VESTNIK 3)mmnmmmH)mm)nmtmt)Ht)mnnmtnmHmtmtmmtmK Poštni utad 9020 Cetovec Š E Veriagspostamt 9020 Kiagenfurf = E izhaja v Cetovcu E Erschcinungsotf Ktagenfurf Posamezni izvod 3 šiiinge E E mesečna naročnina 12 šitingov E = P. b. b. ^ 5m)nmnm)HmnmMn:tmmnntim)mmnnt)tnmnmumumč LETNtK XXX). CELOVEC, PETEK, 24. SEPTEMBER 1976 ŠTEV. 39 (1780) !zpo!nitev dolga iz državne gonodbe bomo od Avstrije terjati vse dotiei dokler na ne bo v ceioti poravnata .Danes, dobrih trideset iet po ziomu nacitašizma, se na Koroško in Gradiščansko vse boij grozeče vrača obdobje mračnjaštva. Botruje mu uradni Dunaj, ki namesto da bi učinkovito ukrepa! v skiadu z dotočiti državne pogodbe v prid siovenske in hrvaške manjšine, razgiaša .pravico' manjšin do asimiiacije, hkrati pa si iasti pravico, da sam vodi potitiko asimiiacije, ki jo zagrnja s kopreno svobode in demokracije. Takšna poiitika je omogočita neonacističnim siiam, da so ob pomoči orožništva ustvariti na Koroškem in Gradiščanskem ozračje prisiie, napetosti, negotovosti in strahu. " Tako je poudaril predsednik CK ZK Slovenije France Popit, ko je minulo soboto govoril na osrednji proslavi ob 40-letnici velike stavke tekstilnih in gradbenih delavcev v Kranju. Dejal je, da gonja proti slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji ni uperjena samo proti le-tema, ampak je sestavni del sovražne kampanje proti socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji. Vključuje se v širše pritiske mednarodnih reakcionarnih sil, kajti sile J U G NAP O O L A E D i J A J E : Vse ustrezne ukrepe za uveljavitev pravic iz državne pogodbe Na tiskovni konferenci prejšnji teden so predstavnika zveznega sekretariata za lunanje zadeve SFRJ Mirka Kateziča med drugim vprašati, aii jugosiovanska viada namerava internacionaiizirati vprašanje pravic in poiožaja siovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. .Jugosiavija bo sprejeta vse ustrezne ukrepe za uveijavi-*ev vseh pravic iz državne pogodbe za namenom, da bi zavarovaia svoje interese," je odgovori) Kaiezič. Mračnjaštva motijo uspehi in nenehna krepitev Jugoslavije, moti jih njen mednarodni položaj in vse večji ugled v svetovnih razsežnostih. Močan glas Jugoslavije, ki se s Pozicij politike neuvrščenosti bojuje za demokratizacijo mednarodnih političnih odnosov, za novo, Pravičnejšo mednarodno gospodarsko ureditev, ki naj zagotovi trajen mir na svetu, hočejo sovražniki utišat! in si ga podrediti. -Za poskus, da bi nasitno izbri-avtohtono siovensko in hrvaško besedo v Avstriji in zanikati prido- bitve narodnoosvoboditnega boja koroškega tjudstva, stoje torej nazadnjaške site, ki jim je napoti de-iavska demokracija in samouprav-ijanje, enakopravnost in sožitje med narodi in narodnostmi," je poudaril France Popit. , Zadržali bi radi procese, ki vodijo Evropo in svet nezadržno v smeri socializma. Izbrisati hočejo velik pomen in vpliv treh pomembnih dokumentov zadnjega časa — sklepe helsinške konference in berlinskega posvetovanja komunističnih partij, še zlasti pa bi radi preprečiti uresničevanje dogovorjenih stališč neuvrščenih dežel na njihovi konferenci v Colombu. Skratka: radi bi pahnili Evropo ponovno v razmere hladne vojne in blokovskih nasprotij." Predsednik Popit je ugotovil, da je Jugoslavija danes v središču napadov mračnjaških sil, fašističnih in nacističnih, pa tudi intormbirojev-sko-stalinističnih. Prvi so na poho- du tudi v Avstriji, kjer jim dajejo