Dolina in Repentabor proti statutu unije Tržiški občinski svet za spojitev treh občin Vtisi o pohodu iz Rezije v Trst Palec gor palec dol JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 223 (21.460) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS šepet ulice Montecchi POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 PETEK, 25. SEPTEMBRA 2015 1,20 € 771124 666007 /11 50925 Raziskava ZSŠDI ni izziv le za športnike Aleksander Koren Četrtkova predstavitev raziskave ZSŠDI in SLORI Šola, družina in zunajšolska dejavnost nikogar v Gregorčičevi dvorani ni pustila ravnodušnega. Podatek, da so na slovenskih šolah v Italiji učenci oz. dijaki izključno slovenskih staršev v manjšini, ni nov. Bode vsekakor v oči, da jih je le še za 35%. Kot po drugi strani terja razmislek, da se veča število učencev povsem neslovenskih staršev. Teh je že 14%. Po besedah raziskovalke Norine Bogatec bi bil ta odstotek še večji, če bi raziskava zaobjela tudi otroke iz vrtcev in prvih dveh razredov osnovnih šol, ne pa le starejše od teh (do vključno maturantov). Nov, in pomenljiv, pa je naslednji podatek. Samo še 52% mladih iz naših šol, ki se ukvarjajo s športom, tekmuje v okviru slovenskih društev. In šport, kot je pokazala raziskava, je najbolj razširjena zunajšolska dejavnost. Mnoge druge za mlade sploh niso privlačne. Tema četrtkovega večera ni bil samo šport, temveč manjšinska organiziranost. Kajti realistična rešitev ni, da bi morali Slovenci v Italiji sklepati zakone le med sabo, če poenostavimo razmišljanje, ki smo ga slišali med razpravo (prej bi nas moralo skrbeti, da veliko mladih odhaja po delo v tujino), temveč je treba odgovoriti na vprašanje, kako najti ustrezen način, da v zunajšolsko organiziranost pritegnemo tudi del nove generacije, ki je zdaj na njenem obrobju ali zunaj nje. In jo opremiti s primerno jezikovno politiko. Kajti če bodo naša društva in organizacije ostale brez zadostne kritične mase mladih, bodo tudi tolikokrat omenjeni manjšinski vrtički prej ali slej postali puščava. ljubljana - Ukrep brez vednosti slovenskih oblasti Madžarske žične ovire na meji s Slovenijo Zaradi beguncev zaostreni odnosi med Hrvaško in Srbijo LJUBLJANA - Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Še-fic je včeraj pojasnil, da so ponoči prvič opazili aktivnosti na madžarski meji, ko so pripeljali žice, da vzpostavijo ovire na meji s Slovenijo. A Slovenija s strani Madžarske po njegovih besedah o tem ni bila obveščena. Potem ko so na notranjem ministrstvu prejeli o tem tudi dokumente, so obvestili ministrstvo za zunanje zadeve. Da je Madžarska je začela postavljati bodečo žico na meji s Slovenijo, je sporočila madžarska tiskovna agencija MTI. Policisti in vojaki so postavili ograjo na avtocestnem mejnem prehodu Pin-ce-Tornyiszentmiklos kot tudi na mejnem prehodu, ki so ga zgradili na stari cesti nekaj sto metrov od avtoceste. Po poročanju MTI so postavili premična kovinska vrata. Na 2. strani tragedija V Meki preko 700 mrtvih romarjev MEKA - Zadnji dan tradicionalnega romanja muslimanov v Meki je zaznamovala strahovita tragedija. Med prerivanjem v množici, ki je opravljala obred kamenjanja hudiča v Mini, je umrlo najmanj 717 romarjev, 863 je bilo poškodovanih. Gre za eno najhujših nesreč na hadžih doslej. Nesreča se je zgodila v Mini blizu Meke ob prvem dnevu ejd al adhe oziroma kurban bajrama. Romarji so tam s kamenjem obmetavali enega od treh stebrov, ki predstavljajo satana. Na 2. strani šport - Raziskava ZSŠDI Šolska mladina pod drobnogledom Trst Ulica Torrebianca 18 040-369.369 Tržič Ulica Duca d'Aosta 16 0481-411.868 Gorica Korzo Italia 17 0481-33.300 Videm Vicolo Pulesi 4 0432-50.71.71 igor giacomini »Dobra šola« in slovenska manjšina TRST - Italijanski zakon o šolski reformi, znan pod imenom »dobra šola«, je za slovensko šolstvo v Italiji izziv, je prepričan Igor Giacomini (na sliki), vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK. Letos obiskuje slovenske oziroma dvojezične vrtce in šole v Italiji -tako državne kot občinske - 4440 učencev in dijakov, pri čemer po Gia-cominijevem mnenju ni zaznati velikega osipa oziroma je ta fiziološki. V Silos prišla slovenska pomoč Na 5. strani Z DNK testom do roparja tržaške banke Na 5. strani Prepričljiv in vedno aktualen Faust Na 10. strani SSk: »Izstop iz skupine DS je bil neizogiben« Na 13. strani Tržaški vaterpolisti po 53 letih v A-ligi Na 17. strani • pestra ponudba pnevmatik različnih proizvajalcev • vulkanizerstvo (tudi RFT pnevmatike) .avtooptika NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA 3D No\,Q • jeklena in ALU platišča »hramba pnevmatik AKCIJA Ob nakupu novih pnevmatik podarjamo hrambo pnevmatik za naslednjo sezono! ŽBOGAR d.o.o. Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica (pod Merkurjem) T: 00386 S 30 01 499 www.vulkanizerstvozbogar.com 426 Četrtek, 24. septembra 2015 ITALIJA, SVET / ljubljana - V strahu pred še večjim navalom beguncev Madžarska postavila žične ovire na meji s Slovenijo Ukrep brez vednosti slovenskih oblasti - Zaradi beguncev zaostritev odnosov med Hrvaško in Srbijo LJUBLJANA / ZAGREB / BEOGRAD - Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je včeraj pojasnil, da so ponoči prvič opazili aktivnosti na madžarski meji, ko so pripeljali žice, da vzpostavijo ovire na meji s Slovenijo. A Slovenija s strani Madžarske po njegovih besedah o tem ni bila obveščena. Potem ko so na notranjem ministrstvu prejeli o tem tudi dokumente, so obvestili ministrstvo za zunanje zadeve. Da je Madžarska je začela postavljati bodečo žico na meji s Slovenijo, je sporočila madžarska tiskovna agencija MTI. Policisti in vojaki so postavili ograjo na avtocestnem mejnem prehodu Pince-Tor-nyiszentmiklos kot tudi na mejnem prehodu, ki so ga zgradili na stari cesti nekaj sto metrov od avtoceste. Po poročanju MTI so postavili premična kovinska vrata, vojaki pa na zeleni meji polagajo ograjo iz treh vzporednih bodečih žic. Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je za STA pojasnil, da so presenečeni, ker jih Madžarska ni obvestila o postavitvi žice na meji s Slovenijo. Vendar je zagotovil, da ministrstvo spremlja zadevo, vzpostavili so stik z madžarsko stranjo in zahtevajo dodatna pojasnila od madžarskih oblasti. Kot je še povedal Erjavec, poskušal vzpostaviti stik z madžarskim zunanjim ministrom. A razloga za postavljanje žice na meji s Slovenijo ne vidi. »Ne razumemo razloga, ker menimo, da ograja med državama ni potrebna,« je dodal slovenski zunanji minister. Pozno sinoči je Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto lovenskemu ministru Karlu Erjavcu v neuradnem telefonskem pogovoru pojasnil, da je postavitev žice na meji s Slovenijo začasen ukrep, ograja pa provizorična. Postavili so jo preventivno, ker se bojijo novega močnega migrantskega vala. Medtem so se odnosi med Hrvaško in Srbijo, ki so v zadnjih dneh zaradi begunske krize izredno napeti, ponoči še zaostrili. Potem ko Hrvaška ni odprla mejnega prehoda Bajakovo za tovorni promet, je Beograd prepovedal uvoz hrvaških izdelkov, Zagreb pa je odgovoril s prepovedjo vstopa v državo za srbske državljane in vozila s srbskimi registrskimi tablicami. Hrvaška že od ponedeljka na glavnem cestnem mejnem prehodu s Srbijo Bajakovo na avtocesti Zagreb-Beograd ne spušča tovornih vozil na Hrvaško. Ostale mejne prehode s Srbijo je zaradi velikega priliva migrantov zaprla že Žične ovire na meji Madžarska - Slovenija minuli teden. Z zaprtjem meje želi Zagreb prisiliti Beograd, da del beguncev preusmeri na mejo z Madžarsko. Hrvaški premier Zoran Milanovic je sicer v sredo napovedal, da bodo mejo odprli, a potem ko se to ni zgodilo, je delo srbski notranji minister Nebojša Stefa-novic opolnoči sporočil, da je zaradi neizpolnitve zahtev Beograda tovornjakom s hrvaškim blagom do nadaljnjega na vseh mejnih prehodih prepovedan vstop v Srbijo. Ob tem je poudaril, da je Srbija ukrepe pripravljena umakniti kadarkoli, če bo Hrvaška začela delovati v skladu s pravili EU in omogočila promet tovornih vozil ne le iz Srbije, temveč tudi iz drugih držav. A namesto tega je Zagreb kmalu naredil še korak v nasprotno smer, saj je srbskim državljanom prepovedal vstop v državo. Kot so kasneje pojasnili na hrvaškem notranjem ministrstvu, prepoved velja za vsa osebna vozila in tovornjake s srbskimi registrskimi tablicami, medtem ko lahko srbski državljani na Hrvaško vstopijo v avtomobilih s tujimi registracijami. Čez dan se je promet na Ba-jakovu celo povsem ustavil, za vsa vozila in v obeh smereh. Zaostritev odnosov med Hrvaško in Srbijo že povzroča skrbi tudi v Sloveniji, sta včeraj v izjavi medijem v DZ poudarila tako premier Miro Cerar kot zunanji minister Karl Erjavec, ki pričakujeta rešitev. Kot sta opozorila, zaostrovanje odnosov Slovenija tudi že čuti na gospodarskem področju. Premier je obenem opozoril, da »je Balkan vnetljivo območje«. ■ I «v«* • Z domnevno višjimi izpusti tudi BMW? BERLIN - Medtem ko svet pretresa afera Volkswagen, ki je priznal, da je s posebno tehnologijo prirejal izpuste, na plan prihajajo podatki, da emisije presegajo tudi drugi proizvajalci. Tako naj bi po poročanju nemškega Auto Bilda dovoljene izpuste celo do 11-krat presegali eden od modelov BMW. V BMW zanikajo, da bi manipulirali na testih. Nemški avtomobilistični tednik danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP namreč navaja, da Volkswagen ni edini proizvajalec avtomobilov, čigar avtomobili proizvajajo višje izpuste dušikovega oksida in obtožil BMW, da to povzroča tudi eden od njihovih modelov. Auto Bild se sicer ob tem sklicuje na izsledke raziskave neprofit-nega mednarodnega sveta za okolju prijazen transport ICCT, ki je pokazala, da 'dizelski' model BMW X3 xDrive 20d proizvaja izpuhe, ki so 11-krat višji od evropskih omejitev. V BMW so se že odzvali in zanikali namigovanja, da so goljufali na testih, kar so sicer v skupini Volkswagen priznali. »Skupina BMW ne manipulira kateregakoli testa emisij. Držimo so zakonskih pogojev v vsaki državi in vseh lokalno predpisanih zahtev,« so poudarili v BMW. savdska arabija - Tragična nesreča ob koncu tradicionalnega romanja Preko 700 mrtvih v Meki MEKA - Zadnji dan tradicionalnega romanja muslimanov v Meki je zaznamovala strahovita tragedija. Med prerivanjem v množici, ki je opravljala obred kamenjanja hudiča v Mini, je umrlo najmanj 717 romarjev, 863 je bilo poškodovanih. Gre za eno najhujših nesreč na hadžih doslej. Nesreča se je zgodila v Mini blizu Meke ob prvem dnevu ejd al adhe oziroma kurban bajrama. Romarji so tam s kamenjem obmetavali enega od treh stebrov, ki predstavljajo satana. Simbolično kamenjanje hudiča zaznamuje zadnji dan hadža. Za zdaj uradno ni znano, zakaj je prišlo do prerivanja, je pa savdski minister za zdravje Haled al Falih za tragedijo okrivil nedisciplinirane romarje. Po njegovih besedah se nesreča ne bi zgodila, če bi romarji upoštevali navodila. Kot je dejal za eno savdskih televizij, številni romarji niso upoštevali navodil, ki so jih izdale oblasti, kar je po njegovih besedah glavni razlog za nesrečo. »Če bi romarji upoštevali Eden od posnetkov včerajšnje tragedije navodila, bi se lahko tovrstni nesreči izognili,« je dodal. Savdski prestolonaslednik princ Mohamed bin Najed, ki predseduje savdske-mu odboru za hadž, je odredil preiskavo ansa nesreče. Izsledke preiskave predali kralju Salmanu, ki bo nato sprejel ustrezne ukrepe, so poročali savdski mediji. Iran je za nesrečo, v kateri je umrlo tudi najmanj 43 iranskih romarjev, okrivil washington - Prvi papeški nastop pred ameriškim kongresom Papež Frančišek: Ne smrtni kazni V govoru je pozval k sočutju do priseljencev, boju proti podnebnim spremembam, trgovini z orožjem in revščini Papež Frančišek v ameriškem Kongresu WASHINGTON - Papež Frančišek je v včerajšnjem nastopu pred obema domovoma ameriškega kongresa, ki je spominjal na vsakoletni govor predsednika ZDA o položaju v državi, poudaril vse teme, ki pri republikanski večini niso priljubljene, vendar pa sprejem zaradi tega ni bil nič manj navdušen. Prvi papeški nastop pred obema domovoma ameriškega kongresa je velik uspeh za nekdanjega ministranta, republikanca Johna Boehnerja, predsednika predstavniškega doma kongresa, ki je sedel za Frančiškom skupaj s podpredsednikom ZDA Josephom Bidnom, prav tako katolikom. Prišli so tudi vrhovni sodniki, kongresniki pa so pripeljali goste. Boehner je papeža najprej sprejel v svoji pisarni in se spet kot že večkrat raznežil do solz, ugibanja o papeževih stališčih, ki so v nasprotju s stališči konservativne Amerike, pa je zavrnil z besedami, da ga je potrebno poslušati, odpreti srca in slediti njegovemu zgledu. To pa bi za ameriško politiko pomenilo revolucijo, na katero republikanci niso pripravljeni. V govoru je na-ANSA mreč pozval k sočutju do priseljencev, boju proti pod- nebnim spremembam, revščini in odpravi smrtne kazni. Homoseksualcev ni omenjal, prav tako splava neposredno, vse, kar so konservativci dobili od papeža, pa je poziv k zaščiti verskih svoboščin in poziv k zaščiti življenja v vseh fazah razvoja. Govor so prenašale vse glavne ameriške televizije tudi na lokalnih ravneh, pred kongresom pa se je zbrala množica več tisoč ljudi, ki ga je spremljala po velikem ekranu. V govoru je poudaril, da je vsako življenje sveto, in kon-gresnike pozval, naj ga ščitijo na vsako stopnji razvoja, kar bi moralo odpraviti dvome v to, da Frančišek spreminja doktrino glede splava. Posebej odmeven je bil nauk kongresnikom, da tudi sami prihajajo iz družin priseljencev, zato naj se jih ne bojijo, ampak jih sprejmejo kot soljudi. »Ljudje niso stvari, ki jih lahko zavrnemo, ker so moteče. Obravnavajmo druge z enakim sočutjem, kot bi želeli, da obravnavajo nas,« je dejal papež in sporočilo je bilo namenjeno tako ZDA, kot tudi Evropi, ki se sooča z velikim valom priseljencev. (STA) savdske oblasti. Vodja iranske organizacije, ki organizira romanje v Meko, Said Oha-di je dejal, da so Savdijci iz neznanega razloga zaprli dve poti blizu prizorišča obreda kamenjanja hudiča, kjer se je kasneje zgodila nesreča. Po zaprtju dveh poti so bile na območju odprte le tri poti. »Današnji incident kaže na slabo upravljanje in pomanjkljivo pozornost varnosti romarjev. Druge razlage ni. Savdske oblasti bi morale odgovarjati,« je dejal Ohadi. Namestnik iranskega zunanjega ministra Husein Amir Abdulahian je sporočil, da bo savdski veleposlanik zaradi nesreče poklican na pogovor na zunanje ministrstvo. »Nikakor ne moremo biti brezbrižni ob takšnem neodgovornem ravnanju Savdske Arabije. Zadevo bomo reševali bo diplomatski poti,« je dejal za iransko televizijo. Savdski uradniki so odgovorni za to nesrečo in bi morali takoj sprejeti učinkovite ukrepe za upravljanje trenutne krize in zagotovitev polne varnosti za romarje,« je še dejal namestnik zunanjega ministra. Tradicionalnega romanja v Meko se letos udeležuje okoli dva milijona muslimanov z vsega sveta. Hadž je eden od petih stebrov muslimanske vere. Koran predpisuje, da mora vsak polnoletni musliman, ki je fizično sposoben in si lahko privošči potovanje, vsaj enkrat v življenju opraviti romanje v Meko, rojstni kraj preroka Mohameda. Na romanje se je odpravilo tudi 21 slovenskih vernikov. Po poročanju TV Slovenija so vsi na varnem, so živi in zdravi. V času nesreče so bili v hotelu, za tragedijo so izvedeli iz medijev. V preteklosti so bili požari in prerivanja na romanju precej pogosti, v zadnjih letih pa zaradi izboljšav na področju varnosti tovrstnih nesreč v glavnem ni bilo. Se je pa tudi med pripravami na letošnji hadž zgodila tragična nesreča, ko se je v veliki mošeji v Meki 11. septembra zrušil žerjav, pri čemer je umrlo 109 ljudi. Januarja 2006 je med prerivanjem med obredom kamenjanja v Mini umrlo 364 romarjev, najhujša nesreča doslej pa se je zgodila julija 1990, ko je v gneči v predoru za pešce, ki vodi iz Meke proti Mini in gori Arafat, umrlo 1426 romarjev. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 24. septembra 2015 427 intervju - Igor Giacomini, vodja Urada za slovenske šole v FJK »Dobra šola« nam bo prinesla to, kar si bomo sami vzeli Šolska reforma je izziv za vse - Kmalu dodatnih 19 zaposlenih šolnikov? TRST - Italijanski zakon o šolski reformi, znan pod imenom »dobra šola«, je za slovensko šolstvo v Italiji izziv, je prepričan Igor Giacomini, vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino. Letos obiskuje slovenske oziroma dvojezične vrtce in šole v Italiji - tako državne kot občinske - 4440 učencev in dijakov, pri čemer po Gia-cominijevem mnenju ni zaznati velikega osipa oziroma je ta fiziološki zaradi omejene ponudbe slovenskih višjih srednjih šol, ki pa je, če pogledamo ostale manjšinske šole v Evropi, pravzaprav med boljšimi, če ne med najboljšimi. O tem in tudi o drugih temah je Giacomini odgovoril na postavljena vprašanja. Novo šolsko leto se začenja v znamenju reforme, znane pod imenom »dobra šola«. Kaj to prinaša za slovensko šolstvo v Italiji in kakšna je tu vloga Urada za slovenske šole? Nov zakonodajni okvir, ki ga predvideva zakon št. 107, je kar se da obsežen in zapleten. Žal je šolska tematika zanimiva samo iz prevladujočega zornega kota, ki je v javnosti prevladal, tako da se o tem zakonu govori samo z ozirom na izredni zaposlitveni načrt, ki je v teku. Resnici na ljubo bi težko tu naštevali vse novosti, pa vendar je prav, da se zadevo razčleni vsaj do take mere, da si bralec lahko ustvari kolikor toliko verodostojno sliko. Če pustimo zaposlovanje prekernega osebja, lahko naštejemo poudarjeno avtonomijo šol oziroma zametek tega, kar naj bi bila dokončna uveljavitev pojma avtonomije šolstva, ki se vleče od leta 1997. Ta se odraža, vsaj na papirju, tam kjer krepi možnosti šolske ponudbe na jezikovnem in glasbenem področju, kjer dopušča večje možnosti artikuliranja šolskega urnika, kjer ponuja možnost, da šola ustvarja specifične učne procese; pa tudi, kjer zakon globoko poseže v informatiko in digitalizacijo. Močan poudarek je na usmerjanju, na relaciji šola-delo, kar pomeni, da zahteva od šole kot ustanove, da se uveljavi v prostoru, kjer se nahaja, da dan za dnem sodeluje z raznimi akterji na teritoriju, od podjetij do javnih ustanov, univerz. To ostaja na papirju. Zato sem imel že priložnost, da javno povem, da je ta zakon izziv za vse nas. Ko sprašujete, kaj prinaša ta zakon slovenskemu šolstvu v Italiji, vam odgovorim, da bo zakon prinesel to, kar si bomo pač sami vzeli ali želeli vzeti. Koliko šolnikov, prisotnih na pokrajinskih lestvicah, je doslej dobilo stalno zaposlitev? Gole številke pravijo, da poleg oddanih staležev do danes, ki jih je bilo nekaj nad dvajset, bi lahko v kratkem zaposlili preko t.i. faze C še dodatnih 19 učiteljev oziroma profesorjev. To je potencialna številka, ker pravkar omenjene zaposlitve ostajajo vezane na izbire posameznih šol, ki bodo v kratkem izbirale področja, kjer nameravajo okrepiti izobraževalno ponudbo in na podlagi te izbire bo posledično stekla dodelitev t.i. dodatnega seznama osebja. Za našo šolo se pripravlja poseben ministrski odlok. Nam lahko na-poveste, kaj bo vseboval? Gre za izvajalni odlok, preko katerega bo mogoče prilagoditi slovenskim šolam nekatere izmed zakonskih vsebin. Obenem ponuja priložnost, da se v najkrajšem času uredijo vsaj nekatere izmed najbolj žgočih in znanih Igor Giacomini, vodja Urada za slovenske šole v FJK foto damj@n težav slovenskega šolstva v Italiji, začenši s pomanjkanjem ravnateljev. Še najbolj pomembno pa je, da je odlok zasnovan tako, da okrepi in utrjuje vlogo slovenskega urada v sklopu deželnega šolskega urada ter ponuja dodatne možnosti sodelovanja z Republiko Slovenijo. Letos bo slovenske oz. dvojezične vrtce (vključno z občinskimi) in šole v Italiji obiskovalo 4440 učencev in dijakov. Razveseljiv je porast na dvojezični šoli v Špetru, malo manj razveseljiv pa osip, ki smo mu priča pri prehodu z nižje na višjo srednjo šolo in to ne samo na Goriškem, kjer je to že večletni pojav, ampak v zadnjih letih tudi na Tržaškem. Kje so vzroki in kako bi lahko ukrepali? Dovolite, da vas popravim. Resnici na ljubo, pri prehodu z nižje na višjo srednjo šolo ni zaznati večjega ali vsaj ne zaskrbljujočega upada; lahko rečemo, da je tak upad vpisov fiziološki, ker je ponudba slovenskih višjih šol omejena. Tu ni rešitve, ker je jasno, da kot manjšinci ne bomo nikdar dosegli vseh šolskih usmeritev. Pravzaprav je naša ponudba v evropskem merilu in z ozirom na ostale manjšinske šolske stvarnosti med boljšimi, če že ne med najboljšimi. Edini ukrep na vidiku ostaja trezen razmislek o usmeritvah, ki jih rabimo na ravni višjih šol, da bomo kos novim izzivom, ki jih zahteva trg zaposlovanja. V tem smislu se postavlja vprašanje dvojnikov. Samo tako bodo maturanti pripravljeni in samozavestno stopali v svet dela ali na izbrani univerzitetni študij, ne da bi plačevali davek za to, ker so se šolali na manjšinski šoli. Celo več bi si upal trditi. Naši mladi se soočajo s štirimi, ponekod s šestimi jeziki - mislim na grščino in latinščino - in zato moramo storiti vse, da preživijo leta v klopeh na najbolj zanimiv in ploden način, ali grobo povedano, da bodo imeli kaj od tega. V tem je izziv, na katerega poudarjam, ker sem prepričam, da imamo učni kader na ravni, da to storimo. Sindikat slovenske šole je tudi opozoril na nevarnost, da v prihodnjih letih utegne na šolah priti do pomanjkanja učnega kadra. Katere so možne rešitve? Zaposlovanje. Za to pa rabimo strokovno usposobljene učitelje in profesorje, ali, kot se je uveljavilo, ha-bilitirane, katerih je žal zaenkrat premalo. Sistem je nedorečen in zapleten in se na tem že dela, saj so stekli nekateri pomembni sestanki v tem smislu. Tudi na tem področju ima zakon nek globlji, prikrit pomen, ker šolskim delavcem vrača dostojanstvo. Kdor bo želel odslej delati v šolstvu, bo moral skozi specifično izobraževanje in usposabljanje, ki bo srednjeročno nedvomno botrovalo k povišanju kvalitete dela v razredu. Še najbolj razveseljivo je dejstvo, da na tem segmentu šolstva poteka odlično sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo Republike Slovenije, ki nam preko Zavoda za šolstvo stoji ob strani in ponuja rešitve. Kaj pa izobraževanje šolnikov v slovenskem jeziku na univerzah? Ostaja nujno potrebno in kot rečeno že potekajo sestanki, da se bo zadeva uredila skupaj z Univerzami tostran in onstran meje. Po sprejemu odloka za prilagoditev zakona našim potrebam pa se bo začelo pravo delo za dokončno ureditev izobraževanja in usposabljanja za bodoče slovenske šolnike. Dovolite še bolj osebno vprašanje. Na nedavni slovesnosti na sedežu predsedstva republike v Ljubljani ob izročitvi priznanj našemu dnevniku in DSI ste ob nastopu dolinskih dijakov in repentabrskih osnovnošolcev prizadeto pomislili, da je njihova usoda odvisna od Vas oz. vsaj tako sem jaz razumel. Kako čutite težo funkcije po dveh letih, odkar ste na tem mestu? Iskreno za iskreno. Res je, skoraj bi mi stekle solze. In to zato, ker nisem samo birokrat na ministrstvu pač pa tudi očka dveh otrok in se zavedam vsak dan, da katerakoli poteza urada, ki ga vodim, bi lahko bila neustrezna, strateško nepremišljena ali celo usodna za slovensko šolstvo. In to zato, ker je bilo do srede devetdesetih let vse lažje, ker je manjšina doživljala drugačne čase, še posebej finančno gledano, vladala je neka evforija. Danes imamo v razredih kar nekaj italijansko govorečih otrok, kar pomeni, da je učenje in vključevanje le-teh vzgojno zahtevnejše za šolnike, manjše število slovensko govorečih se pozna še najbolj na manjših šolah, ki so paradoksalno s tega vidika bolj izpostavljene. Ta problem ni šolski, je vsemanjšinski, ker ga bo treba obravnavati politično, kar ni v domeni tega urada, jezikovno, z narodnostnega vidika, skratka, gre za težek zalogaj, ker ne dopušča obotavljanja, obenem pa bi lahko bila vsaka izbira usodna. Tisti, ki spadamo v mojo generacijo, smo zdaj na potezi, da si prevzamemo to breme, z ozirom na položaj, ki ga posameznik zaseda znotraj manjšinske stvarnosti. Ker sem pa značajsko optimist, naj dodam, da z ozirom na do danes opravljeno delo - zahvaljujoč se tudi zelo dobrim sodelavcem v uradu - in na sodelovanje, ki ga čutim s strani posameznih manjšinskih predstavnikov, zaenkrat ni treba skrbeti. Trezno sodelovanje vseh ostaja edina prava rešitev, da lahko manjšinska stvarnost in torej tudi naša šola premosti katerokoli, pa še tako zahtevno težavo. Ivan Žerjal slovenija - Mnenje ministra Gašperšiča Koper kot strateška naložba otežuje drugi tir LJUBLJANA - Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je včeraj upravnemu odboru Gospodarske zbornice Sloveni-je-GZS predstavil trenutne razmere na področju infrastrukture in infra-strukturnih investicij. Dotaknil se je tudi investicije v drugi tir Koper-Divača in pri tem izpostavil pomen aktivnega sodelovanja Luke Koper.Gašperšič je pojasnil, da uvrstitev Luke Koper med strateške naložbe zagotovo otežuje iskanje možnosti zasebnega partnerstva za drugi tir.Ocenjuje sicer, da omejevanje pri Luki Koper ne bi bilo potrebno, saj Luka že zdaj s koncesijo upravlja z infrastrukturo, ki je v državni lasti. »Tudi če bi prodali 100 odstotkov Luke Koper, bi bila infrastruktura še vedno v državni lasti, podjetje pa bi svoje aktivnosti upravljalo prek koncesije,« je dejal minister. Glede obsega investicij v železniško infrastrukturo je pojasnil, da je bil ta že določen z nacionalnimi programi v preteklosti, zdaj pa se pospešeno izvajajo investicije v jedrnem koridorju, kjer so na voljo sredstva EU. V ostalem delu je investicij precej manj, priznava minister. Glede investicij v železniško infrastrukturo je še dejal, da državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata sredstva za dokončanje železniške proge med Ljubljano in Kočevjem. (STA) občni zbor SKGZ: Pavšič in Križman kandidata TRST - Letošnji deželni kongres Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki bo 17. oktobra v goriškem Kulturnem domu, bodo zaznamovale nekatere novosti, ki jih je krovna organizacija vnesla v svoj statut in pravilnike. Prvič v njeni zgodovini bo namreč o novem predsedniku odločal kongres, saj je doslej o najvišji funkciji v organizaciji odločal deželni svet SKGZ. Pomembna novost je tudi večje število delegatov, ki bodo na kongresu zastopali kolektivne in individualne člane. Na tak način bodo imeli člani, ki se prepoznavajo v krovni organizaciji, bistveno večjo težo pri njenem upravljanju in v postopkih odločanja. O vsebinskih in strateških izbirah bo odločal deželni svet SKGZ, izvršni odbor pa bo udejanil sklepe deželnega sveta in skrbel za vse operativne postopke. Izvoljeni predsednik, ki bo imel odslej večjo legitimacijo, bo zastopal zvezo na vseh nivojih in zanjo tudi pravno odgovarjal ter vodil delo izvršnega odbora in operativnih organov. Na svoji prvi seji bo deželni svet izvolil svojega predsednika. Postopke sestavljanja kandidatnih list za deželne organe je vodi volilna komisija. Po določilih statuta za mesto deželnega predsednika SKGZ lahko kandidirajo samo individualni člani SKGZ. Svojo kandidaturo sta vložila dva kandidata, in sicer Dimitrij Križman in dosedanji predsednik krovne organizacije Rudi Pavšič. Volilna komisija je odobrila obe kandidaturi. SDS: sporna izbira profesorja slovenskega jezika v Rimu LJUBLJANA - Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z domnevno problematiko Katedre za slovenski jezik in književnost na Univerzi La Sapienza v Rimu. »Na Univerzi La Sapienza v Rimu deluje med drugim tudi Katedra za slovenski jezik in književnost. Beseda o ponovnem odprtju omenjene katedre je tekla v oktobru 2012, ko sta se na koordinacijskem odboru ministrov Slovenije in Italije sestala slovenski zunanji minister Karl Erjavec in italijanski zunanji minister Giulio Terzi. Slednji je slovenskemu zunanjemu ministru obljubil reševanje finančnih težav slovenske manjšine, hkrati pa tudi ponovno stalno profesuro slovenskemu profesorju na Univerzi La Sapienza, katerega bi financirala Italija. Po nekaterih informacijah naj bi pred dvema tednoma na Univerzi izvedli razpis za mesto profesorja slovenskega jezika in književnosti. Izbrana naj bi bila oseba, ki ne pozna dobro slovenskega jezika, prav tako naj bi zelo slabo govorila slovensko, izbrana pa naj bi bila na osnovi poznanstev,« piše Tanko. Glede na to, da gre za Katedro za slovenski jezik in ne za Katedro za slovanske jezike in glede na to, da se Slovenija že nekaj časa trudi, da bi obstajala ta smer tudi na eni izmed rimskih univerz, je pomembno, da oseba, ki bo zasedla to mesto obvlada slovenski jezik in slovensko književnost. »Če zgoraj omenjene domneve glede izbire kandidata za zasedbo prostega mesta držijo, me zanima, kdo je izbiral kandidate in na osnovi katerih kriterijev,« sprašuje Tanko. 