   je  molela ftkala,
ki ie ni videl, a ie nekako srečno zdrkn'1 preko nje, v naslednjem trenutku ga je pa
vrglo z v=o ©LIo v prib: žno stiTi me-re oddaljeno večjo skalo, preko katere se ie pr^ kotalil in kaki,h 15 ali 20 metrov nize ob-
Eden Mariborčanov je naglo odemueal b
prepad in se ubil — Kako se
koci na Sedmera jezera, kjer je naletel na eand. ing. Bogdana Iiriov&ka. ki je bil tudi Marjanov prijatelj in a katerim se je po-kopv.k 5e prejšnji teden dom en i U da ao zaideta v Triglavskem pogorju. Zakotnik in Lipovsek sta naglo iz smuči sestavila ^anke, manjkale ao jima pa vrvi. Zato jo oskrbnica porezala vrv;, kj jih ima za ausenje pv rjla Ln n.nglo sta krenila proti Hrihariram.
1 AND. lNfJ. UP0VSEK 0 NFS RECI
V našem uredništvu ee je oglasil tuda eand. ing. Lipov^ok, kj pripoveduje o nesreči :
>B I sem že teden drvj v Triglavskem pv gorju in baš v soboto sem   hotel domov.
Oskrbnica v koči pri Sedmerih jezerih m« je pa pregovorila, čel« naj ostanem, ker je tako dolgočasno, ko ni nobenega turiata m smučarja v planinah. (Vtal sem tofSj v koči, ko se ie okrog 11. pojavil Mariborčan Zakoin k n povedal, da se je nekdo ua Hnbarirali ponesrečil. eSalavili >mo sani in ;x>b4teii na jonioč. Ko sem pri»el^ na kraj nesreče, jo bil nesrečni Bukovic že mrtev. Položil; in privezali smo ga na sani in ga vlekli in spuscalj po strminah v dolino proti koči, kamor smo prispeli okrog popoldne. Marjana smo po'ožili na oder, ga ob^uli z zelenjem rn pr.žgalj sveče. O nesreči je bila obveščena tudj reševalna ekspedicija SPD.
Kakor pripoveduje Lipovsek, se je dr. Bukovic ponesrečil pod Kanavcem, ko je na zelo nagnjeni Stnnani priletel v skalo, molečo iz Snežne strehe.
V nedeljo ob 4. so člani ekapedicije SPD prenesli truplo pokojnega dr. Bukovic«. v dolino do hotela ^Savicec, kjer so ga po-lož:li na mrtvaški oder med cvetje in zelenje. Pohvaliti je treba tudi vzorno požrtvovalnost Članov ekspedicije, zlasti pa vodn-ka Rekarja, ki ie že prejšnji dan pomagal pri spravljanju trupla v dolino. Nerazumljivo in čudno je pa postopanje nekega juri5ta iz Ljubljane, ki ga je g. Mo-čjvJv tudi srečal med prenosom v dolino in ga prosil, naj pomaga, ker Je bilo prenašanje skrajno naporno, a je Jurist sodelovanje očklonil, češ, da roe-ra takoj na Komno.
G. Lipovžek je tudi takoj pohitel v Ljubljano, kjsr je obzirno obvestil Bukovčeve svojce o trsgcdiji. Za Bukovčeve Je to strašea udarec, saj je b!l mLacli Marjan up in ponos staregra gospoda, ki ga je Žalostna vest. tako ks-kor vso ostalo rodbino strašno prot it sin. Bukovfcvi so ukrenili vse potrebno, da to truplo mladega zdravnika prepeljano v TjJutiljnoo
Dr. Marj-an Bukovic je bil star 5ele 27
let. Gimnazijo je absolvir^I v Ljubljani, nato je pa študiral tu štiri se/ne: rt medicine, študije je pa nadaljevsi v lnnatoru-cku, kjer j« bil tudi promovii-an. OdsluiSil je vojaščino in  abaclviral staž   v bolnici,
zdaj se je pa ffp?cijal:ziral za kin^era. Primari j kirurškega ddelka g. dr. La\Tič
pravi, da je bil *»den nalsprecnrh mladih kirurgrev in da ro mu je obetala lepa bodočnost. PrUio*nji mesec bi bil nastopil službo.
Pokojni Marjan je bi izredno simpatičen, ljubezniv in ve."' i mlndeme. ki se je
vsatomur prOsoptl nm prvi pt^M. alaatl maradl svoje aterononosti. >Ođka* js dejal
pred dnevi, »ali mi posodiS 10 Dtn. Ko dobim službo, ti jih vrnem«. In rad mu je dal g. Bukovec, saj je bil naravnost vno-ren sin, da malo takih. Ves prosti čas je pa Maj-Jan posvečal planinam, ki jth je ljubil vse življenje, da mu ja W oaa d^ puščal je poleti ali pa pozimi pohitel v naravo, a zanimal se je tudi za nase jame in je bil eden naaib najboljših jamarjev. Raziskal je već ve£jih m *»*»«vj*ih jazn na Notranjskem, zlasti temeljito pa županovo jamo pri Grosupljem. Zr.ac je bil tudi kot dober fotograf.
