76. SimM V Uubllanl, v sredo 6. aprila I9Z1. LIV. leto Iihafa t tak dan popoldne U-rzeiaSi islell« la -jrataik*. tnie atl i Prostor 1 m/m X *4 mm za male oglase d j 27 m/m višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi t m'm k 2*—. notice, poslano, preklici, Izjave in rekla-ne 1 m! m i< 3*—. Poroke, zaroke 8J K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročlliti popust. Vprašanjem glede inseraiov nai se r>rtlo>i znamka za odgovor. Cppivnlatvo „Slov. Na.-c-U' in ,JIarotlna risnm" nllca it. 5, aritUć^o. — Ta e'oi št. 314. 3naflora „Sl3'e.I1i! VlDl' v Jugoslaviji t celoletno aapre, plačan . K 3'V>* polletno.......„ 150* 3 messćno......„ 75* i .. .... . „ 4) vei|a L. .»h i i i in po poŠti i V inoioo&atf o l daletuo......K42J-— ^lletno........,210*— * m<"se*no . .... „l^V— „ 35 — Pri morebitnem povišani:! se mu ^a!;5a niro*nina đoola'at!. Novi naročiii*i na '.>o*.i«ei^ v prvič uaročittno veiinu po nakaznici. N.i »ani nis Me»n nr » U >re'. noslaive denaria se ne rnoreino ozira Uredaištvo „Slov. Marali" Rnallova allca it 3, X. nadstrop[s Telefon itev. 34« Dopise opretema le podpisane in zadostno traakovans tjrStF RoVo*-how no vraža. ~VPjfl Posamema $tev!1Ha velja 1*20 K Poštn'na plačan* v gotovini. Sfera le o neiiarmistlT »Slovenec« in vsa gospoda okoli nJega že dolgo Časa trobijo s pozavnami v svet o kulturnem boju. ki bae že pretresa granitne stebre naše čile države, in čujte! proroku?eio jej celo pogin radi tega — shod v Unionu —! vedno z Istim refrenom: vera je v nevarnosti! Če bi človek veriel vsem besedam teh globokotičenih »pisma rje v«, bi mislil da jih ni drugega, kot edino le skrb za vero in cerkev. Ker na močno In upravičeno dvomimo, da bi te: gospodi šlo !e za vero, ne pa po vzgledu Gregorja VII. Jn mnogih nicgovih naslednikov rudi za gospodstvo nrd ve-solnim svetom — klcrikaMzem. (pape? — solnce. cesar — luna) prosimo, naj nam blagovolijo učeni gg. »pismouki« odgovoriti jasno, stvarno, brez zvijač na ta-!c vprašanja: Ali je po cerkvenih kanonih dovoljeno komurkoli odstavi.'atl episkop brez kanoničnega vzroka, krT:or so to storili na krivičen način Italijani-lajiki! — s Karlinom in z Mahnlčem. — ali pa le to zločin? Ima II papež $ škofi dolžnost čuvati nad cerkvenimi kanoni in povzdigniti svoj glas zoper vsako nasilje proti nifrn fn zoper njL: kršenje? (Gregor VII. itd.) Je-li papež ravnal upravičeno in po cerkvenih kanonih, ko je nasilno, krivično In zoper kanone odstavi enim Škofom imenoval naslednike? Ali pa je morda s tem sankciioniral, potrdi! zločin, ga molče odobril ter postal sokriv zločina po reku »aui tacet cousentit* (kdor mo!ČI. soglaša)? Ali je bilo papeževo ravnanje v skladu s kanoni, ko je k vsem tem lopovščinam molčal, — kako že sv. pismo imenu/e takega Čuvaja? — ali pa je morda zakrivil tuji greh, *k grehu molčati, se ga udeležiti«? — Ne recite, papež je gotovo protestiral pri italijanski vladi, toda to ni prišlo v javnost itd. Ne drži! Zločini so se storili Javno pred svetom, torej mora biti rav-notak tudi protest, fn. saj ;ma svet vendar pravico zvedeti, da-li obsoja najvišja oblast zločin, ali ga molče odobrava. Ali je bilo ravnanje italijanskih na-Silnikov pravilno, ko so brez kanonič-nega vzroka, samo radi narodnosti, odstavili mnogoštevilne naše dobre svečenike v Primorju. Jih pretepah". vlačili do ječah in gonili v Droguanstvo? Ali ni bila dolžnost jugo^lov. episkopata In tudi svečeništva lavno in nal-odločnele protestirati proti tem neš*e-vilnim zločinom, kakor ie to storil, ža-fibog edini! episkop Mahnič, in ali se da to pasivno ravnanie našega eniskn- pata in Vatikana opravičiti, ali tudi le zagovarjati? Se-li strina s cerkvenimi zakoni ravnanje Vatikana, ki pošilja v čisto slovanske kraje laške duhovnike, nevešče jezika ljudstva, in zamoreio |j ti »preti« izvrševati duhovsko službo v izveličanje duš svojih vernikov? Ali ni vsled tega vera in izveiičanis duš mnogih v veliki nevarnosti? In naši »Si-onskl čuvaji«, kje so? Od kod ima Vatikan pravico, da pomaga nasilnikom uničevat] naš rarod Še v 20. stoletij? AH ne bo konca? Ker je bil zadnje čase mnogi izmed nas prisiljeno v Italiji, bilo je dovolj prilike prepričati se o mnogih stvarc1*, da lahko konstatiramo: Italijani so najslabši katoličani na svetu: velik del nihovih »preti« stoji na nainiž.i stopinji izobrazbe, nima niti naše Ijudsko-šoiske izobrazbe, in je seveda popolno brez ugleda, za podučevanie nesposoben . . .; krščanskega nauka ob nedeljah kakor pri nas skoro ni. in ljudstvo te v verskih stvareh poučeno najslabše, pod vsako kritiko: vera l.'ućsrva obstoia sko*"0 edino v zunanjostih, prazni veri in kultu raznih ->svefinj<*. navedemo le: v neki cerkvi zgomte Italije se časti pero angela Gabriiela. drngie rep osla. ki ie nese! sv. družino v Fg'Đi v tretil podkev, ki ie nadla na zemlio od kont prokJinieviJri. noben narod ne blati in ne grdi Boga, Marilo in snloh vse. kar je versko in kar fe v zvezi s cerkvffo, na tako ostvden način, kakor ti nas^ osrečevale!. O, AvgLev hlev, a Herakleja ni! Vprašamo: Ali se da odobravati ravnanje Vatikana, ki ne zastavi vseh sil. da bi odpravil te vnebovpiioče razmere? Marsikai. gotovo pa pri duhovščini, v cerkvah in pri »svetinjah«, bi se dalo lahko odpraviti. In ker so vre te prežalostne razmere — a Je tih še mnogo, mnogo več — našim »Sijon-sk?m čuvajem« gotovo znane, zakai ne pišejo ničesar proti njim? Domn stre-tfajo s težkhn! topovi po komarjih, slonov ln mamutov pri sosedu pa ne vidijo. Hlc Rhodus . . .! Glede na vsa tu navedena, vseskozi Istinita dejstva, nal si vsakdo sam odgovori: aH gre klerikalcem v Itn'iil, kakor tudi pri na« s škofom na celu — izgledov kakor Sinil vrh »e mnogo — res samo za vero in Izveličante duš. al! pa za gospodstvo, vlado-klerikal'zem. Kdo Je torej kriv, da vera peša? Rellgio depopulata! Velli in msM. Bivši državni Tajnik Z . dinjenih držav, Robert Lanaing | i daja v angleških in amerikanskih listih poročilo o 7G sejah >sveta dos< toii^o« v Parizu, ki jo odločala o bodofi oMiki in usodi sveta VVilson, Clenteneeau, Lloyd Go-oiv in Orfando -co 1'iii takrat gospodar': človeštva; takrat so pokopali svobodo malih narodov ter pripomogli Šovinizma do nove zmace oroti iderliz-11 u ki ,ie sanjaril o bodočem bratstvu ua zemlji. Kako se je moglo zgoditi, da so vsa toli opevana načela o samoodločbi narodov, o popolnem z od i nje nju razkosanih narodov, o absolutni pravičnosti padla v Parizu pol klop spričo tihega VVilsona, ki je s svojimi 11 točkami očaral ves svet? Lansing, bivša detsna roka bivšega pred ednika Wilsona, razlaga to nerazumljivost z brezobzirno objektivnostjo. Režiser genijalno zasnovane in iz-vedene komodiio. največje v novi zgodovini, je bil Cletnencean. Nepopisno bilo navdušenje, s katerim so sprejeli v Parizu predsednika "VVilsona; nikdar nikjer ni bil pozdravljen noben državni poglavar 5 takirn vriskanjem in uprav deliričnim oboževanjem. Kakor živoga svetnika in čudotvorca so Francozi oblegali Wilsona, Tn prav ta spre-jom. trdi Lanaing, je \Mlsona zmedcl. Postal je s tem trenotkom drug človek, in s tem 6e je začela premotano aranžirana predisrra k Wi!sonovemu porazu na pariški konferenci. Tudi vse vodilne os^be so se trudile s laskanjem in (davljenjem TVilco-na zbegati, vsem na čelu pa mojster dobrikanja. Cleme^c^au. Vsi državniki so kazali prekipevajoče navdušen te za prekrasne ideje, ki so re porodile v Wilsonovi glavi. Toda hitro se )e izkazalo, da jo bila ta viharna hvala in vrela navdušenost le prefrigana komedija, ki je iraela prikriti pravi namen in cilj. Lansing trdi, da je "VVilf-on dospel v Pariz povs'ma nr> priora vi jen: s seboj nI razen flvouh 14 to^k prinesel nika-kega načrta ter je eanlal le o narodni zvozi ne da bi bil glede nte vsni sam s seU>j na inpnem. Oernenc^nu. T^lovd George in Orlando Fn mu glM« te go-rer-e žeMe takol pritrdili, stavili WI!so-novo i delo In nj^n načrt kot čudovit dokument, bistveno mirovne to/*ke pa *?o Izdelali Angloži in Fraaeost. Inirija-tiva ie bila stalno v rokah Cl^menecnua aH Lloyda Georgea, a eel: i zveze narodov s:a raspravljala vsem na čelu general Smuts in to i Cecil. Clemeneeaa ie dosegel, da Vi ileon ri bil predsednik, nego navaden delegat, s tem pa mu je vzel vpliv ter ma zmanjšaj avtoriteto. Lansing priznava, da fe nastopal Wilson z imponujočirn mirom in da ^e kot u«Vnjak filozof govoril globoko, plemenito. Toda nedostajalo mu je spretnosti, temperamenta, r^solutne odkrito-ti ter jo večkrat ogorčen trepeta! ali pa bil duševno popolnoma, odsoten. Zato pa je bil Clemeo*»au \edno kot napeta struna, živ, elastičen, humoren, če treba sladak, a neprestano popadljiv, terorist, energičen do ekscesov in premeten v v^aki besedi Stari lev fe bil dorasel vsem in njemu so ni mogel upirati nihče. >Sprej^to!