1 2 Petek, 25. septembra 428 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina dolina - Statut medobčinske teritorialne unije (pričakovano) ni prodrl Še en zastoj v postopku izvajanja deželne reforme Levosredinska večina se je vzdržala - Občinski svet čaka na razplet na deželnem upravnem sodišču Trnova je pot statuta Julijske medobčinske teritorialne unije, ki ga je pripravila šesterica županov. Sprejemanje statuta povzroča preglavice v vseh občinskih svetih in nekateri so ga že zavrnili, pa čeprav so te ovire zgolj simbolične, saj bodo statut tako ali drugače na koncu sprejeli: ponekod bo verjetno to storil komisar, tak razplet pa za župane ne bi bil pozitiven. Statut včeraj ni prodrl niti v dolinskem občinskem svetu, kar je bilo pričakovati. Dolinski občinski svet se je pred meseci najodločneje zoperstavil deželni reformi krajevnih uprav; levosredinska večina se je takrat razbila in občinski svet je sprejel tudi amandma Združene levice s predlogom, da se proti deželni reformi vloži priziv na Deželno upravno sodišče (DUS). Prav zaradi postopka, ki se dejansko ni še začel (prvo obravnavo, ki bi bila morala biti v sredo, so preložili), župan Sandy Klun ni mogel podpisati statuta medobčinske unije, on in ostali predstavniki Demokratske stranke v občinskem svetu pa so se včeraj med glasovanjem o sprejetju statuta vzdržali. Iz spoštovanja do župana in do truda, ki ga je vložil v statut, so se predstavniki Združene levice in Slovenske skupnosti vzdržali, opozicija pa je v glavnem glasovala proti (Giorgio Gherlanz iz Fronte za neodvisnost je zapustil dvorano). Končni izid je bil sledeč: 10 vzdržanih, 4 proti, nihče za (po en svetnik iz večine in opozicije sta bila odsotna). Statut bo spet na dnevnem redu na prihodnji seji, v petek, 2. oktobra. Težko je verjeti, da se bo slika dotlej bistveno spremenila, zato se »senca« komisarja širi tudi po dolinski občini. Boris Gombač (Lista Gombač) je sprva predstavil resolucijo o spremembi dnevnega reda, v kateri je predlagal, da se vprašanje o statutu umakne. Dejal je, da »se moramo zoperstaviti temu raznarodovalne-mu zakonu«, v samem statutu pa je izsledil netočnosti in protislovja. Opozoril je, da deželni zakon omenja izvolitev enega podpredsednika, medtem ko statut predvideva dva tovrstna lika; ni znano, koliko bo občino stala medobčinska zveza, ki občinam nalaga pristojnosti Pokrajine. Roberto Drozina (občanska lista) je poudaril, da »če občinski sveti nič ne štejejo, tudi občani ne štejejo«. Marina Trenta (Združena levica) je izpostavila, da deželna reforma spodbuja »centralizacijo odločanja«. »Bojimo se, da so zagotovila, ki so jih vključili v statut, le utvara,« je dejala in spomnila, da je ZL dosledno nasprotovala pristopu k uniji. Podžupan Goran Čuk je dodal še svoje pomisleke glede slovenskega naziva unije ter dodal, da »smo v Dolini prvi pokazali, da imamo odprte oči. Zdaj se podobno dogaja v ostalih občinskih svetih,« ter citiral film Franceta Štiglica Na svoji zemlji: »Da nam ne bo treba sezuti čevljev in še zadnjič stopati po svoji zemlji.« Predstavnika Združene levice sta se vzdržala, da bi vsekakor podprla župana. Davide Stolli (SSk) je dejal, da »nas skrbi, kdo bo v naših uradih in s kom bodo imeli opravka občani,« ter izrazil upanje, da bo mogoče deželni zakon ukiniti po pravni poti. Stolli meni, da statut unije ni slab ter da so župani opravili dobro delo in marsikaj popravili, tudi predstavnika SSk sta se včeraj vzdržala. Emilio Coretti je obrazložil, da so predstavniki Demokratske stranke pred meseci vzeli na znanje stališče občinskega sveta, v pričakovanju odgovorov z deželnega upravnega sodišča pa so se tokrat tudi oni vzdržali, kakor tudi župan Klun, ki je priznal, da je združevanje z ogromno tržaško občino tudi zanj vprašljivo, po drugi strani pa je spomnil, da se desna sredina v Trstu nasprotno boji, da bi male občine odločale namesto tržaške. (af) Dolinski občinski svet je včeraj sprejel tudi sklep o rebalansu proračuna v skupnem znesku 126 tisoč evrov (opozicija se je vzdržala); glasovanje o dveh ricmanjskih zemljiščih, ki ju lastnik daruje Občini, pa so preložili fotodamj@n Šolarji zaradi azbesta kmalu iz Doline v Domjo Dolinski župan Sandy Klun je včeraj potrdil, da se bodo šolarji, ki obiskujejo osnovno šolo Prežihovega Voranca v Dolini (na sliki FotoDamj@n), kmalu začasno »preselili« v šolsko poslopje pri Domju. Primorski dnevnik je že prejšnji teden poročal, da se bo pouk zanje do konca šolskega leta nadaljeval v prostorih slovenske osnovne šole Mare Samsa in italijanske osnovne šole Anne Frank. V svojem uvodnem poročilu je župan občinskim svetnikom razložil, da je občinska uprava poleti z zdravstvenim podjetjem in deželno agencijo za okolje ARPA ugotovila, da se v lepilu pod ploščicami iz linoleja skriva azbest. Klun je poudaril, da šolarji in osebje niso bili nikoli v nevarnosti ter da je stavba trenutno varna, azbest pa je treba vsekakor odstraniti, ker bi lahko postal nevaren, ko bi se ploščice začele luščiti. Župan je obenem sporočil, da so se po približno letu dni zaključila dela na šoli Anne Frank. Dela so bila potrebna zaradi težav s stabilnostjo objekta, na delu je bila civilna zaščita. V celotnem šolskem središču pa so obenem opravili vrsto vzdrževalnih del, uredili so sanitarije ter zamenjali okna in grelce, prebarvali stene in vrata ter uredili vrt. (af) občina trst - Tržaški župan napoveduje široko razpravo Srečanja o mestni občini Prvo bo na vrsti 5. oktobra - Vabljeni bodo župani, predstavniki gospodarskega in socialnega sveta Oktobra bo debata o mestni občini stopila v živo. Župan Roberto Cosoli-ni je včeraj popoldne na tiskovni konferenci napovedal niz srečanj, na katerih bodo predstavniki vseh svetniških skupin Občine Trst, župani okoliških občin, predstavniki gospodarskega in socialnega sveta preučili predlog o prestrukturiranju tržaške javne uprave. »Po razvoju dogajanja okrog novih institucionalnih rešitev na Tržaškem in debati znotraj občinskega sveta, ki so jo okrepili amandmaji Rovisa, Ferrare in Ro-solenove, menim da je napočil čas, da razjasnimo politična stališča in to ob čim širši udeležbi,« je dejal Cosolini, ki prvo srečanje napoveduje 5. oktobra v dvorani občinskega sveta. Župan je izpostavil predvsem željo javnosti po poenostavljanju javnih uprav, prepričan pa je, da je treba na poti do sprememb postaviti jasna politična stališča. »Razumeti moramo, kaj zares potrebujemo, kdo bo soudeležen v procesu prenove in predvsem, do kam bo segel ozemeljski obseg morebitne nove mestne občine,« je še razlagal Cosolini. Prvo izmed srečanj bo že v ponedeljek, 5. oktobra, na katerem bo sodelo- val tudi videmski župan Furio Honsell, ki zagovarja sobivanje furlanske stvarnosti in tržaške mestne občine. Poleg njega bo sodeloval še podtajnik za deželne zadeve in nekdanji župan Belluna Giancarlo Bressa. Naslednje srečanje bo v torek, 13. oktobra, ko bodo profesorji različnih fakultet tržaške univerze predstavili raziskavo o mestni občini. Izpostavili bodo tudi tri hipoteze ozemeljskega obsega tržaške mestne občine: ena predvideva kritje izključno tržaškega ozemlja, druga vključitev dela Goriške, tretja celo širitev proti Kopru. Sledila bodo še druga srečanja, ki pa nimajo še določenega datuma. Napovedan je tudi poseg senatorja Francesca Russa - podpornika mestne občine, sodelovali pa bodo tudi predstavniki društva Dialoghi Europei, ki mu predseduje Giorgio Rossetti. Srečanja bodo odprta javnosti, župan pa želi, da bi spodbudila tudi razmislek o pomembnejših razvojnih možnosti tržaškega ozemlja. V debato naj bi se, to je vsaj županova želja, vključila tudi Dežela. Iz deželnega sveta pa se je včeraj oglasil vodja svetniške skupine Forza Italia Riccardo Riccardi; v sklopu avdicije IV. komisije je deželno predsednico Deboro Serrachiani vprašal, ali bodo v luči reforme pristanišč pristojnosti tržaške luke prenesene na deželo ali na morebitno novo mestno občino. Serrachianijeva je odgovorila, da trenutno nobena mestna občina nima pristojnosti nad kako luko. Ric-cardi zato meni, da mestna občine ne bo nič drugega kot Julijska medobčinska teritorialna unija ... (mar) repentabor Statut KO še na Colu Zadnja (simbolična) zaušnica deželni reformi krajevnih uprav je sinoči prišla s Cola, kjer je zasedal re-pentabrski občinski svet. Statuta Julijske medobčinske teritorialne unije niso sprejeli niti v najmanjši občini na Tržaškem, v kateri ni opozicije: za statut je glasovalo pet svetnikov in prav toliko jih je glasovalo proti. Župan Marko Pisani je sprva veljal za enega glavnih nasprotnikov medobčinske zveze, nato je aktivno sooblikoval statut unije, ki je po njegovi oceni dober in zapolnjuje vrzeli deželnega zakona. Sam ga je sinoči podprl, pridružili pa so se mu samo podžupan Casimiro Cibi, Omar Marucelli, Tanja Rebula in Renato Pelessoni. Tamara Komar in Tamara Skabar sta se vzdržali, Angelo Barani je bil odsoten, preostali so glasovali proti statutu in ga tako začasno »ustavili«. Na ministrstvu srečanje o usodi elektrarne Elettra »Pozorno spremljamo dogajanje okrog podjetja Elettra produzione srl, na prihodnjem srečanju na ministrstvu za gospodarski razvoj bomo preverjali, katere so možne rešitve.« Predsednica Dežele FJK Debora Serracchiani, ki je obenem tudi komisarka za vprašanje industrijske krize v Trstu, je v izjavi za medije sporočila, da se bo 30. septembra v Rimu udeležila sestanka na ministrstvu o položaju tržaške elektrarne Elettra, ki že dalj časa preživlja krizo. Škedenj-ska elektrarna proizvaja energijo z odpadnimi plini sosednje železarne, v njej je trenutno zaposlenih 24 ljudi. Zaposlene v elektrarni skrbi, da bi obrate lahko kupila kaka druga družba in ne skupina Arvedi, lastnica železarne, s katero so potekala pogajanja. Prodaja elektrarne drugi družbi bi po njihovem mnenju skoraj gotovo prinesla tudi konec podjetja Elettra pro-duzione. Za večje sodelovanje med deželnimi pristanišči Deželna predsednica Debora Ser-racchiani je po včerajšnji avdiciji v IV. komisiji deželnega sveta pozvala k bolj strukturiranemu sodelovanju med pristanišči. Na zasedanju je bil prisoten tudi predsednik tržaške Pristaniške oblasti Zeno DAgostino, predsednica pa je izpostavila potrebo po »razširjeni« Pristaniški oblasti, ki bi omogočala plodnejše sodelovanje med Trstom, Tržičem in pristaniščem Porto Nogaro. Na dolinskem županstvu danes Dan srca Združenje Prijatelji srca - Cuore Amico ONLUS iz Milj, prireja na dolinskem županstvu Dan srca. Med 8. in 12.30 bo mogoče za preprečevanje bolezni srca in ožilja izvesti sledeče izvide: holesterol, glikemija in trigliceridi. Občina Dolina žal letos ne more nuditi občanom dveh brezplačnih izvidov, zato bo združenje Prijatelji srca, ki krije stroške pregledov, hvaležno za vsak prispevek. / TRST Petek, 25. septembra 2015 5 begunska kriza - Akcija skupine Posamezniki posameznikom V Silos dostavili slovensko pomoč Pomoč v Silos prihaja tudi iz Slovenije. Čevlje, odeje in nekaj hrane so v Silos včeraj popoldne dostavili prostovoljci skupine Posamezniki posameznikom. Na njihovi uradni Facebook strani se tako predstavljajo: »Posamezniki iz celotne Slovenije in univerzuma, ki jih združuje skupna volja po pomoči sočloveku. Delujemo po načelu predlagaš - izvedeš.« Pred kratkim so izvedeli tudi za nastanitev azilantov v nekdanjem skladišču ob železniški postaji in takoj zbrali mali kombi pomoči, ki je malo pred 16. uro zapeljal skozi vhod za glavno avtobusno postajo. Prostovoljki Blanka Ta-šič in Anja Avdič Batista iz Kopra sta begunce razveselili tudi s hrano, predvsem zelenjavo in sadjem. »Prinesla sva jim tudi take sestavine, s katerimi lahko pripravijo tradicionalni obrok. Slišali sva, da so naveličani testenin,« je dejala ena izmed "posameznic" Ob razdeljevanju pomoči smo opazili tudi nekaj napetosti. Afganistanci in Pa-kistanci naj bi bili med sabo sprti. Do kom-bija sta namreč prišli dve ločeni skupini v dveh različnih izmenah. Tudi obnašanje nekaterih do prostovoljcev ni bilo najbolj vljudno. Opazili smo celo, da nekaterim grozdje ni teknilo, zato so ga kar vrgli za prostovoljkami. V slovenski delegaciji je bil tudi 30-letni Marko Gavriloski, prostovoljec, ki je prejšnje dni že nudil pomoč beguncem na slovensko-hrvaški meji. Težko si je razlagal, kako je sploh mogoče, da živijo begunci v Trstu v takih razmerah in zakaj jim ne poiščejo boljše nastanitve. Nekaj se je sicer te dni le premaknilo, očitno pa še premalo. V Silosu bivakira še več kot 50 ljudi, ob teh pa je mogoče srečati tudi veliko zunanjih obiskovalcev, ki so ležišče našli v novem sprejemnem središču pri Sv. Soboti ali v udobnejših stanovanjih. V razpadajočem in zarjavelem kamionu sedijo trije temnopolti Alžirci, ze- Slovenski prostovoljci delijo hrano be jih. Ostali se pod stenami grejejo ob manjših ognjiščih. Eno izmed teh je v ponedeljek tudi povzročilo požar kartonaste barake, zaradi česar so se v prejšnji dneh preko slovenskih spletnih kanalov prostovoljcev širile tudi lažne vesti, da so v Silosu podtaknili ogenj »mladi fašisti«. Vest smo preverili pri tam nastanjenih beguncih, ki so nam potrdili, da se je ogenj razširil zaradi nepazljivosti. Včeraj je sicer potekal tudi islamski praznik Bajram. Taki, ki si lahko privoščijo boljše obleke, so bili praznično oblečeni. Med njimi tudi 25-letni Umid, ki je Afganistan zapustil pred devetimi leti.Štiri leta je preživel v Zagrebu in odlično obvlada hrvaščino. Azil in italijanski dokument je dočakal šele po štirinajstih mesecih. Na novo pomoč slovenskih prostovoljcev, ki bodo tudi stopili v stik s predstavniki italijanskega solidarnostnega konzorcija ICS, ne bodo dolgo čakali. V Kopru v UPInde ob ponedeljkih in sredah, od 16. do 19. ure, Posamezniki za posameznike zbirajo pomoč za begunce. Več informacij na +386 70759975 (Blanka). (mar) preiskava - Z DNK analizo do rešitve Na Trgu Oberdan oropal banko, v Mestrah mrtev obležal v kanalu Moški, ki so ga 14. septembra našli mrtvega v nekem odtočnem kanalu v kraju Campalto blizu Mester v Venetu, je 31. avgusta oropal banko Unipol na Trgu Oberdan. Gre za 42-letnega Tržačana Die-ga Presbiterija De Lassisa, starega znanca tržaške policije, ki je bil že večkrat obsojen predvsem zaradi kaznivih dejanj, povezanih z drogo. Novico je včeraj v tiskovni noti sporočil glavni tožilec v Trstu Carlo Mastelloni. Državno tožilstvo iz Trsta in mobilni oddelek policije sta po ropu, med katerim je storilec z zakrinkanim obrazom stopil v bančno poslovalnico in s pištolo-igra-čo zagrozil zaposlenim, uvedla preiskavo. Iz banke naj bi odnesel približno 30 tisoč evrov. V vlogi glavnega osumljenca se je kmalu znašel prav Diego Presbiteri De Las-sis in sicer na podlagi posnetkov nadzor- Banka na Trgu Oberdan in Diego Presbiteri De Lassis arhiv ne videokamere v sami banki. Kljub temu, da je imel zakrit obraz, so nekatere podrobnosti usmerile preiskovalce v njegovo smer. Moškega so 14. septembra našli mrtvega v nekem kanalu blizu Mester, umrl je v skrivnostnih okoliščinah. Še isti dan so policisti opravili hišno preiskavo, ki je obrodila sadove (kaj so našli, ni znano), zatem pa so izvedli še primerjalno DNK analizo, saj je ropar na Trgu Oberdan izgubil šal. Analiza je potrdila, da je banko oropal ravno Presbiteri, saj se DNK na šalu stoodstotno ujema z njegovim. Mobilni oddelek ni zaključil preiskave, preiskovalci skušajo ugotoviti, kje je bil Presbiteri med 31. avgustom in 14. septembrom, kje je naropani denar, ali je bil v tistih dveh tednih kdo z njim ter zakaj je umrl. S slednjim vprašanjem se ukvarja državno tožilstvo v Benetkah. V Presbiterijevem avtomobilu, ki je bil parkiran v bližini kanala, so našli tudi dve brizgalki. Pokojnik je imel v preteklosti že velikokrat opravka z organi pregona, nekajkrat je bil tudi obsojen. V izvajanje kaznivih dejanj, med katerimi je bilo razpečevanje, ga je menda silila zasvojenost z mamili, leta 2010 pa so ga obsodili, ker so ga zasačili z 1,75 kilograma hašiša. (af) fotodamj@n next - Danes srečanje s Segenet Kelemu Proti lakoti tudi z biotehnologijo Moderni pristopi v zdravstvu in prenos biotehnologije v prakso bosta osrednji temi prvega dne znanstvenega salona Trieste Next, ki se bo začel danes in trajal do nedelje. Naslov četrte izdaje salona je Biologos - The future of life (Biologos - Prihodnost življenja), na to temo pa bodo na različnih prizoriščih govorili številni uveljavljeni mednarodni raziskovalci. Današnji dan bo uvedlo dopoldansko predavanje v deželni palači na Velikem trgu, kjer se bodo predstavila krajevna podjetja, ki so nastala kot posledica povezovanja znanosti in gospodarstva. Izredno zanimivo bo tudi srečanje, ki se bo na istem prizorišču začelo ob 18. uri. Med predavatelji bo namreč tudi priznana znanstvenica iz Etiopije, ki jo je poslovna pot ponesla na različne konce sveta. Segenet Kelemu, lani jo je revija Forbes Africa uvrstila med sto najvplivnejših žensk, je od leta 2013 generalna direktorica centra ICIPE v Nairobiju (Kenija), kjer si z ekipo znanstvenikov prizadeva, da bi biotehnološko znanje prenesla v kmetijstvo in s tem Afričanom pomagala, da za preživetje ne bi bili tako odvisni od tuje pomoči. Pri svojem delu se znanstvenica, ki je v preteklosti znanje delila z odgovornimi resorji v Kolumbiji, na Kitajskem in drugih državah, drži načela »daj človeku ri- Segenet Kelemu unesco bo in bo sit ves dan, nauči človeka ribariti in bo sit vse življenje«. Center ICIPE, ki ima podružnice po celem afriškem kontinentu, se zavzema, da bi izboljšal podnebne razmere ter zdravje ljudi, živali in poljščin. Po mnenju znanstvenice je prehranska kriza danes naša budnica za jutri. Do leta 2050 naj bi na Zemlji živelo več kot devet milijard ljudi, kar pomeni, da bo treba pridelati 70 odstotkov več hrane. Vse to pa zahteva spremembo našega obnašanja, če se hočemo nahraniti in če hočemo zaščititi revne in ranljive. Vsi tisti, ki bi radi izvedeli, kako doseči soglasje, s katerim bi bilo mogoče zmanjšati lakoto v Afriki, so vabljeni na drevišnje srečanje s Segenet Kelemu. (sč) O italijanski prehrani, ki je osvojila svet V kavarni San Marco bo danes Alessandro Marzo Magno predstavil svojo knjigo »Il genio del gusto. Come il mangiare italiano ha conquistato il mondo«. Na večeru, ki se bo pričel ob 18.30 in ga bo vodil novinar Giovanni Tomasin, bo sodeloval tudi predsednik podjetja Pasta Zara Furio Bragagnolo. Pri Sv. Ivanu tokrat Franco Toro in Manlio Milazzi V baru Posto delle fragole v parku nekdanje svetoivanske umobolnice bo nocoj na sporedu novo srečanje v sklopu niza Lunatico festival - podaljški. Pred mikrofon bosta stopila priznana bluz glasbenika Franco Toro in Manlio Milazzi. Pričetek ob 21. uri, vstop prost. Jutri tridesetletnica radia Nuova Trieste Tržaška katoliška radijska postaja Radio Nuova Trieste (Radio novi Trst) slavi letos tridesetletnico delovanja; luč sveta je zagledal leta 1985 na pobudo takratnega škofa Lovrenca Bellomija, po besedah sedanjega odgovornega urednika Luigija Favottija pa želijo z oddajanjem spodbuditi Tržačane, da se oglasijo, in izvajati evangelizacijo tako, da vere ne utesnjujejo v pravila, zato je radio dostopen tudi tistim, ki ne hodijo v cerkev. Tridesetletnico bodo počastili jutri v prostorih škofijskega semenišča v Ul. Besenghi 16. Ob 9.30 bo maša, ki jo bo daroval nadškof Giampaolo Crepaldi, ob 11. uri pa posvet o zgodovini radia, mesta in družbenega sporočanja. Sodelujejo urednik Favotti, novinar Marino Lescovelli, predsednik združenja Radio Nuova Trieste Furio Gauss, tajnik Papeške-ga sveta za družbeno sporočanje msgr. Giuseppe Scotti in nadškof Crepaldi. policija - Skupaj prijavili osem mazačev Izsledili še dva Tržaška policija je spet prišla na sled novim mazačem, ki so januarja letos s spreji pomazali zidove številnih ulic mestnega središča. Že aprila so preiskovalci izsledili šest tako imenovanih writerjev (starih med 18. in 22. letom), saj so se pod svojimi grafiti podpisali; ravno podpis (t.i. tag) je preiskovalce naposled privedel do storilcev. V teh dneh sta se šesterici pridružila še dva writerja, stara 20 in 25 let. Tudi ta dvojica bo morala poravnati več slanih glob, saj je s svojim »umetnostnim ustvarjanjem« kršila kazenski zakonik, hkrati pa tudi pravilnik mestne policije in občinski pravilnik za javno čistočo. 