Zdaj je to mlado, upapolao irrtjeoje ugasnilo. Dobri mladenič j« naael smrt v ljubljenih planinah, v veličastnem kralp* stvu Zlatorotia, odkoder ga bodo dan<ts prcpcljsii v Ljubljano. Cas njegovoga pogreba objavimo jutri.
Poleg globoko užaloščenega očeta žaluje za svojim edincem rudi neutešne mati. njegovo smrt na objokujeta tudi dve sestri, od katerih jc Jelena poročona z ini. «rh. Scverjetn, Marija pu z dr. Wilfanom. Naj bo poL*ojniku lahka domača gruda, bridko prizadeti družini pa nase iskreno so žal je!
Naše gledališče
Drama Začetek ob 20. nri
Ponedeljek 10.: Zaprto
Torek 11.: Dr. Izven. Gostovaine g. Duss na Radenkovica, člana beogr. Narodnega gledališča. Znižane cene od 3n Um navzdok
Sreda  12.:  Feter  in     .Ueksc^. Premiersk abonma
Četrtek IS.; Rivala. Re,l ("vtriek.
Opozarjamo na gostovanje člana beograjskega Narodnega gledališča go*»p. Du Sana RadenkoviCa. ki se bo vrMlo v torek
11. t_ m. v Nufiiee\*i kon'.ediji jDt«.. Gost je eden izmed najmočnejših igralcev beograjske drame, ter znan po vseh jugoslovanskih odrih po svojih uspejnih gostovanjih. Z njegovo kreacijo Živote Cvijovića. bo pridobila naša vprizoritev novo zanimivost in lokalno barvo beograjskega vzdušja. Cene so aiižane.
Opozarjamo na premiere tragedi je i Peter Alekaejc. Vsebma dela slika osobnu tragedijo carja Petra Velikega v konfliktu z njegovim genialnim, državniškim stremljenjem po reformi, ki naj bi pomogla ruskemu ljudstvu do prosvitlje.nosti in blagostanja, ter oostovsIlO ljubeznijo do carjeviča Alek^eja. ki ni bil ■ KlAsa postati nasJe«.iruk vilikih očetovih nnCrtov. ¥ glavnih vlogah: I.ev.ir in Jnn. Režiser: D«-bevec.
Op**ra Zadetek ob 20
Ponedeljek  10.: Zaprto, Torek   11.: Zaprto.
Zanimalo vas bo ... da bo prihodnja pre miera opera PanCe Vladigerova >Car Ka-lojanc z gosp. Jankon, ro. C>ijd*-i<o]>psa gg. Gostićem in Franclom v jL,la\Tiih partijah, v ostalih vlogah: Ko^ejeva. Ck>lobo-va. Gorski, LupŽa in Baklda. Dirigent bc dr. Svara. Rezija: prof. leetots .. . <ia in studira pod vodstvom i'uri^enta Antona Keffata PonLzettijeva opera .Lin.l.« di Chamounki z gdč. župevčevo v naslovni pai*tiji, ki bo nudili nasi iz\rstni kolo-raturki zopet najlepšo priliko, da uveljavi svoje pevske vrline. V glavnih partijah bodo nastopUi nadalje: g-a. Kogejeva, gg.: GostiC. Primožič in Betetto. Opero bo zrežiral gosp. Primožih . . .
NI ri:iP' KOČLJIVO Čehov ie bii   đslgo    aalleolfse v !i>!a/). Ionki/jevo žf>no. Kidaikol; >r.i 99im\f h N fovor-jl o s>oji Ijuoenni. »ko.   ko |
je zopet o<ikxiv,iI s\x>je «*re^. ca je mlad* zena zavrnila:
— Prosim va*. n<» sfovori^ mi niti hese-tlioe Ve^ 0 SVOJ: i;ui»«>7ui? PffR jn llfcMH zve*ta iTcijeam h^vii.
Oehorv jj   je  j>.»  odsovvNril;  ' ^orosiiSS, mi lostiva, to tu panul.no. Noben previdni kapitalist dp vlo?i vse^a pvojeca premoženh v eno podjetje.
51			
.2 u A o n		hm c	j
		c	a
•n a o ?K aa > Q	O O	38 m "S	rgova i
3 fi			
		sa ht	c
		latu;	
—•t		— a tc 93 t	
e srajce, kakovost	BE	ta b 1 0 "3 95	
M tOi ti o a B i*	e	3 mmm t.	