-*: je zagrmel, £e predno so se delegati zavedli, o čem gre govor, a če je hot?l kdo vendar le ugovarjati, ga je odbil z »Dovolj o tem! c ■ Tako so bile plenarne seje prava farsa ter so Ie registrirale ono. kar ie svčt desetorice že sklenil brez ozira na manjše in male naro'e. >Bila je bol; srednjeveško kakor primerno moderni dobi,« piše Lansing >bo!j despotsko, nego demokratsko. Pravzaprav je bilo vse skupaj burka, a hkrati- tragedija < — tragedija za miHjone, ki fo so morali ukloniti volji en^ga samega človeka, zaupajoč srcu In umu dru'eira, plemenitega moža. Volk Je zmagal zopet ovco! Tn to jo bila nesreča tudi za vso Jugoslavijo, še posebej pa za i?lo-veni^o. Tako se le zgodilo, da fe odkritosrčno do>>rodu?ni. sltralstični in idealistični \Vilson, ki smo zrli vonj z ne-emaino vero kot na rovega Spasitelja, podlegel imnerifalisf ičnemu egoi7mn treh evronskih velesil Tn pokopali -o Wilsonovih 14 točk rtrurro za drugo Jih preminili v nasprotje, pozabili na sa-mood!o«xho ter so so^rilMno S'ovencem prizadeli krivieo in ?kodo. ki kriiM do neba. Namesto ujedinjenja vseh slovenskih dežel in rojakov smo doživeli 6e hujSe razkosanje. Tn danes »=e zavedamo, da se ne smemo zanašati na nikogar, nego le nase, na moč in vpliv lastne države. Nova, zelo draga šola za nas. Da bi le zalegla za bodoče! Tz slovenske narodne oratike pa smo črtali tudi svetnika Wllsona. TraoiEtDvnedffa Karla Ra&sSssržsfiE. DR. BENE5 O V a RLOVI AVAN* TURI. — d Pariz, 4. aprila. -»Petit Pa* Alfonz Daudet: Tartarin na planinah. (Tartarin sur les Alpes.) Nova junaštva taraskonskega junaka. Roman. Iz francoščine prevedel dr. Ivo ŠorlL I. Prikazen na Rigi-Kulmu. — Kdo je? — Kaj govore okoli mize, ki je po» grnjena za šeststo oseb. — Riž in češplje. — Improviziran ples. — Neznanec vpiše svoje ime v hoteL sko knjigo. — P. P. D. Dne 10. avgusta 1880., v bajni uri solčnega zatona na planinah, ki ga toliko proslavljata Jeanne in Baedeker, je ovijala gosta, z beli* mi sneženimi vrtinci preprežena megla vrh Rigija (Regina montium) in ogrornni hotel, ki človeka tako preseneti visoko tu gori sredi teh divjih in pustih samot. Oj, ta Ritfi* Kulm, ves v steklih, kakor kak ob* servatorij, in masiven, kakor trds njava, kamor prihaja 8 svečanimi občutki množica turistov za en dan in eno noč, da moli solnce! Gostje tega velikanskega in razkošnega gostišča so zdeli, čaka» joč drugega znamenja za obed, zgoraj po svojih sobah ali pa zehali v voljni toploti po čitalniških diva* nih. Namesto obečanih divot so gledali, kako se tam zunaj vrte be* le snežinke in se užirtato pred zuna* niim stopniščem velike svetilike z dvojnimi debelimi, v vetru škripa* jočimi stekli. O, Baedeker! Za take užitke morajo priplezati ljudje z vseh sti* rih gtrani sveta do sem gori! Naenkrat se izmota nekaj iz metile in se bliža hotelu. Čudno se zaganja prikazen dalje, da vse fr» fota, vmes šklopota in pozvanja železie. Na dvajset korakov se zazdi turistom, ki od dolgega časa priti* skajo nosove k oknom, in Angleži« njam z majhnimi, po fantovsko r>o* česanimi glavami, da je prikazen krava, ki se je izgubila od črede; toda že spoznajo, da je bržčas kot* ličkar. ki prihaja s svojim orodjem na hrbtu popravljat stare kotle. Ali glej, na deset korakov se podoba že spet izpremeni. Ali ni to srednjeveški strelec z lokom Čez rame ter s čelado z vizirjem čez obraz? Čeprav... je tak strelec na teh višinah seveda še manj verie* ten od izgubi i ene krave ali potu jo* čega krošnjarja ... No, na zunanjem stopnišču je srednjeveški vojščak samo Še po* staven in tršast ter precej obilen možak, ki se je zdaj puhajoč usta* vi1 da stolče sneg s svojih komašen. Tu komašne so iz rumenega sukna in prav tako tudi n tegova kana. Pletena ovratnica te tako široka, da se vidi od vseda obraza samo nekaj Šonov že močno osivele brar*e in velikanske zeTene, s pravimi stereo« skopskimi stekli zadelane naočoi* ke. Cepin, dolca palica, nahrbtnik, zvitek vrvi preko ramen, železni kramneži in težke zanonke ob pasu angleškega jopiča 9 širokimi našit* ki izpopolnjujejo opremo tega !ju* tega planinca. Na zapuščenih vrhuncih Mont* Blanca ali Finsteraarhorna bi se zdela ta vratolomna obtožba na* ravna, toda čemu vse to na Rtgi* Kulmu, dva koraka od železnice?! Res pa je, da ie prišel naš pla* ninec od pOstaii nasprotne strani, in njegovim komašnam se je po* znalo, da je moral napraviti dolgo pot po snegu in blatu. Za trenotek se je ustavil pred hotelom in prizidju, očividno osu* pel, da najde dva tisoč metrov nad moriem tako mogočno zgradbo s steklenimi galerijami, s stebriči. s sedmimi nadstropji oken in to silno prostorno vežo med dvema vrs*a» ma peči; sal ni bilo nič drugače, nego da stoil zimskega dne v mra* ku na Place de !' Opera v Parizu. Toda naj ie bil še tako prese* nečen — oni v botelu so bili še boli; in ko je stopil v velikansko vežo, se je pri vratih iz vseh soban kar gnetlo radovednih obrazov: gospo« risien« je naprosil češkoslovaškega ministra za zunanje posle dr. Benc* ša za izjavo o koraku bivšega ce* dov z biljardnimi palicami ali črv sopisi v rokah, dam s kntigami ali ročnimi deli. Celo zadat na stop? nišču se je sklantalo Čez ograjo med verigami dvigala polno glav. »Pasja vera! To ti je vreme'« je vzkliknil možak s tako nizkim in silnim glasom, da je zadonelo ka* kor par bobnov. Toda takoj je umolknil in no* tegnil svojo kapo z glave ter svoje naočnike izpred oči. Kar zadušiti ga je hotelo. Žarenje luči ter toplota plina in peci v nasprotiu z neusmiljenim mrazom tam zunaj, potem to raz* košje pred njim, ti visoki stropi, ti vratarji s svojimi v zlatu se le* sketajočimi napisi »REGIN*\ MONTIUM« na svojih admiralskih čepicah, te bele ovratnice ho* telskih strežajev in ta četa Svicark v narodnih nošah, ki so na udarec z zvonom pritekle od vseh strani, vse to ga je za trenotek zbegalo, a ne več nerio za trenutek. Videl je namreč, da ga vse gleda in kakor igralec pred polni / i ložami je na mestu spet zbral vso svojo samozavest. — 2elite, gospod? Vprašal ga je — in sicer Iz* redno vljudno vprašal — sam rav* natelj. eleganten človek v tako iz* likanem jopiču In s tako mehkimi zalizci, da bi se bil lahko meril z vsakim damskim krojačem. sarja Karla. I-isr objavlja brzojako ministra dr. Bcneša z dne 3. aprila, v kateri se veli, da Cehi ne bodo nikdar dovolili povratka kakegs Habsburžana. Izza prvega trenotks je vlada sporazumno z Italijo, Ju« gosl'vijo in Komuniio intervenirala m Madžarskem in naznanila naj« hol i energične odredbe za primer, če bi madžarska vlada in madžar* ska narodna skupščina ravnala pro« H sklepom poslaniške konference in proti po!i::ki male antante. Te<4a stališča nc bomo zapustili. Na« sprotno, zaMc ali bomo zadostne garancije zoper ponovitev takega dogodka. Vsi, ki so se udeležili pu« stolovščine, morajo spoznati, da so f\->ki poizkrsi ne smejo ponavljati. O tem se sHniamo z vsemi našimi prijatelji male entante. Izvršene so vsj potrebno vojaš!;c priprave. KARLOVO PISMO KARDINAs LU CZERNOCHU. — Curih, 3. aprila. Listi obfav« Ijajo pismo, ki ga je pisal bivši cc« sar Karel madžarskemu kardinalu Czernochu. Pismo se glasi: »MoJ ljubi Czernoch! Razmere na Mad* žarskem ze'o počasi dozorevajo. Meni je to nepojmljivo. Zakaj? Nt potrebno, da bi čakali na dogodko v Nemčiji, ker vpostava bavarsko monarhije nima nade na uspeh. Za*> to je treba ločiti madžarsko stvar od bavarske. V Franciji so vzbudilo simpatije madžarskih krogov za Nemčijo veliko nevoljo. Pisal sem Apponvju, da ne smemo oddeliti Andrassvja od naše stvari, ker so njedove zveze z liberalnimi krogi velikega pomena. Andrassv je za nas nenadomestljiv, ker je edini, ki lahko nudi garancije za naš režimu Sze;hcnyi u/iva malo zaupanja, ali ie i am potreben. Maures mi je \z» javi1, da sodi Briandova vlada ugo« dno o naši >magi na Madžarskem. Tudi poroči'i ameri^ega zastopni« ka v Budimpešti Geralda se glase ugodno. Simp^tiie Cunninghana so za nas velekoristne. Prosim Vas, da konferirate o tej točki z grofom Sigravem. Mnenja sem, da bi zado« ščala bolezen, ki bi zadostno unra* vičila moje potovanje v PeŠto, Princ Rcne Parmski mi je snoroćil, da je moia prisotnost v Pešti po« trebna. Zahvaljujem se Vam za Vašo zvestobo, na katero boui neikdar pozabil, Karel.