6 Petek, 25. septembra 2015 TRST / priljubljena jesenska regata - Na sporedu bo 11. oktobra Barcolano bo uvedel Remo Anzovino na Ursusu 47. Barcolana bo v znamenju številnih novosti - Tudi sodelovanje SSG pogovor - Predsednik SVBG Mitja Gialuz »Privabiti želimo čim več slovenskih posadk . « Še dva tedna nas ločita od ene največjih regat na svetu - Barcolane. Šport-no-družabno-turistični dogodek bo tudi letos Trst spremenil v živahno mesto in pravo meko za turiste z vseh koncev Evrope. Še zadnje podrobnosti 47. Barcolane je na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci v krožku zavarovalnice Generali predstavil Mitja Gialuz, predsednik navtičnega kluba SVBG, ki je s širokim timom sodelavcev in pokroviteljev tudi letos zaslužen za pester in raznolik program. Pa ne le športni, ampak tudi kulturni program, ki se bo letos po pestrosti vpisal v anale. Kot je na predstavitvi poudaril Gia-luz, je ključna beseda letošnjega jadralskega dogodka razširitev; ne samo programska in terminska, tudi prostorska. Spremljevalne prireditve jadralske preizkušnje ne bodo potekale le na nabrežju, ki je bilo do lani osrednje prizorišče »bar-kovljanskega mesta«; po novem se bo namreč dogajalo tudi v starem pristanišču, osrednjih tržaških gledaliških hišah in lokalih ter trgovinah (ta del spremljevalnih dogodkov je že ustaljen). Športno-druža-bno-turistični dogodek bo tokrat uvedel čisto samosvoj koncert pianista in skladatelja Rema Anzovina, ki bo na zgodovinskem žerjavu Ursus nastopil v petek, 2. oktobra. Pianistični hommage morju in jadranju se bo začel ob 20. uri (brezplačen vstop). Dan kasneje, v soboto, 3. oktobra, bo pet osrednjih tržaških gledaliških hiš, med katerimi bo tudi SSG, priredilo t.i. Gledališko modro noč (od 20.30 do ene ure ponoči), v okviru katere bo vsako gledališče pripravilo bralni in glasbeni performans, posvečen morju (podrobneje jo bodo predstavili v prihodnjih dneh). Poskrbljeno bo tudi za otroško animacijo, najmlajši pa se bodo bržkone razveselili tudi vlakca Barcolana, ki bo peljal na relaciji IV. pomol - Skladišče 26. V Skladišču idej na Korzu Cavour bodo od 3. do 11. oktobra na ogled različne retrospektivne razstave in delavnice za šolarje. Tako kot vsako leto, bo poskrbljeno tudi za zabavo na Velikem trgu, več o letošnjih koncertih na osrednjem tržaškem trgu predsednik Gialuz ni želel razkriti, obljubil pa je zveneča imena. Skrivnosten je bil tudi župan Roberto Cosolini, ki je na predstavitvi izpostavil razprodane hotele in promet, ki ga Barcolana prinaša nabito polnim restavracijam, lokalom in ne nazadnje tudi legendarnemu tramvaju. Kaj pa športni del prireditve? Predsednik SVBG je obljubil zabavo tako na morju kot »na suhem«. Poleg nedeljske regate, ki ostaja najbolj pričakovan del dogodka, bo mogoče uživati ob še drugih prireditvah. Novost nedeljske regate je, da so start prestavili na 10.30, cilj pa je, tako kot lani, predviden pred Velikim trgom. Pester športni program se bo začel z Bar-colano young (3. in 4. oktobra), novost le- tošnje izdaje so tudi tri regate, ki se predstavljajo pod imenom Go to Barcolana, njihov start pa bo v Splitu, na Reki in v Izoli. Gialuz je z veseljem napovedal prihod štirih katamaranov (eden prihaja iz Omana), ki bodo letos prvič nastopili na nedeljski regati; seveda ne z jadrnicami, ampak tik pred regato vseh regat, in sicer na regatnem polju pomol sv. Justa - Barko-vlje - pomol sv. Justa. Medtem ko je lani kot častna gostja glavnega pokrovitelja, za- Včerajšnje predstavitve se je udeležil tudi Anzovino (prvi z desne) fotodamj@n varovalnice Generali nastopila Tina Maze, bo ta čast letos pripadla francoski jadralki Isabelle Joschke. Novost letošnje Barcolane pa je tudi, da bo nedeljska regata bolj konkurenčna za vse tiste jadrnice, ki se zadnjih pet let niso mogle kosati z velikanko Esimit Europo 2. Njen lastnik Igor Simčič je že lani napovedal, da jih letos zaradi drugih športnih programov ne bo, kar pa ne pomeni, da je bila lanska regata njihova zadnja Barcolana ... (sč) politika - Jutri in v nedeljo na pobudo DS v _ »Se Evropa« bo zbrala številne ugledne goste »Europa ancora« (Še Evropa) je naslov dvodnevnim posvetom in konferencam, ki jih jutri in v nedeljo prireja italijanska delegacija znotraj poslanske skupine Evropske socialistične stranke. Evroposlanka Demokratske stranke iz naše dežele Isabella De Monte, glavna pobudnica prireditve, stopajočimi bo tudi poslanka Tamara Blažina), sledijo srečanja o isto-spolnih zvezah, pokojninah in davkih ter o t.i. italijanski digitalni agendi. Sklepno nedeljsko srečanje (napovedano je ob 13.30) bo namenjeno Fur-laniji-Julijski krajini, njenim perspektivam in ambicijam tudi na evropski ter splošni mednarodni ravni. Glavno besedo bo imela predsednica Dežele Debora Serracchiani. Projekt Barcolana 47 je ambiciozen bolj kot kdajkoli prej. Dogajalo se bo na morju in na suhem, organizatorji pa napovedujejo celo serijo novosti. O glavnih smo se spregovorili s predsednikom kluba SVBG Mitjo Gialuzom, čigar en-tuziazem in optimizem sta nalezljiva... Ena večjih novosti letošnje Barcolane je regata Go to Barcolana from Slovenia. Predviden je tudi uradni sprejem slovenske posadke, kajne? Tako je. Z občinskim odbornikom za razvoj in gospodarske dejavnosti Edi-jem Krausom in v sodelovanju s tržaškim pomorskim klubom Sirena in njegovim predsednikom Petrom Ster-nijem, s katerim naš klub odlično sodeluje, smo si zamislili novo regato Go to Barcolana from Slovenia. Start te regate bo v soboto, 10. oktobra, ob 11. uri v Izoli. Z regato, ki je odprta za vse jadrnice, ki izpolnjujejo kriterije razpisa Jesenski pokal - Barcolana 47 in so že vpisane na isto regato, želimo v Trst privabiti čim več slovenskih jadralskih posadk. Te bodo letos prvič na uradnem sprejemu pozdravili predstavniki slovenske skupnosti v Trstu. Institucionalni sprejem je predviden v Tržaškem knjižnem središču, kjer bodo visoki gostje pozdravili jadralce in obenem nagradili zmagovalce regate Go to Barcolana from Slovenia. Po dolgoletni vladavini na Bar-colani letos ne bo tehnološko dovršene jadrnice Esimit Europa 2. Kaj to pomeni za ostale jadrnice in jadralce? Esimit Europa je bil zadnjih pet let absolutni protagonist. Igor Simčič je na noge postavil hvalevreden in lep projekt, ki naj bi združeval Evropo. Vesel sem, da je Barcolana vsa ta leta gostila takšen projekt in takšno jadrnico. Seveda gre za maksi jadrnico, ki je zelo hitra, kar pomeni tudi, da je bila njena zmaga skoraj samoumevna. Zdaj ko Esimata ne bo, čeprav bo v okviru dogodka Barcola-nalab prisoten z maketo, bo regata na morju »bolj odprta«. V boj za zmago se bodo podale tri ali štiri posadke, med katerimi bo tudi Mitja Kosmina s svojo Maxi Jeno, ki se vrača v Trst. Ko ste lani prevzeli krmilo jadralskega kluba SVBG, ste dejali, da recept za uspešno Barcolano ni v gledanju preteklosti, temveč v zrenju v prihodnost. Seveda ob upoštevanju skrivnosti združevanja majhnih in ve- Mitja Gialuz fotodamj@n likih jadrnic, lesenih barkač in tehnološko dovršenih plovil. Zdi se, da uspešno uresničujete ambiciozno zastavljene cilje ... Zelo sem zadovoljen s potekom dogodkov. Veseli mi, da mi je uspelo vzpostaviti široko mrežo sodelovanj, tudi s sorodnimi klubi, kot je denimo pomorski klub Sirena, ki ostaja naš neprecenljiv partner. Verjamem tudi, da je treba šport povezovati s kulturo. Letos smo k sodelovanju povabili tudi gledališke hiše, ki bodo sodelovale v maratonu, posvečenem morju. Letošnji športno-družabno-turistični dogodek boste uvedli z glasbo. Kako utemeljujete to izbiro? Iz preprostega razloga - glasba združuje in se nas globoko dotika, saj vzbuja različna čustva. Želeli smo glasbenika, kot je Remo Anzovino, ki ga morda Tržačani premalo poznajo. Pianist in skladatelj je znan predvsem po svojih koncertih ob zori, s katerimi izraža dobrodošlico novemu dnevu. S svojim koncertom bo prav gotovo izrekel edinstveno dobrodošlico Barcolani številka 47. Za konec pa še klasično vprašanje. Si letos lahko obetamo rekordno število vpisanih jadrnic? To je odvisno od številnih faktorjev. Mi smo sicer naredili vse, kar je v naši moči, da bi izboljšali promocijo Barcolane in olajšali spletno vpisovanje. Kaj se bo dejansko zgodilo, bomo pa videli. Upamo, da nam bo vreme naklonjeno. Sanela Čoralič Ministrica Maria Elena Boschi ansa je pobudo označila kot neke vrste evropsko Leopoldo po vzoru srečanja, ki je svoj čas v Firencah »ustoličilo« Mattea Renzija na vrh DS. Vsa srečanja bodo na sporedu v hotelu Savoia na tržaškem nabrežju. Po jutrišnjem odprtju (ob 14.30 s pozdravi De Montejeve, župana Roberta Cosolinija in krajevnega tajnika DS Neria Nesladka) bosta srečanji, posvečeni evropskemu gospodarstvu in pojavom evroskepticizma, ob 17.30 pa bo o reformah in o trenutnem političnem položaju v Italiji govorila ministrica Maria Elena Bosc-hi. Uro kasneje bo tekla beseda o žgoči problematiki beguncev, zadnje srečanje (ob 19.30) pa bo posvečeno prometnim infrastrukturam ter povezavam. V nedeljo ob 9.30 bo na sporedu okrogla miza o turizmu (med na- osnovna šola virgil šček - Včeraj dopoldne Navdušujoč obisk Nabrežinski otroci obiskali Tržaško knjižno središče, knjižnico in deželni svet Učenci OŠ Virgila Ščeka iz Na-brežine so včeraj obiskali novo knjižno središče, otroško knjižnico v Narodnem domu in prostore deželnega sveta. Ob bližnjem svetovnem dnevu jezikov in knjige so z obiskom teh treh objektov želeli potrditi pripadnost slovenskemu narodu. Šolski zbor je zato pod vodstvom pevovodje Barbare Corbatto zapel tri pesmi, med temi Zdravlji-co. V Tržaškem knjižnem središču so si učenci navdušeno in radovedno ogledali knjige. Od upraviteljice Ilde so prejeli v dar plošček, ki ga je ZSŠDI izdala ob letošnji Prešernovi proslavi. V knjižnici so najmlajši pozorno sledili pravljici, ki jim jo prebrala Alenka Hrovatin, ki je vse učence tudi povabila na redni obisk knjižnice. Sledil je ogled deželnega sveta. Učence je sprejel svetnik in podpredsednik Igor Gabrovec, ki je otrokom razložil in, na res primeren V dvorani deželnega sveta jih je sprejel podpredsednik Gabrovec fotodamj@n način, prikazal delo in poslanstvo tega deželnega parlamenta. Otroci so postavili nekaj vprašanj. Vsi so prejeli v spomin tudi priložnostno darilo. Šolski knjižnici pa je Gabrovec podaril knjigo in CD o deželi FJK. Sledilo je kosilo v menzi dežele. Ekskurzija, ki je bila namenjena vsem učencem, je prav gotovo uspela. Učenci so bili navdušeni. Učiteljice prav tako, saj se tako bogata ekskurzija obrestuje tako pri pouku slovenščine kot zgodovine in zemljepisa. POPUSTI v vseh trgovinah 8 Petek, 25. septembra 2015 TRST / PROSEK - V sredo v Kulturnem domu Žensko obarvan večer Bogat program - Na sedežu rajonskega sveta odprtje razstave Na poti enakopravnosti Na sedežu rajonskega sveta za zahodni Kras na Proseku so v sredo odprli potujočo razstavo o ženski topono-mastiki z zgovornim naslovom Na poti enakopravnosti. Razstavo, ki prikazuje poimenovanje ulic v šestih mestih v Sloveniji, je uredila Elena Cerkvenič. Povedala je, da so ulice poimenovali najprej po borkah, kasneje pa so prišle v poštev tudi igralke, zdravnice, književnice. Število poimenovanj po protagonistkah naše preteklosti je nizko, zato naj bi tudi z razstavo spodbujali k odkrivanju dodatnih imen in zgodb žensk, ki bi bile vredne te časti. Razstava Društva za žensko toponomastiko je nastala v sodelovanju s Komisijo za enake možnosti občine Trst, zahodno-kraškim rajonskim svetom in Društvom slovenskih izobražencev, zato sta na otvoritvi spregovorili tudi podžupanja občine Trst Fabiana Martini in predstavnica društva Espan-sioni Ester Pacor. To je bila tretja otvoritev razstave, ki bo oktobra na ogled tu- Kulturni program so izoblikovale tudi recitatorke in glasbenice fotodamj@n di v knjižnici Šiška v Ljubljani; do tedaj pa si jo bodo zainteresirani lahko ogledali na Proseku vsak dan med 10.30 in 13. ter 16. in 18. uro. Sredina otvoritev razstave je bila sklepni del kulturnega dogodka v Kulturnem domu Prosek z vsemi klasičnimi elementi društvene prireditve: branje, zborovsko petje, instrumentalne točke v izvedbi mladih glasbenikov. Vezna nit je bil ženski predznak, saj so bili izbrani teksti dela priznanih pisateljic, zbor je bil v ženski zasedbi, brale so mlade članice društva Jaka Štoka, igrale pa so učenke Glasbene matice. Edino moško noto sta z institucionalnim pozdravom podala predstavnika rajonskega sveta, predsednik Roberto Cattaruzza in odbornik Mitja Košuta. O ženskah in predvsem o tržaških ženskah so spregovorile besede urednice prve slovenske revije in pisateljice Marice Nadlišek (iz romana Fata Morgana), pisateljice in feministke Zofke Kveder (Njeno življenje), pesnice in pisateljice Irene Žerjal (Tragedijca na Grobljah), priznane psihologinje Alenke Rebula s poezijo Obletnica. Branje odlomkov je bilo v celoti dvojezično, da bi umetnost zaslužnih književnic nagovorila tudi italijansko govoreče goste, svoje glasove so jim posodile Nicole Starc, Tina Renar in Petra Sossi. Ženski zbor Prosek-Kontovel je dobil navdih v ženski tematiki s skladbami Alenke Petaros in Milke Hartman, a tudi z uglasbitvami in besedili o vlogi matere. Pevke so se pod vodstvom Marka Štoke vživele v sporočila večera z doživetim pristopom. Instrumentalne točke, ki so dopolnjevale splet ženskih umetniških vtisov, so bile zaupane učenkam Glasbene matice z irskim repertoarjem za keltsko harfo, ki sta ga v duu pričarali Katarina Jazbec in Elisa Mansutto, ter melanholično Holminovo Pesem v izvedbi harmonikarke Ivane Kreševič. ROP Včeraj danes Danes, PETEK, 25. septembra 2015 GOJMIR Sonce vzide ob 6.55 in zatone ob 18.58 - Dolžina dneva 12.03 - Luna vzide ob 17.22 in zatone ob 4.35. Jutri, SOBOTA, 26. septembra 2015 JUSTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,1 stopinje C, zračni tlak 1009,1 mb ustaljen, vlaga 68-odstotna, veter s sunki 24-71 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C. [13 Lekarne Do nedelje, 27. septembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 - 040 421125, Škedenjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ul. 44, Ul. dell' Istria 18/B, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell' Istria 18/B - 040 7606477. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. 81 Prireditve ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE skupina »F. Pavisi« v Ul. Mazzini 30, prireja dve srečanji na temo »Življenjepis prvih treh sedemletk - Duh jaza se utelesi«. Danes, 25. septembra, ob 20.00 in v soboto, 26. septembra, ob 17.30. Predavatelj dr. Leonardo Marchiori bo podal poglobljen psihološki in psihiatričen pogled na človeka z antropozofskega stališča. Prijave na tel. 339-7809778. SKD VESNA vabi danes, 25. septembra, ob 20. uri v Dom A. Sirka v Križ na odprtje razstave Pavla Hrovatina »Med Krasom in morjem z zvoki kamna«. Glasbena točka prof. Gian-carla Gasserja, predstavitev Jasna Merku z društva KONS. MOPZ VASILIJ MIRK vabi na koncert Štiriperesne deteljice v soboto, 26. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Nastopali bodo: MoPZ Vasilij Mirk, MePZ KUD Brežice, MePZ Svoboda Stražišče, MePZ Zarja, Tamburaška skupina Tamika. GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da bo v nedeljo, 27. septembra, prva predstava v letošnji abonmajski sezoni. Gojenci Male gledališke šole Matejke Peterlin bodo izvedli igrico »Trnulj-ka« v režiji Jureta Kopušarja. Prva predstava bo ob 16.00, druga ob 17.30 v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Obveščamo, da je možno naročanje abonmajev na tel. št. 040-370846. SKLAD MITJA ČUK vabi na otvoritev likovne razstave »Čebele in čudovito cvetje«, ki bo v ponedeljek, 28. septembra, ob 10.30 v prostorih Bambi- ¿i Čestitke Draga MATEJA, vse najboljše ti iz srca voščijo tvoji: mama, tata, Viktor in vsi, ki te imajo radi. Danes praznuje naša babica in prababica OLGA TUL svoj 99. rojstni dan. Še mnogo zdravja in dobrega počutja ti želijo vsi domači, posebno pa Sara, Kevin, Martin in Peter. U Kino čeve galerije na Opčinah. Urnik do 2. oktobra: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure. OBČINA ZGONIK vabi na ogled razstave Majde Pertotti »Morje in kras«. Urnik: od ponedeljka do petka, 9.0013.00 (ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.30 do 17.30). TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm, vabijo na prvo »kavo s knjigo« v knjižnem središču na Oberdankovem trgu v sredo, 30. septembra, ob 10. uri. O Rebulovem zborniku 2, bodo govorili urednica zbornika prof. Marija Pir-jevec in avtorji prispevkov v njem: Jadranka Cergol, Martin Brecelj, Martina Ožbot, Miroslav Košuta, Bogomila Kravos in Tatjana Rojc. Prisoten bo tudi Fabrizio Polojaz. DRUŠTVO ŽENSKA TOPONOMASTI-KA, v sodelovanju s Komisijo za enake možnosti občine Trst, I. Okrajem za Zahodni Kras vabi na ogled razstave »Na poti enakopravnosti - Pogled na žensko toponomastiko v Sloveniji«, na sedežu I. Okraja za Zahodni Kras do 1. oktobra 10.30-13.00 in 16.00-18.00. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave Sonje in Gabrijele Ozbič v kavarni Gruden v Nabrežini v petek, 2. oktobra, ob 18. uri. SKD TABOR IN VZPI - ANPI vabi v Prosvetni dom na Opčine v petek, 2. oktobra, ob 20. uri na predstavitev knjige Marine Rossi »Soldati dell' Arma-ta Rossa al confine Orientale 19411945«. Z avtorico se bo pogovarjal zgodovinar Gorazd Bajc. FOTOVIDEO TRST80 vabi na razstavo Radivoja Mosetiča in Luke Vuge z naslovom »Barkolanka« v pizzeriji pred cerkvijo na Opčinah. SKD TABOR IN VZPI-ANPI, ob 70-le-tnici osvoboditve, vabita na ogled razstave »Pot v svobodo« v Prosvetni dom na Opčine. Urnik: od ponedeljka do sobote, od 16.00 do 19.00. Vodeni ogledi za šole oz. za skupine po dogovoru. AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Inside Out«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La prima luce«. CINEMA DEI FABBRI - 17.30 »Marguerite«; 20.30 »Mean the Truth«. FELLINI - 16.00, 19.40 »L'attesa«; 17.40, 21.30 »Per amor vostro«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.15, 22.15 »Un mondo fragile«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.10, 19.45, 22.00 »Sicario«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Ritorno alla vita«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30, 21.00 »Everest«; 17.30, 20.00, 22.25 »Everest 3D«; 19.20 »Julija in alfa Romeo«; 17.45, 20.20 »Labirint: Pogorišče«; 16.30 »Mi-nioni (sinhr.)«; 15.30 »Minioni 3D (sin-hr.)«; 15.25, 16.10, 18.00 »Mun: Varuh lune«; 20.10, 22.10 »Nore počitnice: Nova generacija«; 17.25, 21.10 »Obisk«; 15.40, 18.10, 20.40 »Pripravnik«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 18.00 »Medved Bamsi in mesto tatov«; 20.00 »Vatikanski trakovi«. NAZIONALE - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Everest«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Magic Mike XXL«; 18.00 »Inside Out 3D«; 18.30, 22.10 »The Transporter Legacy«; 16.30, 20.00, 21.45 »The Green Inferno«; 16.30, 20.30 »Tutte lo vogliono«; 20.15 »Via dalla pazza folla«; 18.10, 21.45 »Dove era-vamo rimasti«; 16.45 »Minions«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 19.00, 20.10, 22.15 »Inside Out«; 16.40 »Inside Out 3D«; 16.30, 19.05, 21.40 »Everest«; 16.30, 19.00, 21.30 »Magic Mike XXL«; 16.35, 19.05, 21.35 »Sicario«; 20.05, 22.10 »The Green Inferno«; 16.15, 18.10, 20.05 »Minions«; 16.20, 18.15, 22.10 »Tut-te lo vogliono«; 21.20 »I Fantastici 4«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 20.00, 22.20 »Magic Mike XXL«; Dvorana 2: 18.00, 20.10, 22.20 »Eve-rest«; Dvorana 3: 17.30 »Inside Out«; Dvorana 4: 17.50, 22.10 »Sicario«; 20.10 »Inside Out«; Dvorana 5: 17.10, 19.50, 21.45 »Ritorno alla vita 3D«. PRODAM grozdje za vino. Tel. št. 3332534788. PRODAM kletke za kokoši, po ugodni ceni. Tel. št.: 331-7114399. PRODAM porter piaggio prekucnik v izredno dobrem stanju. Prevoženih 63.000 km. Tel. št.: 348-2545080. PRODAM ročni mlin za grozdje, majhno stiskalnico in plastično kad. Tel. št.: 346-0800056. ZANESLJIV MOŠKI z vozniškim dovoljenjem (A in B), išče delo kot prevoznik ali katerokoli zaposlitev. Tel. št.: 327-7409432. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. S Poslovni oglasi AVTOMEHNIČNA DELAVNICA Guštin Iztok, s.p., Orlek 19A, Sežana Hitri servis in ugodna obravnava celotnega avtomobila Rezervacija termina in informacije: 0038641 573180 Zvestobo nagradimo s popustom IŠČEMO NATAKARICO za gostilno na Krasu. Tel. 329-9334227 PODJETJE IŠČE DELAVCA z večletno izkušnjo dela na računalniško vodenih reskalnih strojih (CNC). Za informacije 040-228881, v jutranjih urah. Ei Turistične kmetije BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 [d Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO sta odprla Cvetko in Zmaga Colja v Samatorci št. 50. Vabljeni. Tel. št.: 040-229224. S Mali oglasi Loterija 24. septembra 2015 FIAT grande punto sport 1.3 multijet rdeče barve, 90 CV diesel, letnik 2010, 60.000 km prodam. Tel. št.: 349-6236171. IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja, in poslovne prostore ter popravljam pohištvo. Tel. št. 340-2719034. IŠČEM kakršnokoli delo, čiščenje, likanje, varuška otrok ipd. Tel.: 040-327251. IŠČEM knjigo Sodobna zgodovina - za 4. letnik, založba Modrijan, avtorja B. Repe. Tel. št.: 333-6644567. NA OPČINAH prodam stanovanje z vrtom: dve spalnici, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet. Tel. št.: 328-4927641 (v večernih urah). NA SLOFESTU, v soboto, 19. septembra, sem izgubila zlato zapestnico velikega osebnega pomena, z imenom in letnico rojstva. Najditelju nagrada. Tel. št. 338-7083848. OPREMLJENO MALO STANOVANJE med novo univerzo in ljudskim vrtom dajem v najem: kuhinja, spalnica, kopalnica, 480,00 evrov na mesec. Tel. št.: 329-8012528. PRODAJAM AVTO smart, letnik 2014, prevoženih 12.000 km, skupaj z zimskimi gumami. Cena 8.500 evrov. Tel. št.: 348-7373286. PRODAM ape t.m. diesel, letnik 2008, trikolesnik, v dobrem stanju. Tel. št.: 040-228189. Bari 3 66 6 25 2 Cagliari 74 44 51 30 70 Firence 35 49 86 59 52 Genova 79 44 82 27 71 Milan 42 59 38 64 54 Neapelj 40 14 26 19 3 Palermo 9 32 78 50 60 Rim 6 57 5 23 47 Turin 63 14 16 66 50 Benetke 66 32 47 40 39 Nazionale 11 9 42 38 85 Super Enalotto Št. 115 1 32 36 61 78 80 jolly 79 Nagradni sklad 18.291.347,33 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 3 dobitniki s 5 točkami 61.457,40 € 345 dobitnikov s 4 točkami 553,04 € 14.513 dobitnikov s 3 točkami 25,85 € Superstar 85 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 55.304,00 € 81 dobitnikov s 3 točkami 2.585,00 € 1.180 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 8.287 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 19.869 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 25. septembra 2015 9 S Izleti KRAŠKI STEG obvešča člane, starše in prijatelje, da bo letošnji izlet Stega v nedeljo, 27. septembra. Zbirališče v Nabrežini pri srednji šoli ob 8.30. Zaključek v Grljanu pri parkirišču ob 16.30. Kosilo iz torbe, primerna obutev. V primeru slabega vremena se zberemo na istem kraju in zaključimo tekom jutra. Bodite pripravljeni! KRU.T in društvo Slovenskih upokojencev Trst obveščata, da v sredo, 30. septembra, odpelje avtobus v Ljubljano na Festival za tretje življenjsko obdobje. Ob 12.30 iz Domja - cesta pred podružnico banke št. 227 in ob 13.00 z Opčin, Dunajska cesta - avtobusna postaja št. 39. Prosimo za točnost! KC LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in DSI, prirejajo v okviru »Srečanja pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev, popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje z obiskom Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, s postankom pri Fer-netičih. O povojni moriji bo spregovoril zgodovinar Renato Podberšič. Info in prijave v uradu KC Lojze Bra-tuž v Gorici od pon. do pet. 8.30-12.30 na tel. št. 0481-531445 ali info@cen-terbratuz.org. SKD VESNA prireja v nedeljo, 4. oktobra, izlet v Maribor na Festival stare trte. Odhod iz Križa ob 7.15 (zbirališče ob 7.00 pred spomenikom). Vključuje prevoz, voden ogled mesta in kosilo, pa še veliko zanimivosti in zabave na festivalu. Predviden po-vratek v Križ ob 20.45. Prijave na tel. št. 340-6709578 (Tatjana) in 3334463154 (Mitja). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet v Marke in San Marino 7., 8. in 9. oktobra. Ogledali si boste mesta Urbino, Riviera del Conero, Lo-reto in S. Marino. Vsi ogledi bodo vodeni. Predviden je tudi obisk dveh vinskih kleti z degustacijo. Info v jutranjih urah na tel. št. 040-8990103 (Laura), 040-8990108 (Roberta) oz. v Zadrugi, Ul. Travnik 10. SKD BARKOVLJE prireja pohod »Zoro Starc« po barkovljanskih klancih z vodičko prof. Marinko Pertot (letos prvič v slovenskem in italijanskem jeziku). Start iz Ul. Bonafata 6 v soboto, 17. oktobra, ob 14.00. Trajanje dve uri in pol, ob povratku v društvo družabnost za vse prijavljene. Info in vpisi na tel. št. 040-415797, 349-4599458. KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa ob 7.00 iz Boljunca, ob 8.45 postanek v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod v Gorenji Tarbij, kjer je predvideno kosilo, koncert v vaški cerkvi in koncert ansambla »Modrijani«, ob 18.00 ogled Čedada. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in v Gorici (tel. 0481-82570). KRU.T vabi od 5. do 8. decembra na predpraznično potovanje v Prago, stično mesto vzhodnega in zahodnega sveta. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8 (2. nadstropje), tel. 040-360072 ali krut.ts@tisca-li.it. □ Obvestila OBČINA DOLINA obvešča, da bo danes, 25. septembra, na Županstvu v dvorani občinskega sveta od 8.00 do 12.30 potekala pobuda Dan srca, ki ga organizira Združenje Cuore Amico Onlus iz Milj. ONAV (vsedržavno združenje pokuše-valcev vina) vabi na večer posvečen vinu iz Borgonje. Pokušnjo bomo izpeljali danes, 25. septembra, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpis na tel. št. 333-9857776, tries te @ onav. it, w ww.o navtr ie ste. j im -do.com. PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi na odprta vrata glasbenih tečajev, ki bodo danes, 25. septembra, od 17.00 do 20.00 v Športno-kulturnem centru v Lonjerju. Informacije na po.ricma-nje@yahoo.it ali 349-9472929. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da je predviden odhod avtobusov za Stožice danes, 25. septembra, ob 14.00 s Padrič. V torek, 29. septembra, ob 20.45 bo na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZGONIŠKA ŽUPNIJA prireja, s pokroviteljstvom občine Zgonik, praznovanje župnijskega zavetnika sv. Nadangela Mihaela. Danes, 25. septembra, ob 20.30 bo orgelski koncert v župnijski cerkvi. V nedeljo, 27. septembra, bo ob 10.30 slovesna sv. maša. Sledi otvoritev fotografske razstave in bolšji sejem za dobrodelne namene. V torek, 29. septembra, ob 15.00 bo trgatev, ob 17.00 pa sv. maša, nato lutkovna predstava in družabnost. BALET - predstavitev klasičnega in jazz baleta za otroke in mladostnike ter korekturne gimnastike za odrasle bo v organizaciji Baletnega društva Sežana soboto, 26. septembra, od 10. do 11. ure v prostorih Kosovelovega doma v Sežani (stranski vhod s Sre-brničeve ul.). Tečaji so na voljo tudi v Nabrežini pri SKD Igo Gruden in Bo-ljuncu v SKD France Prešeren. SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI - NŠK obvešča, da bo v soboto, 26. septembra, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00. ZBOROVODSKA ŠOLA - GLASBENA MATICA prireja šolo za vzgojitelje in učitelje otroških pevskih zborov. Prijave do 26. septembra. Info: 040418605, trst@glasbenamatica.org. ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da se je začela vadba v novi sezoni. V telovadnici OŠ Bevk na Op-činah: motorika za otroke l. 2010/12 (pon. in pet. 16.00-17.00); otroška skupina novi člani Pripravnice l. 2009/03 (pon. 17.00-18.30 in sre. 17.30-19.00); otroška skupina Zajčki 1. 