S-8	08	i. m	-J
K L( ŠE J E
t NO
JUGOGBAUrA
j»!ftTiAHAilP^'J
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej Preklici izjave beseda DiD i.—,
davek posebej
Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov ra male oglase ue priznamo
RAZflO
Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek $ Din
z S
o
H
O
0«
ta
ZAJČJE KLETKE
prodam. Poizvedbe na lianski cesti £L iS., pri družiuj Brecelj (Koki). 1314
PRODAM
Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek $ Din
TRArlSTOVSKl SIR RO   16 DlN
Čeme (V=sk:ir. Sv  Petra e. 35
GtASRA
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din
GRAMOFONE iN
GRAMOFONSKE PLOSCE bivše tvrdke A. Ra*her*er do-b*te pO razprodanih cenah v Dalmatinovi a||ei 10 (na«r*ro+i hotela Štrukla). 1812
ŽSnfTEV
Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjSi zztesek 8 Din
GOSPODIČNA
lepa, dobrosrčna, iz dobre bi*e, z le;, i m pobižtvom, m» t*koi poroči i simpatičnim, boljše ?itu
iran.ni   J*o*po4lnTii Poviđbi upravo .Slov. Naroda* pod >Oi-sta mladost c. 1311
B. R A N G U S
zlatar, KRANJ
Ure • zlatnina. Zahtevajte cenik.
NAJBOLJA! TRBOVELJSKI
£«t premog
^jr^       brez pralni, er \  tiOKS. suha drva.
L POGAČNIK
Bohoričeva 5 — Telefon 90—09
ŽIVE MLADE PI&KE
kz 14 Din. teža 70 do 75 dkg po 26 komadov. Franko kolo dvor. razpošilja T. DRECI!51.ER Tuzla. 1313
Nabavila sem si le kresne v specijalnem oddelka tvrdka
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
Sfran 4
»SLOVENSKI   It A ROD«, ponedeljek. 10. maja 1987.
Šter. 105
Odpovedi stanovanj
in deložacije
V Ljubljani je na razpolago najemniki si jih
čedalje ve« lafeto izbirajo
stanovanj in
Ljubjana, 10. maja.
V aprilu je bilo v Ljubljani 136 strankam stanovanje ali soba sodnijsko odpovedana. Od začetka tega leta do 7. maja je število odpovedi naraslo na 565. Kakor ▼ prejšnjih mesecih je bil tudi v aprilu glavni razlcg za odpovedi malomarno plačevanje najemnine ali pa neplačevanje sploh. Zacilno je, da hišni posestniki odpovedujejo večinoma stanovanja z mesečnim odpovednim rokom. Med stanovanjskimi odpovedmi v aprilu jih je bilo samo 10 s četrtletno odpoved Hišni posestniki so bolj oprezni in oddajajo najraje stanovanja na mesec dni, ker se tako cesto dogaja, da stranke ne plačajo najemnine za voč mesecev skupaj in jih more gospodar flsse po poteku najemnžSke dobe s pomo-crjo sodni je spraviti iz hiše.
Zanimivo pa je, da je čedalje več odpovedi, ki jih vlagajo najemniki. Najemniki namreč niso več zadovoljni s kakršnimkoli stan ovan jem. go.^modarji pa radi oddajajo tudi prostor, ki morejo služiti za stanovanje le za silo. Obenem z zahtevami gospodar j-v res* o tud? zahteve najemnikov, kajti stanovanj je čedalje več na razpolago in najemniki si jh lahko izbirajo. V aprilu je več najem n kov odpovedalo stanovanje, ke: so bile sobe vlažne
in temne. Kakor gc*^>odarji niso zadovoljni s strankami, ki se vedejo nedostojno, se prepirajo z dtugimi strankami in kalijo nočni mir v nisi, tako tudi naj.mniki niso zadovoljni z gospodarjem, ki je siten in nadleguje s* ranke v hiši z vsak dan novimi dcrnisleki. V aprilu je tako odpovedalo ve? najemnikov stanovanje, kpr se niso razumeli z gospodarjem.
V aprilu je precej hiš v mestu menjalo l^s. n.ke. ki po vsi odpovedali stanovanja starim sf.ankam. Navada jc že taka. da ncvi lastnik odpove sodnijsko strankam, ko postane novi lastnik hiše in se naTo pogaja s starim strankami za novo na-jemniško pogojbo. pri čemer skuša seve pogodbo skleniti sebi v prid. H'šo na Vide vdanski cesti št. 16 j? kupila -Misijonska hiša«, ki je cdpovedala vsem strankam stanovanja in gostilničarju, ki ima lokale v pritličju, ker bodo to hi-šo p-e-uredili v dijaški konvikt.
V prvih dneh tega meseca je bilo vloženih že 14 odlokov za prisilno deložacijo Gre za stranke, ki bi morale zapustiti stanovanje s 1. majem pa morda nimajo sredstev, da bi najele novo stanovanje ter se puste vre-č- -no cessto z izvršilnimi organi.
Sodni dan v Goricah
Bitka med brezposelnimi v gostilni in njene posledice
pred sodiščem
Ljubjana, 10. maja.
V začetku maja BO miroljubni vaščani v Goricah pri Golniku doživeli sodni dan. Vsaj stare ženice, kj se pripravljajo .«amo se na slovo iz tega na oni boljši svet, so trdile, da je bilo kakor na sodni dan, ko je eno sai*o noč gospodovala v vasi tolpa brezposelnih, ki je napovedala in izvoje vala boj proti vsem. ki niso naklonjeni brezposelnim, in sicer pod vodstvom naj-pogumnejsega med njimi, ki se je oklica 1 aa abesiuske.ga cesarja in ukazal, da se morajo njegova povelja brez ugovora izpolniti.