varno streho nad glavo in kjer lahko s podporo in sredstvi tajnih obveščevalnih organizacij nemoteno pripravljajo razne provokativne propagandne akcije — drugje spet stojijo za ugrabitvami leta), terorizmom in celo uboji. Eni in drugi bi hoteti razvrednotiti socialistično samoupravljanje in neodvisno, neuvrščeno pozicijo socialistične Jugoslavije, je dejal govornik ter opozoril na najrazličnejše oblike dejavnosti zoper Jugoslavijo. Vendar pa je vse to skupaj tako prozorno in mizerno, da ne more demoralizirati delovnih ljudi v Jugoslaviji in jim vzeti vere v prihodnost; nasprotno, med njimi vzbuja zgražanje in srd ter grenak spomin na polpretekle čase. Ob koncu pa je predsednik CK ZK Slovenije naglasil, da se Zveza komunistov, vlada socialistične federativne republike Jugoslavije in vsi delovni ljudje v Jugoslaviji tudi s tem izzivanjem in poskusi ustvarjanja novega žarišča napetosti v tem delu Evrope ne bodo dali ustrahovati. „Še naprej se bomo odtočno in neomajno bojevati za to, da bo Avstrija izpoinita vse obveznosti, ki jih je sprejeta z državno pogodbo, tzpotnitev tega doiga bomo terjati vse dottej, do-kter ga Avstrija ne bo v cetoti poravnata." NE DAMO SE PREŠTEVAT! — NE DAMO SE PRE Za tetošnjo jesen je napovedano tjudsko štetje posebne vrste, to je ugotavtjanje manjšin. Ugotavtjanje manjšin pa nasprotuje duhu in vsebini 7. čiena avstrijske državne pogodbe iz teta 195$, kjer pravice narodnih manjšin niso vezane na njihovo števitčno moč. Ugotavtjanje manjšin nasprotuje tudi mednarodnim navadam in demokratični ureditvi manjšinskih vprašanj. Avstrijska vtada in pristojne obiasti prav dobro vedo, kje na Koroškem Siovenci živimo. Ugotavtjanje manjšin deta sporazumevanju obeh narodov na Koroškem in Gradiščanskem hudo sito in škodo. Že v kratki dobi po sktepu treh protimanjšinskih zakonov v avstrijskem par-tamentu smo biti priča dogodkom, ki kažejo na to, da se bodo v krajih Južne Koroške še botj razvneti nacionaini spori in se raz-pasta narodnostna mržnja. Takemu početju se bomo odtočno uprti. Pridite na PROTESTNO MAN!FESTAC!JO koroških Siovencev ki bo v nedeijo 26. septembra 1976 ob 14. uri pri Š o š t a r j u v Gtobasnici. Na sporedu so: # Godba na pihata # Govora predsednikov osrednjih organizacij koroških Stovencev dr. M. Gritca in dr. F. Zwittra 0 Pozdravne besede zastopnika Soiidarnostnih komitejev in zastopnikov manjšin ter mednarodnih manjšinskih organizacij Po protestni manifestaciji je priiožnost, da se udeiežite kut-turno-zabavnega programa z domačimi zbori in ansambii v go-stitnah Šoštar, Štek) in Juena. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Zveza stovenskih organizacij na Koroškem Narodni svet koroških Stovencev NE DAMO SE PREŠTEVAT! — NE DAMO SE PRE Z delom bomo izpričali življenjsko voljo in svojo pripadnost slovenskemu narodu! Na proslavi 70-lctnice SPD ..Dobrač" na Brnci (ki je bila zadnjo soboto in o njej obširneje poročamo na 4. strani — op. ured.) je predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter v svojem govoru zavzel stališče tudi k trenutnemu položaju in posebej k vprašanju predvidenega štetja posebne vrste. Uvodoma je dejal, da bi bilo vsekakor želeti, da bi bila ob takih jubilejih tudi bilanca razvoja sožitja obeh narodov v deželi bolj pozitivna, ko bi lahko ugotovili, da smo si prišli bliže, kot so si stali nasproti naši predniki, da je prišlo do enakopravnega sožitja in plemenitega medsebojnega