2008/03 (pon. in pet. 17.00-19.00); mladinska skupina Strele l. 2003/1997 (pon. 18.30-20.30 in pet. 19.00-21.00; Cheer starši pet. 17.30-18.30. V Re-penski telovadnici: gimnastika (od 7 do 18 let po nivojih) ob sredah: 1. in 2. skupina 16.30-18.00; 3. skupina 18.00-19.30. Prvi teden vadbe za nove člane je brezplačen! Za info tel. št. 347-9227484 (Ryan) ali info@cheer-dancemillenium.com. PIHALNI ORKESTER BREG obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe v Dolini ali po tel. 3386439938. SKD VIGRED vabi tudi nove člane v Štal-co v Šempolaju na dejavnosti: ob ponedeljkih otroški pevski zbor (vrtec in osnovna) 16.00-17.00; vaje glasbene skupine za osnovnošolce 17.00-18.00; ob torkih vaje mladinske glasbene skupine Kraški fenomeni (srednji in višješolci) 18.00-19.30; ob sredah vaje »Mi se gremo gledališče« (3. letnik vrtca, osnovna in srednja šola) 16.0017.00; ob četrtkih plesne vaje (vrtec in osnovna) 16.00-17.00; vaje za srednjo in višjo šolo 17.00-18.00. Ob zadostnem št. prijavljenih: delavnica šaha, delavnica risanja, tečaj samoobrambe, tečaj klekljanja. Info na tel. 380-3583480, tajnistvo@skdvigred.org. SKLAD MITJA ČUK prireja v š.l. 2015/16 pisanje nalog od ponedeljka do petka (september - maj). Info na tel. 040-212289 (pon.-pet. 10.0012.00). SLOVENŠČINA za otroke od 3 do 6 let, ki prihajajo iz italijansko govorečih družin. Info po tel. 040-212289 od 10. do 12. ure ali urad@skladmc.org. TAI-CHI pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Info in prijave na tel. 334-1166624 (Sergio). YOGA pri Skladu Mitja Čuk s pričet-kom meseca oktobra. Prijave in info na tel. 349-0981408 (Bruna) ali 3397051338 (Eva). ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE, v sodelovanju z Jusom Cerovlje, prireja v nedeljo, 27. septembra, 23. Jesenski po- hod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 na začetku vasi. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave! ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 15. oktobra, v bazenu na Pesku. Vpisovanja od ponedeljka, 28. septembra. Info in prijave na tel. 345-7733569 ali info@melanie-klein.org. BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. l o-jenčki bodo med tečajem zaplavali, starše pa bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da bosta v letošnji sezoni potekali telovadba za dobro počutje in Nirvana vadba, s pri-četkom 28. septembra, pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Urniki: telovadba za dobro počutje (pon. in pet. ob 9.30), Nirvana vadba četrtek ob 19.30. Info na tel. 346-9520796 (Alenka) in 00386-40303578 (Mateja). PLAY&LEARN - želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta! Urniki: sreda 17.00-17.45 (za otroke od 3. do 5. leta) ter 18.00-18.45 (za otroke od 6. do 10. leta). Začetek tečajev 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta. Potekal bo ob sredah od 16.00 do 16.45 na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8. Začetek 21. oktobra. Vpisovanja od 28. septembra. Info in prijave na tel. 3457733569 ali info@melanieklein.org. JUS PROSEK vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v torek, 29. septembra, ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma na Proseku. PILATES - vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljun-ca vabita na predstavitev nove telovadne sezone, vpisovanje in prvo brezplačno vadbo, ki bo v torek, 29. septembra, ob 19.30 v telovadnici NSŠ i. Gregorčič v Dolini. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja dva tečaja angleškega jezika ob torkih: Tea Time English - nadaljevalni tečaj s čajem in pecivom 16.3018.00. znglish teading and Conversation Club - pogovorna angleščina in branje za spretnejše 18.00-19.00. Prvo srečanje v torek, 29. septembra, vodi Michael Bark. Tel. št. 040-415797 (Vera). UPRAVA OBČINE ZGONIK sporoča, da v torek, 29. septembra, ob prazniku sv. Mihaela, zgoniškega zavetnika, bodo občinski uradi zaprti. Ne bodo delovale občinske storitve kot: služba za prevoz učencev, šolska kuhinja in smetarska služba. YOGA po metodi Satyananda, v ŠKC v Lonjerju, že petnajsto leto zapored, vsak torek, od 29. septembra dalje od 18.00 do 19.30. Na prvem srečanju možnost poskusa. Potrditve in prijave na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za otroke in odrasle. Tečaje vodijo diplomirani profesorji tolkal, pihal in trobil ter se odvijajo od septembra do junija na sedežu Godbe v bivši klavnici v Nabrežini, Kamnolomi 12. Info na tel. 3484203196 (Niko). JOGA - SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča tečajnike in nove interesente, da bo skupna brezplačna vadba z učiteljem Goranom Korenom v sredo, 30. septembra, od 19.00 do 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča. tedna vadba bo začela 7. oktobra. OPZ SLOMŠEK iz Bazovice sporoča, da bosta sestanek in prva vaja v sredo, 30. septembra, ob 16. uri v Slomškovem domu v Bazovici. Toplo vabljeni stari in novi pevci! PLESNI TEČAJI, v priredbi društva Mosp: sodobni ples, odkrivanje gib-ne ustvarjalnosti, koreografije raznih plesnih zvrsti, vaje za hrbtenico in sprostitev ter masaža. Srečanja potekajo ob torkih in petkih 18.30-20.00 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Info na tel. št. 040-370846 ali 3458219780. RADIJSKI ODER sporoča, da se vpisujejo abonmaji na 18. Gledališki vrtiljak od ponedeljka do petka od 9.00 do 16.30 v Ul. Donizetti 3, III. nadstropje (pozvoniti Mladika) ali na tel. št. 040-370846. TEČAJ HATHA YOGE pri SKD Škam-perle, Stadion 1. maj - Vrdelska cesta 7, poteka vsak torek in petek 19.0021.30 z vaditeljem Stefanom. Info na tel. 347-2429556 (v večernih urah). TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi stare in nove telo-vadke na prijetno vadbo za razgibavanje in sprostitev s Sandro Benčič, vsak torek, od 9. do 10. ure v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Pridite v udobnih oblačilih in s podlogo za ležanje. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje, prostovoljce sorodnih ustanov in vse, ki se kakorkoli udej-stvujejo na področju humanitarnega dela, na srečanje ob začetku delovnega leta v sredo, 30. septembra. Ob prazniku svetnika revnih sv. Vincen-cija bo srečanje v kapeli zavoda šolskih sester, Ul. delle Doccie 34. Pri-četek ob 16. uri s sv. mašo, nato duhovna spodbuda ob mislih, ki nam jih bo posredoval g. Franc Prelc, župnik v Sv. Antonu pri Kopru in predsednik Istrske območne enote Karitasa. AŠD BREG obvešča, da bo jutranja telovadba vsak torek in četrtek od 8.30 do 9.30. Pričetek vadbe bo v četrtek, I. oktobra, v dolinski občinski telovadnici Silvano Klabjan ob 8.30. Pridite, imeli se bomo lepo! AŠD ZARJA prireja telovadbo za odrasle v športnem centru v Bazovici ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure. Pričetek tečaja pod vodstvom prof. Silve Meulia bo v četrtek, 1. oktobra. Info na tel. 339-2447832. KK ADRIA obvešča, da se ponovno pričenja v telovadnici ŠKC v Lonjerju telovadba za odrasle, vsak ponedeljek in četrtek, od 20. do 21. ure. Prvo srečanje 1. oktobra. Potrditve in info na tel. 040-910339 (Pierina). MOŠKA POSTURALNA TELOVADBA pri SKD Igo Gruden se bo ponovno pričela v četrtek, 1. oktobra. Redna vadba bo vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 21. ure. Za info na tel. št. 338-4563202 (Katja, po 17. uri). PILATES - SKD Igo Gruden obvešča, da se bo vadba pričela v četrtek, 1. oktobra, ob 18.00 v 2. nadstropju Kulturnega doma v Nabrežini. Vadili bomo vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.15. Info in vpis na tel. 3496483822 (Mileva). PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tečaje prilagajanja na vodo in tečaje plavanja za otroke od 4. do 16. leta. Začetek tečajev 1. oktobra. Informacije na tel. 3341384216 (ob delavnikih od 14.00 do 18.00) oz. plavanje.bor@gmail.com. SKD TABOR - sporoča, da se telovadba začne v četrtek, 1. oktobra, po običajnem urniku v Prosvetnem domu na Opčinah. Info na tel. 040-213578. TEČAJ SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden, po metodi konverzacije za vse stopnje, 25 lekcij od oktobra do maja, 1 ura tedensko. Vpisovanje v kavarni Gruden v Nabrežini do 1. oktobra. Info na tel. 040-299632 ali 3395281729 (Vera). Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. ure in od 10.00 do II. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Info: urad Stadiona 1. maja, tel. 04051377 ali urad.bor@gmail.com. AŠD BREG obvešča, da bo večerna telovadba vsak ponedeljek in petek od 21.00 do 23.00. Vadba se začne v petek, 2. oktobra, v občinski telovadnici S. Klabjan v Dolini ob 21.00. Vabljeni stari in še posebno novi telovadci. SRENJA BOLJUNEC vabi v petek, 2. oktobra, ob 18. uri na otvoritev no- vega sedeža v prenovljenih prostorih stavbe Boljunec 35. Sledil bo redni občni zbor Srenje Boljunec, v bližnjih prostorih Mladinskega doma. AŠD BREG vabi na otroško telovadbo vsako soboto od 9.30 do 10.30 za otroke od 3. do 8. leta v dolinski telovadnici Silvana Klabjana. Prvi trening bo v soboto, 3. oktobra. Tečaj vodi Ambrož Peterlin. TABORNIKI NA OPČINAH: prvi letošnji sestanek taborniške družine DSS bo v soboto, 3. oktobra, ob 15.30 v Prosvetnem domu. RIBICE - KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD LIPA iz Bazovice obvešča, da se bo nova sezona začela v ponedeljek, 5. oktobra, ob 17.00 oz. v sredo, 7. oktobra, ob 9.00. Dobrodošle so tudi morebitne nove klekljarice. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6: tečaj slovenščine z Dario Luin. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5. oktobra, ob 18. uri. Info in vpisi na tel. 3356832730. SKD PRIMOREC organizira tečaj telovadbe ob ponedeljkih in sredah v Ljudskem domu v Trebčah s pričet-kom v ponedeljek, 5. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 040214412 (v večernih urah). TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden bo ob ponedeljkih in četrtkih zjutraj z začetkom v ponedeljek, 5. oktobra, po običajnem urniku: 9.00-10.30 in 10.30-12.00; možen tudi vpis v popoldansko skupino ob sredah ali petkih 18.00-19-30. Info na tel. 040-299632 ali 3395281729 (Vera). KRU.T obvešča, da s 6. oktobrom steče skupinska vadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure (ob torkih tudi od 17. do 18. ure). Info in vpis v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. PREDSMUČARSKA TELOVADBA - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 7. oktobra, začenja pred-smučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pin-demonte 11, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave na tel. št. 3356123484. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE jusarskega premoženja Prosek obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 10. oktobra na sedežu odbora, Prosek 159. SOBOTNA DELAVNICA za osnovnošolce pri SKD Igo Gruden: OPZ Petpedi - pevska dejavnost, prva vaja v soboto, 10. oktobra, od 10.30 do 12.00. Tel. št.: 340-7663348 (Miriam). ŠPORTNA ŠOLA TRST in Š.Z. Bor obveščata, da se bo Športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. maja v soboto, 10. oktobra, z urnikom: 9.30 - 10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30 - 12.30 za otroke od 3. do 6. leta. Info in prijave v uradu na Stadionu 1. Maja, urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377. JUS NABREŽINA zbira material za pripravo Koledarja 2016 na temo »Stara ekonomija v Nabrežini« in vabi vse, ki bi imeli stare slike trgovin, ošterij, pekarn, mesnic, ribičev, mle-karic, kmetov, živinorejcev, kamnosekov, delavnic itd. v Nabrežini, naj se javijo na tel. 335-8380888 (odbornika Ivo Zadnik, Marko Petelin) ali 3286238108 (Zulejka Paskulin). Prispevki V spomin na Sabino Bole vd. Perisutti darujejo Ardemia in Sonja ter Buc in Sonja 30,00 evrov za MoPZ Vesna iz Križa. V spomin na Marina Regenta daruje Drago Sedmak 30,00 evrov za MPZ Vasilij Mirk - Prosek. prej do novice www.primorski.eu1 10 Petek, 25. septembra 2015 KULTURA / ljubljana festival - Uspešna koprodukcija z ljubljansko Dramo Pandurjev Faust (tudi) človek današnjega čas Goethejeva dramska pesnitev v prepričljivi predelavi in uprizoritvi - Po predstavah v Križankah konec oktobra tudi na odru ljubljanske Drame Kdo je novodobni Faust? Pravzaprav ali danes Faust, kot je o njem pesnil Goethe, sploh še lahko obstaja? Vprašanje je seveda retorično, odgovor nanj pa večplasten. Po oceni režiserja Tomaža Pandurja, ki je pripravil novo uprizoritev slovite »božanske tragedije», se je »zgodba o Faustu skozi stoletja razvila v arhetipski mit človekovih stremljenj in dilem, ki poskuša razvozlati in razumeti posameznika v njegovem nenehnem boju z dobrim in zlim ... Spremljamo človeka, razpetega med nebom in zemljo, ki poskuša najti resnico in smisel svojega bivanja. In to je bistvo gledališča -da spregovori in postavlja vprašanja o najbistvenejših zadevah človeškega obstoja.« Pandur, ki je med glavnimi rea-lizatorji prve velike koprodukcije med ljubljansko Dramo in Festivalom Ljubljana, je utemeljil tako izbiro uprizorjenega dela kot tudi vloge gledališča. Uprizoritev, v kateri nastopajo izvrstni igralci SNG Drama Ljubljana, je bila od ponedeljka do srede na sporedu v Križankah, enem glavnih prizorišč ljubljanskega poletnega festivala, konec oktobra pa jo bodo igrali tudi v matični hiši ljubljanske Drame. Pandur se je s svojo ustvarjalno ekipo odločil, da na oder postavi oba dela pesnitve, ob prvem, v katerem se odigra tudi tragična ljubezenska zgodba z Margareto, še drugega, v katerem zasebnega Fausta nadomesti javni, politični. Avtorica priredbe in dramaturginja Livija Pan-dur je upoštevala prevod Boža Voduška in Erike Vouk, dodala pa je tudi nekaj ironičnega besedila, ki naj bi komentiralo dogajanje in (pete) nemške pesmi. V prvem delu, ki je veliko daljši od drugega, na odru, preplavljenem z vodo, odigrajo splošno poznano zgodbo o Faustu, povzeto po nemški srednjeveški legendi. Ta govori o Johannu Faustu, čarovniku in sesta-vljavcu horoskopov, ki se je ukvarjal tudi z magijo in alkimijo, ki je priklical na pomoč hudičevega sla Mefista in z njim s krvjo podpisal pogodbo, pridobil nadnaravne moči in mladost, na koncu pa umrl grozljive smrti. V Goethe-jevi predelavi, ki se je pisanju in predelavi pesnitve posvečal skoraj 60 let, drugi del je med drugim izšel po njegovi smrti, je Faust zanesenjaški učenjak, ki želi dojeti, kar je ne-dojemljivo in doseči, kar je nedosegljivo. Žene ga sla po odkrivanju novega, neznanega, tudi prepovedanega. S tem Goethe sledi duhu tedanjega časa, ki postavlja človeka, posameznika v ospredje dogajanja. Upošteva izvorno moralno poanto, češ da je alkimist prodal svojo nesmrtno dušo za zemeljski užitek, vendar je mladi Goethe dodal ljubezensko zgodbo z mlado Margareto. Točneje gre za pogu-bitev naivne mladenke s strani samouni-čujočega protijunaka, notranje razpetega med sebično strastjo in nesebično ljubeznijo. Goethejev (in tudi Pandurjev) Faust ne proda duše Mefistu, temveč stavi z njim. In seveda na koncu zgubi. Vendar avtor ohranja optimističen pogled in Faustove zasebne in javne zgodbe ne zaključi s pogubo. V drugem delu nastopa drugačen Faust, prej slep kot zaslepljen. V »velikem« svetu javnega delovanja se poda na različna področja, npr. na znanstveno z ustvarjanjem umetnega človeka ali pa na ekonomsko z odkritjem denarja. Na teh se dogajajo stvari, ki so precej blizu današnjemu dogajanju, s čimer se Faust približa današnjim (proti)junakom, ki v imenu utopije uvajajo sporne oblike »svobodnega življenja«. Glavno gibalo Goethejeve dramske pesnitve je boj med dobrim in zlim. In to Tomaž Pandur ohranja v uprizoritvi, ki je z doprinosom celotne ustvarjalne ekipe, izredno impresivna. Najprej o vizualnem vidiku: scenografija, ki jo podpisuje Sven Jonke (Lumen), je nadvse učinkovita. Zidovi, ki se odpirajo in zapirajo in ki so tudi platno, na katerega predvajajo video in po katerem se »piše«, zamejujejo in odpirajo Faustov prostor; vanj vstopa Mefisto s svojim spremstvom in nato izginja za visokimi pregradami. Pomembna je tudi igra luči, za katero je poskrbel režiser. Zaznaven element je voda, po kateri brodijo nastopajoči. Naj jo razumemo kot vir življenja? Če prinaša življenje, ga tudi odnaša, kot npr. Margaretinega otroka. Lahko vodo dojemamo tudi kot nestalno, nestabilno osnovo, po kateri se premikajo interpreti. V vodi ne puščaš sledi, kot jih ne naši (proti)junaki in njihove žrtve. Voda teče in se pretaka: življenje je neu- Igor Samobor in Polona Juh drama - aljoša rebolj stavljivo. Interpretacij je lahko več, vsekakor ta scenski element močno označuje odrsko dogajanje. Usklajeni na splošno črnino s prebliski belega so kostumi Felypeja de Lime. Ozračje primerno zvočno opredeljuje glasba Primoža Hladnika in Borisa Benka (Silence). V odčitavi Pandurja in njegove ekipe zgodba razkriva občutke odtujenosti sodobnega človeka in o njegovi potrebi po razumevanju sebe in sveta, v katerem živi. Njegova predelava Fau-stove legende se pred gledalci predstavlja kot intelektualna in emocionalna atmosfera našega časa, obenem pa se razkrijeta režiserjeva poezija in resnica. Iz nenehnega boja med dobrim in zlim režiser izpostavi predvsem brezmejno človekovo hrepenenje po tem, česar ne more doseči: ljubezen, mladost, moč, oblast ... »Dogovor« z Mefistom Faustu omogoči, da poseže po nedostopnem, vendar na koncu pade spet v svojo samoto in v minljivost življenja. V Pandurjevi uprizoritvi je zlo »okrepljeno«: hudič namreč nastopa s svojo družino in pomočniki. Tako ekipno opravljajo svoje »poslanstvo«. Naslovnega junaka, zanesenega, vase zagledanega učenjaka, igra Igor Samobor. Mefisto je v interpretaciji Branka Štur-beja mestoma simpatičen, ne glede na njegove cinične besede. Prikupna in krhka Margareta je Polona Juh. Barbara Cerar je gospa Mefisto, Branko Jordan Margaretin brat Valentin, Uroš Fürst vodja kabineta, člani kabineta pa Robert Korošec, Filip Samobor, Žan Perko in Matic Lukšič (zadnji trije so študentje AGRFT). Je torej Faustovo potovanje po njegovih notranjih pokrajinah še vedno aktualno? Nedvomno. S pomočjo Pan-durja in njegovih sodelavcev. Ker nas z odra nagovarjajo in nam zastavljajo večna vprašanja: kaj in kje je zlo, kaj je dobro, kje je meja in zakaj zidovi in kaj je za njimi. (bip) slovenija - Smrt slovenskega kiparja Batič je oblikoval tudi številne spomenike NOB Stojan Batič je na kriškem spomeniku izdelal zvezdo in tablo z imeni padlih arhiv Pred dnevi je v 91. letu starosti umrl slovenski kipar Stojan Batič. Bil je izrazit figuralik, znan predvsem po številnih javnih plastikah, zlasti spomeniških in parkovnih skulpturah , pa tudi poetičnih ciklih male plastike. Ob letošnji 90-letnici mu je Jakopičeva galerija posvetila retrospektivo z naslovom Človek in mit.Batič je izdelal približno 40 javnih kipov, poleg njih pa še številne parkovne oziroma manjše javne plastike. Njegova je na primer fontana s Povodnim možem in Urško na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Kot piše v velikem slovenskem biografskem leksikonu Osebnosti, Ba-tičevo kiparstvo odlikujejo občutene in stilizirane figure ter reliefna obdelava površin. Med njegovimi vsebinsko zaokroženimi cikli so znani Rudarji, za katere je leta 1960 dobil tudi Prešernovo nagrado, Satiriada, Tragos, Eksplozija, Pojektil, Kompozicija ter upodobitve Celjskih grofov. Je avtor več spomenikov NOB na Tržaškem in Goriškem, v Logatcu, Zagorju ob Savi, Velenju in Dražgošah, ter spomenika kmečkim uporom na Ljubljanskem gradu. Batič se je rodil leta 1925 v Trbovljah. Po osvoboditvi je bil prvi študent, ki se je vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Junija letos je praznoval 90 let. slovenščina Ponatisnili slovnico za Italijane Pri Založba Gaya iz Cerknega je izšla druga dopolnjena izdaja knjige Rade Lečič z naslovom Fon-damenti della lingua slovena. Gre za pregleden in koristen priročnik, ki italijansko govorečim bralcem približa glasoslovne, oblikoslovne, skladenjske in druge značilnosti slovenskega jezika Knjiga ima 146 strani in stane 22 evrov. Prodajajo jo tudi v Tržaškem knjižnem središču in Katoliški knjigarni v Gorici. Rada Lečič, sicer tudi sodelavka tržaške filozofske fakultete, je avtorica številnih slovničnih in jezikovnih priročnikov, kot sta na primer Slovenščina od A do Ž in Igraje do znanja slovenščine. glasba@primorski.eu piše Rajko Dolhar NA VES GLAS Innocence & Decadence . Graveyard r " Bluz rok Nuclear Blast, 2015 Ocena: ta »Graveyard igrajo klasični rok z modernim rollom,« tako so pri nemški neodvisni založbi Nuclear Blast opisali sound švedskega benda Graveyard in mislim, da so tokrat res zadeli v črno. Innocence & Decadence, nova plošča bluz rok skupine, je izšla ravno danes. Izdala jo je seveda omenjena založba Nuclear Blast, sestavlja pa jo enajst komadov za malo več kot štirideset minut kvalitetne glasbe. Zasedbo Graveyard so fantje ustanovili pred skoraj desetimi leti. Danes sestavljajo bend pevec in kitarist Joakim Nilsson, kitarist Jonatan LaRocca - Ramm, bobnar Axel Sjoberg in basist Truls Morck, ki je lani zamenjal Rikarda Edlunda. Morck je sicer že bil član skupine, ko je na začetku glasbene kariere igral kitaro in pel, danes pa se je odločil za bas. Innocence & Decadence je četrta plošča švedskega benda, potem ko so v prejšnjih letih izdali istoimensko Graveyard, izjemno Hisingen Blues in pred tremi leti še Lights Out. Album je podoben glasbenemu trendu, ki so ga fantje »ustvarili« v teh letih. Gre za energično bluz rok ploščo in to je razvidno že iz prvega komada Magnetic Shunk, idealen začetek albuma. Še boljši je single The Apple And The Tree, ravno tako rokerski. Ritem plošče se nekoliko umiri z naslednjo pesmijo Exit 97, prvo balado albuma, kjer pride končno do izraza topel Nilssonov vokal. Sledi najkrajša skladba ploščka, to je komad Never Theirs To Sell, takoj za njo pa lahko prisluhnemo najdaljšemu komadu: skoraj šestminutna Can't Walk Out spominja s svojo glasbeno psihedelijo na avstralsko zasedbo Tame Impala. Too Much Is Not Enough je drugi single plošče in verjetno ena izmed boljših balad švedske skupine nasploh. V psihedelično rokerskem komadu A Hole In The World nas prijetno preseneti Morck, ko še zapoje zraven, treba pa je priznati, da ima Nilsson daleč boljši glas. Cause & Defect je morda edina manj posrečena pesem albuma, takoj za njo pa spet za-donijo rokerske kitare v komadu Hard Headed. Proti koncu ploščka je še čas za senzua-len bluz Far Too Close v katerem poje kitarist LaRocca - Ramm in še za zaključno, umirjeno Stay For A Song. Bravo fantje! 1 2 Petek, 25. septembra 2015 Palec gor palec dol Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Želela bi se roditi leta 1942, da bi doživela 2. svetovno vojno. Mi ne bi bilo treba niti služiti vojaščine, ker sem ženska.« Alice Sabatini, zmagovalka lepotnega natečaja Miss Italia 2015 Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Facebook širi svoja obzorja. Zuc-kerbergovo socialno omrežje ni nikoli bilo statičnega značaja in njegov lastnik si je vedno prizadeval za njegovo modernizacijo in izpopolnjevanje. Toda sedaj ga tehniki skušajo spremeniti v omrežje, ki bo še bolj privlačno, tako za uporabnike kot za vlagatelje. Tehniki v Kaliforniji pripravljajo dve važni novosti: prva bo možnost ne-všečkanja, druga pa bo možnost slediti uporabnikom zunaj omrežja, ki omogoča bolj specifično in bolj učinkovito namestitev oglasov. Začnimo z oglaševanjem: če bo določena spletna stran imela možnost všečkanja ali delitve na Facebooku, bo ta videla, da smo obiskali stran, tudi če ne bomo uporabili gumbov socialnega omrežja. Facebook že več časa zbira podatke o našem brskanju po spletu, vendar se je šele sedaj odločil, da jih bo uporabil. Sicer je malokdo sploh vedel, da Facebook zbira podatke o našem spletnem brskanju. Vsak uporabnik bo lahko med nastavitvami glede zasebnosti zbral, če bo lahko podjetje uporabljalo njegove podatke za oglaševalne namene. Podatki pa bodo v vsakem primeru prišli do serverjev v Kaliforniji, le da jih bodo tam le shranili, ne pa uporabili. Facebook je pomemben del vseh večjih spletnih strani, saj je možnost hitre delitve z virtualnimi prijatelji sedaj že med kriteriji, po katerih uporabniki zbirajo eno spletno stran na račun druge. Tudi všečkanje je sedaj vedno bolj pomemben dejavnik, po katerem se meri uspešnost raznih strani. Kalifornijsko podjetje se tega zaveda in skuša to uporabiti v svoj prid. Electronic Frontier Foundation (EFF), največja ne-profitna organizacija, ki se zavzema za digitalne pravice in svobodo izražanja na spletu, je izrazila svojo zaskrbljenost, ker bo tako zasebnost na spletu še bolj ogrožena. EFF obenem opozarja oblasti, da spletne strani in podjetja, ki so za njimi, prevečkrat sama odločajo o naši zasebnosti. Ali bodo oblasti ukrepale in spletnim velikanom vsilile nove standarde zasebnosti, bomo še videli. Mark Zuckerberg je spregovoril tudi o vpisu na Facebook in njegovi rabi za ustrahovanje in nadlegovanje: izjavil je, da otrokom pod trinajstim letom po vsej verjetnosti ne bo več dovoljen vpis ter da želi Facebook nameniti predvsem mladim in ga uporabiti za bolj konstruktivne oziroma pedagoške namene. Seveda, je pojasnil mladi podjetnik, bodo v tem imeli ključno vlogo tudi starši in zaradi tega morata biti spletna stran in njeno delovanje razumljivo vsem. To bo omogočilo staršem, da varno uvedejo svoje otroke v uporabo spleta. Socialno omrežje naj bi tako postalo orožje proti nadlegovanju in spletnemu nasilju. Kar se tiče možnosti ne-všečkanja je stvar nekoliko bolj zapletena, kot zgleda na prvi pogled. Zuckerberg je v intervjuju priznal, da je možnost vše-čkanja ali delitve z drugimi preveč ome- Daniel, hura! Naš zabavni in glasni šumovec Daniel je diplomiral iz matematike in to kar dvakrat, v Trstu in Ljubljani. Z njim se razposajeno veselimo in mu želimo veliko uspeha in lepih stvari v nadaljnji življenjski poti. Da bi še naprej bil tak kot je in da bi zarisal še marsikateri nasmeh na naših obrazih. jena za aktivno sodelovanje v tako obširnem socialnem omrežju. Možnost ne-všečkanja pa ga ne prepričuje popolnoma. Izbral je drugačno pot: skušali bodo ustvariti virtualni »gumb«, s katerim izraziti empatijo, torej nova kategorija izražanja čustev na spletu. Zuckerberg ni hotel razkriti novinarjem več podrobnosti o tem novem »gum- bu«. Verjetno pa »palec navzdol«, ki ga je uvedel Youtube, ne bo nikoli zaživel na njegovem socialnem omrežju. Edina gotovost je, da se obeta novost na Facebooku. Nedvomno je ustvariti ta nov način komunikacije pravi izziv za najmlajšega milijarderja na svetu, vendar je le ta izjavil, da so njegovi načrti zelo blizu uresničitve. (Šumov) Slofest in Slowfast Slofestov afterparty Slowfast je šumovce (kot si lahko pričakujete) popolnoma navdušil. Skupine Authentics in Sons of a gun, dj Ivan B ter Pavel&The beardy jorunalist so nas popeljali v različne glasbene svetove. Plesali smo pozno v noč in se sprostili ob neskončnem klepetu. Veseli smo torej, da je Zveza slovenskih kulturnih društev povabila tudi Šum k sodelovanju. V soboto zvečer smo se tako potikali po lokalu Naima, na Drevoredu XX. Septembra in vas skušali ujeti v objektiv. Poiščite vašo fotografijo na naši Facebook strani. UP I Vodeni ogledi slovenskega Trsta so vzbudili veliko zanimanje s strani italijanskih someščanov I Raznolikost programa I Številčna prisotnost mladih | Daniel Dan Malalan, ki se vedno znajde (tudi brez mikrofona) | Orkester Glasbene matice ISusannaTamaro in Marko Sosič | Filozofsko srečanje o Francu Basaglun antipsihiatriji danes (Renata Salecl m Pierangelo Di Vittorio) . Neutrudljivi udeleženci pohoda Rezija-Trst c ■ « Lokacija Slofestovega naselja: Ulica Bellinijev teku dneva večkrat mrtva »točka«, mimo katere ne gre veliko ljudi « Pomanjkanje gradiva v angleščini «Skoda, da je bila glasba v živo samo do 23. ure «Destruktivnem uničujoče kritike na ^ovmreŽjihbre2k0nkretnih « Slovenci i2 Slovenije, ki niso prišli pokukat Trsta Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se - Šepeta se Kdo je Banksy? Kdo je pravzaprav Banksy? Katero je njegovo pravo ime? Koliko je star? Ali sploh obstaja? Nihče nima odgovora na vsa ta vprašanja. Vemo le, da so skoraj vsa njegova dela družbena satira in da je kljub anonimnosti eden najbolj po- znanih uličnih umetnikov. Nekateri pravijo, da se je po vsej verjetnosti rodil v 70.