Pred sodnikom g. Gorečanom v Ljubljani ta tedaj tako drzna četa brezposelnih ni kazala posebnega junaštva. Najbolj nedolžnega se je delal glavni obtoženec Osel j. Prav spretno se je prikazal kot žrtev, ki ne more dobiti dela. Njegov kazenski list je pa priča1, da se rad pretepa. Z njim so sedeli na zatožni klopi še sobojevniki. Pet jih je bik>. Četa pa ni bila cela. manjkalo jih je še pet. ki se niso odzvali vabilu sodni je in jih bodo morali orožniki poiskati in jih privesti s silo v Ljubljano.
Tisto nedeljo v začetku maja so se torej brezposelni zbrali v Goricah in kdo ve. kaj jim je šinilo v gla.vo. da so napovedali vojno vsem. ki niso naklonjeni brez. poselnim. Po velikih racijah v Ljubljani so se Številni brezposelni zatekli na deželo, kjer seveda niso nehali biti brezposelni, temveč so še bolj živo spoznali, da brezposelnih nihče ne mara. posebno napeto razmerje pa v-iada med njimi in do mačimi kmečkimi fanti, ki dan za dnem trdo delajo in se jim zdi krivično, da so na svotu mladi ljudje, ki ne sejejo in ne žanjejo, pa kljub temu žive.
V gostimi pri Klemd^enstu se je bitka začela. Brezposelnim je stopilo vino hitro v glavo, ker so imeli prazna želo-dce. Napad se je začel z razbijanjem po mizi. Neki brezposelni je imel v robcu zavit kamen, s katerim je tolkel po mizi in groz:l vsem zaposlenim. Prva ži'tev je bil zaposleni Ivan Žepič. katerega je četa brezposelnih zavlekla v vežo in ga neusmiljeno pretepla. Na srečo je 2^pič zbežal na podstrešje, sicer bi danes ne cMia] več Poter*i ko so brezposelni razb'H vse šipe v gosti 1-ni in piecej kozarcev in stolov, so jurišali spečo vas. Oboroženi so bili s kamenjem. Poveljeval je eden izmed njih. ki 8» je imenoval za abesinskegra cesarja, čigar povelja se morajo brc z pogoja izvišrti. Napad na vas je bil strašen, toda prel;ta ni bila niti kapljica krvi. pač pa so b'l" pobite vse šipe v vasi in razdejane so bile strehe in cknice. Niti župnišču niso prizanesli, ki so ga šturmaii z bojnimi kriki, da so komunisti in da bodo vse pobili.
Junaki so nehal; biti junaki, kakor smo že rekli, ko so sedeli pred so in ikom Trdili so, da so bili izvani in pivi napadeni od domačih zaposlencev. priče so pripo-
vedovale, kako so žvenketale šipe in kako so žene in dekleta trepetale za okni, misleč da bo vsega kon^c. Kljub zat^e-vanju da so nedolžni, so bili obtoženci ra-z^n enega vsi obsojeni. Oselj je dobil 2 meseca in pol strogega zapora, Mahovec 2 meseca zapora, Tavčar 2 meseca in 10 dni, Vidmar 20 dni in Likar 14 dni zapora. Plačati morajo vso škodo, ki jo je vas utrpela zaradi njihovega bojnega pohoda. Enajst kmetov je bilo oškodovanih za okrog 2000 Din. Premlatenemu Zepiču morajo pa kupiti novo obleko. Kazen so val sprejeli, skoraj veseli so bili, da se je njih vojni pohod proti vsem. ki niso naklonjeni brezposelnim, tako končal.
Vrt na ulici
Ljubljana, 10. maja Vrtovi na rekah in balkonih so baje znana posebnost na Kitajskem in Japonskem. Mi pa imamo tako šanghaisko ali j okoli a ms k o posebnost v Ljubljani, na Viču, in sicer »vrf na cesti*.
Mrak je že bil in deževalo je. Klobuk sem potegnil nižje na oči; za pot pa sem se manj brigal misleč, da so v veliki Ljub-liani ulice preme in sploh take, kakor se cestam spodobi. Trdno sem se prepričal, da je ulica na Viču izjema. Treščil sem v plot. Malo se razgledam m vidim, da ie pred mano na cesti pravi pravcati vrt i ograjo, ki kljubuje cesti, prometu, meščanom in tujcem ter dokazuje, da smo Kranjci trme. Gospodar tega vrta najbrž ne da kar tako zemljišča za cesto, občini pa tudi ni posebno na poti, saj ne hodi, se ne vozi in se ne sprehaja tod, da bi sc s ivo jo juridično glavo zaletavala v late. Očitno tudi njeni predstavniki niso s tega konca.
Ko tako premišljam in potihoma roban-t ni. pride mimo gospa, previdno tipajoč z nogami po cestnem blatu,ob plotu. Njo sem vprašal, kaj pomeni ta vrt na cesti in   /akai   ka*   takega trpe.