« ■T— Mirno in kakor da nima opra-s viti s tem veličastnim ravnateljem, ampak s starim znancem s šolskih klopi, je hribolazec zahteval sobo« »vsaj majhno čedno sobico.« Ko pa se je mu je približala z lučjo v roki, vsa trda v svojem zla« tem modrcu in v svojih na široko našopirjenih rokavcih bernska *v># barica. ter ga vprašala, ali se želi gospod poslužiti dvigala, bi se bil skoraj skoraj resno razjezil. Če bi mu bila predlagala, naj napravi kar ko hudodelstvo, bi ga ne bila mo* gla bolj razžaliti! Tako je kriknil in tako zamahnil z roko, da se jo streslo vse železje na njem. Toda že se mu je jeza polegla in ljubeznivo je rekel: — Pešibus cum nogis, lepa mo« ja mucika, prosim! In s temi besedami je stopil t% njo. S svojim širokim hrbtom jo napolnil vse stopnice in odrival na svojem potu vse druge ljudi vstran, dočim je šel skozi ves hotel en sam dolg vzklik in v vseh različnih je* zikih vseh štirih strani sveta od t:st do ust en sam šenet: »Kaka prika« zen pa je spet to?« Toda že se je oglasilo drugo znamenje za večerjo, in nihče ve$ se ni brigal za čudnega došleca. (Dalje prihodnjič.) 2 stran SLOVENbKI NAROD*, dne & aprila !92i. 76 štev. KAREL HABSBUR2AN OBOLEL? — Budimpešta, 4. aprila. Iz Sombotelja se je vrnil predsednik madžarskega parlamenta Rakov9ky ter izjavil, da je Karel nevarno obo* lel, vsled česar najbrže ne bo mo* gel odpotovati. Isto vest objavljajo tudi listi, ki poročajo, da je Karel obolel na pljučnici in da ima hudo vročino. — Dunaj, 4. aprila. Iz Pešte so došle vesti, da je Karel obolel. Ne ve se še, ali je Karel dejanski obo» lel ali fingira samo bolezen. V slu* čaju, da je bolezen resna, bodo Kar* La transportirali v bolniškem vozu. KARLA SPRAVIJO PREKO PONTEBE. — Dunaj, 3. aprila. Kolikor se je moglo izvedeti, odpeljejo Karla preko Pontebe v Italijo. Iz Sombo* tel j a bodo Karla transportirali v avtomobilu na štajersko mejo, od tam pa s posebnim vlakom preko Gradca in Koroškega v Pontebo. Iz Pontebe bo Karel potoval v Geno» vo, kjer ga bo čakala posebna la* dija, ki ga prepelje v Španijo. N-potu bodo Karla spremljali častniki vseh antantinih držav, kakor tudi častniki Čehoslovaške, Jugoslavije, Romunske in Poljske. Transnort se izvrši morda šele jutri ali šele po* jutrišnjem. ŠVICA IN KAREL. — d Curlh, 4. aprila. Švicarska brzojavna agentura objavlja sklep zveznega sveta o vrnitvi bivšega cesarja Karla. Povratek v Švico se dovoljuje, ker mora bivši cesar ta* ko kar najhitreje zapustiti ozemlje bivše dvojne monarhije, kier ie po» vzročal nemir. Ko dospe na Švicar* ska tla, bo zvedel, da je dovolitev vrnitve v Švico samo provizorna in da vlada kantona svaadtskega ne želi, da bi še nadalje prebival na njenem ozemlju in da se ne sme na* staniti nikjer v njefovih mejah. Kako ie zapustil Karel Švico, se bo dognalo s preiskavo; nato pa bo zvezni svet odločil, ne da bi preju* diciral kakorkoli vprašan te ali mu je dovoljeno še nadalje bivanje v Švici. V preiskavo pridejo tudi ose* be, ki so pomagale bivšemu cesarju ob njegovem podjetju in proti ka* terim se pridrže primerne odredbe. ULTIMAT MALE ANTANTE. — d Praga, 4. aprila. »Pondel* ruk javlja, da se je v aferi Karla Habsburžana sklenila med Prago, f »dla s tem, da je sklenila fonnelen do-Beogradom in Bukarešto pogodba govor z beogradsko vlado, ki as je še za skupno postopanje. Praški na* izpopolnil • prisrčno izmenjavo misli sveti so se sprejeli in prav tako tudi ■ P™Uto vlado. To je uspeh repallske beograjski predlogi glede takoj** !iLdob^ U^^t njega nastopa. 2e včeraj v Budim- RtvenHm *ržavaml Na drn*1 Btranl pa pešto poslani ultimatum se bo v prihodnjih urah izročil madžarski vladi. Za primer, da bi se pustolov* ščina bivšega cesarja ne likvidirala po zahtevah, je češkoslovaška \ la* da odredila vse potrebno in voja= ška oblastva so pripravila vse, kar je vlada spoznala za potrebno. Enake priprave je odredila tudi ju* goslovenska vlada. Na merodalnem mestu se pričakuje, da bo stvar naj* kasneje v 48 urah končana tn da ne bo potreba nasilnih sredstev. Vlade male antante so odločene, da vso zadevo Karla Habsburga končno« veljavno urede in dobe za ta smo* ter trajna jamstva. ROMUNIJA PROTI RESTAVRACIJI HABSBUR2ANOV. —d Beograd, 3. aprila. Presbiro poroča iz Bukarešte: Predvčerajšnji službeni list javlja, da se bo obsedno staru e vršilo v obmejni coni 18 do 15 km, počenši od madžarske meje proti severu ob meji Madžarske, Češkoslovaške, Poljske in Rusije. —d Beograd. 3. aprila. Presbiro poroča iz Bukarešte: Na včerajšnji seji skupščine je vprašal poslanec Ca-ranci, ali je res, da le bivši cesar Ka- je tudi koma) smatrati, da bi Karel nar Dram narodu kateremu po svojih trditvah pripada rodil tako nizkotno politiko, da bi hote] radi svojih družinskih interesov pognati v nove kii/.e in nevarnosti. Ogri bi bili za svoje samoza-tajevanfo, ki bo ;-ra pokazali na Italijanski fronti, ko so se junaško bori i za slavo habsburške hi^e, elil*> poplačani, ako bi se jih zopet hotelo spraviti v noznosen položaj. K a ti vsakdo na Madžarskem ve, da ne bi niti Italija niti aasledstvene države pripustile restavracijo ekseasarja Karla. Grof b'forzn je kolčno izjavil, da se je na razveseljiv način pokazalo, da nore madžarsko ljudstvo, razen .-kupine nekaj starih madžarskih družin, ničesar čuti o Kar-lovih lntrl«ran. sr Seatanek trdalnikov na Dunaj*. Presbiro javlja z Dunaja: One l. t. m. eo pe v hotelu >Evropa« pe-tali znani habsburški agitatorji BolanoviČ, K^o-bučarčič Frank in Plam^nse. Po sestanku so se vri m »en Klobnroači odpeljali t Budimpešto. = Mad zaroka posnema Avstrijo. Presbiro poroča iz H ml i m pe^ te: Pri Ifudskem štetju in zbiranju statističnih podatkov na Madžarskem namerava madžarska vlflEdinosti«, pa so odpeljali »slovenske zarotnike« pred visoke oblaatvenOce v Trst. Dolgo so izpra-sevali »zarotnike«, končno so uvideli, da se je varstvena oblast zopet enkrat blamirala ter se je bila zagnala med čisto navadno vsakdanjo družbo brez prevratnih tendenc. — Po istrskih selih hodijo fašisti in povzročajo prepire in spopade, samo da morejo potem črniti naše mimo ljudstvo in državni oblasti kazati, kako nujno da so potrebni v Julijski Benečiji fašisti. V Ka^tHirju so se pomršoli v Ružičovi gostilni med kmete in se pričeli prepirati. Izzvali so pretep in miren kmet Ivan Justinčič je bil smrtno ranjen. Umrl je, ko so ga odpeljali v bolnišnico. Oblast ima sedaj v rokah poročilo, da je Kastelir nevaren jugo-slovenski kraj, poln upornikov. —Rudniki pri Labiniu v Istri preživi aj o težko krizo. Kakor znano, so jih zasedli delavci po zažigu delavske zbornice v Trstu in jih drže zasedene. Vse okoli js podminirano. Na radniklh visi rdeča zastava. K rudnikom si ne upa nihče bMzu. Eksploziia bi bila prava katastrofa. Doslej ie trajal štrajk, sedaj so oa delavci sklenili, da začno z delom brez nadzorsva tehnikov. Sigurno bo škoda velika. Oblasti si kar ne upalo nrlčerl s posredovanjem. Take razmere prinaša Italila v Primore! členov določena, se bo v prihodnjih dneh narodnim poslancem razdelilo poročilo, tako da se more v začetku druge polocie meseca aprila pričakovati, da se bo v ustavotvorni skupščini« začel pretres ustave. Razen tega fo na seji govorili o redakciji členov, ki govore o agrarni reformi. Ker predložena redakcija ne zadovoljuje vseh poslancev iz južne Srbiie, posebno ne mislimanov, se je sklenilo, da se o tem vprašanju izmenjajo misli, da so na ta način pride do povoljne rešitve. = Koncentracija naših čet proti Madžarski. Inozemsko Časopisje poroča v zvezi z izjavo naše vlade, da smatra Karlov povratek na Madžarsko za »casus belli«, da je Jugoslaviia takoj prve dni koncentrirala 25.000 mož ob madžarski meji. = NaSi delegati v mednarodni zavezniški konferenci. Dopisnik >Novo-sti« javlja: Za mednarodno zavezniško konferenco, ki se bo v kratkem vršila v Rimu, da likvidira vsa vprašanja finančnega gospodarskega in pravnega značaja nasledetvenih držav, so z nase strani imenovani nastopni de'egati: dr. Rybar, dr. 2olger in dr. Ivo Spevec. = Dr. BeneS o Karlovih avanturah. V senatu je izjavil dr. Ben^š. da tragikomična avantura Karla Habsburga, akoravno se približuje svojemu koncu, ne bo ostala brez političnih