-ih letih in da živi baje nekje v okolici Bristola, saj so se njegova dela prvič pojavila na bristolskih vlakih okoli leta 1990. Kasneje je začel risati ulične umetnine po zidovih vseh koncev sveta in si tako pridobil izjemen sloves. Njegova dela so ostra, razdra-žljiva, vplivna, včasih politična in skoraj vedno socialnokritična. Poznan je kot »grafiti« umetnik, a je Banksy poleg tega tudi filmski režiser, slikar in politični aktivist. Dokumentarec »Banksy does New York« predstavlja reakcijo ljudi na projekt, ki ga je izpeljal v New Yorku, oktobra meseca 2013. Umetnik se je odločil, da bo od 1. do 31. oktobra vsak dan pustil v različnem kraju novo poulično ume- tnino. Za njegove oboževalce (in ne) se je začel torej pravi lov na zaklad. Režiser Chris Moukar-bel, nam v posnetku natančno predstavi, kako se je lov odvijal. 1. oktobra je Banksy na svoji spletni strani objavil fotografijo prvega dela in predel, kjer se to nahaja, ljudje so tako v trenutku začeli noro drvet, v iskanju »zaklada«. Prvi, ki so dobili umetnino, so se ponavadi z njo slikali in na splet napisali točen naslov, tako da se je v nekaj minutah pojavil pravi naval ljudi. V par urah so dan za dnem vsako Banksyjevo delo pokvarili drugi »ljubosumni« grafiti umetniki, ukradli po-hlepneži in ga potem prodali umetnostnim galerijam, ali enostavno uničili mimoidoči. Edinstvena Banksyjeva zamisel je torej za nekatere postala pravi biznis. Pretresljivo je videti, kako vsi ti lju- dje norijo, kradejo in uničujejo njegova dela. Nekateri za osebni dobiček, drugi za lastno rabo, tretji se ne ve pravzaprav zakaj. Banksy se je nekega dne odločil, da bo sedem originalnih slik podaril neznancu, ki je imel stojnico nekje v New Yorku. Lastnik stojnice je prodajal slike mimoidočim, ki so jih kupili iz raz-noraznih razlogov (eden izmed njih je izjavil; »potrebujem nekaj za obesit na zid«) in jih je kupil tri, vsako za 60 dolarjev. Tržna vrednost vsake izmed slik je v resnici 250.000 dolarjev. V istem mesecu je ulični umetnik tudi kupil sliko v trgovini, ki daruje izkupiček izdelkov v dobrodelne namene (brezdomcem in ljudem z virusom HIV), in nanjo narisal podobo nacista. Nato je sliko spet vrnil trgovini in tako zvišal njeno vrednost. Zanimivo je, kako lahko ena sama slika res skriva v sebi tisoč besed in kako na različne načine vpliva na ljudi. 2 2 Petek, 25. septembra 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu Tržiški občinski svet podprl referendum o združitvi občin Po dolgi razpravi in živahni izmenjavi mnenj so v sredo v Tržiču odobrili sklep, s katerim je moral občinski svet izraziti mnenje o referendumu glede spojitve z občinama Štarancan in Ronke. Med sejo občinskega sveta je večina trži-ških svetnikov glasovala za dokument, medtem ko ga je v prejšnjih tednih levji delež svetnikov iz Štarancana in Ronk odločno zavrnil. S tem sicer štarancanski in ronški svetniki niso glasovali proti izvedbi referenduma ali proti sami spojitvi, vendar so preprečili, da bi pri štetju glasov in ugotavljanju izida glasovanja ne upoštevali volje večine občanov posameznih občin, ampak le voljo večine vseh volivcev, ki pa jih je v Tržiču neprimerno več. Ronški in štarancanski občinski svet sta z zavrnitvijo sklepa torej izrazila zahtevo, da bodo glasovi občanov iz teh dveh občin imeli večjo težo. V Tržiču pa je kot omenjeno večina svetnikov glasovala za sklep. Podprli so ga predstavniki Demokratske stranke, skupina Responsabilmente per Silvia, SEL, SKP, Cambiamo Monfalcone, Obiettivo Monfalcone, Forza Italia in mešana skupina. Proti se je izrekel le predstavnik Italije vrednot Claudio Martin, medtem ko so svetniki Severne lige pred glasovanjem zapustili dvorano. Demokratska stranka je glasovala pozitivno, potem ko so njeni člani nedavno sprejeli dokument, v katerem piše, da je združitev treh občin cilj, ki si ga je leva sredina zastavila že pred več desetletji. »To pa ne sme biti preprosta priključitev s ciljem, da javna uprava prihrani. Demokratska stranka mora ta projekt napolniti z vsebinami. Čeprav spoštujemo odločitev občinskih svetov manjših občin, ki so se izrekli proti sklepu o referendumu, želimo izraziti svojo politično voljo in prizadevanje, da dosežemo ta cilj,« piše v dokumentu Demokratske stranke. Svetnica Anna Raspar je med sejo povedala, da je »spojitev pomembna priložnost«, kljub temu, da bo referendum potekal ravno med postopkom nastajanja medobčinske zveze. »Referendum bo trenutek političnega odločanja, v katerem bo Tržič lahko pokazal svoj potencial in postal privlačen. Spojitev ne bo vplivala na identiteto občanov treh občin: gre za inovativnost,« je dejala Rasparjeva. Svetnik SKP Alessandro Saullo je poudaril, da je »spojitev za občino Tržič priložnost za razvoj«, kljub temu pa ostali dve občini ne smeta imeti občutka, da gre za »aneksijo«. Po besedah predstavnice Obiettivo Monfalcone Anne Cisint je spojitev »priložnost, ki je ne gre zamuditi«; po njenem mnenju Ronke in Štarancan dojemata Tržič kot občino, »ki ne deluje na najboljši način« in se zato spojitve bojita. Svetnik SEL Giovanni Iacono je ocenil, da je referendum »izziv«, svetnik Italije vrednot Martin, ki je glasoval proti, pa je poudaril, da ne more »zanemariti stališča ostalih dveh občin, ki sta želeli zaščititi glasove svojih občanov«. Na zadnjem zasedanju je tržiški občinski svet razpravljal tudi o statutu medobčinske unije Kras Soča Jadran. Da bi bil statut odobren, bi moralo zanj glasovati dve tretjini svetnikov, kar pa se ni zgodilo. Za pa je glasovalo le dvanajst svetnikov, šest jih je bilo proti (Obiettivo Monfalcone, Forza Italia, Severna liga, Italija vrednot in mešana skupina), eden se je vzdržal, dva sta zapustila dvorano. Občinski svet se bo moral torej v kratkem še enkrat sestati in glasovati o statutu unije: da bo sprejet, bo tokrat zadoščala navadna večina glasov. Če bi se Tržič, Štarancan in Ronke združili, bi nastala največja občina v goriški pokrajini, saj bi štela preko 46.000 prebivalcev bonaventura gorica - Trije svetniki SSk o »ločitvi« z Demokratsko stranko Izstop je bil neizogiben, v skupino vabijo Peterina Težka, a neizbežna odločitev. To je za tri goriške občinske svetnike Slovenske skupnosti (SSk) izstop iz svetniške skupine Demokratske stranke (DS), ki jo po torkovi seji pokrajinskega sveta SSk zapuščajo, da bi ustanovili novo. Uradnega pisma o izstopu predsedniku občinskega sveta še niso poslali, računajo pa, da ga bodo pripravili prihodnji teden. »Da uberemo samostojno pot, se seveda nismo odločili iz dneva v dan. Glasovanje o statutu medobčinske unije za Brda in zgornje Posočje, ki so ga nekateri predstavniki DS podprli, je bilo le kaplja čez rob. Na podporo DS nismo mogli računati niti glede vprašanja oživitve rajonov, čeprav je bila ponovna ustanovitev krajevnih svetov del volilnega programa same DS,« pravi Walter Bandelj, po katerem je bilo glasovanje o statutu medobčinskih zvez za SSk še drugi, ravno tako hud udarec. »Naša stranka ne nasprotuje reformam, menimo pa, da jih je treba izpeljati tako, da ne kršijo pravic slovenske narodne skupnosti. Da nas pri tem ni podprla stranka, s katero smo imeli dogovor, je bil za nas zadosten razlog za "ločitev",« pravi Bandelj in potrjuje, da namerava SSk še naprej sodelovati z levosredin-skimi silami. »Ustanovitev lastne skupine za nas tudi ne pomeni, da na prihodnjih volitvah ne bo mogoče priti do sporazuma z DS. Pripravljeni smo na dogovarjanje, veliko bo seveda odvisno od programa in kandidata,« poudarja Bandelj. Po njegovih besedah nova »slovenska« svetniška skupina še nima imena, vanjo pa vabi tudi četrtega člana: »Če se nam želi David Peterin pridružiti, je dobrodošel.« Da je bila odločitev o izstopu »boleča«, a hkrati pravilna in neizogibna, je prepričan Božidar Tabaj. »Od kolegov bi pričakovali več razumevanja. Za nas Slovence so pač nekatera vprašanja temeljnega pomena. Naravno je, da zahtevamo, da se našo navzočnost v tem prostoru upošteva na primeren način. Kar se slovenske komponente v DS tiče, pa mislim, da bi se tudi sama morala zamisliti o tem, kar se je zgodilo z medobčinskimi unijami,« pravi Tabaj. »Med sejo pokrajinskega sveta smo o izstopu iz skupine DS dolgo razpravljali. Nekateri smo imeli pomisleke, na koncu pa je prevladalo mnenje, da moramo jasno pokazati svoje stališče. Prav je, da odločno stojimo za svojimi zahtevami. Po drugi strani ostajamo tako kot doslej na razpolago za sodelovanje in konstruktivne dogovore,« pravi Marilka Koršič. (Ale) gorica - Gabrovec odgovarja Cingolaniju »Ko ne bom več dobrodošel, mi bodo kolegi to sporočili« Razlogi za ustanovitev svetniške skupine SSk »jasni, razumljivi in upravičeni« Podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec je včeraj odgovoril Giuseppeju Cingolaniju, načelniku svetniške skupine Demokratske stranke (DS) v goriškem občinskem svetu, ki je v pogovoru za Primorski dnevnik ocenil, da bo ustanovitev samostojne svetniške skupine Slovenske skupnosti (SSk) v Gorici zahtevala razčiščenje političnih odnosov tudi na pokrajinski in deželni ravni. »Cingolani se sprašuje, ali bo deželni svetnik Igor Gabrovec izstopil iz svetniške skupine DS, češ da je medobčinske zveze ustanovil deželni zakon. Vprašanje je očitno zavajajoče, saj skuša politično pozornost in odgovornost preusmeriti daleč od glavnega problema, ki je nastal v goriškem občinskem svetu. Tam so se Cingolani in večina občinskih svetnikov odločili, da sprejmejo statut zveze, ki z izključno italijanskim nazivom že izhodiščno ponižuje slovensko (in furlansko) manjšino in je neskladen z večjezično in večkulturno identiteto Goriške,« pravi Gabrovec, po katerem pa glede deželnega zakona št. 26/2014drži, da je kljub številnim izboljšavam še vedno daleč od zadovoljive oblike. »A vendarle predvideva nekaj osnovnih zagotovil glede spoštovanja jezika in identitete manjšine na območju, kjer je ta zgodovinsko priznana in prisotna. To so nekateri statuti, npr. v Trstu in Tržiču, tudi potrdili že s samim večjezičnim nazivom. Gorica se je odločila drugače, kar so ostro ožigosali vsi (!) Slovenci v goriškem občinskem svetu in tak žaljivo sestavljen statut so soglasno (!) odklonili tako v števerjanskem kot v so-vodenjskem občinskem svetu. Kar pomeni, da ne gre za muho enodnevnico.« Cingolani, dodaja Gabrovec, pravilno navaja tudi vprašanje rajonskih svetov. »Deželni zakon po zaslugi izrecnega dopolnila, ki sem ga sam predstavil in zagovarjal, v občini Gorica omogoča ponovno ustanovitev varčnih, učinkovitih in uravnovešenih rajonskih svetov po meri potreb po zaščiti tudi slovenske in furlanske skupnosti. Občinski svet je pred kratkim to priložnost gladko odklonil in pri tem smo še kako pogrešali podporo svetnikov DS. Razlogi za ustanovitev samostojne slovenske svetniške skupine v Gorici so potemtakem že po komaj navedenih dejstvih jasni, razumljivi in upravičeni. Na Deželi si bom v skladu z mandatom, ki so mi ga zaupali tudi številni goriški volivci, še naprej prizadeval (ob drugem) za ovrednotenje več-jezičnosti, večnarodnosti in večkulturnosti FJk ter za sodelovanje med političnimi subjekti, ki delijo iste ali vsaj podobne cilje. Ko bi se kolegi v deželni svetniški skupini DS odločili, da nisem več dobrodošel gost, mi bodo najbrž to tudi sporočili. Do tedaj bom v mejah mogočega skušal spoštovati politični dogovor, ki sta ga DS in SSk sklenili za nastop na deželnih volitvah z dvema ločenima in samostojnima kandidatnima listama. Ta dogovor, ki je žal spoštovan le do določene mere, je naposled omogočil zmago levosredin-ske koalicije, česar smo se vsi veselili,« zaključuje Gabrovec. goriška - Okolje Lani vsak proizvedel pol tone odpadkov Vreče odpadkov pri »kazermetah« d.r. Leta 2014 je bil delež ločenih odpadkov na Goriškem približno 62 odstoten, kar pa še ni dovolj. Prav zaradi tega se nadaljuje »boj« goriške pokrajinske uprave, ki že vrsto let spodbuja ljudi k večjemu spoštovanju do okolja. V okviru številnih pobud, ki jih prireja goriška pokrajina, spada tudi okoljska akcija »Puliamo il mondo« (Očistimo svet), pri kateri sodelujejo petnajst občin z Goriškega, združenje Legambiente in podjetje Isontina Ambiente. Čistilne akcije bodo potekale danes, jutri in nedeljo, v nekaterih občinah, med katerimi je tudi Doberdob, pa v prihodnjih mesecih. V tem vikendu se bodo okoljevarstveniki, občani in dijaki ter učenci šol zbrali jutri ob 9. uri na štarancanski plaži, v nedeljo pa ob 14.30 na Trgu Liberta v Krminu. »Sistem od vrat do vrat pri nas dobro deluje, podjetje ISA Ambiente pa po naročilu poskrbi še za odvoz kosovnih odpadkov. Na Goriškem imamo tudi več zbirnih centrov, kljub temu pa nekateri še vedno odlagajo gospodinjske in druge odpadke v naravnem okolju. Zaradi tega so take čistilne akcije dobrodošle, saj hkrati poskrbijo za čistočo okolja, obenem pa spodbudijo občane k spoštovanju narave,« pravi podpredsednica goriške pokrajine Mara Černic, ki hkrati napoveduje malo revolucijo na tem področju. »V sodelovanju z zvezo Legambiente bomo razvili aplikacijo, s katero bodo lahko občani, ki opazijo nezakonito odložene odpadke, takoj obvestili občino in podjetje Isontina Ambiente, ki bo nato odpadke odnesla,« pravi Černičeva. Sortiranje odpadkov je v zadnjih letih postalo skorajda nujno, saj se je količina smeti bistveno povečala. »Na Goriškem smo lani proizvedli 68.257 ton odpadkov, vsak prebivalec pa jih je v povprečju ustvaril 484 kilogramov, kar je skoraj pol tone,« pravi funkcionar pokrajine Flavio Gabriel-cig, po mnenju katerega se je treba že od malih nog privaditi na spoštovanje okolja. Prav zato bo zveza Legambiente del čistilnih akcij, ki jih v sodelovanju s pokrajino in družbo ISA Ambiente prireja v okviru pobude Očistimo svet, tudi letos namenila šolarjem, ki se bodo danes zbrali med 9.30 in 12. uri na nižji srednji šoli v Krminu. V okviru kampanje »Facciamolo con amore - Ločujmo in varujmo z ljubeznijo,« ki je namenjena povišanju deleža sortira-nih odpadkov bo v ponedeljek, 28. septembra, ob 16. uri na obnovljenem sedežu goriške pokrajine potekalo informativno srečanje o pralnih plenicah, ki si jih bo mogoče tudi brezplačno sposoditi. Za dodatne informacije je na voljo naslov elektronske pošte pannolinoteca@provincia.gori-zia.it. (av) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 27. septembra 2015 13 ajdovščina - Projekt Holistic Nad požare z brezpilotnim letalom in termo kamerami Občina Ajdovščina je v sklopu projekta Holistic vzpostavila nadzorni sistem za zgodnje odkrivanje požarov v naravi in samodejno alarmiranje, ki temelji na najsodobnejši informacijsko-komunika-cijski tehnologiji. Sistem bo med drugim prikazal mesto požara, dragocena bo tudi projekcija simulacije smeri širitve požara, ki bo upoštevala smer vetra in druge vplivajoče parametre, na podlagi katere bodo gasilci lahko predvideli poteke intervencij. Sistem za zgodnje odkrivanje požarov v naravi so že preizkusili v občini Ajdovščina. Namenjen je predvsem odkrivanju požarov v naravi. »Sistem bo sam zaznal požar v naravi na pobočjih trnovske in nanoške planote - gre za področja, kjer je gašenje zaradi nedostopnega terena najtežje. Sistem bo na deset kvadratnih metrov natančno prikazal kje je žarišče požara in pokazal najbližjo pot do točke izbruha požara. Vodja intervencije bo lahko videl, kam se bo požar širil s pomočjo simulacije požara,« prednosti nove pridobitve našteva Igor Benko, poveljnik civilne zaščite v ajdov- ski občini, kjer imajo okrog deset požarov na leto, vsakih deset let pa imajo opravka z večjim požarom. Občina Ajdovščina je ena od dvajsetih partneric v strateškem projektu Holistic, ki je sofinanciran iz Jadranskega čezmejnega programa IPA 2007-2013. V projektu je 20 partnerjev iz 8 držav jadranske regije: Italije, Hrvaške, Bosne, Srbije, Albanije, Črne gore, Grčije in Slovenije združilo moči in celostno pristopilo k reševanju problematike požarov v naravi. Glavni namen projekta Holistic je zmanjšati število in omiliti posledice požarov v naravi, zaščititi prebivalce, njihovo premoženje in okolje ter izboljšati ozaveščenost o požarni varnosti na območju jadranske regije. V okviru projekta Holistic je Občina Ajdovščina med drugim vzpostavila inovativen nadzorni sistem za zgodnje odkrivanje požarov v naravi in samodejno alarmiranje, ki temelji na najsodobnejši in-formacijsko-komunikacijski tehnologiji. Nadzorni sistem poleg treh statičnih nadzornih točk- te so postavljene na Si- Brezpilotno letalo foto e.p. njem vrhu, na Brjah in na Planini, obsega tudi dve mobilni enoti, in sicer terensko vozilo in brezpilotno letalo. Nadzorni sistem je edinstven, predvsem zaradi avtomatizacije in kombinacije video tehnologije z infrardečo. Občina si obeta tudi, da bo sistem postal primer dobre prakse in vzorčen primer ne samo v Sloveniji, ampak tudi v mednarodnem okolju. Ne le, da je Ajdovščina prva občina, ki razpolaga s tako naprednim sistemom, ta je za nameček plod tudi domačega znanja: med razvijalci programske opreme je tudi ajdovsko podjetje C-Astral, pri projektu pa so sodelovali tudi drugi dobavitelji in razvijalci opreme: podjetje Dat-Con iz Polzele in Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. »Vrednost predstavljenega sistema in programske opreme znaša približno 300.000 evrov, vrednost celotnega projekta Holistic pa dobrih 9 milijonov evrov. Občina Ajdovščina razpolaga z okoli 623.000 evri, iz proračuna bo prispevala le 5 odstotkov vrednosti, 85 odstotkov je nepovratnih evropskih sredstev, 10 odstotkov pa zagotavlja Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko,« pojasnjuje Janez Furlan, vodja projekta na ajdovski občini, ki poudarja tudi, da je pomemben del projekta priprava čezmejnih protokolov za primere posvetovanja pred, med in po požarih. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 0481-76025. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 25. in 26. septembra ob 20. uri »Pašjon« (Iztok Mlakar). V teku je abonmajska kam-panija; informacije po tel. 0038653352247 ali na blagajna@sng-ng.si. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.20 -20.10 - 22.00 »Inside out«. Dvorana 2: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Eve-rest«. Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »La prima luce«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 20.00 -22.20 »Magic Mike XXL«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.20 »Eve-rest«. Dvorana 3: 17.30 »Inside out«. Dvorana 4: 17.50 - 22.10 »Sicario«; 20.10 »Inside out«. Dvorana 5: 17.10 - 19.50 - 21.45 »Ri-torno alla vita« (digital 3D). DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 19.00 »Medved Bamsi in mesto tatov«. M Izleti AVTOBUS ZA UDELEŽENCE KONCERTA Rdeče armade, ki bo v Ljubljani 25. septembra, bo odpotoval ob 16.45 s parkirišča pri vagi pri pevskem mostu s postanki pri telovadnici v Podgori ter pri lekarni in pred domom Andreja Budala v Štandrežu; informacije po tel. 0481-390688 (S. Rožič). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ, Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta organizirajo v okviru »Srečanj pod lipami« avtobus, ki bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 70-letnici povojnih pobojev popeljal udeležence na spominsko svečanost na Teharje. Sledil bo obisk Hude jame. Avtobus bo odpeljal iz Gorice, za tržaške udeležence bo postanek pri Fernetičih. O povojni moriji na Teharjah in pobitih, ki so natrpani v Barbarinem rovu, bo spregovoril zgodovinar Renato Pod-beršič. Informacije in prijave izključno v uradu Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30, tel. 0481-531445 ali info@centerbratuz.org. 50-LETNIKI IZ DOBERDOBSKE OBČINE organizirajo v soboto, 31. oktobra, izlet na Brione in v Pulo z večerjo. Kdor bi se ga rad udeležil, naj do konca septembra pokliče na tel. 329-6483970 (Marko Belota) in 3331922541 (Ivan Opajc). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Rim, da bo odpeljal avtobus v ponedeljek, 5. oktobra, ob 5. uri iz Gorice, s parkirišča pri Rdeči hiši. Organizatorji priporočajo točnost! KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 18. oktobra, članski izlet z avtobusom v Gorenji Tarbij na tradicionalni praznik kostanja »Burnjak«. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.00 po običajni poti preko Bazovice do Štivana. Ob 8.45 bo avtobus v Gorici na parkirišču pri Rdeči hiši, ob 9.30 ogled Stare gore, ob 11.30 prihod, nato kosilo, ko-cert v vaški cerkvi in koncert Ansambla »Modrijani«. Ob 18.00 ogled Čedada. Cena izleta je 35 evrov in vključuje prevoz in kosilo. Vpisovanje v uradih zveze v Trstu (tel. 040362941) in Gorici (tel. 0481-82570). SKRD DOB iz Doberdoba v sodelovanju s kolesarskim društvom Bisiachi in bici ter zadrugo Rogos prireja amaterski kolesarski izlet v nedeljo, 27. septembra, z zbirališčem ob 8.30 v centru Gradina v Doberdobu in startom ob 9. uri. Izlet bo zaobjemal Doberdob, Martinščino, Vrh (s postankom na sedežu jamarskega kluba Kraških krtov), Devetake, Vižintine (s postankom pri Madžarski kapelici), Palkišče, Mikoli, Brni, Boneti, Jamlje (s postankom pri vrtnarstvu Tamara) z vrnitvijo na Gradino. Vpisnina znaša 7 evrov, v katerih je všteto zavarovanje in pogostitev s paštašuto ob zaključku kroga. UPOKOJENCI DOBERDOB obveščajo udeležence izleta v Prekmurje, da bo 3. oktobra avtobus odpotoval ob 5.25 s Poljan s postanki ob 5.30 v Doberdobu, ob 5.35 pri piceriji Al gambero v Ronkah, ob 5.45 v Štivanu, ob 5.50 v Sesljanu, in ob 6.00 pri Fernetičih; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). 0 Mali oglasi H Koncerti V CENTRU LJUBLJANE - Tabor oddam v najem opremljeno dvosobno stanovanje najboljšemu ponudniku; tel. 0481-530518. 0 Prireditve V GORICI: v Kulturnem domu bo v četrtek, 1. oktobra, ob 18. uri srečanje s Cirilom Zlobcem, ki letos praznuje 90-letnico. Prirejajo Kulturni dom, SKGZ, ZSKD, Forum in državna knjižnica. V SOVODNJAH: sekcija prostovoljnih Krvodajalcev iz Sovodenj vabi na predavanje z naslovom »Moderna in naravna prehrana«, ki bo potekalo danes, 25. septembra, ob 20. uri v dvorani Zadružne banke Doberdob in So-vodnje. Predavala bo biologinja Si-monetta Bot. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. septembra, ob 19.45 na tradicionalno »Baklado« z nabirko prispevkov za vzdrževanje hospica »Via di Natale« pri Onkološkem centru CRO v Avianu. Povorko bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba. Sledila bo družabnost. V PODGORI: SKRD Paglavec, podgorska sekcija VZPI-ANPI v sodelovanju s PD Podgora vabita na slovesnost ob 40-letnici spomenika padlim v NOB in ustanovitve društva Paglavec v nedeljo, 27. septembra, ob 10.30 pred spomenikom. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na novo »Srečanje pod lipami«, ki bo v četrtek, 1. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v sklopu Socialnega tedna, ki poteka od 24. septembra do 3. oktobra (več na www.so-cialna-akademija.si in www.socialni-teden.si). Gost večera bo načelnik tolminske upravne enote in predsednik Fundacije Poti miru Zdravko Likar, ki bo spregovoril o odnosih med Slovenijo in Slovenci v FJK. Večer bo vodil časnikar Julijan Čavdek. OB 70. OBLETNICI DIJAŠKEGA DOMA bo v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri, v Kulturnem domu v Gorici potekala slavnostna prireditev »Dijaški dom Gorica - že 70 let«. Program vključuje priložnostni program s projekcijo slik ter muzikal »Vesna-this is it«. Po proslavi bo družabno srečanje v Dijaškem domu. Dijaški dom vabi vse nekdanje gojence in sodelavce; informacije po tel. 0481-533495, www.dijaskidom.it. MEDNARODNI FESTIVAL SODOBNE GLASBE KOGOJEVI DNEVI: 29. septembra ob 11.30 v kulturni dvorani v osnovni šoli Kanal »Koncert za mladino. Mladi za mlade«, nastop učencev Glasbene matice iz Trsta, Gorice in Špetra. 