KaJTc. jc dejala in se ic razgovorila. da imajo Se prebivalci na deželi hodnike i»b ccs:ah. česar nimajo meščani velike Ljubljane. Hodnik je ob cesti na Vrhniko. hi>d;nk ob ccs.i v Domžale tn Crni graben m oh Dolenjski cesti. Ob cesti IX. na Glincah pa ni hodnika« dasi jc ta ulica celo prometna, saj spaja oba bregova Grada šč;ce / mostom, ki so ga morali pred kratkim popraviti. Poleg domačinov hodijo po tej cesti tudi Krakovćani. Trnovča-ni, Vičani rta delo in i/.prchod. Nihče mc-rodajnih pa sc nc mc.ii za ta nedostatek na cesti, kjer sega vrt do sredine cestišča. Mi pa moramo ga/iii po blatu, prahu in brozgi da sc izogibamo vrtu Cc pripelje mimo pa sc kakšno vozilo, se ne mo-rc> nikamor umakniti. Tod morajo na^i otroci v šole in vedno smo \ skrbeh, da se tu nc pr peti otrokom nesreča
»V tem plotu je že marsikateri tičal.« jc rekla, »niste prvi in ne zadnji.«
Velika Sela Ljubljana nam bo morala vendar čim preje preskrbeti skromen hodnik.
Seveda, seveda — sem rekel in sc podvizal naprej. Misli! pa sem, — me nič ne briga, toda če bi šlo po mojem, bi vzel tisti »veliki valjar«, ki se je toliko pisalo o njem in bi ga naravnal od Tržaške ceste po ulici IX. na Glincah ter bi vozil ž njim po žnuri. Vse bi povaljal in potlačil, vrt in plot in trmo. Gesta bi pa bila ravna in hodnik narejen.
O spanju
V An t I i ji je baje 2.0001000 Ijndt, k i ne niorejo r»pa!.i. /.ato n» čuda. da vzbuja problem spaoia v anjgleSti javnosti toljk-. 7a nmanja. Potreba rM> spanju ja povsem |B-div:duiln3 Si ljudje ki jim srloVi n. treba <lo'«ro spati. ArhiT Pa'bv n Bforksopi *e Ža ?o lat rv Rasna! v postelji, m ic vendar ^drav <> Vinr»!ponii pripovedujejo, <]a večkrat no ve** noči n" spal. poto*n je pa *r>al nepretrjoma m2\ ur. Geors Kenneth Fy* sr ne «st>   is pet let  \r\ sicer odkar
je doletela avtomobilska nesreča. Rekord na tem polju je pa dosegel VVjUiam Ootaan iz Port Eelrzabetha v Jufcsni Afriki. Mož »Jih 15 let n* spal. In zanimivo je. da je valil krivilo na sodišče, češ. da *e ip tako razburi, ko so ga klicali na sodni jo za pmčo. Zastav li so mu baje tako zapletena ijmsanja da je prišel domov ves fl sebe. Legel je k počitku, raspatj pa ni mogel jn pc^em polnih 45 !et ni spal. Ni torej Čuda. da ljudje v t stem kraju nočejo pričati pred sodiščem.
V Londonu je nekdo slavil nedavno 7U letnico rojstva, obenem pa 90 letnico, od kar ni spal. Ko je h% star 50 let. So mu odjHvvedalj ?. v«-; zarad] prezaposlenosti in pozneje n več 7 r: t-i«11 i 1 oči. Če-pr:'\ Je Otl stalno 7dravni~k.»  kontroV)   Kij d> tr»
mu se pi počut- doOro č-i1 ki cdrav te kakor \,\ Dorumtne spal. Ponoči soli in posluša radio, aaspan       nikoli. V Amrlii;
ocfa&ijn  ram   svefovalcl,  ki ftvetnieio ljudem    kako   \*>   t r» 1 »-*   sp*tt,   Nonnau D* vis   svet»">   RTMftjfe   \-  ol»rr>':>i   Tr    ure naj
bj človek sprt' tr; .i..'.,! podani p-« topel tri s»*al. <'lovr»V i»* povsod «'-' «^[n spo čit. če sT>i n \ir*> v fkre^edkfli \ek; an-crlp-^kj 7d;*avTiik pa svp'm}^ naj ljudi« spe stoie. češ, da se tako kri la7je pretaka po 7,jlah.
V sredo bo kronan
kralj Jurij VI.
Poskusno kronanje — Vojvoda Kentski v vlogi kralja —
Druge zanimivosti
Ljudje, ki imajo kaj opraviti v okolici londonskega parlamenta, vidijo vedno pogosteje, kako se ustavljajo pred krasnimi vrati Westminstrske opatije, kjer bo v sredo kronan angleški kralj, elegantne limuzine, pa tudi avtomobili starejših letnikov s šoferji v livrejah in 1 plemiškimi znaki. Iz avtomobilov izstopajo gospodje v cilindrih, dame z neokusnimi klobuki,, pripetimi visoko na glavah ter dečki v šolskih frakih. Zadnji vhod opatije, zaprt zdaj za vse druge ljudi, se pred njimi odpira in visoka gospoda izginja pod starinskim gotskim obokom, zunaj pa čakajo šoferji in nikomur nočejo povedati, kam je odšla njihova gospoda.
igrajo to. kar se odigrava v VVestrninstni. To je namreč kronanje za poskušnjo. Obred kronanja je tako zamotan in udeleži se ga toliko visokih dostojanstvenikov, da je treba vse skrbno pripraviti kakor na gledališkem odru. Zato se morajo angleški princi in plemiči temeljito naučiti svoje vloge. Da bi bila iluzija popolna, igra vojvoda Kentski vlogo svojega kraljevskega brata.