posledic Cehoslovaška je pokazala naj-bol|5o volio, delati z Madžarsko, po tej pustolovščini pa je ostalo vse dvomljivo, ker se mora zonet dvomiti o dobri volji Madžarske. Postavila se je najodločneje proti poizkusu madžarskih oficijelnih krogov, ki bi vprašanje vrnitve Habsburžanov hoteli napraviti za notranje vprašanje Madžarske. Ta trditev se popolnoma protivi jasni resoluciji, kl je bila dvakrat sprejeta na konferenci poslanikov. Cehoslovaška bo storila vse, da se definitvno onemogoči ponavljanje sličnih pustolovščin. Cilj svetovne vojne je bila vsesplošna realizacija demokratske ideje ter se ne more dopustiti, da bi se kompromitira* la z madžarskimi avanturami. Občinstvo ne sme pozabiti na pretečo nevarnost, vlada pa bo v tem vprašanju delala z navečjo energijo. =z Antanta In Karel. V senatu Js zunanji minister grof Sforza sporočil zadnje vesti, ki so došle iz Budimpešte, izjavil je da so Italija, Francija in Anglija popolnoma sporazumno posredovale diplomatskim potom, da bi ss doseglo odpotovanje ekscesarja Karla, V ostalem bi bila Ttalija tudi pripravljena dati dovoljenje, da potuje preko njenega ozemlja v Španijo aH kam drugam. Grof Sforza je nadalje naglaiaI, da ni bila Karlova pustolovščina nobeno presenečenje, ker je Italija videla im v naprej nevarnost, s ss ji k izog- Pristopali« Si ff-Hiw»- EA 1/JEDNAČENJE ZAKONOV. —d Beograd, 4. aprila. 44. »ejo ustavnega odbora Je otvoril predsednik Ninčič ob 16. Clon 6 prehodnih norodb se glari: »Za izenačenje zakonodajstva in uprave v državi se ustanavlja krajši postopek. Vsi zakonski predlogi, ki imajo kot predmet izenačenje zaJkono-dajstva in uprave bodiai d.-t jih predlaga vlada ali posamni poslanci, se preko ustavotvorne skupščine pošljejo pnsamnemu zakonodajnemu odljoru 60. poslancev, izvoljenih po načelu raz-merno; Li. Poročilo zakonodajnega odbora s preti logu in, ki ga stavi odijor. se posije ustavotvorni skupščini v rešitev. O teh predologih glasuje ekup-SČina enkrat in jih ali v celoti sprejme ali pa odkloni. Pred glasovanjem i po en poslanec vsake stranke dati kratko izjavo. To se je odredilo zal >. »la bi se taki zakoni mogli sprejeti čimprej. Tak kratki postopek \t čenjs zakonov in uprave v držnvi se more porabljati pet let od dne, ko =f ta ustava v veljavo. Izjemoma s<* lahko tudi podaljša Podali^a se, ako ce uirotuvi. da je neobhodno potreben, do kler traja ta skupščina kt zakonod ijna 5ku):- ina. Ustavni odbor vr£i dolžnost tega zakonodajnega odbora, k«"*r se v smislu drujje^ja poglavja t*°cra člena iz-popolni t*q z 18 členi. Potemtakem ostane ustavni odbor isti. za eventualne potrebe pa *e bo novi odl>or povečal za 18 oseb. f^n 6 se glasi: »Ko fft^pi v veljavo tn ustava, ostanejo začasno sedanie pokrajinske uprave, dokler se postormo ne prenesejo njihovi posli na ministrstvo in oblastne uprave ne uredijo po zakonih, ki se bodo o tem izdali. Pokrajinsko upravo 1 o za ta čas vodil pokrajinski namestnik po načelnikih oddelkov pod neposrednim nadzorstvom ministra za notranje stvari in kot ergan nristoinih ministrov na podlagi dosedanjih zakonov, in uredb. Zakoni sprejeti potem, ko stopi ta ustava v moč, pokrajinskim upravam ne morejo podelieva ti novih pristojnoeti. Ministrski svet bo odločal kateri posli so bodo tudi še pred njihovo končno likvidacijo prenesli na posamezna ministrstva, v kolikor ne vsebujejo poslov, ki po ustavi in zakonu ne spadalo v pristojnost oblasti. Ministrski svet bo istotako odločal o pre-no?u poslov iz pokrajinskih uprav na posamezne oblasti v smislu ustave. Radi priprav za. prenos poslov pokrajinskih uprav bo vsak minister za svoj resort sestavil komisijo treh oseb. od katerih bo eno predlagal pokrajinski namestnik. On bo nadalje v treh letih izvršil vse potrebno, da »e prenos izvede v roku, kl pot?m ne sme presegati enega leta. Pokrajinsk. namestnika imenuje kralj na predlog ministra za notranje stvori. Stranke imajo pravico pritožbe na državni svet v upravnih zborih, v katerih odločuje začasno pokrajinska uprava kot prva in zadnja instanca. (Se nadaljuje). ČEŠKOSLOVAŠKA SE UDELEŽI PROTINEMSKE AKCIJE. — d Beograd, 4. aprila. Presbi* ro poroča iz Prage: Tukajšnji listi se bavijo z nevarnostjo, Id preti če* škoslovaški industriji, ako bi se Cc* škoslovaška aktivno udeležila pri izvajanju prisilnih korakov proti Nemčiji. Posebno naglasa to nevar* nost »Večer«, ki misli, da bi tako nastopanje proti Nemčiji moglo paralizirati najvažnejše panoge če* škoslovaške industrije. Nasprotno pišejo »Narodni Listv«, da se do odškodnine, ki jo Češkoslovaška zahteva od Nemčije, more priti sa* mo s prisilnimi ukrepi in da zahte« va lojalnost, da Češkoslovaška ak» tivno sodeluje na strani antante; vendar se ne sme pozabiti, da bi bi* lo tako sodelovanje za Češkoslova* Ško mnogo težje kakor za Francijo, ker se mora vpoštevati, da gre več kot polovica češkoslovaške zunanje trgovine preko Nemčije, ne da bi se sploh govorilo o vprašanju transporta. Da bi se omogočilo Če* škoslovaški &;delovanje. se mnra storiti vse, da bi se ognili usodnim posledicam za njeno gopodarsko življenje. Tu hi šlo v prvi \rsti za to, da se in t ernacionaliziraj O komu« nikacije preko Nemčije in da se Češkoslovaški stavi as razpolaga zadostna tonaža n,i I ČEŠKOSLOVAŠKA IN SOVJET* SKA RUSIJA. — d Praga, 4. aprila. Kr.kor do* znavajo tukajšnji listi, se vtšc po* gajanja med Rusijo in Češkoslova« ško v svrho, da bi prišlo do sest.-ka gospodarskih komisij, ki bi ime* le nalogo. Ca izvedejo predhodna pogajanja 2?. trgovsko pogodbo. Sporazum ie v najvažnejših vpra* šanjih menda že dosežen ter Jt daj samo za to, knko bi se ugodno rešila nekatera osebna vprašanja. Da se o!a;ša vpostavitev normalnih gospodarskih odnošajev med Rusi* jo in Češkoslovaško, so se lotili vprašanja glede otvoritve češkoslo* vaških konzulatov v najvažnejših ruskih mestih. V1VIANIJEVA MISIJA V A ME« RIKI. ■— d London, 4. aprila. »Mor* ning Post« piše v Viviani j evi misl* ji: Edino viden uspeh delovania Viviani i evega je zadržanje nasnrot* nikov, ki si prizadevajo spraviti versaillesko pogodbo in pogodbo zveze narodov končnovcljavno z dnevnega reda t; sprejemom t«Cno* xove resolucije. Stališče predsed i* kovo je ostalo isto kakor pred litvami in kakor ga je izrazil v svo» jem otvoritvenem govoru. VivimU ju je zagotovljena ameriška simpatija in moralna podpora in to je njegova edina tolažba. Viviani je doznfil, da Zedinjene države sicer niso Evropi pokazale hrbta, da pa vendar nočejo ničesar vedeti o tem, da bi se zapletle v evropske stvari« ODGODITEV RIMSKE KONFE* RENČE. — d Rim, 4. aprila. (Brezžično} Kakor poroča »Tribuna«, sc je od# godila otvoritev konference na* sledstvenih držav samo zato, da se da vsem zastopnikom udeleženih držav možnost, ća nrisosrv-.jcjo pr« vim sejam. NEMIRI V NEMČIJE — d Berlin, 4. aprila. Na posa» meznih krajih se delavci polagoma vračajo na delo. V levem Poreniu je delo zopet vpostavljeno, stavka samo ena skupina. Rensko-pnTfka rova 4 in 5 so izpraznile belgijske čete; pri tem sta bila ubira dva ko* munista. eden pa je bil težko ra* njen. Rove so zasedli belgijski vxv jaki. GRŠKI PORAZ. —• d Pariz, 3. aprila. »Tem^s« objavlja nastopno brzoiavko iz Ca* rigrada z dne 3. t. m.: Uradno voj* no poročilo Kemalistov javlja, da se je velika bitka, ki se je bila že en teden pred Eski-Sehorjem, končala s popolnim odbitjem vseh grških napadov. Turški protinapad se jo pričel 31. marca in je prisilil grške čete. da so se umaknile. Sovražni« ku so vzeli mnogobrojni plen. I'mi* kajoči se sovražnik je zapalil vasL — d Atene, 2. aprila. Agence Havas javlja: Kralj Konstantin bo odpotoval na ma!o*azijsko fronto. Vpoklicani so rezervni častniki in podčastniki letnikov 1913 do 10]6 in grški begunci letnikov 1913, 1914 in 1915. Dneune oesfi. V Ljubljani, — Klerikalci In občinske vo* Htve. Klerikalci po deželi napenjajo vse sile. da bi pri občinskih volit* vah izbrisali poraz, ki so ga dozi* veli pri volitvah v konstituanto. Prirejajo javne in tajne shode, kjer preparirajo volilce, istočasno pa grme duhovniki po prižnicah in spo* vednicah proti demokratom in so* cijalnim demokratom ter rote Ijud* stvo, naj ne voli pripadnikov teh strank, ki hočejo uničiti vero in iz# gnati iz dežele vse duhovnike. Toda zdi se, da tudi ta volilna kampanja klerikalcem ne bo pomagala na po* vršič. Naše ljudstvo dobro ve, da je klerikalnemu gospodstvu pri nas enkrat za vselej odklenkalo in da sc nikdar več ne povrnejo šušter* šič*Lampetovi časi. Zato bo v prvi vrski skrbel kancelparagraf, kl je bil pravkar sprejet v ustavnem od* boru. Danes še sicer lahko klcrikal* ni petelini izrabljajo cerkev in priž* nico v politične namene, pri prihod* njih volitvah pa bo konec tudi te* mu privilegiju. — £a vedno čreožolti! Piše se nam: Zaradi notice s tem nadpisom, ki Jo je priobčil >Slov JNarod« dno 31. 