6. oktobra ob 18. uri v Glasbeni šoli Nova Gorica koncertira Igor Zo-bin, harmonika. 10. oktobra ob 20.15 v Kulturnem domu Nova Gorica koncert Orkestra Slovenske filharmonije. □ Obvestila SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira nadaljevalni tečaj v pletenju in kvačkanju; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira za otroke iz vrtca in osnovne šole otroški laboratorij; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi na nadaljevalni tečaj pilatesa; informacije in vpisovanje po tel. 347-1243400 (Magda). AKCIJA ZBIRANJA STAREGA PAPIRJA »Staro za NOVO« bo potekala vsak zadnji vikend v septembru, oktobru in novembru. Vsi sodelujoči bodo pripomogli k delovanju Glasbenega društva NOVA. Zbiranje poteka od danes, 25., do nedelje, 27. septembra, med 8. in 20. uri v ZKD Točki, Ul. Gradnikove b. 25 v Novi Gorici. Za prevoz večjih količin papirja poskrbijo organizatorji; informacije po tel. 0038640-436934, info@gdnova.si. DRUŠTVO TRŽIČ prireja za člane in prijatelje sprehode po Marini Juliji s tehniko nordijske hoje; informacije po tel. 347-2471222. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 4. oktobra, od 17. ure dalje na turistični kmetiji Dolince v Doberdobu. Vpisovanje do 27. septembra ali do zasedbe mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 0481-78192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje. Organizatorji vabijo tudi mlajše generacije. AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za odrasle z vaditeljico Greto Lefons. Prva poskusna in brezplačna lekcija bo v ponedeljek, 28. septembra, ob 20. uri v kulturnem centru v Jamljah. Informacije po tel. 345-8328493 (Greta). VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA v Štandrežu od 1. oktobra dalje: Tempelj harmonije: ponedeljek: 18.00-19.00 Perfect Body Workout, 19.00-20.00 FIIT Pilates; sreda: 18.00- Humar v mestni galeriji V Mestni galeriji Nova Gorica novo razstavno sezono v začenjajo z domačim fotografom Jernejem Humarjem. Razstava Odvodi in dovodi, fotografije bo odprta dre-vi ob 20. uri, zaključila se bo 16. oktobra. Jernej Humar (1975) se je rodil v Šempetru pri Gorici, je dobitnik 3. nagrade na Emzino-vem fotografskem natečaju za ciklus Subway leta 2000. Svoje fotografije razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem. Živi in dela v Novi Gorici. (km) Iščejo dva grobarja Tržiška občina bo v okviru projekta za družbeno koristna dela zaposlila dva grobarja, ki bosta delala v občinskih pogrebnih službah. Delavca bosta sodelovala z osebjem pri pogrebnih prevozih, pri prevzemu in pripravi dokumentacije, pri čiščenju in vzdrževanju skladišča pogrebnih služb. Interesenti morajo imeti vozniško dovoljenje A in B, predvideno je tudi fizično delo. Eden izmed izbranih kandidatov bo z občino podpisal enoletno pogodbo, drugi pa bo zaposlen za obdobje 46 tednov. Oba bosta imela 36-urni tedenski delovni urnik. Prošnjo lahko vložijo delavci, ki so na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni oz. koristijo druge socialne bla-žilce. Prijave za nadaljnje selekcije zbirajo v pokrajinskih uradih za delo v Tržiču (Trg Salvo D'Aqui-sto 3) in Gradežu (Trg Carpaccio 22/B. Prošnje je mogoče vložiti od danes do 9. oktobra, oba urada sta odprta med 9.30 in 12.30 - tržiški vsak dan, gradeški le ob sredah in petkih. Kandidati morajo predstaviti potrdilo o kraju bivanja in potrdilo o socialnih blažilcih, ki jih koristijo. Usodna slabost Srčna kap ga je zadela, ko je včeraj dopoldne izstopal iz parfume-rije na Korzu Verdi v Gorici. Moškemu, staremu okrog petdeset let, so skušali pomagati, vendar je kljub temu kmalu zatem umrl. M.M. je bil doma iz Gorice, zaposlen je bil v pražarni Mattioni. 19.00 Pilates Body & Soul, 19.0020.00 Meditacija; četrtek: 18.00-19.00 FIIT Pilates, 19.00-20.00, Perfect Body Workout; informacije po tel. 3491678292 (Urška). Spinning: ponedeljek: 20.00-21.00 in 21.00-22.00, sreda: 20.00-21.00; informacije po tel. 347-8800556 (Sara). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih med 21. uro in 22.30 in ob petkih med 19.30 in 21. uro; prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481882195 ali 333-2677398 (Miriam). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. Informacije po tel. 0481-531733 ali go-riska@knjiznica.it. Pogrebi DANES V GORICI: 10.25, Giorgio Padovan iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.00, Giorgio Bos-carol, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepelitev; 10.50, Marco Bratina, blagoslov v bolnišnici, sledila bo upepe-litev. DANES V ŠTARANCANU: 11.00, Ren-zo Di Luca (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ROMANSU: 14.30, Tecla Bernardi vd. Innocentin v cerkvi v Fratti in na pokopališču. 1 4 Sobota, 26. septembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / okusi na meji - Tina Maze na odprtju štiridnevne prireditve »Gorica izjemno mesto izjemnih priložnosti« vec fotografij na www.primorski.eu Tina Maze na odprtju Okusov na meji bumbaca, a.v. »Vesela sem, da se tudi naša druga zgodba začenja v Gorici, ravno v kraju, kjer se je že začela naša pot do uspeha na športnem področju. Gorica je izjemno mesto izjemnih priložnosti: lep je občutek, da lahko tu združujemo številne narode,« je na včerajšnjem odprtju goriških Okusov na meji povedala Tina Maze. Slovensko smučarsko prvakinjo je na Trgu Sv. Antona pričakala množica ljudi, ki jih je po krajevnih in deželnih upraviteljih tudi sama nagovorila v italijanščini, slovenščini in delno v nemščini. Mazejeva in njena ekipa letos prvič sodelujeta na Okusih na meji s stojnico oz. hiško Team to aMaze House, kjer je ob hrani, kakršno ima najraje slovenska smučarska zvezda, na voljo še marsikaj. Na ogled so posnetki, fotografije in predmeti, povezani z njenimi uspehi, ter še kolekcije in izdelki sponzorjev, kot so Adria, Milka in Zlatarna Celje. Po prerezu traku so Tino čakali avtogrami, fotografije in »selfiji« z navijači, nato pa je potrpežljivo odgovarjala na vprašanja novinarjev. Utihnila je le, ko smo v ozadju zaslišali Zdra-vljico. »Tukaj pa moram obmolkniti,« je spoštljivo in ponosno rekla Tina. Tina Maze, kako je nastala zamisel za postavitev hiške Team to aMaze House na letošnjih Okusih na meji? Zamisel je nastala že pred časom in skoraj naključno. Odkar sodelujem z An-dreo (Massijem op.a.), preživljam veliko časa v Gorici. Tu sem spoznala veliko ljudi, idejo pa je bilo težko uresničiti zaradi številnih obveznosti, ki smo jih imeli, da smo lahko prišli do uspehov. Letos pa smo imeli nekaj več časa, zato smo v sodelovanju z Adrio izkoristili to priložnost. V tej »počitniški hiški« se moja zgodba prepleta s kuhinjo in druženjem na terasi. Tukaj lahko obiskovalci najdejo številne spomine, ki so vezani na mojo kariero, si ogledajo posnetke, ki sem jih sama pripravila in hkrati spoznajo način prehranjevanja olimpijskega prvaka. Hiška je sad skupnega dela Slovencev in Italijanov, kar je za to območje še kako pomembno. Gre za združenje italijanske in slovenske družbe, za združenje moči. Sama sem se v Italiji in od Italijanov naučila veliko lepih stvari, mislim pa, da se lahko tudi Italijani veliko naučijo od Slovencev. Kako pa se Tina Maze znajde za štedilnikom? V bistvu se učim kuhati. Ko tekmuješ, nimaš časa za drugo kot za trening, počitek in spanje. Ko treniraš, se ne obremenjuješ z drugimi stvarmi in je prav, da to počenjajo drugi ljudje. Tudi tukaj ne bom kuhala, saj bodo za to poskrbeli tisti, ki to znajo delati. Sam Andrea pa me je marsikaj naučil o italijanski kuhinji, tako da sem se zelo obogatila tudi na tem področju. V kolikšni meri j e prehranj evanje pomembno pri doseganju rezultatov za vrhunske športnike? V Gorici so se sinoči začeli letošnji Okusi na meji. Odprtje so izpeljali na Trgu Sv. Antona, kjer je prisotne nagovoril župan Ettore Romoli; za njim so se na odru zvrstili župan Šempetra-Vrtoj-be Milan Turk, predsednik Trgovinske zbornice Gianluca Madriz, predsednik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza in kar štirje deželni odborniki - Loredana Panariti, Sara Vito, Maria-grazia Santoro in Cristiano Shaurli; po-vezovalka Alessandra Marc se je za prisotnost zahvalila predstavnikom sil javnega reda, prefektinji Isabelli Alberti in podpredsedniku deželnega sveta Igor- ju Gabrovcu. Zatem je na oder stopila Tina Maze, najboljša slovenska smučarka vseh časov, ki je skupaj s televizijsko voditeljico Benedetto Parodi prerezala trak, pred tem pa je v italijanščini, slovenščini in nemščini pozdravila množico občanov, upraviteljev in gostov, ki so se zbrali na Trgu Sv. Antona. Mazejevo so nato oblegali najprej navijači, ki so se hoteli z njo fotografirati, zatem pa še novinarji - še zlasti veliko jih je letos ravno zaradi nje prišlo iz Slovenije. Črnjanko so intervjuvali v stojnici Team to aMaze House, v kateri bodo med Okusi na meji ponujali razne jedi in vina. (ur) Tina Maze je mali navijačici podarila čepico fotod.r. Seveda je prehranjevanje zelo pomemben element, čeprav ni ta edina pomembna stvar. Odkar preživljam veliko časa v Gorici, sem spremenila svojo dieto, saj je moje prehranjevanje nekoliko bolj sredozemsko in enostavno. Ko pa potrebujem energijo, vedno jem meso, tako da bo meso v središču pozornosti tudi v naši hiški. Obiskovalci bodo lahko okusili to, kar sem jedla med pripravami na sezono. Čez mesec dni se bo za slovenske smučarke začela sezona, ki jo boste vi izpustili. Kakšni so vaši občutki? S puncami trenutno nisem v stiku. Najbolj pa mi je bilo težko se odpovedati ritmu, ki ga vrhunski šport narekuje. Trenirala sem dvakrat na dan, sedaj pa, ko treninga nimam, občutim neko praznino, manjka mi nekaj. Ali vas bomo vsekakor videli na kaki tekmi svetovnega pokala, če ne drugega zaradi sponzorskih obveznosti? Absolutno. Mislim, da bom sama tudi osebno prisotna, saj je Milka še vedno moj glavni pokrovitelj in tudi pokrovitelj tega Team to aMaze kotička. Še naprej gojim dobre odnose s sponzorji in jih skušam razveseliti na drugačne načine. Kaj pa načrtujete po enoletnem premoru? Ali boste v naslednji sezoni ponovno stopili na smuči? Tega še ne vem, o tem bomo debatirali v prihodnosti. Sedaj smo na Okusih na meji in se želimo na čim boljši način predstaviti ljudem, ki hodijo mimo, ne samo s to hiško, a tudi s postrežbo. Ta »miks« med Slovenijo in Italijo je meni doprinesel veliko prijetnih stvari: ta hiška je le pikica na i, tako za odnose med Slovenijo in Italijo, kot zase in za Andreo ter za druge, ki so poskrbeli, da smo ves ta čas živeli. Povedala ste, da se je vaša uspešna zgodba začela v Gorici. Ste Črnjanka, a postajate tudi malo Goričanka? Da, odkar sem se preselila, preživljam veliko časa v Gorici. Tu se mi je tudi način prehranjevanja zelo spremenil, saj je topleje in jem manj v primerjavi s Črno na Koroškem, kjer je mraz. Hrana je tu izvrstna, zaradi podnebja in sonca pa postaneš tudi bolj odprta oseba. Gorici ste namenili veliko pohval, kako pa vas je mesto sprejelo? Danes (včeraj op.a.) je prvič, ko imamo neke vrste javni trenutek v mestu. Prvič me ljudje vidijo na nekem dogodku. Počutim se prijetno, saj sem doživela res topel sprejem. V Črni na Koroškem se na sprejemih vedno zbere množica ljudi, tako da bodo verjetno zdaj nekoliko ljubosumni (smeh). Ne bi pa izključila možnosti, da bi prej ali slej hiško predstavili tudi tam: nikoli ne reci nikoli. Albert Voncina okusi na meji - Program dogodkov Današnja zvezda bo Carlo Cracco Kuharski mojster Carlo Cracco bo danes glavna zvezda Okusov na meji. Ob 17.15 mu bosta v Salonu okusov na Trgu Sv. Antona župan Ettore Romoli in predstavnica banke Friuladria Mara Del Puppo izročila nagrado Friuladria Gusti di Frontiera, ki jo podeljuje spletni kulinarični vodnik Venezie a Tavo-la. Pred tem bo ob 17. uri Antonia Klugmann iz restavracije L'Argine poskrbela za prikaz kuhanja v živo. Klugman-novi, Ani Roš iz restavracije Hiša Franko in Teu Fernetichu iz hotela San Roc-co bodo pa podelili nagrado Friuladria Gusti di Frontiera. Ob 17.45 bo nato v ospredju ponovno Carlo Cracco, ki bo z Luigijem Costo predstavil svojo knjigo Dire, Fare, Brasare. V Salonu okusov bo ob 21. uri glasbeni aperitiv. ZELENA VAS - Pester program so za danes pripravili tudi v »zeleni vasi« v grajskem naselju. Ob 10. uri bo srečanje s skupino Sciamanika, ob 11. bodo spregovorili o papeževi encikliki Hvaljen bodi. Ob 16. uri bo na gradu o sadju brez strupov predaval agronom Loris Dilena, ob 17. uri bo v Pokrajinskih muzejih srečanje o veganski prehrani in naturopatiji. Vrhunec v grajskem naselju bo ob 19. uri, ko bo filozof Pietro Leeman, sicer šef kuhinje vegetarijanske restavracije Joia iz Milana, predstavil svojo knjigo Il sale della vita. Leeman se bo nato udeležil večerje, ki jo ob 20. uri prirejajo v vinoteki EventiTre v grajskem naselju. Knjigo o devinskem gradu bo ob 17.30 v »latinski vasi« predstavil Gustavo Martinez. FURLANSKI NATEČAJ - Na prireditvi bo prisotna tudi deželna agencija za furlanski jezik Arlef. V nedeljo, 27. septembra, bodo delili informativni material na Trgu Sv. Antona, ob 11. uri bo v parku županstva predstava za otroke Lenghe di glerie. Arlef prireja tudi fotografski natečaj; fotografije napisov v furlanščini je treba objaviti na Insta-gramu z označbo @radio_onde_furla-ne in haštagom #furxfur. Slike in komentarje s poulične prireditve je mogoče objaviti tudi na Twitterju (@Gu-stiFrontiera) in Instagramu (@gustidi-frontiera). VLAKEC IZ NOVE GORICE - Danes bodo začeli voziti brezplačni avtobusi. Parkirati bo mogoče na parkirišču pri Rdeči hiši, od koder bo avtobus peljal - danes od 16. do 22. ure, jutri od 16. do 3. ure in v nedeljo od 11. ure do polnoči. S parkirišča pred športno dvorano Palabigot v Podgori bo avtobus peljal danes med 16. in 2. uro, jutri in v nedeljo pa med 16. in 3. uro. S tovornega postajališča družbe SDAG bo avtobus peljal danes od 16. do 2. ure, jutri od 16. do 3. ure in v nedeljo od 11. ure do polnoči. Avtobus bo vozil tudi izpred železniške postaje danes in v jutri od 16. ure do 1.45. Letos se vrača tudi vlakec, s katerim se bo na prireditev mogoče odpraviti iz Nove Gorice. Vlakec bo peljal - vsake pol ure - z Erjavčeve ulice danes med 18. in 24. uro, jutri med 11. in 24. uro in v nedeljo med 11. in 22. uro. Na letošnje Okuse na meji se bo iz Trsta in Vidma mogoče pripeljati z vlakom. Prvi posebni vlak bo iz Trsta startal danes ob 19.45, drugi pa ob 20.45; nanj bo mogoče stopiti tudi v Mi-ramaru, Nabrežini, Sesljanu, Tržiču, Ronkah in Zagraju. Posebni vlaki bodo vozili tudi jutri in v nedeljo. (av) / MNENJA, RUBRIKE Petek, 25. septembra 2015 15 ŽARIŠČE Ius sepulchri in »NIHČE« Andrej Berdon Pravica do groba je osnovna človekova pravica. Vsi ljudje so enaki ne glede na spol, raso, jezik, politično prepričanje ali veroizpoved, vsem pripada pravica do življenja, do zdravja, do telesne integritete, do svobodnega izražanja misli, po ustavi ZDA tudi do sreče. V ta sklop sodi pravica do dostojnega pokopa, ki pomeni dvoje: da se dostojanstveno ravna s človekom tudi po njegovi smrti in da se svojcem omogoči stik s preminulim na kraju, ki je urejen in ga je mogoče obiskovati in negovati. To je postulat evropske civilizacije. Drugje imajo do trupel različen odnos: upepelijo jih in pepel razpršijo v morje ali gozd. Na stari celini pa je posthumno trajanje v sočutnem spominu sorodnikov in prijateljev nekaj samoumevnega. Že v starorimskem pravu se je izoblikoval pojem »jus sepulchri« ali dobesedno pravica do lastnega groba, kršiteljem pa je pretila »actio sepulc-hri violati«. Italijanski kazenski zakonik vsebuje posebno poglavje o zločinih zoper pieteto pokojnih (delitti contro la pieta dei defunti) in v členih 407 - 413 določa do pet let visoke zaporne kazni za skrunitelje groba, nekoliko nižje pa za storilce žaljivih dejanj zoper grobove ali predmete, ki so namenjeni čaščenju pokojnikov. Zelo visoke kazni, do sedem let zapora, določa člen 411 K.Z. za tistega, ki bi ukradel ali uničil neko truplo, ali ki bi razpršil pepel na nedovoljen način. 3. marca 2009 so v Sloveniji našli stotine mumificiranih trupel v zapuščenem rudarskem rovu rudnika Laško, imenovanem Barbarin rov, na območju, ki ga krajani imenujejo Huda jama. Najdbo je v knjigi »NIHČE« (Cankarjeva založba, 2013) opisal človek, ki mu je bilo zaupano iskanje tega rova, rudar bosanskega porekla Mehmedalija Alič. Knjiga je nekakšen povzetek grozot in norosti dvajsetega stoletja. Mehmeda-lija Alič je prišel v Slovenijo leta 1976 kot štirinajstletni deček iz vasi Grujči-ce pri Srebrenici, kjer je zapustil »mogočno Taro in zeleno Drino pod njo, pred katero mi je zastal dih« , da bi se kot rudar zaposlil v slovenskem Zagorju. Ob razpadu Jugoslavije je zaprosil za državljanstvo, a ga ni prejel in je kot mnogi drugi prišleki preživel odiseja-do izbrisanih. Leta 1996 mu je med obiskom v rodni vasi mati povedala, da so mu v Srebrenici ubili dva brata, po materini in očetovi liniji pa je izgubil več desetin sorodnikov. Naposled je dobil slovensko državljanstvo in poskrbel za ostarelo mater in preživele sorodnike, toda Aličevi niso več zaživeli kot družina, srebreniško gorje jih je prehudo prizadelo. Leta 2008 so mu slovenske oblasti zaupale pregled zapuščenega Barbarinega rova. Mehmedalijeva ekipa se je lotila izkopavanja in naletela na zid. Porušila ga je, počistila jamsko jalovino in prišla do novega zidu. V nekaj mesečnem izkopavanju je Alič prebil enajst pregrad, dokler se je pred njim razgrnila podoba iz pekla: na desetine, stotine mumificiranih trupel, moških, žensk, otrok. Odkritje je simbol povojnega časa, ki na slovenskem ne more miniti in postati preteklost. Kar bi se moralo oddaljiti, kar naj bi polagoma prekrila pozaba ali vsaj pomiritev, to se vrača v današnji čas. Tako visi nad slovenskim narodom prekletstvo nenehnega trajanja bolečine, spominjanja in podoživljanja. V jami so morebiti umrli hrvaški begunci, saj so tod ob koncu vojne bežale množice ljudi iz južnih dežel, pa tudi nemški vojaki. Zato je prav Slovenija, kakor morda nobena druga dežela, posejana z grobišči in s traumo odkrivanja in s tem povezanega eksistencialnega nelagodja in tesnobnega doživljanja prostora. Novodobni tragični junak Meh-medalija Alič se v svoji pripovedi sprašuje, ali ni ista roka, ki je storila zločin leta 45, zakrivila tudi poboje v Srebre- nici, in odkod človeku pravica, da sodi drugemu in mu vzame življenje. Na ta usodna vprašanja vsak odgovarja na podlagi lastnega izkustva. A ta bosan-sko-slovenski rudar, ki se živo spominja cvetočih pašnikov svoje mladosti ob Drini, v svoji osebi povzema tragiko »kratkega stoletja«. Najprej srbsko kse-nofobično rovarjenje v Srebrenici, nato birokratsko odrekanje državljanstva v Sloveniji, naposled skok v strašno preteklost, v mesarjenje povojnega časa, storjeno v imenu komunistične revolucije ali človeške norosti. Alič je knjigi dal naslov »NIHČE« in morda želel s tem pokazati na svoj donedavni status izbrisanega. A ta »nihče« je pred nekaj meseci na slovenski televiziji nastopil z dostojanstvom, ki ga ne premore marsikateri politik (v Sloveniji in Italiji). Umirjeno je obrazložil svoje gledanje na lastno in na občečloveško tragiko, s katero se je moral soočiti. Ob gledanju Ali-čevega nastopa se samodejno poraja vprašanje: koliko podobnim ljudem je Slovenja odrekla državljansto? Pa tudi na neki drugi točki je naša domovina žal odpovedala. Najdena trupla so naložili v plastične zaboje in jih namestili v nekakšna skladišča, brez občutka pietete do posmrtnih ostankov. Če je pravica do groba vraščena v evropsko civilizacijo, se tako ravnanje od te civilizacijske norme odmika. Iz Hude jame prihaja klic po humanosti, ki ga država ne bi smela preslišati, kakor ne bi smela dopuščati ciničnih vodenih ogledov rudnika, ki jih omenja ena zadnjih številk Mladine. Pokop, vreden človeka, pomaga svojcem, da v miru ponotranjijo izgubo in se poslovijo od pokojnika. Grob jim nudi prostor za spominjanje. Dostojanstveno slovo omogoča preseganje sovraštva, prebolevanje in ozaveščanje izgube, osmislitev bolečine in naposled sprejemanje izgube in odpuščanje. Tudi to potrebujejo naše narodne skupnosti, tako v Bosni kot v Sloveniji. razdrto Predavanje o Nepalu in pohod na Nanos RAZDRTO - V gostilni Nanos v Razdrtem bo danes ob 18.uri potopisno predavanje s trekinga V Himalaji - pred, med in po potresu, ki ga je pripravila Nataša Kocjančič iz Postojne. Cilj v enajstih dneh hoje doživeti Nepal in Himalajo na trekingu okrog osmega najvišjega vrha na svetu Manaslu, po dolini reke Buri Gandaki in preko prelaza Larkya La (5.100 m.n.v.), se je tretji dan trekinga, 25. aprila 2015 - ob 12. uri po lokalnem času - nepričakovano spremenil v eno samo željo, priti živi in zdravi domov. Po predavanju ob 20.uri sledi nočni pohod na Nanos. Ščip bo tokrat v ponedeljek, tri dni po petku. »Šli bomo ob vsakem vremenu, zato se primerno opremite in oblecite (primerni čevlji, palice, lučka, če bo potrebno rokavice, kapa, ustrezna oblačila, goretex, windstopper, opremo prilagodite trenutnim razmeram). Potrebna je dobra kondici-ja in izkušnje. Po navadi hodimo ob naravni svetlobi, ker je vidljivost dobra tudi brez dodatnih lučk. Tempo bomo prilagodili najpočasnejšim, vsak hodi na lastno odgovornost, udeleženci pa nimajo nobene obveznosti, « piše v vabilu na pohod. Po vrnitvi z Nanosa v Razdrto, se bodo pohodniki zbrali (kdor bo hotel) v gostilni Nanos na kozarčku kuhanega vina. PISMA UREDNIŠTVU »Agora« je grška Spoštovani, v torek, 22. septembra, ste objavili na 10. strani izjavo tržaške pokrajinske predsednice Zveze slovenskih kulturnih društev ob zaključku Slofesta. Predsednica je med drugim povedala naslednje: "Ob prazniku Slovencev v Italiji se mi zdi, da pride do izraza potreba, da se tudi člani manjšine dobimo ob dobri kulturni ponudbi, na trgu, kot je bil starorimski agora, da se pogovorimo, načrtujemo, se srečujemo". Dovoljujem si pripombo, da ni bila agora starorimska, temveč starogrška, kar ni razvidno niti iz naslova članka ("Tudi manjšina potrebuje svojo starorimsko agora"). Drago Gašperlin Mostovi, ne zidovi! Številne in številni z zaskrbljenostjo spremljamo sramoten odziv EU in njenih držav članic na begunsko krizo. Madžarska je zaprla in militarizirala mejo s Srbijo, Nemčija in Avstrija sta razveljavili schengenski sporazum in ponovno uvajata nadzor na notranjih mejah EU, odzivi slovenskih oblasti so neprimerni in neodgovorni. Medijsko poročanje in ravnanje političnih elit, ki državljanom in državljankam prikrivajo odgovornost EU za begunsko krizo, hranita klimo neracionalnega strahu pred begunkami in begunci, ki poganja še nevideno popla- m vo ksenofobnih in rasističnih stališč, ta pa dobivajo domovinsko pravico. To situacijo želijo tudi v Sloveniji izkoristiti določene politične sile, ki brez sramu koketirajo z ideologijo nacifašizma. Takšne sile so za petek (danes op.ur.) v Ljubljani napovedale shod proti begunkam in beguncem ter za "zavarovanje meja". Protirasistična fronta, ki je mreža kolektivov, organizacij ter posameznikov in posameznic, ki gradijo solidarnost z begunkami in begunci, je sprejela sklep, da na nacifašističen shod odgovori s festivalom. S tem želi pokazati, da je shod, ki zahteva politiko zaprtih meja, nesprejemljiv, saj so te politike odgovorne za tisoče mrtvih na mejah EU. Naša družba je mnogotera, kulturne razlike so bogastvo. Na neutemeljene strahove, ki jih poganjajo nevednost in nestrpnost, se bomo odzvali z interkulturnim dialogom. Slednji ni slep za odnose gospostva, ki so se vzpostavili skozi zgodovino kolonial-izma in kapitalističnega plenjenja in se re-producirajo še danes. Zavezan je skupni gradnji družbe na osnovi priznavanja razlik in resnične emancipacije vseh. Protirasistična fronta brez meja, Ljubljana slofest - Utrinki o pohodu Rezija-Trst Pohodništvo zahteva pripravo in se marsikaj... Prihod pohodnikov na prizorišče Slofesta foto damj@n TRST - Čuden pojav na Slofestu, ta zadeva s petdnevnim pohodom. Vse druge točke na sporedu so namenjene gledanju in poslušanju, seznanjanju različne javnosti z vidiki in pojavnostmi, ki opredeljujejo neko skupnost. Pohoda nihče ne gleda, še manj posluša. Je na videz nekaj neoprijemljivega, ki se pač dogaja in o njem le beremo ali razbiramo posnetke. Razen udeležencev, nobenega drugega ni zraven. Petindevetdesetim odstotkom javnosti tudi ne more biti niti malo jasno, kaj se dogaja v posamezniku in znotraj skupine na petindvajset do trideset kilometrskem hitrem maršu. Kaj šele če se premikanje nadaljuje tudi ves naslednji dan in še naslednji in še naslednji... Udeleženci in udeleženke se gotovo prijavijo na pohode, ker jim je takšna oblika psihomotorične dejavnosti, v kateri je pomembna sestavina vsekakor socializacija, všeč. A, prosim Vas, ne imenujte tega rekreacija v smislu lahkotnega sobotno popoldanskega pohajkovanja v naravnem okolju. Pohodništvo na dolge razdalje zahteva pripravo, izkušnje, prilagajanja, potrpljenje in na krajša obdobja tudi trpljenje, bolečino in preseganje njenih prvih stopenj, zato pa tudi spoznanje, da so naša telesa veliko, veliko trpežnejša, kot si mehkužno predstavljamo: izletniška klapa bi se na odseku, na primer desetih kilometrov, trikrat ali štirikrat