Poskusno kronanje pa ni omejeno samo na VVestminstrsko opatijo, temveč tudi na dvorišče pred katedralo in na vse glavne ulice, po katerih se bo pomikal slavnostni sprevod. Okrog parlamenta postavljajo visoke tribune Z njihovimi strehami niso samo prekrili spomenikov, temveč tudi vse zelene  travnike in drevesa.
Okrog VVhitehalla, obdanega s sivimi palačami vseh angleških ministrstev je vse polno stebrov in arkad, da se straža na konjih kar izgublja v morju barv zastav in transparentov. Celo znamenito uro na najvišjem stolpu parlamenta so sveže pre-pleskali z belo barvo. Povsod kipi življenje, povsod snažijo, popravljajo, grade in preurejujejo, kajti kronanje je na pragu-
Angleška vladarska rodbina ima izključno pravico rabiti parfum, ki se že od nekdaj širi po vseh njenih privatnih sobanah m sprejemnih dvoranah. Najvišje angleško plemstvo ga dobro pozna. Parfum spominja na prijeten vonj rož, je pa tako poseben, da ga nobena tovarna na svetu ne more ponarediti. Recept za to dragoceno rožno vodo je dobila kraljevska rodbina od hanoverskega vladarskega doma m Izdelovanje parfuma je poverila neki Inozemski tvrdki. čije ime je še vedno tajno. Recept čuvajo kot zaklad. V sredo bo prepojena s tem prijetnim parfumom vsa okolica kralja.
Kaj se godi v opatiji? čudne stvari. Iz vseh krajev Anglije se zbirajo tam pairi, njihove soproge in nj;vovi otroci. Cim se zapro za njimi vrata opatije, jih prevzame skupina ceremonijarjev, razpostavi jih in jim šepeta navodila. Kar se pojavi skupina duhovnikov s sivolasim canterburskim nadškofom v sredini. Na koru so se ta čas že zbrali pevci, orgle zadone, vse luči pri-žgo in skozi glavna vrata pride v cerkev dolg kraljevi sprevod. Na čelu korakajo visoki dc«tojanstveniki, za njimi zopet duhovniki, a za njimi bi moral stopati kralj. Kralja s kraljico pa ni v sprevodu, njuna mesta sta zavzela vojvoda Kentski in njegova soproga princesa Marina. Njima sledi drugi kraljev brat. njemu pazi, dvorne dame, vojvoda in najstarejše angleško plemstvo.
Sprevod se ustavi pred oltarjem, vojvoda Kentski sede na kraljevski prestol, princesa Marina na kraljičin in canterburški nadškof začne predpisani slavnostni obred kronanja. Kaj se dogaja v Westminstrski opatiji, da polaga canterburški nadškof krono na glavo kraljevega brata? Nič hudega. Vsi, ki se zbirajo zadnje dni v opatiji
Na svečanem kronanju bodo važne tudi pete dražestnih svakinj Jurija VL vojvodi-nje Kentske in vojvodinje Gloucestrske, ki bosta korakali v svečanem sprevodu skupaj. Prva je visoke, druga pa nizke postave. Ker pa hočejo, da bi bili obe enako
visoki, bo imela vojvodinja Kentska nizke, vojvodin ja Glouceatraka pa visoke pete. Tako bobo izenačene tudi postave dvornih dam m gospodičen, ki bodo nosile kraljičino vlečko. Visoko angleško plemstvo si pa na vse načine prizadeva, da bi spravilo svojo zunanjost v sklad z zunanjim licem svečanosti. Veliko važnost polagajo dame na barvo oblek, na barvila za ustnice, na puder itd.
Predsta\Tdka Amerike poslanika Bing-ham in Gerard sta sklenila udeležiti se svečanosti kronanja v kratkih hlačah, svilenih nogavicah in čevljih a srebrnimi zaponkami. Poslanik Gerard je izjavil, da se je treba pač prilagoditi običajem in da bi šel v sprevodu tudi v pižami, če bi zahteval to običaj.
Otroci izpod 11 let ne bodo smeli gledati svečanega sprevoda. Starejši otroci bodo smeli prisostvovati svečanostim, če jim dovolijo starši in če dobe od šolskih zdravnikov potrdila, da so zdravi. Vsak otrok mora imeti svršnik ali dežni plašč, na glavi baret ali čepico in s seboj mora prinesti prigrizek, kajti prodaja krepčil po ulicah bo strogo prepovedana. Prepovedano bo tudi nositi dežnike. Za ves teden svečanosti kronanja je določena enotna poStna tarifa za ves angleški imperij. Pošta bo sprejemala vse brzojavke. Brzojavke v Angliji bodo dostavljali na posebnih blanketfh, ki bodo imeli zgoraj barvno reprodukcijo svečanega sprevoda in Buchinghamske palače.