5. aprila 1921. i marca, je šentpeterskl župnik, srosp. Petrič v nedeljo zjutraj pred pridigo čutil potrebo, nekako opravičevati Marijino družbo za može in mladeniče, ki se je udeležila velikonočne procesije z zastavo, na kateri se ie bleste znaki prejšnjega državnega režima. IzpoČet-ka je orisaJ zgodovino zastave« ki si jo je družba omislila leta 1893. ob trojnem jubileju — 401etnici Marijine prikazni v Lourdu. šestdesetletnici maš-ništva papeža Leva XIII. in 501ctnici cesarjevania Franca Jožefa. Nato pa je zatrjeval, da ni imela družba nobenec/i slabega namena in da zlasti nikakor ni hotela kakor koli žaliti niti Jugoslavije niti čuta kakega posameznika. No, to že verjamemo, kajti bil bi tudi višek nesramnosti in predrznosti, ko hi družba svoje deianje namenoma storila, ker prepričana je lahko, da bi ljudstvo v tem primeru tudi prav trotovo mirno ne gledalo kaj takega. Dalje je razkladal $r. župnik obširneie, kako dobri in navdušeni državljani Jugoslavije da so oni (namreč klerikalci) in izreke! celo žebo. da bi b-li taki tudi vsi tisti, ki nje (klerikalce) tako radi grde. Glede tetra na moramo g. župniku nač svetovati, nai malo natančneje zasledire risavo listov svoie stranke, ki ob v^nki naimrmiši priliki in največkrat celo prav bre« potrebe 76. štev. .b'LOVfcNSKl NAROD*, uric 6. aprila 1921. 3. sirar» --w udrihajo po prcdstaviteliih naše države in s tem posredno tudi po državi sami, kar vse zelo malo prića o njih dobrem in navdušenem državljanstvu. Tudi bi ne bilo napačno, ko bi se dal sr. župnik poučiti po enem ali drugem svojem duhovnem sobratu z dežele, kako mislijo zlasti največ po klerikalnih agitatorjih zapeljani kmetje o naši z velikimi težavami osvobojeni in sedaj ujedinjeni domovini. Končno je izporo-čil .g župnik svojim vernikom, da bo omenjena družba odstranila s svoje zastave takoj prav vse, kar spominja na bivšo Avstro-Osrsko (jrrb) in na cesarja rranca Jožefa I. ter nadomestila odsiraneno s primernejšim. K temu dostavljamo: Prav in lepo bo to, toda dosti lepše in pravilneiše bi gotovo bilo, ko bi družba storila to že takoj po državnem preobratu iz lastnega nagiba in ne šele sedaj po — zasluženem okrcan ju. — Čsl. generalni konzul za Ko* lo jugoslov. sester. Generalni kon* ziil čehoslovaške rcnublike £. dr. Otokar Beneš je podaril za »Kolo jugoslovanskih sester* 500 kron ob priliki slavnostne gledališke pred* stave na dan društvene ustanovit* ve. Velikemu prijatelju Jr.^oslova* nov izreka odbor toplo zahvalo. — Spremembe v uredništvu »Tabora«. Iz Maribora nam poro* čaio, da naša tozadevna notica ni bila točna. Novi demokratski kon* corcij je odpustil iz službe samo dva sourednika, ne pa glavnega urednika Rcharja. V uredništvo je vstopil na novo prof. Voglar. — Velikodušen dar ameriških rojakov. Iz Amerike Babertou je o \olo jugosi. sester prav za pirhe 50 dolarjev, nabranih in oda poslanih po ondotnih Slovencih, Nabiralka je bila £a. Albina Polja* nec. Kreditna banka v Ljubljani ?e izplačala za podane dolarje 7050 K* katera vsota se ie na željo gospe posili alke razdelila med 10 najrev* nejših sirot. Za velikodušno poši* Ijatev se bratom onkraj morja naj* topleje zahvaljuje Fran j a dr. Ta v* carjeva. — Prepoved izvoza naših živil. Iz Beograda poročajo: Radi suše in ker * tev elabo kaže. je vlada prepovedala izvoz naših živiL Prepoved velja od I. aprila. Izvzeti so samo transporti, ki eo že naloženi ▼ vagonih ali ladjah, — Finančni inspektorat v Lrubijani in finančna ekspozitura v Mariboru. Na podlagi člena 2. zakona o organizaciji finančne kontrole je ustanovilo finančno ministrstvo v Ljubljani inspektorat, v Mariboru pa finančno ekspozituro. Te dve oblasti bosta vršili konti olo vseh finančnih uradov v Sloveniji. — Sobotni članek »Naša im* portna in eksportna trgovina« je prvotno izšel v zadnji številki revi* je »Njiva«. Predmetna opozoritev je v soboto izostala pomotoma brez vsake krivde uredništva. Dr. F. \V. — Avtomobilna zveza Celje* VojmksKonjice. S sedežem v Voj* u se je osnovala avtomobilska družba, ki upelje redne avtomo* ie vožnje med Celjem, Vojni* kom in Konjicami. Družba ima dva avtomobila. Manjši bo vozil med Celjem in Dobrno, večji pa po dr* ni cesti iz Celja čez Vojnik v Konjice. — Solnčnl mrk. Pred Veliko nočjo smo čitali v listih, da bo dne 8. aprila v naših krajih solnce po* loma mrknilo, da bo mrk trajal cele tri ure itd. Ne vem, kje so naši listi ujeli to raco, za praznike jim je sla prav. Solnce bo sicer res mrk* nilo 8. aprila dopoldne, a ta mrk bo v naših krajih le delen in solnce v zborniem delu pokrito jedva čez polovico. Po mojih računih, ki slo* ne na solidni podlagi, a ne na Han» senovih obširnih tabelah, se bo mrk sploh začel ob 7. uri 52 min. in ne* hal ob 12. uri 31 min. srednjeevrop* skega časa. V Ljubljani bo začetek mrka ob 8. uri 30 min. in konec ob II. uri 5 min.; solnčni premer bo za 0'594, torej nekoliko čez polovico pokrit. V Beogradu jc začetek ob S. uri 36 min., konec ob 11. uri 10 min., solnčni premer za 0*519 po« krit. Biizo tako bo tudi v Zagrebu. V naših krajih torej mrk ni poseb* no znamenit, čim dalje pa gremo proti severu, tem več ga bo; v Ber» linu, Stockholmu utegne biti pre* cejšen. Ako namreč potegnemo dve črti, eno iz Beograda, drugo iz Stockholma skozi lunino središče tja do solnca, se bo luna v Stock* ho1 mu nižje videla na solncu ter je bolj pokrivala nego v Beogradu, kjer je le zgornji del pokrit. Zato bo mrk, ki sega do severnega teča* ja in še na onkraj Zemljine oble, v severnih krajih znamenit; pa do po* polnega pokritja bo težko prišlo, kajti lunine širjave so tega dneva precejšnje, ki je takozvana para* laksa težko premaga; sicer bi pa ce* lo v ugodnem slučaju mrk ne bil popoln, temveč samo obročast, za* to, ker je takrat lunin premer, gle* dan od zemlje, manjši od solčnega. Prof. Vodušek. — Izletniki. Lepi in solnčni spomladanski dnevi, v nedeljo in včeraj, so izvabili iz zatohlih mestnih bivaiićč n*~ Številne množice izletnikov na bližnje vrhove. Šmarna gora, Katarina in Golovec eo kar mrgoleli veselih izletnikov. Pravi turist, ki ljubi naravo, pa mora z obžalovanjem ugotoviti, da tem izletnikom ni do naravnih krasov, ampak da gredo na vrhove tjavendan, kjer prav po vandalsko rujejo prvo spomladansko rastlinje. Vsevprek 1 "Drugi izletniki so tako neprevidni in neoprezni, da mečejo razne cigaretne ogorke v travo, ki se potem zapali in tako nastajajo slučaji gozdnih požarov. Proti takim izletnikom in turistom bo treba energično nastopiti! — Za Ferijalni Savez je daroval g. Anton Baiec, vrtnar v Ljubljani, znesek 100 K. Denar se dobi v našem uredništvu. — Poročit se je g. Tone Javor-n i k z gdč. Štefanijo S u k o v i č. Bilo ar očno! — Poziv čebelarjem. Ker se je v mestnem okolišu ljubljanskem ugotovila gniloba čebelne zalege, ki je za čebele zelo opasna kužna bo* lezen, sc imajo v zmislu ukaza po* ljedelskega ministrstva z dne 18. ju* liia 1914 v teku 14 dni v gospodar* skern uradu mestnega magistrata zglasiti vsi lastniki čebel ter tam* kaj navesti kraj čebelnjakov in število panjev. Vsaka opustitev zglasitve se bo strogo kaznovala. — Na Barju in v Podpeči Na številnih krajih barja- zlasti proti Laverci in Igu je bilo v nedeljo in včeraj opazovati obsežne ognje. Gorela je trava z gostim dimom. V Podpeči je v nedeljo zgorelo več hiš in gospodarskih poslopij. Podrobnejših poročil ni. — Tatvina drobnarije. Trgovcu Iv. Dularju iz Rožne doline je neznan tat ukradel za 7500 K raznih brožk, uhanov, verižic in koral in kovčega, ki ga je bil začasno shranil v neki restavraciji. — Ka*ko dolgo Je trajal požar na Kodeljevem? Kakor smo že poročali, je v petek ob 2. nonoči nastal na Kodeljevem požar, ki je vpepelil velik moderno zidan hlev. Ljubljanski gasilci so ta požar porolnoma udušili še le v nedeljo proti večeru. Veliki kupi sena in slame so vedno dan za dnem tleli in je bila nevarnost, da se na bi ?e enkrat vse vžgalo. — Požar na Srnami gori. V nedo-ljfc> proti večeru okoli 