ustavila, odpočila, kaj spila in prigriznila, med pravim pohodom pa te ostali potegnejo za seboj, „vlečejo" te ali pa „porivajo" molče; morda bi se tudi sami ustavili, a povezanost kolektiva žene skupino čez prelaz in skozi gozd, preko goličave in čez kraške suhe zidove, daleč od naselja s kavarno in po brezpotnih vesinah. Ure in ure si sam s seboj in na ravnih odsekih v klepetu z drugimi. Jasno ti je več kot običajnim televizijskim gledalcem, kako je beguncem, ki se na videz lahkotno odpravijo na desetine kilometrov daleč, ker so jim pač zaprli pot v določeni smeri. Uganka pa ostaja, kako to zmorejo z otroki v naročju. Neverjetno! Iz preteklosti poznaš blagodejni občutek, ki ti ga daje planinsko zavetišče, čutarica vode ali vroča enolončnica, hkrati pa te znova in znova prijetno presenetijo prijazen sprejem gostilničarja na Brezjah, planinskih kompanjonov v Špe-tru v družbi župana iz Savodnje, naslednjega dne županje v Števerjanu in „Briškega griča" z večerjo na Bukovju, osebja in predsednice ZSKD v Gorici ter po vrsti domačije na Jeremitišču, gabrskih prosvetarjev v Mirnu tik pred vzponom proti Cer-ju, članov „Kremenjaka" za kosilo v Jamljah, pogostitve v društvenih prostorih v Mavhinjah z dodatnim gostoljubnim presenečenjem v daleč odmevni osmici... no, potem do Borznega trga ničesar več razen dnevnikovega fotografa na Kontovelu. Tudi to je podatek. In vmes poznanstva: s pomočjo besede, preko vedenja, zaostajanja in prehitevanja, vprašanj in pripomb z znanci in neznanci iz Nadiških dolin, Brd, Gorice, Podgore, Gabrij, Vrha, Kontovela, Barkovelj, Opčin, Trsta, Mačkovelj, Milj... V petih dneh sedemdeset prisotnosti skupno tridesetih pohodnikov. Odmišljali smo korake in čas ter se pogovarjali o politiki, uspešnosti ali neuspešnosti Slofe-sta, vrivanju dvojezičnosti na pobudah, ko bi sploh ne bilo potrebno, protibegunskih ovirah, užitnih gobah, mišičnih krčih in žuljih, najnovejšem vinskem škandalu, taborniških spominih, ledinskih imenih in izštevankah. Da, izštevankah in njihovih inačicah od Landarske jame mimo Bukovja do svetoivanskega Boštiča. Široki in ozki samoglasniki, odvisno pač od izvora govorca. Trije so prepešačili celotno traso: Vida Černic, Silvan Pittoli in Bojan Ma-kuc. Silvanova je bila celotna zamisel, Bojan mu je bil ves čas zraven. To pomeni, da sta celotno maršruto že prej enkrat prehodila po odsekih, ko sta iskala najprimernejše rešitve, kar ne pomeni telesno najlažje, zato pa okoljsko, zgodovinsko, kulturno zanimive. Na primer na Tanameji, graničarska steza na komenskem Krasu, ogled 'starega' predela Kontovela. Ob vsem svojem poznavanju opisanega ozemlja sta mi omogočila ogled še neprehojenih odsekov vključno z nekaterimi malo obiskanimi predeli planinske vertikale SPDT. Na Borzni trg je kolona po mukotrpni Škališanti prišla ob „mrtvem času". Razen pohodniškega prihoda, ni bilo ničesar na sporedu. Vse je bilo nekako medlo. Pa vendar: v spominu mi bo ostal škedenjski kruh, vsiljiva „rimpempompel" glasba iz repertoarja polka - majolka, Bojanov skok v morski kanal, prisotnost kar treh v času zaporednih predsednikov SPDT, bivšega dolinskega župana, odgovornega urednika tega dnevnika, prazna hala s panoji umetnikov in glasbenikov, dva turista iz Tre-visa, ki sta se živo zanimala, katero „narečje" govorimo, pomanjkanje za zaključek vsakega pohoda obveznega čaja ali limonade, pozitivna naphanost prostovoljk v rdečih majicah, zavzetost generalne konzulke Slovenije, ki je prišla na cilj izrecno zaradi nas. Marsikaj drugega je bilo o petdnevnem pohodu povedanega v dnevniku, Novem Matajurju, na radiu in preko TV ekrana. Manjka še poudarek o velikih količinah energije, ki je potrebna, sicer ne le za pohod, temveč za celoten Slofest, da takšen projekt uspe. V specifičnem primeru tudi čisto kalorične energije in seveda načrtovalne, organizacijske in neoprijemljive, ki ji pravimo vztrajnost in prepričanost v neko vizijo. Za takšne zadeve je potrebno posebno gorivo. Imenoval bi ga etnoeti-čno. Zmes, ki premika gore. Nekaj črpalk zanjo še premoremo. Aldo Rupel 16 Petek, 25. septembra 2015 RADIO IN TV SPORED RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: Il caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 15.00, 16.40, 18.20 La vita in di-retta 14.25 Papež Frančišek obišče OZN 17.25 Verski dogodek pri spomeniku Ground Zero 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Tale e Quale Show puntamento al cinema 15.00 Serija: Impa-zienti 15.15 Serija: Il maresciallo Rocca 17.00 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.30 Nad.: La signora in rosa 20.10 Nad.: Che Dio ci aiuti 21.20 Nad.: Caruso, la voce dell'amore 23.35 Serija: Un caso per due _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.15 Nad.: Cuore ribelle 9.45 Serija: R.I.S. - Delitti im-perfetti 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri e oggi in TV RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.15 Nad.: Il tocco di un angelo 8.00 Serija: Le sorelle McLeod 9.2513.30 Rubrike 10.30 Cronache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Castle 17.00 Serija: The Good Wife 18.00 Šport 18.50 Serija: Elementary 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Film: The Avengers (fant., '12, i. R. Downey Jr., C. Evans) 0.00 Troppo giusti _RAI3_ 6.30 Rassegna stampa 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.5515.30 Rubrike 15.15 Puliamo il mondo 15.35 Nad.: La casa nella prateria 16.25 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Non uccidere 23.00 Cor-reva l'anno _RAI4_ 13.55 Sabrina, vita da strega 14.45 Stargate Atlantis 15.30 Andromeda 16.15 Star Trek: Enterprise 17.00 Novice 17.05 Doctor Who 17.55 Film: Milo su Marte (anim.) 19.30 Rai Player 19.40 Once Upon a Time 20.25 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.15 Film: Canto del diavolo 2 - Jeepers Creepers 2 (horor) 23.10 Wonderland 2015 23.30 Penny Dreadful _RAI5_ 14.10 La Terra vista dal cielo 15.05 Isole sel-vagge 16.05 Nello studio di Mondrian 16.55 The Art of Gothic 17.45 Grattacieli d'autore Barcellona 18.15 Novice 18.25 20.40 Passepartout 18.55 This is Opera 19.40 Tutti i segreti di un'opera d'arte 20.30 Rai Player 21.15 Dok. film: Sfiorando il cielo 22.50 Scaramouche Scaramouche 23.10 Jazz - Istruzioni per l'uso RAI MOVIE 13.05 17.15 Rai Player 13.10 Film: Il silen-zio degli innocenti (triler, '91, i. A. Hopkins) 15.25 Film: Get Shorty (kom., '95, i. G. Hackman) 17.10 Novice 17.20 Film: Moby Dick - La balena bianca (pust.) 19.25 Film: I figli del leopardo (kom., It., '65) 21.15 Film: Gioco a due (triler, '99, i. P. Brosnan) 23.15 Film: All ha gli occhi azzurri (dram.) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.1019.15 Rai Player 12.15 19.20 Nad.: Terra Nostra 13.05 Nad.: Angelo il custode 14.00 Serija: I misteri di Murdoch 14.55 Anica - Ap- LAEFFE / 16.10 Film: L'ultimo cacciatore (dram.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quarto Grado _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 21.10 Nad.: Il segreto 17.00 Po-meriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 23.30 Supercinema _ITALIA1_ 6.30 Risanke in otoške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Walker Texas Ranger 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Grande Fratello 13.25 Športna rubrika 14.00 Nan.: Simpsonovi 14.25 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: Due uomini e mezzo 16.45 Nan.: La vita se-condo Jim 17.15 Serija: Royal Pains 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine _IRS_ 15.15 Film: Delitto sull'autostrada (kom., It., '82) 17.10 Film: Il testimone (dram., '78, i. A. Sordi) 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Ocean's Twelve (krim., '04, i. G. Clooney, B. Pitt) 23.45 Film: In fuga col malloppo (kom.) _LA7_ 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il com-missario Maigret 16.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien _LA7D_ 6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 11.25, 19.00 Cuochi e fiamme 8.40 I menù di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.25 Serija: Crossing Jordan 17.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Sporco segreto (triler, '00, i. W. Hurt) 22.55 Serija: Prime Suspect TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 21.00 Ring 13.00 Sali a bordo 13.1517.55, 20.25 Oggi è 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 23.30, 23.55 Trieste in diretta 20.00 Apriti cielo 20.05 Happy Hour 10.50 20.10 Bourdain: Cucine segrete 12.45 Il cuoco vagabondo 14.55 Chef Sara in Asia 16.50 Jamie: Menu in 30 minuti 18.55 Il re dello street food 20.00 Novice 21.05 Film: The Grandmaster (akc.) 23.20 Serija: Annika - Crime Reporter _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef Australia 13.00 Novice 14.1515.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Agenti Speciali Property - New York 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Cu-cine da incubo _DMAX_ 13.20 19.30 Affare fatto! 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Ci sei o ci fai? 15.55 River Monsters 16.50 Top Hooker: i re della pesca 17.45 Airport Security Nuova Zelanda 18.35 I maghi delle auto 21.10 La citta senza legge 22.00 Ai confini della ci-vilta 23.00 Prigionieri di viaggio SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 12.00 Ugriznimo znanost 12.25 Dok. feljton: Ljubezen in krivda Ivana Cankarja 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Tarča 14.20 Prava ideja! 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.00 Otroški program: OP! 16.15 Osmi dan 17.30 Dok. serija: Kdo si pa ti? 17.55 Novice 19.30 Slovenska kronika 20.00 Slovenski pozdrav 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi 23.05 Kinoteka 23.25 Film: Zlata doba (kom., '30, r. L. Bunuel) SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.35 Mi znamo 9.15 19.05, 0.05 Točka 10.30 Profil 11.00 17.00, 0.50 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.05 Migaj raje z nami 15.35 Jadranske igre, 2. polfinale 18.05 Nad.: Vojn dežja na Balkanu 20.00 Dok. odd.: Boj za Tibet 20.45 Dok. odd.: Delavci pri malici 21.55 Nad.: Popravljena krivica 22.50 Polnočni klub _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Film: Zaseda v savani (pust.) 15.55 Alpe Jadran 16.25 Nautilus 16.50 Folkest 2009 18.00 To bo moj poklic 18.25 Ljudske zgodbe s Krasa 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Potopisi 20.30 Festival of the European Song by Children 21.20 Dok.: Zgodovina ZDA 21.50 Avtomobilizem 22.20 Mediterranean Award 2015 23.20 Arhivski posnetki POP TV 7.00 Risanke 8.05 9.50, 11.00, 12.10 Tv prodaja 8.20 17.20 Nad.: Plamen v očeh 10.05 Epilog 11.15 Nad.: Grehi preteklosti 12.25 20.00 Gostilna išče šefa 14.00 21.30 Nad.: Usodno vino 15.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.0018.55, 22.30 Novice 23.00 Eurojackpot HM Petek, 25. septembra Lm Rai movie, ob 13.10 Il silenzio degli innocenti ZDA 1991 Režija: Jonathan Demme Igrajo: Jodie Foster, Anthony Hopkins in Scott Glenn Presunljivi Hannibal Lecter, kljub temu, da so ga zaprli v posebni zapor zaradi ljudo-žerstva, velja še vedno za enega najboljših psihoanalistov. Mlada raziskovalka FBI-ja, Clarice Starling, ki preučuje vrsto neverjetnih umorov mladih deklet, pa mora prav k njemu po zaupne informacije ... Film je leta 1992 prejel pet oskarjevih nagrad, med drugimi tisto za najboljšo režijo, najboljšo žensko in tudi moško vlogo. VREDNO OGLEDA KANAL A 7.00 18.00 Svet 7.55 13.00 Serija: Družinsko bojišče 8.20 16.45 Serija: Mindy se dogaja 8.45 Risanke in otroške odd. 10.00 11.05, 13.25 Tv prodaja 10.15 13.55 Nad.: Vampirski dnevniki 11.20 Serija: Beli ovratnik 12.10 17.10 Serija: Lepo je biti sosed 14.55 Film: Ace Ventura 3 (kom.) 18.55 Serija: Kar bo, pa bo 21.00 Film: V dobri družbi (kom.) 23.10 Serija: Vikingi PLANET TV 23.05 Film: Priča (krim., '85, i. H. Ford) 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.10 Doktor 2416.25 Nad.: Ena žlahtna štorija 17.40 20.00, 21.45 Kmetija: Nov začetek 19.00 22.05 Danes 19.40 Vreme in šport 22.20 Nan.: Ujeti pod kupolo 23.15 Nan.: Prijatelji 23.50 Film: Krvave ulice (krim.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napo-vednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena; 10.10 Prva izmene: Kulturne diagonale - Dvignjena zavesa; 11.00 Studio D; 11.15 Posameznik in družba; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika, sledi Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 25. del, sledi Music box; 18.00 Kulturni dogodki, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.20 Jutranja zagonetka; 7.45 Primorske novice; 8.00, 17.30 Vreme; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Vojn po Istri; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Blabla; 19.00 Dnevnik in kronika; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Ari Zona; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Secret Disco; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istria-no; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 14.35, 19.00, 20.00, 21.30, 23.00 Glasba; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.00 Il cammino del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00 Pairapappa; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state frschi; 18.00 Il suono nell'immagine; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamen-te Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmH ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E / GORIŠKI PROSTOR Torek, 29. septembra 2015 1 3 APrimorski ~ dnevnik vaterpolo - Tržaški Pallanuoto Trieste prvič po 53 letih začenja svojo pot v najvišji ligi Čaka jih trnova pot Španci tožijo Le Monde MADRID - Španski minister za šport Miguel Cardenal je najavil tožbo proti francoskemu časniku Le Monde zaradi besedila, v katerem je osumil španskega košarkarja Paua Gasola jemanja nedovoljenih poživil. »Naredili bomo vse, da bo nekdo pred sodiščem odgovarjal za te besede. Gasol ni samo 'brand' španske košarke, temveč celotne države,« je bil oster v svojih besedah Cardenal, ki je dodal: »Gasol je dal skozi številne protidopinške kontrole v Španiji in tujini. Tukaj gre za prestiž španskega športa.« Perez podaljšal pogodbo SUZUKA - Mehiški voznik formule 1 Sergio Perez bo tudi v prihodnji sezoni sedel za volanom moštva Force India. Petindvajsetletni Mehičan je podaljšal sodelovanje z dosedanjimi delodajalci za leto 2016. »Ekipa ima potencial, zaradi katerega sem za prihodnjo sezono zelo samozavesten,« je po podaljšanju pogodbe dejal Perez, ki od lani vozi za to ekipo. Prej je bil član švicarskega Sauberja. Ob njemu pri Force Indii ostaja tudi Nemec Nico Hulkenberg. triestina Pontrelli bi lahko vrgel puško v koruzo TRST - Od navijačev obkoljeni predsednik Triestine Marco Pontrelli se je včeraj na tržaški Občini sešel s predstavniki svetniških skupin, da bi jim povedal, kaj se dogaja s klubom, ki v D-li-gi nastopa v okolju odkritega nasprotovanja javnosti. Obupani in užaljeni Pon-trelli je potrdil pripravljenost, da se »znebi« kluba, brž ko bi se na obzorju pojavili resni kupci. Prihodnjo sredo ga na sodišču čaka obravnava o zahtevku stečajnega postopka za klub, enemu od tolikih, s katerimi se sooča, odkar je v Trstu. Priznal je, da mora sodelavcem in dobaviteljem poravnati še 350 tisoč evrov zaostalih dolgov, ki jih ni ustvaril sam, občinska uprava pa mu tudi piha za ovratnik zaradi zamud pri izplačevanju najemnim za igrišče. Pontrelli, ki so ga v nedeljo živci izdali tudi na tekmi, tako da je bil izključen in dodatno kaznovan, je potožil, da je utrujen in razočaran, sumi pa tudi, da za zahtevki po stečaju stojijo sami navijači, ki ga ne marajo več na čelu tržaškega kluba. Pontrel-li je tuid dal razumeti, da bi lahko vrgel puško v koruzo še pred koncem letošnje tekmovalne sezone. Ne glede na to, če bi namesto njega krmarjenje barke prevzel kdo drug. Fifa za pogojno sodelovanje s preiskovalci Švicarski preiskovalci so sporočili, da je Mednarodna nogometna zveza (Fifa) odobrila dostop do spletne pošte suspendiranega generalnega sekretarja Fife Jeroma Valckeja, nekdaj desne roke predsednika Fife Seppa Blatterja, a le če bodo izpolnjeni določeni pogoji. Za kakšne pogoje gre, niso sporočili. odbojka - Od jutri žensko EP v Belgiji in na Nizozemskem Italija in Slovenija v isti skupini, medsebojna tekma bo že v nedeljo Po več kot pol stoletja se bo za tržaške ljubitelje vaterpola končalo čakanje na nov nastop ekipe iz mesta v zalivu v najvišji ligi. Od danes bo morala Pallanuoto Trieste z zobmi braniti status prvoligaša v zelo kakovostnem prvenstvu, kjer nastopata med drugimi Pro Recco in Posillipo, lanski zmagovalki Lige prvakov in Pokala Len. V novo sezono se društvo predsednika in duše kluba Enrica Samerja podaja le rahlo prenovljena. Novi nakupi so trije, od tega dva tujca, Hrvat Marko Elez in brazilski reprezentant Gustavo Guimaraes. Pred današnjim krstnim nastopom v Li-guriji proti Bogliascu smo se pogovorili s trenerjem Stefanom Piccardom, ki je že v prvi sezoni popeljal Tržačane v A1-ligo: »Zadovoljen sem z doslej opravljenim delom. Mislim, da smo se primerno pripravili, tako če gledamo na kakovost dela kot tudi na količino. Menim, da bomo pripravljeni na začetek sila zahtevne sezone. Trenirali smo z Brescio in opravili tudi kakovosten turnir v Cilentu. Pomembno je tudi, da so se igralci sprijaznili s povsem drugačnim načinom igranja v A1-ligi. Kot sem pričakoval smo imeli kar nekaj težav s hitrostjo izvajanja akcij. Čaka nas sezona res trdega dela in prepričan sem, da se bo šele med sezono stanje izboljšalo; zlasti na začetku bomo imeli hude težave in bo precejšnje trpljenje. Slabo je tudi, da se nam bo Brazilec pridružil šele po prvem krogu, tako da ga bomo lahko uvajali v naš sistem igre, ko bo sezona že v polnem teku. A glavna težava bo v tem, da nam bodo stale nasproti ekipe, ki so že vajene na nek tip vaterpola, ki je nam še tuj.« SISTEM IGRANJA - Letos so število nastopajočih ekip povečali na 14. Po rednem delu (dvokrožni sistem za skupno 26 tekem) se bo prvih šest ekip borilo za naslov, zadnjeuvrščena bo izpadla v A2-ligo. Ekipe od 10. do 13. mesta bodo igrale dodatne tekme za obstanek s polfinaloma in finalom med poražencema. Poraženec finala bo izpadel v A2-ligo. Sistem igranja gotovo ne ustreza Tržačanom. »Naš edini cilj je obstanek v ligi, ne glede na to, kako ga bomo dosegli. Menim, da smo lani prvenstvo osvojili brez večjega napora, ta pretirano lahek uspeh pa bi nam lahko letos škodil. Raven A2 lige je v zadnjih letih vidno padla in nisem zadovoljen s psihološko pripravo ekipe na A1-ligo. Prejeli bomo marsikatero zaušnico in moramo biti pripravljeni reagirati na to. Mislim, da se bomo rešili v zadnjem krogu končnice za obstanek.« Negativen začetek ne bi smel torej povzročiti preveč malodušja. »Zadeli ste bistvo. Moramo reagirati. Ko si vajen zmagati 25 tekem na 28 lahko psihološko občutiš pet zaporednih porazov, kar ni izključeno glede na za nas res neugoden začetni spored. V šestem krogu nas čaka prva "življenjsko pomembna tekma', ki bi lahko krojila naše prvenstvo. Ko bi bili še brez točk na lestvici, bi morali vseeno igrati z navdušenjem in sproščeno, a tudi zagrizeno, kot smo to delali v minuli sezoni.« FAVORITI IN TEKMECI - Trener Piccardo ima že jasno v glavi kdo bodo tekmeci Tržačanov v boju za obstanek: »Prvenstvo bo razdeljeno na tri dele. Recco in Brescia sta razred zase in se bo- Zgoraj trener Stefano Piccardo, desno ob lanskem napredovanju v bazenu Bianchi fotodamj@n sta borili za naslov. Sledijo tri ekipe iz Neaplja, Sport Managment iz Verone in morda še ena, ki lahko ciljajo na zgornji del razpredelnice. Proti drugim ekipam, to se pravi Bogliasco, Ortigia Siracusa, Florentia, Vis Nova Rim, Sori in Lazio, pa bomo morali iskati točke v boju za obstanek. Obstanek moramo graditi v domačem bazenu Bianchi, kjer moramo zmagati najmanj šest tekem.« TAKOJ POD REFLEKTORJI - Tržaški vaterpolisti bodo že v prvem krogu igrali pod reflektorji, saj bo kot rečeno dvo- trofeja coni Po odprtju tekmovanja v 33 športih VIDEM - V Lignanu je bilo sinoči, ob prisotnosti predsednika CONI-ja Giovannija Malago-ja, slovesno odprtje Trofeje CONI. V 33 različnih disciplinah se bo v enajstih občina naše dežele pomerilo več kot 3.000 mladih športnikov do 14 let iz vse Italije. »Tekmovanje smo povezali s 100. obletnico začetka prve svetovne vojne. Tudi vojaki so bili mladi in želimo, da se nanje spomnite tudi vi, hkrati pa upamo, da bi lahko vsi najstniki na svetu živeli srečno in imeli možnost, da se ukvarjajo s športom,« je športnike na slovesnosti nagovorila predsednica deželnega odbora Debora Seracchiani. Tekmovanja bodo potekala v Lignanu, Barcisu, Červinjanu, Krminu, Doberdobu, Latisani, Tržiču, Porpettu, Preceniccu, Redi-puglii, San Giorgiu di Nogaro in Trstu, kjer bodo tekmovali veslači. boj v Bogliascu v neposrednem prenosu po kanalu Raisport 2 jutri ob 20.50. Isto velja tudi za naslednji krog. Krstni domači nastop proti velesili Posillipu bodo namreč Piccardovi varovanci odigrali v petek, 2. oktobra ob 20.50. Tekme prvega kroga: Bo-gliasco - Pallanuoto Ts, Ortigia Siracusa -Brescia, Sori - Pro Recco, Canottieri Na-poli - Florentia, Sport Managment Vr - Sa-vona, Lazio - Acquachiara Na, Posillipo Na - Vis Nova Rim. POSTAVA - Pallanuoto Trieste 2015/16 (v oklepaju leto rojstva in za no- APELDOORN - Jutri se bo na Nizozemskem in v Belgiji začelo žensko evropsko odbojkarsko prvenstvo. Na njem bo prvič nastopila tudi reprezentanca Slovenije, zanimivo pa je, da je bila vključena v isto kvalifikacijsko skupino kot Italija. Tekma med tema reprezentancama bo že v nedeljo ob 18.30 (Raisport 2), seveda pa so Italijanke nesporne favoritinje. Slovenska reprezentanca trenerja Bruna Najdiča je na EP kot palček med velikani. Ta vzdevek ne velja samo zaradi višine, pri kateri za tekmicami zaostajajo, ampak tudi zaradi izkušenj, minulih uspehov ter konec koncev tudi zaradi velikih finančnih zmožnosti. Tudi v jutrišnjem dvoboju z Nizozemkami nima realne možnosti za zmago, trener pa meni, da je hud zalogaj tudi pone- vince lanska ekipa): Vratarja: Egon Juri-šic (1988), Giovanni Vannella (1990); Branilci: Vicente Berlanga (1978), Niccolo Rocchi (1996, Sori), Gustavo Guimaraes (1994, Sesi San Paolo), Danjel Podgornik (1999), Michele Mezzarobba (2000), Amel Turkovic (1995); Napadalci: Ray Pe-tronio (1984), Marko Elez (1980, Primorje Reka), Jacopo Giacomini (1986), Filippo Ferreccio (1987), Elia Spadoni (1997); Srednja napadalca: Aaron Giorgi (1985), Boris Popovic (1987). Trener: Stefano Piccardo. (I.F.) deljkov nasprotnik Poljska. Glede na kakovost nasprotnic bi bilo tako iluzorno pričakovati kakšno zmago, tretje mesto, ki še vodi v nadaljnje tekmovanje, bi bila velika senzacija. A veliko presenečenje in uspeh je bila že sama uvrstitev na prvenstvo, potem ko je v dodatnih kvalifikacijah padla favorizirana Francija. »Pomembni bosta dve stvari. Prva je servis, pri katerem bomo maksimalno tvegali. Druga je sprejem, ki bi nam omogočil želeno hitro igro. Tema dvema elementoma smo na treningih posvečali največ časa. Če bodo nasprotnice igrale, kot najbolje znajo, smo praktično brez možnosti,» je realen Najdič. Je pa moja največja želja, da bi do konca ostali v igri za napredovanje, da bi šele tekma s Poljakinjami odločala, kdo bo zasedel tretje mesto. Popolnoma drugačna so pričakovanja Italijank. Na svetovnem prvenstvu 2014 je bila Italija polfinalist in prva med evropskimi moštvi, poznavalci pa menijo, da je letošnja ekipa z dvema novima pridobitvama, izkušenim centrom Martiono Guiggi in spre-jemalko Lucio Bosetti, še močnejša. Že v letošnji svetovni ligi se je Italija prebila v sklepni šesteroboj, kljub temu, da je igrala brez več standardnih igralk, odkar so se te vrnile v postavo pa je na pripravljalnih tekmah pred EP nanizala same zmage. Prvi nasprotnik Italijank bo danes Poljska. UDINESE - Uprava Udineseja je sporočila, da trener Stefano Colantuo-no ostaja na svojem mestu. Tudi če bo Udinese praznih rok ostal na prihodnji tekmi proti Bologni. Kapetan Mau-rizio Domizzi, ki so ga poklical na razgovor, je zanikal trditve, da so se pogovarjali o razrešitvi trenerja. KOŠARKA - Košarkarski prvak lige Telemach Tajfun in prvak pokala Spar Krka se bosta jutri v Škofji Loki ob 17.30 pomerila na superpokalu Slovenije. Sestava kvalifikacijskih skupin Skupina A (Apeldoorn, Nizozemska): Italija, Slovenija, Nizozemska in Poljska Skupina B (Antwerp, Belgija): Madžarska, Belgija, Turčija in Azerbaidžan Skupina C (Rotterdam, Nizozemska): Bolgarija, Rusija, Hrvaša in Belorusija Skupina D (Eindhoven, Nizozemska): Češka, Romunija, Srbija in Nemčija 1 8 Petek, 25. septembra 2015 ŠPORT / raziskava zsšdi - Povzetek iz brošure O športu, jeziku in prostem času Raziskava, ki jo je v sredo pripravilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Jezik v družinskem in domače okolju Največ anketirancev, to je 42,3 odstotka, se doma pogovarja v slovenščini in italijanščini. Izključno v slovenščini se doma pogovarja le 35% anketirancev, izključno v italijanščini pa 14 odstotkov naše šolske populacije. Drugačnih jezikov oz. jezikovnih kombinacij uporablja 8 odstotkov anketirancev, teh kombinacij pa je kar sedemin-šestdeset. So tudi posamični primeri učencev oz. dijakov, ki se doma pogovarjajo izključno v nam tujih jezikih, kot so angleščina, francoščina, furlanščina in hrvaščina, a tudi brazilščina, bolgarščina, švedščina, turščina, cela vrsta še drugih jezikov in tudi swahili! Med dijaki in dijakinjami višjih srednjih šol se delež tistih, ki se doma pogovarjajo izkjučno po slovensko poveča na 50 odstotkov, je pa zato ta delež med