Film o vojvodi VVindsorskem
Baš te dni, ko se ves angleški imperij pripravlja na svečanosti kronanja, je poslalo   ameriško   filmsko podjetje VVamer Gros na svetovni trp film o vojvodi VVind-sorskem, o kralju, ki Se je Američanki na ljubo odpcvedai   prestolu  in kroni. Film teče zdaj v velikem kinu v New Yorku tn imenoval se je prvotno ^Kralj in plesalka« Ker pa je ta naslov žalil angbško javnost ga je podjetje izpremenilo in zdaj fp film imenuje >Pariški romanče/k«.  Pod t»*m na slovom bo film tekel tudi v Londonu.
O filmu se je   razvila  živahna debata. Eni pravijo, da je brezhiben, drugi ga pa odklanjajo, če^, da jp neprimeren. Na glavno vprasanjp, ali je film v zvezi z odsto pom bivšega  kralja  Edvarda  Vin., odgo varjajo   večinoma   trdilno.   Glavno vl'jro igra   v   filmu   Belgijec   Fernand Grave'. presenetljivo podeben vojvodi Windsorskp mu. Gravet nosi tudi uniformo angleškega mornariškega častnika. Nekateri vadijo p -dobnost med Simps*~novo in glavno igralko filma Juan Blondellovo. Grave»t je bil vzgojen v Londonu in dobro pozna b vsegi kralja Edvarda VLIT. že v reklami se namiguje a znane dogodke. Libreto sta napi sala Norman Krasna in znam komik Grou-cho Marx leta 1936, ko so se v ameriških listih množile vesti o razmerju kralja Ed varda VTH. do Simpsonove.   Film  »"> Je ti izdelovati  14   dni    predno  se  je Edvard VTIT. odpovedal prestolu.
Draga ljubezen
Louis Bamherger. borzni senzal, tako te je   predstavil   ncvvnr-kcmu prokuratorm eleganten mož 50 let. Vložil je tožbo zarad izsiljevanja. Tožil  je bivV> plesalko, Stir krat omoženo in ločeno Rettv Randolfo\.-> ■ katero je imel 7 let ljubavno razmer ic. MiHjortar je zatrjeval na sodišču, da je bi la ta ljobezen zelo draga, saj   ie potrosi1 ta »vojo ljubico na leto 10.000 dolarjc\ Milijonarjev* žena je potožila, da se je da1 njen  mož preslepiti  lepemu obrazu  m da ga je stala ljubezen najmam 1,700 000 do larjev.
Pravo presenečenje je pa pripravila pro koratorja Sel«' Kandolfova. že priletna, vela lepotSca, ki  je  preživela   pustolovska leta na račun 4 mož in šestih zaročencev Za >i ve tn mrtve je trdila, da ji jc plačeval Ram berger 100.000 dolarjev letno, obenem ji je pa oblj'ufcfl šc visoko odpravn no. Zahteva la j c še en milijon dolarjev, ki  jih pa sp veda ni dobila. Zdaj se preživlja s prod.i janjem cvetlic po New Vorku. ker ie \ pravila vse, kar ji je prinesla ljube/en.
STRUPENOST
— Kaj porečete k temu izrednemu razumu? — je vprašal Lorenzo de Medici milanskega poslanika, ko mu je predstavil petletnega dečka, čigar bistroumnosti se je čudila vsa Florenca.
— Otroci te vrste so na stara leta navadno tepci, kakor nam kažejo izkušnje,
je  odgovoril diplomat.
Deček se je pa ozrl nanj in pripomnil:
— VI ste bili gotovo tudi tako prebrisan otrok-
ZA KONJA NE
— Tu čitam, da je v Afriki nekdo zamenjal svojo ženo za konja. pravi ogorčeno žena svojemu možu. Ti bi tega gotovo ne storil, možice k
— Ne. za konja bi te ne zamenjal če bi mi pa kdo ponudil avto . . .
Paul Hilso
•Mol
36
1
v •
eeet masčeva
Roaian
Mož je priplazil oprezno do hiše, tam se je pa ustavil in pogledal gori. V njegovo nepopisno presenečenje je bilo spodnje akno malo odprto — naključje, ki ga je najmanj pričakoval.
Mož se je za hip ustavil in pogledal na okno. Vlažna in gosta megla je ležala okrog njega. In komaj vidno se je nasmehnil.
— To je vKm. Kaj neki bj rekel London, če bi slutil .da hočem zdajle vlomiti?
Mož je imel prav. Kaj neki bi rekli ljudje, če bi vedeli, da hoče tako ugleden ad\'ok»t, kakor je bil Bili Morran. v temni noči vlomiti v Harrisovo palačo? In vendar je bilo tako. Mož. ki je staj m zrl na okno. razniašljii,ioč, kako bi najlažje prišel do njega, je bil namreč BiH Morran.