7. je že. v tretjič nastal na Šmarni gori gozdni požar. Tik glavne poti se fe vnela v^led naraščajoče suše presuha trava. Požar se je začel bliskovito širiti v obliki podkve po vsej. zelo gosti gozdni parce'i. Izletnikom, ki so se vozili z večernim vlakom proti Ljubljani, se je nudil veličasten ikresc. Gorelo Je pozno v noč, Nikrlo ni prišel na me^to požara gasit Vsekakor zelo čudno je, da nastajajo na šmarni gori vednl požig; in to ob nedeljah v času, ko zapuščajo zadnji izletniki goro. — Požar na Golovcu. V nedelo popoldne je nastal požar v gozdu na Golovcu nad Pogačnikovo hišo Rrade-ckega cesta, 0£renj je požgal okoli 15 kvadratnih metrov trave in resja. Trije gasilci in trije stražniki bo ogenj kmalu udupili. Baje so zanetili tam so igrajoči otroci. — Drag briljant ukraden. Industrijalcu Mihaelu Polharju v Zagrebu je drzen žepar izmaknil dragocen briljant v vrednosti 200.000 K. — Nezvest hlapec. France Mlakar 7. Vrha pri Starem trgu — I^ož jo je pobral v zasedeno ozemlje. V Vrenv skem Britofu je kot hlapec okradel svojega gospodarja trgovca Frana Novaka, kateremu je odnssol 57C0 lir. Neznano kam jo je pobrisal. — Beg iz zaporov. Jože IfThelič, Sllet star, delavec je pobegnil v kaz-rjeniški obleki iz zaporov deželnega sodišča v Ljubljani. — Velik vlom. V stanovanje Petra Bizala v Starem trgu pri Črnomlju eo vlomili drzni vlomilci, najbrže kaka ciganska tolpa, ki se vedno klatijo po Beli Krajini. V zgodnjih jutranjih urah so Bizalu odnesli za 30.000 K raznoga blaga. — Nepričakovan obisk. Nadzornik Gruden in pol. agent Jelen st-* pred dnevi ob zgodnjih jutranjih urah potrkala na skromno stanovanje Ivovrenca Končine v neki baraki nekdanjega tivolskega dirkališča, Voščila sta mu »dobro jutro !< in se mu uradno resno predstavila, Lovrenc Končina, po poklicu ključavničar ju ni sprejel z radostjo; vest, polna težkih grehov, ga je zapekla in zmedeno je kriminalnima organoma odgovoril: »Aha! Ze vem, znkaj ste prišli! Zaradi onih 40.000 Kc Kriminalna organa sta postala na t*» besede pozorna in začela sta Konci no bolj natanko »mikastitic. površna hišna preiskava je doneela dovolj zanimivega materi i al a nest ovil no, izborno narejeno vlomil no orodje, ki je pričalo, rta v tej samotni baraki caruje — pr> meten vlomilski lisjak. Res! Lovrenc Končina, mlad, krepak človek, je znal r. vso zvitostjo prikrivati sledove drznih, tupatam zelo plodonosnih vlomilskih podjetij. Lovrenca Končino eta kriminalna organa povabila na policijo. Tn se je Končina razkrinkal kot človek, ki je znal udobno, prijetno in »pametnoc eiveti — od Številnih vlomov. Končina jim je sam odkrito pripovedoval svoje vlomilsko avanturo. Oktobra lanskega leta je vlomil v K o-s i r j e v o trgovino v Novem mestu. Plen jo bil obilen. Odnesel B6.000 K gotovine. Po vlomu se je takoj odpeljal na Dunaj, kamor v^ak tak temni element z največjo lahkoto dospe, dočim se mora pošten človek boriti za nešte-vilne potne vizume. Na Dunaju je Končina veljal ga velifeaga kavaJiria* kl si j je nakupil elegantno obleko m druge I dragocenosti. Ostalo, že pre< ejšnjo svo- ; te je Končina previdno cakopaL. Iz tajnega zklada je i ^ tem po potrebi ! jemal. Zaklad se mu je se le pred enim i mesecem posušil. Z denarjem jo ravnal zelo previdno in oprezno. Svojo zanimivo sliko o >zakladu< je zaključil: »Popival nisem, ker sem so bal, da mo detektivi zalotijo«. Lovrenc Končina jo živel kot vlomilec zelo solidno, hodil je tudi na delo, da bi tiko od sobe odvrnil vsak sum. Sedaj je v zaporih deželnega sodišča. — Smrtna kosa. Lhnrl ie v Ljub* Ijani, na Tržaški cesti št. 22 on* dotni posestnik in gostilničar Franc Oblak, Širom znan pod imenom Anrončkov Francelj. Ril je dober gospodar, značajen in zvest somiš* ljenik naše stranke. Pogreb bo v četrtek ob 4. popoldne na pokopa* lišee na Viču. Bodi mu blag spo* min! — Poziv! Za Moste, Zeleno jnmo in Selo bi na željo naročnikov vpeljali dostavo >Slov. Naroda< na dom, nko po oglasi vsaj 50 naročnikov. Priglase sprejema upravništvo. Orozsn uma? — :c Tiradi csie boftosi. Motiv — občinska volitve. Občina Kriška vas pri Višnji gori Je ena najmanjših občin. Šteje le okoli 300 prebivalcev ln obstoji iz četvero neznatnih hribovskih vasic: Kriškn vas, Pristava, Novavas in Zavrtače. Te vasice so v ved-nem prepiru in sovraštvu zaradi župana in njegovega sedeža. Vsaka vas pravi: *Ti nam iupanil ne boš! Pri vas Župan ne bo!« Ker so bili zaradi župana večni prepiri. Je bil Imenovan za gerenta občine posestnik Župančič, p. d Selan \? Zavrtač, najmanjše vasi občine. Zupančič kot gerent ni bil priljubljen med občinami. Proti Kercntu so z ozirom na bližnje občinske volitve tri vasi Pristava, Novavas In Zavrtače napravile volilni blok fn sestavile kandidatno l!*to občinskih mo?, na kater! ni bilo nobenega ZavrtaČana. Zavrtačane, posebno Zupančiča je to zelo Jezilo in peklo, ker so uvideli, da s proti-listo ne morejo pri volitvah prodreti. Zadnje dneve je v občini ritalo veltko sovraštvo. Gcrcnt se je skušal zadnii čas malce vat! nad va^čanl Kriške vasi. Ker irra Zupančič v Krinki vasi več njiv, je porabil to priliko in dal v nedel-o S. t m. po jutranji maši pred cerkvijo oklicati, da bo dal vse kokoši Križke vasi, ki bi dela'e po njegovih njivah škod~, postreliti brez obzira in usmiljenja. Zupančič je fe takoj v nedeljo popoldne dejansko izvršil svoj oklic. S svojim sosedom ie prijel s puSkaml na rami v Križ-ko vas in začel streljali na njegovi njivi se nahaiaioče kokoši. Frebivalci Kriške vasi so bili vsled te samopa-nosrl razburjeni. Vsa vas je hitela na njivo proti gerenta. Ogorčeno so občani protestirali proti njegovemu samofastnerrm postopanju, a dejansko se ga niso lotili. Zpo^nčiČ je s puško v roH stop?! pred posestrrPr. Ivrnn Znjfca, pomoril je nan! In ga ustrelil v razdalji 12 korakov. Mladi gospodar, star jedva 25 let, poročen nekaj let, priden ln umen kmetovalec, se je takoj mrtev zgrudil na njivo. Gerent v svoji divji razkačenosti je | hotel $e na drugega občana streljan, a j presenečeni občani so ga začeli milo pro- i siti, naj ne strelja na nedolžne Hudi, joku- J Joč so govorili: »Zajca s! ubil! Zaje je mr- j tev!« Na Zajca je bil jezen za to, ker je bil | prvi na kandidatni listi. Gerent Župančič videč svoje grozno dejanje ie vrgel puško v stran, zbežal v gozd in se pozneje javil na okrajnem sodi-iću v Višnji gori. Mirno je priznal svoj zločin Zaprli so ga. Z druge stran! nam plšelot Morilec ie bi! sicer dnber posestnik, a jako ošaben in prevzeten. Povsod je morala samo njegova beseda veljati. .Tako rad bi hfl Supanoval; ker mu |e ta up splaval po vodi In si ni mogel misliti življenja brez županstva, je Izvršil to grozno dejanje. Umorjeni Zaje Jaka Jo bil jako miroljuben in vzoren gospodar, priljubljen pri vsakem, kateri ga je poznal, kar je nasprotnika zelo bndlo v oči, sicer je imel pa bolj piko na nekega Prane Emvca ki je sestavil kandidatno listino, pa ga slučajno ni bilo doma, ter je moral drugi namesto njega v smrt. Žalosten začetek občinskih volitev. Mala občina Kriška vas je povsem klerikalna. Gerent Tanez Zupančič je bil klerikalni eksponent. Bod'o ga je v oči. ker g«i v konsurnu niso hoteli sprejeti na kandidatno listo. Vl'njegorski okra i. kjer ?© vedno vladajo denuncijantski tini raznih Vehovcev, Je zdo podivjan in udan žganju. V bhV/nji Ilovi gorI so se n. pr. kmečki fantie v soboto ponoči nanlli žganja, ^e začeli pretepati ln so v pretepu nbfli kletnega posest-nikovega sina Jakoba NuČIča ■ 9 Repertoar Narodna* erleoaliSea y I/jnMjanJ. P r a m a. Sreda, 6. aprila: Go*nodična Julija Don Pietro Canipo, red E. Četrtek, 7. aprila: Mrakovi. ((Ob znižanih cenah.) It ven. Opera. Sreda 6. aprila: Thaie. rM C. Četrtek. 7. aprila: L»epa Vide. red B. — Iz a-lednli^ce pisarne. Da se po-set gledališča omoeoči vsakomur, ki žfli zasledovat! razvoj naše domače i gledališke umetno*ti, je uprava Narod- | nega gledališča sklonila, prirediti v j dramskem gledališču vsak teden po dve predstavi pri znatno znižanih cenah. Ta predstave ee vTŠe vsak fc>trt~k in vtako>nadfiJio ftb & &v_&čar* Xste>*nij?« i f?e dobe pri dnevni blagajni v opornem gledališču in zvečer pred predstavo v drrjnskem gledallAcu. — Učiteljski koncert. Vstopnice so v predprodaji v >Učitelj-ki knjignr Frančiškanska ulicu 6. DraHoeM ugs3!. — Kolo Jugoslov. Sester ima Jutri, v sredo 0. aprila ob 5. svojo druge borovo sejo in ticer .