osnovnošolci manj kot 25-od-stotni. Med celotno šolsko populacijo je slovenščina kot edini jezik najbolj prisotna na tržaškem Krasu (%2 odstotkov) in v tržaških okoliških občinah (49,4%), sledijo goriške okoliške Občine (30,5), Gorica(29) in Trst na zadnjem mestu (25%). som (18%), plavanjem (10%), atletiko (6%) in košarko (5%). Anketa vsebuje tudi podrobno razčlenitev po pokrajinah in stopnji šolanja. ZSŠDI preseneča visok odstotek plesa in plavanja, ki je celo krepko pred navijaštvom in ritmiko, ki jih pri nas bolj gojimo. Naša društva privlačna, a ne preveč Narodnostna sestava družin (slovenska, mešana ali italijanska) le delno vpliva na športno angažiranost, nekoliko bolj med višjimi srednješolci, kjer je med neslovenskimi družinami manj aktivnih športnikov. Le še dobra polovica (52%) učencev oz. dijakov naših šol tekmuje za slovenska društva v Italiji. V 41% primerov se športna aktivnost odvija v italijanskih društvih. Med pokrajinami je velika razlika. Na Tržaškem jih je zvestih našim društvom 61,5 %, na Goriškem 38%, na Videmskem, kjer je slovenska športna ponudba skromna, 17,2%. Glede na posamezne okraje, so razlike kar velike. Med šolsko mladino je v samem Trstu odstotek teh, ki se športno udejstvujejo v italijanskih društvih (47%) višji od tistih, ki se udejstvujejo v sklopu društev, ki delujejo v okviru ZSŠDI (43%). Na Tržaškem Krasu je slika povsem drugačna: skoraj 34 anketirancev (72%) se športno udejstvuje v društvih - članih ZSŠDI. V tržaških Pogostost spremljanja športnega dogajanja slovenski radio italijanski časopis 30% 33% 27% 10% 23% 37% 29% italijanska televizija slovenska televizija internet pogovor s prijatelji slovenski časopis italijanski časopis 20% 30% 29% 22% 17% 31% 30% 21% 1 1 ■ 15% 25% 33% 28% 1 ■ - 1 - ■ 1 ) 7% 13% 4 2% 38% 6% 9% 34% 52% 4% 8% 20 % j 68% redno I pogosto včasih nikoli Nad italijanskim povprečjem Mladi, ki obiskujejo slovenske šole v Italiji, so kar se športnega udejstvova-nja tiče krepko nad italijanskim povprečjem. V osnovnih in nižjih srednjih šolah je športno aktivnih nad 85 odstotkov učencev (90,8 odstotka med dvanajst let starimi), v prehodu na višjo srednjo šolo ta odstotek za vsak letnik pada, med maturanti izjavlja, da jih je športno aktivnih le še dobra polovica. Med spoloma ni izrazite razlike razen na višjih srednjih šolah, kjer je med športniki več fantov. Plavanje in ples »grozita« ekipnim športom Katere so najbolj priljubljene panoge? To so ekipni športi; odbojka (284; 14%), košarka (266; 13%) in nogomet (265; 13%). Tem sledijo: ples (212; 10%); plavanje (184; 9%); atletika (125; 6%); borilni športi (105; 5%); smučanje (81;4%), jahanje (48; 2%), kotalkanje (45; 2%), tenis in ritmika (43; 2%). Če priljubljenost merimo po spolu so rezultati radikalno drugačni. Med moškimi je nogomet najbolj priljubljena panoga (24%), sledi košarka (20%), nato plavanje (8%), odbojka (7%), borilni športi (6%) in atletika (6%). Zenske se v največjem številu ukvarjajo z odbojko (21%), nato s ple- okoliških občinah je slika spet drugačna: tu so slovenska športna društva (ZSŠDI) spet v večini (60%). V goriški občini so italijanska društva spet nekoliko v prednosti (43%) pred tistimi, ki so včlanjena v ZSŠDI (40%), še bolj pa v goriških okoliških občinah (51% proti 38%). Med tistimi, ki doma uporabljajo slovenski jezik, je veliko večja možnost, da izberejo športno udejstvovanje pri društvu, ki je včlanjeno v ZSŠDI (73%). Slovenščina v telovadnici le ni pepelka Ker je slovenski šport v Italiji večkrat pod udarom zaradi domnevnega za- postavljanja slovenščine na škodo italijanščine, vsebuje raziskava tudi poglavje o tem vprašanju. Iz raziskave izhaja, da je pogovorni jezik na treningih slovenski v 69% primerov, mešani (italijansko-slovenski) v 23%, izključno italijanski pa le v 9% primerov. S trenerjem se vsekakor direktno v slovenščini pogovarja 84% anketirancev. Med sabo se mladi športniki v 51,2% primerov pogovarjajo v slovenščini, v 41,4% primerov v italijanščini, v 7,3% pa samo v italijanščini. Iz primerjave med jezikom vadbenega procesa in pogovornim jezikom v družinskem okolju izhaja, da v pretežno slovenskem jeziku trenira "le" 73% tistih, ki se doma sporazumevajo v slovenščini, vendar tudi 58% tistih, ki se doma spo- razumevajo v nesloven- Športno udejstvovanje po društvih italijanska društva 41% ljudi, lepšim športnim objektom, zaradi panoge, zaradi boljšega trenerja, zaradi prijateljev, po povabilu društva, ker je dejavnost tam cenejša, po povabilu trenerja in (na zadnjem mestu) kot izbira staršev. Zakaj ne plešemo? Med tistimi, ki izbirajo italijanska društva, je najbolj priljubljena panoga ples, ki ga izbere 16% anketirancev. Sledita nogomet (12%) in plavanje (10%). Atletiko izbere 7% medtem ko se za košarko in in borilne športe odloči 6%. Se samo podijo za žogo? Dobra polovica (53%) anketiranih se ne ukvarja z nobeno drugo zunaj- ostala zamejska slovenska društva 3% /Slovenska društva "v Sloveniji 2% drugo 2% govorilo 59% anketirancev. Med temi je več moških (62%) kot žensk (55%). Najbolj sledijo slovenskemu športu v Italiji na tržaškem Krasu (70%) in v tržaških okoliških občinah (68%). Drugje se za slovenski šport v Italiji zanima približno polovica anketiranih. Pogovorni jezik v družini je odločilen. 75% anketirancev, ki izhaja iz slovenskih družin, sledi slovenskemu športu v Italiji, malo več kot polovica (52%) je tistih iz mešanih zakonov, medtem ko je tistih iz neslovenskih družin 28%. Med tistimi, ki se udejstvujejo v društvih včlanjenih v ZSŠDI, je večina takih, ki sledijo slovenskemu športnemu dogajanju v Italiji. V primerjavi s tistimi, ki so dejavni pri italijanskih društvih je npr. odstotek teh, ki spremljajo športno dogajanje dvojni (ZSŠDI: 80%; ital: 42%). Med višjesrednjšolci, ki to dogajanje spremljajo, 41% odstotkov redno bere naš dnevnik, skupno s tistimi, ki ga berejo vsaj občasno, pa odstotek naraste kar na 97%. Moč športne priloge? Redno ali pogosto spremlja zamejske športne dogodke preko slovenske televizije 48% anketirancev, če jim dodamo še tiste, ki to dogajanje spremljajo občasno, njihovo število naraste na 78%. Dosti bolj skromno je spremljanje Druge zunajšolske dejavnosti skem jeziku in 65% takih, ki se doma sporazumevajo v "mešanem" jeziku. Od anketirancev, ki se športno udejstvujejo pri naših društvih, se s trenerjem pogovarja v slovenščini 88% tistih, ki prihajajo iz slovenskih, 67% tistih iz ne- slovenskih in 81% iz mešanih družin. Ob upoštevanju pogovornega jezika s tre- nerjem se torej odstotki uporabe slovenskega jezika močno dvignejo. Močan upad uporabe izključno slovenskega jezika zaznamo v pogovorih s so-tekmovalci. Od anketirancev, ki se športno udejstvujejo pri naših društvih, se s so-tekmovalci pogovarja v slovenščini 60% tistih, ki prihajajo iz slovenskih, 29% tistih iz neslovenskih in 45% iz mešanih družin. Največ se pri tem dvigne upo- raba mešanega jezika (35% tistih, ki prihajajo iz slovenskih, 48% tistih iz neslo- venskih in 47% iz mešanih družin). Iz podatkov je razvidno na primer, da je med anketiranci iz neslovenskih družin, italijanski pogovorni jezik prisoten v 11% primerih na treningih s trenerjem, medtem ko je s sotekmovalci pisoten v 23% pri- merih. Verjetno obvelja tukaj večja "načelnost" uporabe slovenskega jezika trenerja v primerjavi s sotekmo-valci, slednji se očitno sporazumevajo v jeziku, ki je dostopen vsem. Zakaj ne pri nas? Zakaj se velik del odloča za italijansko društvo? V paleti odgovorov jih največ navaja kot razlog ugodnejši urnik in bližina društva oz. kraja vadbe domu. Lahko so izbirali še med spoznavanjem novih šolsko dejavnostjo. Z eno zunajšolsko dejavnostjo se ukvarja 28%, z dvema 12%, s tremi ali več pa preostalih 7% anketirancev. V primerjavi s športno dejavnostjo, ki v posameznih šolskih obdobjih kaže nihanja, je sodelovanje pri ostalih zunajšolskih dejavnosti mnogo bolj konstantna v letih. Največ zanimanja zbuja glasba (45,2%), taborniki in Kje se odvijajo zunajšolske dejavnosti? italijanska ustanova 21% dejavnost št. % glasba 630 45,2 taborniki, skavti 291 20,9 jezik 143 10,3 verske dejavnosti 132 9,5 drugo 98 7,0 gledališče 67 4,8 rekreacija 32 2,3 Skupno 1393 100 slovenska ustanova 72% ustanova 7% skavti (20,9%), učenje jezikov (10,3%), verske dejavnosti (9,5%), drugo (7,0%), gledališče (4,8%) in rekreacija (2,3%). Kar 46% takih, ki se ukvarjajo tudi z vsaj še eno zunajšolsko dejavnostjo. Velika večina zunajšolskih dejavnosti poteka v sklopu slovenskih ustanov (73%). Vsi berejo časopis Na vprašanje, ali sledijo slovenskemu športu v Italiji, je pritrdilno od- Jezik treninga pri društvih ZSŠDI Pogovorni jezik s sotekmovalci pri društvih ZSŠDI »mešani« 42% neslovenski 7% slovenskega radia. Na vprašanje, ali slediš slovenskemu športu v Italiji po slovenskem radiu, polovica anketirancev, ki sledijo športu, radia sploh ne posluša. Malo (6%) ga posluša redno, 15% ga posluša pogosto. Po internetu spremlja naš šport 79% anketirancev. Raziskava razkriva tudi, da je šport zelo pogosta tema pogovorov med mladimi, kar 90-odstotna. Avtor raziskave ocenjuje, da je slovenski časopis z vidika anketirancev zelo močan medij. Naša mladina dokaj redno bere in prav iz časopisa izve, kaj se dogaja v našem športu, je zapisal Martin Maver v svojih zaključkih. Prosti čas, prevladuje pasivnost V prostem času so anketiranci kar precej pasivni. Poslušanje glasbe je najbolj priljubljeno (48,6% redno, 28.4% pogosto), na drugem mestu je druženje s prijatelji (42,6% in 32,2%), na tretjem gledanje TV (31 in 35%), sledijo rekreacija, igranje z domačo živaljo, gledanje filmov, spremljanje športnih dogodkov, počivanje in spanje. V spodnji polovici zanimanj so branje, risanje, slikanje, fotografiranje, ples, družabne igre, spremljanje glasbenih in kulturnih dogodkov. Lahko pa tudi rečemo, povzema avtor razsikave, da jim zunajšol-ske dejavnosti jemljejo toliko časa, da prostega skoraj ni. / ŠPORT Petek, 25. septembra 2015 19 zsšdi - Razprava ob predstavitvi raziskave Spremenjene razmere zahtevajo tudi drugačno jezikovno in siceršnjo politiko Ste z rezultati ankete razočarani, je zbrane v Gregorčičevi dvorani vprašal predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, potem ko je tajnik Martin Maver podal poročilo o raziskavi Šola, družina in zunajšolske dejavnosti, ki je razgalila precej različno sliko o narodnostni in jezikovni sliki v manjšini, na šolah in v športnih društvih od tiste, ki smo jo morda pričakovali. Izsledki raziskave, ki jo je športno krovno združenje pripravilo v sodelovanju s SLORI, kar ji daje znanstveno osnovo, ki jo prejšnje raziskave ZSŠDI niso imele, so pravzaprav namenjeni vsem, ki se tako ali drugače prepoznavajo v manjšinski organiziranosti, zato se je v razpravi, ki je sledila poročilu (o katerem smo poročali v včerajšnji številki našega dnevnika, njen del pa lahko preberete tudi na sosednji strani) bolj kot o športu razpravljalo o kompleksnosti narodnostne vzs mitja čuk Nova pravila v prvenstvu »Bomba« Gojenci VZS Sklada Mitja Čuk se vneto pripravljajo na 4. košarkarsko prvenstvo »Bomba«, ki se bo začelo 6. oktobra. V prvem krogu bodo naši košarkarji igrali v Trstu proti Zunamiju. V letošnjem prvenstvu bo kar nekaj novosti. Žal se je tržaška ekipa Anffa-star zaradi pomanjkanja strokovnega kadra odpovedala sodelovanju. Po drugi strani pa se bodo prvenstva udeležile kar tri nove ekipe. To so: Le Primizie iz Červinjana, Colibrilli iz San Giorgia di Nogara in Olbleks iz Rivarotta (Latisana). Poleg VZS M. Čuk so svojo udeležbo potrdile Zu-nami in Cest s Tržaškega ter G. Schultz iz Medeje in Il Mosaico iz Codroipa. Druga novost je ta, da bo vsaka ekipa lahko nastopala s »poma-gačem«, to je z igralcem, ki je lahko trener, spremljevalec ali kak drugi košarkar. Seveda bo ta imel omejeno vlogo: ne bo smel metati na koš. Tudi trajanje tekem se bo podaljšalo. Namesto dosedanjih dveh časov po sedem minut, bo srečanje trajalo dvakrat po deset minut. In še novost: na koncu prvenstva bodo poleg najboljšega strelca in igralca nagradili še košarkarja za "fair-play". Prvenstvo se bo končalo 15. aprila 2016 s finalnimi tekmami in nagrajevanjem. Po dveh letih, ko je sklepna prireditev potekala v telovadnici pri Briščikih v organizaciji VZS M. Čuk, bo slovesnost v Ro-mansu. V okviru priprav na to prvenstvo so naši košarkarji igrali prijateljsko tekmo proti Cestu. Kljub požrtvovalni igri so izgubili s 14:22. Vsi igralci so dali vse od sebe, najuspešnejši pa je bil Fragiacomo, k je od skupnih 14 točk dal kar 12. Poznala se je odsotnost kapetana Patrika Rebule, ki še ni saniral poškodbe. VZS je nastopil v naslednji postavi: Brandolin, Sfreddo 2 točki, Spazzali, Maurel, Schergna, Corbelli, Fragiacomo 12, Milič, Canato. Naj omenimo še, da bodo naši košarkarji 15. oktobra nastopili na mednarodnem turnirju, ki ga prireja domači klub Ovi Jarše. (lako) slike na šolah, kjer »sobivajo« tri skupine učencev oz. dijakov: tisti iz povsem slovenskih zakonov in iz mešanih, katerim se v rastočem številu pridružujejo tisti iz povsem neslovenskih zakonov (povečini italijanskih, a ne le teh). Ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Slori Devan Jagodic je potožil, da na te procese opozarja Slo-ri že desetletja, a kot vpijoči v puščavi. Razen nekaj častnim izjem, ki spoznanja naših raziskav redno spremljajo in obdelano gradivo uporabljajo pri svojih vsakdanjih odločitvah, so drugi odgovorni dejavniki do naših izsledkov dokaj mlačni in indiferentni, je dejal Jagodic. Glede raziskave pa je dejal, da mu podatek, da se športniki med sabo na treningih v dobršni meri pogovarjajo v italijanščini, zveni kot alarmni zvonec. »Prepričano sodim med tiste, ki dojemajo vključevanje sodržavljanov italijanske narodnosti v slovenske šolske, kulturne in športne organizacije kot pozitiven učinek naglo spremenjenega družbeno-političnega ozračja. Ne sodim pa med tiste, ki bi dovoljevali, da se ti procesi razvijejo spontano, nenadzorovano, brez vsakršnega načrtovanja in preverjanja, pa tudi ne med tiste, ki presojajo, da mora biti skrb za ohrranjanje znanje, rabe in medgeneracijskega prenosa slovenskega jezika poverjena iz- S četrtkove predstavitve fotodamj@n ključno slovenski šoli. V strokovni literaturi je namreč utemeljeno, da ohranjanje manjšinskih jezikov ni samodejni pojav. Predvsem v urbanih okoljih manjšine ohranjajo jezik le s primerno jezikovno politiko oz. s strategijo jezikovnega načrtovanja, ki mora nastati v tesnem sodelovanju med vsemi relativnimi dejavniki, od javnih uprav, do šole, vse do ustanov civilne družbe. Brez neke celovite in strokovno utemeljene jezikovne politike se v okolju, kjer je jezik bolj izpostavljen asimilacijskim pritiskom, sprožijo različni procesi, ki vodijo do postopnega opuščanja rabe tega jezika, dolgoročno pa do njegove pozabe,« je dejal Jagodic. Raziskovalka Norina Bogatec, ki je tesno sodelovala z avtorjem raziskave Martinom Maverjem (pomagali so še Ksenija Slavec, Igor Tomasettig in Vera Balzano), je opozorila, da je treba odgovore anektirancev o rabi slovenščine oz. mešane govorice jemati kot njihovo percepcijo, ne pa neko absolutno resnico. Po drugi strani je poudarila tudi, da bi se pokazalo, da je neslovensko go- Pogovorni jezik v družinskem okolju slovenski 35% slovenski, italijanski italijanski /n drugi 3% 14% / italijanski in drugi 2% drugi 2% slovenski in drugi 2% skiroll - Mladinka ŠD Mladina Dana Tenze Krstni nastop z reprezentanco ji je vlil še vec samozavesti Dana Tenze (letnik 1999) se je s svojega prvega nastopa v svetovnem skiroll pokalu v dolini Fiemme vrnila polna navdušenja in dodatnih športnih motivacij. Deveto mesto v sprintu med mladinkami je dobra popotnica za prihodnje nastope 16-letne dijakinje 3. razreda trgovske smeri zavoda Zois, ki popoldanski prosti čas posveča rolkanju, rada pa igra tudi klavir. Je bilo kaj treme pred prvim nastopom v dresu italijanske reprezentance? Bila sem vznemirjena, sprinterski nastop pa se mi je posrečil, saj sem v kvalifikacijah dosegla absolutni deveti čas v ženski konkurenci. V finale se nisem uvrstila le za 15 stotink. Takega izida nisem pričakovala, zato sem bila še veliko bolj zadovoljna. Tekmovala si tudi proti ruskim rolkarkam, ki veljajo za kakovostne nasprotnice ... Takoj opaziš, da dobro trenirajo. Fizično so boljše od ostalih tekmovalk, so pa tudi bolj čokate. Dana Tenze Koliko časa namenjaš treningu? Treniram petkrat na teden po uro in pol ali dve. To se pravi, da ti je merjenje moči s tekmovalkami mednarodnega nivoja vlilo dodatne motivacije? šah vorečih precej več, če bi v anketo vključili tudi otroke iz vrtcev in prvih dveh razredov osnovne šole. To je usmeritev, ki traja že celih 20 let, mnogi so na naših šolah opravili vse stopnje učenja. Vse organizacije Slovencev v Italiji polagajo v skrb za jezik in narodnostno identiteto veliko skrbi, zavedati pa se je treba, da dojemajo starši italijanskega jezika to vprašanje popolnoma drugače kot mi in so premalo seznanjeni s tem, kaj njihovo vključevanje v naše okolje pomeni za nas. Vodja deželnega urada za slovenske šole Igor Giacomini je k temu dodal, da bi bilo tem staršem potrebno bolje razložiti, da se ne približajo samo naši šolski stvarnosti, temveč tudi naši skupnosti, kot taki. Ker tega ne počenjamo, jemljejo slovenska društva le kot storitev. Šolnica Ksenija Dobrila meni, da je opredelitev za slovensko šolo tudi opredelitev za slovensko kulturo. Zunajšolske dejavnosti in tudi vse kar spada zraven so pomembne, ker krepijo slovenščino tudi v neformalnem okolju. Deželni svetnik Stefano Ukmar upa, da bo raziskava odprla oči manjšinski organiziranosti, ki je poklicana, da odloča, a v resnici ne odloča. Letos je manjšina prejela za svoje delovanje še več sredstev, tako bo tudi prihodnje leto. Če ga veseli, da je bilo letos dodeljenih dodatnih 600.000 evrov za preživetje našega dnevnika, pa smo po njegovem mnenju s preostalimi 900.000 evrov razmetali. Vlada Merljaka iz urada za Slovence iz zamejstva in po svetu skrbi podatek, da je Slovencev iz slovenskih zakonov čedalje manj in se je vprašal, kako narediti, da bi spodbudili rast njihovega števila. Po njegovem mnenju bi morala biti manjšina tudi bolj samozavestna in si prizadevati, da bi asimilirala tiste, ki se odločijo za vstop v slovensko šolo. Tako delajo na italijanskih šolah v Kopru, je dodal. (ak) Zamejci med deželnimi ekipnimi prvaki Mladi zamejski šahisti še naprej beležijo uspešne nastope. V nedeljo so v Trstu odigrali mladinsko deželno ekipno prvenstvo, ki se ga je udeležilo pet ekip. Na prvo mesto se je brez poraza uvrstila četverica prve SST, v kateri so igrali tudi Elia Ric-cobon (4/4 na prvi šahovnici), Matej Gruden (4/4 na drugi šahovnici) in Boštjan Petaros (2/4 na četrti šahovnici). Druga je bila prva ekipa iz Pal-manove, tretja pa druga ekipa SST, v kateri sta odločilno pripomogla k uspehu Martina Gruden (1,5/3 na tretji šahovnici) in Sebastjan Pieri (3/3 na četrti šahovnici). Prva ekipa bo nastopila konec prihodnjega meseca tudi na državnem prvenstvu v Rivarolu Canaveseju. V Poreču pa se je začelo evropsko mladinsko prvenstvo za posa-meznike.V kategoriji Under 14 nastopata tudi Saša Kobal in Lejla Ju-retič. Po dveh kolih je Kobal zbral poltočke (remi proti Madžaru Bohu-su in poraz proti Bolgaru Rajkovu), Juretičeva pa eno točko (poraz proti ruski FIDE mojstrici Obolencevi in zmaga proti Izraelki Perry). Prvenstvo se bo zaključilo v torek, 30. septembra. Marko Oblak Emili v Mugellu z navijači Mitja Emili bo danes na to-skanskem dirkališču v Mugellu začel lov na naslov prvaka v prvenstvu Michelin Powercup 600. Tokrat bo lahko računal predvsem na doprinos domačih navijačev, ki v Toskano odhajajo s športnim avtobusom. Nekateri so se odločili za nastanitev v hotelu, drugi pa bodo kar šotorili ob progi. V primeru zmage proseškega pilota se torej obeta veliko slavje. Emili premočno vodi v prvenstvu, najbližji zasledovalec Stefano Ma-niero zaostaja za 35 točk. Emili bo na sedlu svoje Honde osrečil navijače kar z dvema dirkama. Skupne kvalifikacije bodo jutri ob 9. uri, prva dirka razreda 600 pa prav tako jutri ob 14. uri. Emilijevi navijači bodo za nedeljsko dirko morali čakati na 17. uro. □ Obvestila Tako je. Želja po izboljšanju je še večja, čeprav sem se v zadnjem obdobju izboljšala v vseh rolkarskih disciplinah. Katera ti najbolj leži? Gotovo sprinterske in ravninske preizkušnje. Tekme v reber mi manj ležijo, se pa potrudim. Tudi 15. mesto na pet kilometrski tekmi v reber proti vrhu gore Bondone na pokalnem nastopu štejem kot dober rezultat. Kateri pa je tvoj najboljši rezultat do slej? Prav gotovo je vpoklic v reprezentanco največje priznanje do slej. V mladinskih kategorijah pa gotovo prvo mesto v štafetnem tekmovanju na državnem prvenstvu. Kaj si po prvem nastopu v dresu reprezentance obetaš v zaključku sezone? Čaka me nastop na državnem prvenstvu v Turinu 17. in 18. oktobra. Upam v dobro uvrstitev. Osvojitev najvišje stopničke na zmagovalnem odru pa bo trda naloga. (mar) AŠD ZARJA prireja telovadbo za odrasle v športnem centru v Bazovici ob torkih in četrtkih od 20. do 21. ure. Pričetek tečaja pod vodstvom prof. Silve Meulia bo v četrtek, 1. oktobra. Info na tel. 339-2447832. ZSŠDI vabi na sejo nogometne komisije, ki bo v torek, 29. septembra ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu. ZSŠDI vabi na sejo odbojkarske komisije, ki bo v sredo, 30. septembra ob 20.00 na sedežu ZSŠDI v Trstu. ZSŠDI vabi na sejo smučarske komisije, ki bo v četrtek, 1. oktobra ob 20.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu. ŠD KONTOVEL, otroška telovadba obvešča, da bomo tudi letos organizirali otroško telovadbo namenjeno malčkom letnikov 2012, 13 in 14. Prvo srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 10.00 v telovadnici na Kontovelu. Info in prijave: 3288299227 (Tania). SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da se bodo redni treningi začeli v torek, 29. septembra, od 17.00 dalje v zgoniški telovadnici. Info: 338 7281332 ali 347 3955129. PLAVALNI KLUB BOR obvešča, da so se začela vpisovanja v tečaje prilagajanja na vodo in tečaje plavanja za otroke od 4. do 16. leta. Začetek tečajev 1. oktobra 2015. Informacije na tel. 3341384216 (ob delavnikih od 14.00 do 18.00) oziroma po e-pošti plavanje.bor@gmail.com. SK DEVIN prireja jesenske tečaje smučanjana plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Prva izmena: 3., 10., 17. in 24.oktobra 2015. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na 335 8180449 (Erika), 329 8012528 (Marjanka) 335 8416657 (Dario) AŠD BREG vabi na otroško telovadbo vsako soboto od 9.30 do 10.30 za otroke od 3. do 8. leta starosti v dolinski telovadnici Silvana Klabjana. Prvi trening bo v soboto, 3. oktobra. Tečaj vodi Ambrož Peterlin. 20 Sobota, 26. septembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / Povsod bo pretežno oblačno. Na zahodu bo več jasnine. Na vzhodu in ob morju bi ponekod lahko deževalo. Ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja. Najvišje temperature se bodo dvigovale. Razvoj vremenske slike pa ni še povsem jasen. Danes bo v zahodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo občasno rahlo deževalo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, v alpskih dolinah okoli 5, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do okoli 23 stopinj C. Povsod po deželi bo delno jasno, ponekod bodo lahko nastajali oblaki. Ponoči bo ob morju pihala zmerna burja, po nižinah bo lahko megleno. Jutri bo v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod pretežno oblačno, dež bo čez dan ponehal. Burja na Primorskem se bo zvečer nekoliko okrepila. jutri b^ Danes: ob 2.14 najnižje -46 cm, ob 8.29 najvišje 38 cm, ob 14.39 najnižje -26 cm, o ob 20.12 najvišje 39 cm. 2 Jutri: ob 2.50 najnižje -51 cm, ob 8.59 najvišje 46 cm, ob 15.18 najnižje -36 cm, ob 20.54 najvišje 44 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 20,1 stopinje C. 500 m...........14 1000 m...........11 1500 m............9 2000 m............7 2500 m............3 2864 m............0 UV indeks ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah seže do 5, v gorah je vrednost okoli 5,5. Levi rjovijo, sloni trobijo, žirafe pa mrmrajo DUNAJ - Medtem ko levi rjovijo, sove skovikajo in sloni trobijo, žirafe mrmrajo, pa še to le ponoči, kažejo najnovejše raziskave. Skoraj 1000 ur posnetkov iz treh evropskih živalskih vrtov razkrivajo nočno mrmranje žiraf, ki ga pa tudi oskrbovalci živalskih vrtov ne poznajo. Za razliko od drugih živalskih vrst, žirafe ne veljajo za močne predstavnike v komunikaciji, saj ne proizvedejo nobenega globljega glasu, kot le občasnega prhanja in godrnjanja, najverjetneje zaradi svojega dolgega vratu. A znanstveniki dunajske univerze pod vodstvom Angele Stöger so v treh evropskih živalskih vrtovih posneli 947 ur oglašanja žiraf in odkrili primere različnega mrmranja z »bogato harmonično strukturo«. Posnetki razkrivajo, da se je večina mrmranja zgodila ponoči. Na Kredarici v 24 urah zapadlo skupno 28 centimetrov snega KREDARICA / TOLMIN - Zadnje poslabšanje vremena je v slovensko visokogorje prineslo prvi jesenski sneg. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je snežilo nad nadmorsko višino okoli 1400 metrov. Na Kredarici, kjer meteorološka postaja stoji na višini 2514 metrov, je v zadnjih 24 urah zapadlo skupno 28 centimetrov snega. V prihodnjih dneh večjega sneženja tam ne bo. V prihodnjih dneh bodo padavine v visokogorju verjetno v obliki dežja, je za STA dejal dežurni meteorolog na Arsu Andrej Pečenko. Možnosti za nove snežne padavine v visokogorju se za zdaj kažejo v sredini prihodnjega tedna, a je do takrat že daleč, pravi meteorolog.