Vedno bolj se je zajedala v MoTranove možgane misel, da je treba iskati ključ k tajni v zvezi s Har_ risom. Zakaj je izginil Harris « svoje palaoe an ae naselil v Limehousu. če ni imel za bo tehtnega razloga? In gotovo je storil to v zvezi z umorom, saj je izgini* bas usodne noči A med Harrisarn in Daisv je ležala na dfani. 6eee je
Harris polastil kc m pr om i t u jočih pisem, bo gotovo p tznal moža, ki 5*0 bila pisma v njegovih rokah, namreč Daisvnega očeta,
BSfcu je bilo povs.^m jasno, da bi ga aretirali in morda tudi orjeodfli za umor, če bi ga v milijonarje vi palači zasačili.
Smehljaj mu je zaigral na obrazu. Zasmejal ee je misli, da gre on, ugleden in soliden advokat, v tako pustolovščino samo na ljubo dekletu. Toda takoj je pomislil, da je to dejcle Daisy.
— Bo že kako šlo. a če bi kdo prise!. bom pač zbežal, — je pomislil in že se je zavihtel na okno, da bi zlezed v palačo. To se mu ;.e tudd kmaLu posrečilo. Posvetil je z žepno svetilko in takoj je spiznal, da je v tajnikovi pisarni. Spomnil se je, do. je bel nedavno pri milijonar je vem ta.mrk u baš v tej pisarni Vrata na desna gotovo vodijo v zasebna Harrisofvo pisarno. Bil je prep-riča-n. da bo mogel najti samo med milijonarjevirni za« robnim i stvormi to, kar je iskal. Previdno je stopil k vratom in jih tiho odprl.
Smuknil je v sosedno sobo. Tam je taikou spoznal, da ga slutnja ni varala. Bifl je v Harrifovi zasebni pisarni, polni dragocenega elegantnega pohištva-Sredi pisarne je stala elegantna pisalna miza.
BH1 je previdno posveti z žepno svetilko in stopil po prstih k pisalni mizi Najprej je h->tel rrebr-slcati prvwm,le.ke, ko je pa posvetil na mizo, je kar zazijal od presenečenja
Nekdo rJbrjgi je moral bfeti tu  pred njim, kajti
predaleki so bili odprti in vsi papirji so ležađi razmetani po mzi Kaj za boga je to p»-menilo ?
Za razmišljanje ni bilo časa. BiLi je nehote stis-nrirl ustnice in v naslednjem trenutku je že pregledoval razmetane papirje. In čudno, eden prvih listov, ki jih je vzel v roke, je v^boidil njegovo polno zanimanje. Bil je navaden list belega paDiria in na njem je bik> s strojem napisano:
>>Moj čas je prišel
Molčeči maščevalec«
Bili je večkrat prečital te besede, potem je pa spravil papir v žep in baš je hotel nadaljevati svoje iskanje.
V naslednjem hipu ga je pa zadel stožec o«*re svetlobe z drugega konca sobe, da se mu je kar zableščalo pred očmi. In že se je začul miren, hladen, tih, toda razločen glas:
Ce se le ganete, vas ustrelim! Bili se je nehote ustavil. Tisti hip se res ni mogel ganiti. Hotel je dvigniti roko n^d glavo, toda že jc zopet začul glas iz teme:
— To ni potrebno, samo mirno stojte! Advokat Morran gotovo ne želi nikogar ustreliti
V clasu iz teme se je slišalo pritajeno roganje, vsaj Bili u se je zdelo tako.
Zopet se je zdrznil. Za svetlobnim stožcem skriti mož ga je torej poznal po imenu. Bili ni mogel zadržati vzklika presenečenja:
— Vi me poznate?
— Da, poznam — zasledoval sem vas že več dni.
Vendar pa ne bom tajil, da sem presenečen, da vas vidim tu.
Mladi advokat se je ta čas pomiril in vrnila se mu je vsa hladnokrvnost:
— Odločno sem pričakoval, da bom tu sam. Kaj me je privedlo sem, vas pač ne more zanimati. Rad bi samo vedel, ali pripadate policiji ali služite tu v palači?
Zopet se je začul tih, porogljiv glas iz kota, kjer je stal mož s samokresom v roki. Kakor slučajno je posvetil Bili z žepno svetilko tja, toda v naslednjem hipu je neznanec zaklical:
— Prosim vas, pustite to!
BiH je hitro obrnil svojo svetilko drugam, vendar je pa za trenutek videl s črno krinko zakrit neznancev obraz. •
In že se je Bili spomnil moža, ki sta ga videla z Dickom <^ori na zidu onega večera, ko je bila pri lady Brvenovi ukradena polkovnikovi ženi dragocena ogrlica. Bili se ie presenečeno ozrl nanj:
— Vi ste... ?
— Jaz sem -*» Molčeči maščevalec, — je odgovoril glas iz teme mirno.
XVII.
V sobi je zavladala grobna tišina. Glas iz teme je nadaljeval čez nekaj časa posmehljivo:
— Da. to je samo ime, ki sem si ga prisvojil — toda tisti, ki se jih tiče, razumejo njegov pomen.
— Toda kako ste prišli sem in kaj vas je privedlo v milijonarjevo palačo?
— Za opravo to tnseratm del lista Oton Cluistot. — Vsi v Ljubljani.