- ro^onju deželne vlade I. naustronie. Članico, ki imate fee nabiralno p*Me prinesite jih s ee» bej. Prosimo obilo udeležbo! Sobolstaa. _ fantov v*-i u i br. Boritaika ffo nabrali člani in Sanice viškega Bokol« ra zgradbo Sokolskoga doma znosek l 420 K. Živeli darovalci 1 Hi • ULTIMAT POTEČE DANES. — Beograd, 4. parila. »Pravdi* priobčuje z debelimi črkami tu-le vest: »V naših političnih krogih eo mnenja, da resolucija madžarskega parlamenta proti Karlu Habsbur* žanu ne zadostuje. Avantura Kar* lova se mora izvršiti z njegovim odhodom. Rok, v katerem mora Karel zapustiti madžarsko ozemlje, je določen do 5. aprila. Ako Karel do tega časa ne odpotuje, je treba računati z našo vojaško interven* cijo, kateri se bodo pridružile vse c tale sosedne države. Vlada je v tem oziru žc izdala vse potrebne od? redbe, ki jamčijo za to, da bo ak» cija popolnoma uspela.« KAN CELPARAGRAF V USTAV« NEM ODBORU, — Beograd, 4. aprila. V dannš* nji seji ustavnega odbora je prišel v razpravo tudi §13., ki se tiče ver* ske svobode. Ta paragraf določa, da so vse vere v državi svobodne in enakopravne in da imajo vse konfesije v upravi cerkvenega imetja in v vseh notranjih zadevah popolno avtonomijo. Ta člen do* loča tudi, da se kaznuje vsaka zlo* raba cerkve in prižnice v politične namene. V imenu klerikalcev jc proti paragrafu nastopil dr. Šim* rak, ki je zatrjeval, da hočejo pretil klerikalne stranke s kancelpara-grafom utesniti versko svobodo. V imenu socijalnih demokratov je govoril Etbin Kristan, ki je obso* jal zlorabo vere ter sc izrekel za po* polno ločitev cerkve od države. Med govorom dr, Šimraka je prišlo do ostrih spopadov med klerikaU nimi in neklerikalnimi poslanci, ziasti ker je dr. Šimrak naglasa!« da je kanceiparagraf svoje vrste bal« kanska metoda. V debato je pose* gel tudi poslanec dr. Žerjav, ki je v svojem govoru med drugim na* glašal, da se je tudi za uradnike sprejela slična določba, kakor je kanceiparagraf, vsled česar se ne more trditi, da bi bil kancelparas graf naperjen proti duhovnikom. Govornik je z dokumenti dokazo* val, kako se sistematično zlasti v Sloveniji zlorablja vera s strani du* hovnikov v politične namene. Med drugim je tudi navajal pastirske li* ste dr. Jegliča in dr. Napotnika, ki sta jih izdala pred volitvami v kon* stituanto in v katerih podrejeni duhovščini naravnost ukazujeta po* litično agitacijo v cerkvi. Med dr. Žcrjavovim govorom je prišlo do spopada med klerikalnim poslan* cem dr. Šimrakom in dr. Krsteljem. Šimrak je razjarjen, ker jc Krstetj pritrjeval izjavam dr. Žerjava, zgrabil le*tega ter ga pahni! iz klo* pi. Dr. Krstelj se je nato zaletel v dr. Šimraka in mu priložil krepko klofuto. Nastal ja silen hrup, na kar je predsednik prekinil sejo. NASA VOJSKA ZASEDA DALMACIJO. —d Split, 4. aprila. Davi je na* ša vojska in orožništvo s predsed* nikom dalmatinske vlade dr. Des* nico in generalom Miličem odšla, da zasede Knin. Ljudstvo je priča* kovalo našo vojsko in ji priredilo burne ovacije, pri čemer sc jc vzkli* kalo kralju Petru, regentu Aleksan* clru in dr. Trumbiču. Pred priho* dom naše vojske v Knin so Italijani razglasili, da se smejo razobesi* zastave šele en četrt ure po njiho* vem odhodu, ljudstvo pa je kljub temu že prej razobesilo zastave, Italijani so nato prišli z oklopnimi avtomobili in grozili, da bodo stre* J j ali, če se zastave ne odstranijo. Da se izognejo prelivanju krvi, so naši ljudie sneli zastave. Čez pol ure je prišlo naše orožništvo, ki ga je na kolodvoru pričakovala veli* kanska množica ljudstva, sokolske župe in druga društva. V imenu ob* čine je izrekel dobrodošlico našim oblastem upravitelj Jovič, kateremu je v imenu vojske odgovoril naš polkovnik. Ob dvajsetih je kninska občina priredila proslavo osvobo* ditve. Ženske so s cvetlicami obsi* pale naše vojake. Poslale so se br* zojavke kralju Petru, regentu Alek* sandru, ministrskemu predsedniku, ministru za vojno in mornarico in predsedniku konstituante. Italijani so odnesli vse, kar so mogli odne* sti, kar pa niso mogli, so poškodo* vali. Poštni in brzojavni urad je po* polnoma izropan. Odnesli so tudi ves materijal za graditev ličko^dal* matiaske ieJezoicc. .General Milic je odšel v bližnjo vas Biskupijo* kjer jc obiskal grob narodnega nia* cenika Onizima Popoviča. PREISKAVA V PRANCINSU. —d Lausanne, 4. aprila. Pri pre« iskavi, ki sta jo izvršila policijski nadzornik Partera in še en policij« ski nadzornik v Pranginsu, je izja* vi:a bivša cesarica Žit.:, da je Karel odpotoval v četrtek 24. m. m. tju« traj iz Pranginsa. Ona je pripravila vse potrebno za potovanje in je sa« ma vedela za njegOTC namene. KARLOVA PROKLAMACIJA! —d Dunaj, JL apri'a. >Korrosi on> denz lierzog* javlja: Pozno v noči iS Budimpešta dospele vesti poročalo, da eo eo pogajanja med Budimpešto in Somboteijeru končala e ^ 'T promlaom, Karel bo pred odhotlorn iz dežele ir : d pruklamneijo na niadzar.-.ki tut d. V kateri bo izjavil da ima So \eJr*o pravico na madžarski pro.-tol in da so umakne lo sili sedaj nerodajnib razmer. Pri tem bo povdarjal avoja popolno saonanje v politično zielo.-* maeV Sarskoga naroda. T>ta koreR'»onzn:-.\a. jo I^a-rel sodaj pripravljen ozir.Mi -o na tre* notno težkooe in ■ Ofdrom nr: rroz^co zunanjo komplikacije Izpremoniti pr* votne smernico to akcije, \ tem prime« ru po računa g tom, da odpotuje bvorol že iutri. FASTSTOVSKI KONGRES. -—d Bologna, 3. aprila. Fnšisiov* ski kongres ie s pozdravnim nago* vorom otvoril Berito Mussolini. To kongresu je korakal skozi mesto svečan sprevod. Mesto je bilo v zastavah. Dopoldne ni bilo nobenih incidentov. Popoldne pa so i/ neko kavarne streljal na fašiste. Policiji jc aretirala dve osebi, od katerih je ena /e priznala, da Jo streljala, Stražniki so komaj preprečili, da, niso fašisti vdrli v kavarno. Vdrli pa so v socialistični klub, odkoder je tudi padlo nelvaj strelov, Vr !i so iz poslopja vse mize in tole ter vse spise na cesto in jih zažgali« Zvečer je bil po mestu obhod z bakljami, pri katerem ni bilo inči« dentov. KONFRENCA NASLEDSTV& NIH DR2AV. —d Rim, 4. aprila. Konferenca dr/av, ki so nastale na ozemlju bivše avstro^ogrske monarhije, so sestane 6. aprila. REZULTAT 2EUSZNI8KB KONFERENCE V RIMU. -*-d Beograd, 4. aprila. Železniška konferenca v Rie.u. Kateri jo z na^a strani prisostvoval g. Dr Hocco, so jo končala. Na njej sc jo dosegel sporazum v vprašanjih, r^en vsakdanje zveze mod Rimom 5n Varšavo preko Vinkovce v in Budimpešto. GHKI BEŽIJO PT?Er> TITOKT. -»-d Carirrad, 4. r.prilr- V ?.tl o fpto?T\em umiku grškib eet za crto pri Brussi eo potrlujejo. Torki energično saslednjafo Grke. , Gospodarska —g Padanje cen v Čeh asi >vašIiL Kakor poročajo iz Prasre so v zadnjem času cene živini znatno padle, ker ja {levilo živine skoraj 1^. kakor v mirni dobi. Istotako so padlo cene obleki obutvi in železu. Borze. —rt Cnrfh, 4. aprila. Dsvfse: Boro-lin 9.32:i. Holandija 109. Novi Jork :»76, London 22.60, Pari*, 40.45, Milan 23.95, Bruselj 42.10. Kodanj 1 V,.50, Stoekholm 134.75, Kriatijanija 92.75, Mrdrid 80.50, Buonos Aires 200, Pra-pa 7.75, Var&ava 0.74, Zagreb 4.ir», Ba-karešta 8, Dunnj VSO, avstrijske krona 0.94. — d Praga, 4. aprf1i. OevfsS: Amster« dam 2603.50, Berlin 120.75, Curlh 13^.50, MIlan 307, Parl^ 527.50, London 295, New« york 73.75, Beograd 207.50. BukareSta 10,162, Sofija 90 25, Dunaj 10 45. Varšava 7.75, Zagreb 51.50. Budimpešta 2f> 25. Valute: Nemške marke 1.0.75. švicarski franki 310350, Italijanske lire 364, francoski frank! 524.50, angleSM funti 293, ameriški do'arj! 72.75, jnr:os!. dina"fl 198 50, mm, leli 103.62, bo'«r. levi 86, poljske marke 7.75. — Z^ubPen |e bćl dne 2. t. m na propi iz Litije v Ljubljano v vlakni roeni u-ijrvti kovčeg. Pošten najditelj naj pa odda proti nagradi v upravnit>t-vu lista. - Glavni urednik; Rasto Pustoslemšek, Odgovorni urednik: Božidar Vodeb. _ 4. srran. .SLOVENSKI NAROD", one 6. apriTa 1921« /o. «rev. lih se vešč samostojen tehflik ** visoko stavbo, ki jc lzve2-1CUUIA ban v načrt-h fn statik!. Ponudbe * navedbo plače tn prepisi zptičeval je nasloviti na arhitekta Ugo-na Scirefl, Maribor, Sodna al 16. 367 Strojni opraunltt (Ma^chlnenvvarter) se teko j aarejme prednost imajo oni, katf ri so že več let pri parnih strojih. — Sprejme se tudi starejši paznik kateri je bil že več Jet pri tovarniških obratih zaposlen. Vsled pomanjkanja stanovanj Imaio rrednost samske osebe. Samo pism.-nc p nudbe z navedbo plače in prepisi spri*eva' naj se pošljejo na tvornico cementa Zidanmost. J354 Oddam tanovan cžvsh sob in dr. enemu, kl mi plati najemnino za 10 let naprej, ker ro-trebujrm denar za popravo svoje hiše Dopisi pod „K 180.0CO" na anončno ekspedicijo Al. Mate'ič, LjuMirina. Knjlgovodkinia prvovrstna samostojna moč, zmožna stenogiafiie in strojepisja, se fakot sirefme v Golfu. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod .Ceiie 2362* na upravo S ov. Naroda. 2352 U nojem se uzama s 1. majem t. 1. gostilna in trgovina ali sama trg »vina v prometnem kraju Slo-v?n«ie. Dop'se je vposlati na 5t. 15 Brežice, pos no leftče. 2350 ?s S HP. direktno \ezan z dinamom, za 2 KW, skoro nov, pripraven za razsvetljavo, večjega poses;;a al* g; idu. Naslov pove upravništvo Slovenke« Naroda. 2 40 aamoslojnega, z odličnimi spričevali išče v trajno službo gradbeno ped-lelje Ing. Dok'ć in dr. Ljnfei)?b8f Hc3l eve 9. harmonika se ceno proda. Naslov pove upravniStvo Slo^enskecr* Naroda. 2333 X3o lesnih trgovcev sureitne dobi o in zanesljivo moč za merjen e lesa ter sprejemanje in odda anje vozov na železnici. Ponudbe pod .Gorenjska 2 38' na upravo Slov. Naroda. 2000 Kj lapih orehou 9a proda. Naslov pove uprava š; S o v. Naroda. Surtlmefa v' *ra di!a^a ih stanovanje I hm s£n.££ t 3 3znrfen strcfrlk išče stalne .tM2l|A Naslon takoj. Ponudbe pod SluZUe. .hnujen 2266" na u Slov. Namda. 166 (Ma .Donava1 naprodaj V predmestju i a piijaznem pro&- ru-Poizve se pri la-tniku Larriaee, Jese. niče 145. Gores.sko. 23i Z moštii kolesi napreda? Naslov rove upravništvo Slovenskega Naroda. 233^ Bče sc za tako snji nastop kontoristinia / večletno prakso veica sloven ke«a tU h va*kega in n-msk«-;»a jezika tr*r zmotna korespondence, stf Jepis a In stenografije. Obzirna ponudbi z na\ «1 bo pijče jc poslati .Železarni na Muti on Dravi". 2321 Kuttil pogrc&cl »vol r IJnMjMt Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčnoljubijena in svakinja, gospa EMU SIMONETTI blina posesinica v nedelje, dne 3. aprila 1921, po kratki in mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 5. aprila 1921 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 5. aprila 1921. Karla Kotzmuth, dr. Julij Kotzmuth. Lokal se išče na rromrtnem kraju v L ubijani, even tuelno vstopim kor družabnik. Ponudbe od .Dobra nagrada 2368* na upra1 o Slov. Naroda. 2o* ka'cri z^a dobro t mol'.t1, se **6»# proti dobremu p!ač"u za e'-'Viiče. i avto 1 do 15. mata. Ponudbe na Fraa|a 0 era St. Jor ob Int. tel va vel ko delo, pod dobrimi ro»nji, s rin-i ln stanovanjem v b\M sprejme i knj Franto Sraogsvec, liro ao Vr»nea9 pri Celja 2361 ■«*T~ Avto Pmfo 9—23 HP, 2 sedrža, skoro nov, notorno kolo Rud^e Multi z novimi pnei-> s-.-, v \:n , v dobrem stanju, se i rods M. Stcl!waa;, Smlhel 35, Novo mesto — i se mot^r. p enotokni, 10—20 konjskih sil. Oiette nasloviti t>3 postni predal 74, Ce.'je. 2353 Vabilo k 1 Me« trni pogreiui laroi t Ljiljani. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, gosp. gostllniCer in posestnik danes dne 5. aprila 1921, po dolgi, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil dne 7. aprila 1921 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta št. 22, na pokopališče na Viču. Preblagega pokojnika priporočamo v molitev in in blag spomin. Izubijana, 5. aprila 1921. Globoko žalujoče rodbine s OMafe; BSonc!sge?f Ljubljana, Doleno, Vrhnika. Zahvala. NajiskrenejŠa zahvala vsem, ki ste blagim srcem spremljali na zadnji poti našo zlato mamico ozir. staro mamico, gospo Terezija Korošec Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini, gosp. naduč. Majerju, šolski mladini, pevcem, gdč. Rački, postajenač. gosp. Agrežu in vsem gosp. železniškim uradnikom, komand, orož. postaje gosp. Vaupotiču in vsem gosp. orožnikom, gosp. Bratuši, gosp. Kreu-hu, gosp. Ulaga, vsem darovalcem vencev in vsem ki ste nam opora v najtežjih naših urah. Rimske toplice, 31. sušca 1921. Drago Korošec In rodbina Spendl. delničarjev Deln. družbe združenih pivovaren Žalec in LaSko v Laškem. ki se vrši v Celje. 24 aprila 1§21 ob 9. doaoltsdns v sejni dveraai Posojilnice v Celju: SPORED: 1. Poročilo u^ravne£a *veta o letnem računu prerečer-ejrs poslovnega leta. 2. Poročilo revizijske komisije. 3 Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev upravnega sveta. 5. Volitev revhliske komisije. 6. ZvKan e delniSke glavnice. 7. Slučainnsti. Uprava! svet. § 17. pravil: Vsaka delnica ima pri ohfnrm zboru svoj glas. § 18. pravil: Delnice, za katere se hoče izvrševati pravica gladovao a, se mora o zaobiti najkasneje sest dni pred oDčnim zborom na mestih, v p«»zivu označenih, in sicer pfoti legitimacij, k se g as: na položnikovo ime in iz katere mora biti razvidno tudi Število delničarju pristoiečih glasov. Založt ne delnice motajo biti opremljene s ie nezipadllmf kup< ni. § 19. pravil: Vstop k občnemu zboru je dovol.en le prott pokazu legitimacije. Kot založna meste deln:r so do-'ocena Pivovarna v Laškem, Ljub'jan-ska kreditn* banka v Ljubljtfl, Poso-j Inica v Celju, Savinska posojlln uradnik' v Ljub-janl. Ponudbe ^c sprejemajo le s sliko, kamero se po nengatanju vrne, pod §»fro .Trgovska hči/2332" na upi. Slovenskeg.i Naroda. 23o2 29 let star, trezen in zanesljiv, išče službe v restavraciji ali kavarni za takoj ali pozneje. — Pismene ponudbe pod „Pladlnl natakar 2343" na upravništvo Slovenskega Naroda. Aofoo Fa^neli Bsrta Faeaneii roj. Podboj mm RiUEita Tone JaTomil knjigovodja ln Štefanija SnkofU ■U m danes v*o!a. Ljufellua, dne 3. aprila 1 >21. Sprege f\$it iške mocj. dobijo stalna ^le^to in dobio pla*o \ Ljuljani. O/.ira se samo na t.ike z daljno praU* >; železnim zmotni irnaj« rednost. Naslov v uprav. Slove, K»roda. 2303 M Croatia Ivt^rnioa poi-tlsndo« nenta d. d. v Zagreba, BtfBO Jela- ćića n. 2.9 pcnuln ovo] la po?tlandc@men£a Cene primerne. Dobava točno. Telefon interurban 13-77 in 9 80. li i tanki >Ljubljani se ugodno proda. — Resni rellektanti naj blagovolijo sporočiti svoje naslove ,io.I .61 ».00^" ~ii ano-tijiD ekapedi* G jo Al. Matellć. L obijane. proda sc lovski pcs-^raVir. Naslov pove upravništvo Slover.skee* Nra-oda. 2345 ve'ić popoliv-m.; t.rdi it.ilijan^čm«^ in nemščine, i.^cr primerne postrans'e s uvbe 7a • opoldan ati večer Ponudbe pod »Soča n • u r.ivo Slov. Naro Iz 2"43 prip*^foča trgovina s »cmei 3e#er ik itap., Ltabif«Bi, Wotto?a ni. 12. 2'67 Mnrekove. ho eve in borove od 8—10 m doler, kupim vsako vaeonsko množino v Sloveniji. D. ba a d«> konce anr ia | Pi: nudbe na Ivsn f rebc^n^ak, l^-.n - ] trgovina, Sv. Peter, Sa7. doalna. ' 2517 i Če5ljevef spone za kosu, okosnice, noževe, vilice, žlice, lokute, parfum, brkomaz, puder, briljantin, veziva, čipke, v:p e. žnirar:*, stijenj, r..::^'nnice. broSeva, naui-n!ca, prstenja, kopče, dugmeta, drukera, olovaka, pera, bnsaljka. ---Četke sva vrstS! ——————— I S¥U oatalu g«)antcrijsku i ;Vrnberžldno na piod.ij radi preselitve. Naslov pove uprava Slov. Naroda 230 Somostolns Kuhnrlca In dekla k 3 in l1/) letnima otrokoma se sprclmeta. Naslov pove upravnStvo Slov. Naroda. 230ri najboljše vrste samo prf tvrfJk! Tomasović i VisboviC Zagreb, Palmotićeva ui- 22« Zahtevajte specialne ponudbe osobito za dalmatinsko, banatsko, sremsko in vilanjsko vino. Sprejme se brivski vienec VoraS* se v Ljub! a*i5. brlrnfcl v RolSsela v 2304 m krotko, 10 mesecev Jm^C^f staro, proda Kural Barle. nčitalf e ftzaarlaam pri S1. >-%en|gradcu. 2363 Deklica poštenih staršev se želi izvežhatl ktt-hinjstva proti mesečni p'ači v kaki večji kubi r? i. Vstop 1. ali 15. maia. Pismene ponudbe pod .Pr dna deklica 229V na upravo Slov. Naroda. 2295 Le N§ prodaj jc več vagonov lepih suhih bukovih drv Olda te tudi na posamn * vagon** Cena m* K 740*— tranko po-s'aja štajersko. Istotam se proda vcv'j' molina koalaaleveoa lava. Ponudbe pod ,,!»•■'* na anončno ekapeato o J. 8u4)alkv Maribor. ;32j Zagreb, Prersdoviieva ul. St. 2. Telefon: 23—SS. Brzojavi: Kohnbanka. Vloge na tekočI račas Efektuira borsse naloge aa^kabintno]e. prodaja in knpnje valate Ia elakte. ob ngodaem obrestovaaja. Braća C s 1 i k o v i ć, agentura Jfovi Sa9. Oddelek za sladkor KRISTALNI SLADKOR >7s * lep, suh, tuzemskega izvora, nudimo pri vagonskih odjemih po zelo ugodnih cenah. Velelricl la bache, zabtevalte ponudbe! SrZ3]3inir*2x!a\?:B^^ć Cdi'«yić JfoviS^d Jzle/on;113. j H^fnlna la tbk »iSarodne tiskarne« la uiiLi auii del odgovoren Valeuiia Kopitar. 17 9999 45