oplojevanja, za kar se koroški Slovenci borimo že ves čas, odkar se zavedamo svoje identitete. „Toda prav zgodovina SPD Dobrač nam je dokaz, da na žalost bilanca ni tako razveseljiva," je naglasil govornik. ..Nasprotno moramo ugotoviti, <ža se m mč sprrmem/o m da smo slej ko prej prisiljeni, da se korlmo za svoje življenjske, v resnic: človeške pravice. Vsekakor je značdno, da moramo danes Mgotovltl, da smo koroški .Siovenci Izpostavljen: enakema nemško nacionalističnem;: pritiska kakor ok astanovitvi draštva pred 70 leti." Tedaj so bili naši očetje in predhodniki priče, ko so nemški nacionalisti navalili na Narodni dom na Brnci in še na Delavski dom v Podljubelju, je spomnil predsednik ZSO. Podobno pa doživljamo danes na različnih prireditvah nemških nacionalistov, in še huje: danes nam kar vnaprej onemogočajo celo gradnjo Kulturnega doma! „V resnici se ni nič spremenilo. Ali ni današnja propaganda proti prijavam otrok k dvojezičnemu pouku v vsem podobna svoječasni prepovedi, ko je SPD Dobrač v samorastniškem prizadevanju pričelo poučevati slovenske otroke izven šole v materinem jeziku? A/: m končno ddngšnj: poskus rešev^njg našega vprgšanj% potom %got%v-ijdnjg še kolj proklemgtlčen kakor svoječasni posktts reševanja potom tako imenovane k;;i-tarne avtonomije s predvidenim registriranjem našega človeka? Vse te paralele se nam vsiljujejo ok pregleda zgodovine draštva Dokrač in ne moremo zakriti svojega razočaranja nad takim razvojem." Potem ko je orisal razvoj brnškega prosvetnega društva in izrekel zahvalo vsem zaslužnim prosvetašem, je dr. Zwitter v imenu osrednje kulturne organizacije Slovenske prosvetne zveze hkrati s čestitkami ob visokem jubileju izrazil željo, da bi se brnško društvo čim prej spet znašlo v krogu naših aktivnih prosvetnih društev in pevskih zborov. „Vem, da to ni lakko, zlasti ne v časa, ko leži nad nami mora ugotavljanja naše narodne skrrp-nosti," je poudaril govornik. „Z novima zakonoma o preštevanja posekne vrste in o narodnik skapnostik predvideni način reševanja našik žlv-Ijenjskik vprašanj je namreč tako nedemokratičen, da smo kakor leta 7927 pri kaltarni avtonomiji ponovno prisiljeni, da se apremo agotav-Ijanja naše identitete. Koroški Slovenci se ne bomo dali preštevati, marveč bomo 14. novembra za dosego naše enakopravnosti in v obrambo naših pravic zapisali kakorkoli že — samo ne slovensko! S tem nikakor nočemo pritrditi zamisli designiranega zunanjega ministra dr. Pahra, češ, da smo za asimilacijo in integracijo v večinski narod in s tem za odstranitev diskriminacije, temveč je ta naš sklep posledica in viden izraz najhujše diskriminacije, ki nas sili, da za dosego in obrambo pravic, ki nam gredo po ustavi in mednarodni pogodbi, na zunaj ne dokumentiramo svoje narodne zavesti." Ali je sploh mogoča hujša diskriminacija kakor ta, da je živa narodna skupnost v obrambo svojih pravic prisiljena zatajiti svojo narodno pripadnost, je vprašal predsednik ZSO. ..Dc pc ko to naše, za nepoznavalca koroškfk razmer vsekakor težko razumljivo ravnanje spoznal In raznme! trrdl svet, komo s svojim še kolj vnetim delom In prizadevanjem na vsek področjlk In še posekej na kaltarnem področja Izpričali svojo življenjsko voljo In svojo pripadnost slovenskemu naroda/" Svoja izvajanja je govornik zaključi) z besedami Ivana Cankarja: „Močan si, slovenski narod! Tisoč in petsto let krvaviš, izkrvavel nisi! Narod mehkužnih bi dušo izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli — ti pa, tisočkrat ranjen, v trpljenju utrjen, ti komaj zmaješ z rameni pod težko sovražno pestjo in praviš: Ni-karte! Ta burka je stara že tisoč let!" V tem smislu je želel SPD „Dobrač" prerojenje in še na mnoga leta kulturnega ustvarjanja v korist obstoja in razvoja slovenskega življa na Brnci, ki je danes v resnici že predmestje Beljaka. Ne bomo se izneverili svoji narodnosti, ki je zacementirana v borbo proti fašizmu Tudi ob koncu minulega tedna so bite v števiinih krajih Siovenije spominske siavnosti in druge prireditve, na katerih so staviti nove de-tovne zmage ati pa obujati spomine na težka ieta narodnoosvobodiine borbe. Na vseh teh prireditvah pa so govoriti tudi o današnjem po-tožaju v Avstriji in še posebej na Koroškem: izraziti so ogorčenje spričo dejstva, da avstrijske obtasti dopuščajo zopetno oživtjanje nacistične misetnosti in nemoteno deiovanje neonacističnih sit; protestirati pa so predvsem tudi zaradi manjšinam sovražnih ukrepov ter zahtevati do-stedno izpotnitev obveznosti, ki jih Avstriji naiaga državna pogodba. Planina pod Golico je bila zadnjo nedeljo prizorišče zbora koroških partizanov Gorenjske, ki se ga je udeležilo veliko število nekdanjih borcev in aktivistov ter mladine. Med udeleženci so bili tudi številni člani Zveze koroških partizanov v Celovcu in drugi zastopniki naših organizacij, Najprej so na Suhem sedlu odkrili spominsko ploščo koroškemu partizanu in komandirju kurirske postaje Ivanu Ceru; svečanosti se je udeležil tudi podpredsednik ZKP Tomaž Ogris. Na osrednjem zborovanju pa je navzočim spregovoril član CK ZKS Martin Košir, ki je spomnil na skupne boje gorenjskih in koroških partizanov, nato pa odločno obsodil današnje razmere na Koroškem, o katerih je govora tudi v protestni izjavi, ki so jo sprejeli na prireditvi. Udeležencem je spregovoril tudi predsednik ZKP Karel Prušnik-Gaš-per, ki se je zahvalil gorenjskim partizanom za pozornost in pomoč, ki jo nudijo nekdanjim bojnim tovarišem na Koroškem. „Zahvaljuje-mo pa se vam tudi za vso moralno podporo, ki nam je nujno potrebna v našem boju za pravice, zajamčene v členu 7 državne pogodbe," je naglasil govornik. ..Potrebujemo pomoč matičnega naroda, saj nam nemški nacionalisti ne jemljejo samo naših zajamčenih pravic. Danes že doživljamo, da nam celo uradne osebnosti hočejo vzeti našo narodnost; hočejo, da se koroški Slovenci izneverimo svojemu poreklu, se integriramo v večinski narod in prevzamemo avstrijsko narodnost. Toda koroški Slovenci smo avstrijski državljani slovenske narodnosti in te narodnosti nam ne bodo vzeli, ker je kratkomalo ne morejo, kajti naša slovenska narodnost je zacementirana v našo skupno borbo proti fašizmu, zacementirana s krvjo naših in vaših padlih protifašističnih borcev. Zato je že sam poskus, da bi koroški Slovenci zamenjali svojo slovensko narodnost z avstrijsko, smešna politična puhlost." Še glasneje kot doslej — je naglasil predsednik ZKP — bomo morali avstrijskim tovarišem povedati, FMEV po starem Na dvodnevnem zasedanju, ki je bito v gtavnem mestu Škotske Edin-burghu, je osrednji odbor PUEV (Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti) razpravijat tudi o položaju manjšin v Avstriji. V posebni resoluciji je priznal upravičeno skrb slovenske in hrvaške narodnostne skupine v Avstriji ter izrazil solidarnost v njunem boju za narodnostno enakopravnost; dunajsko vlado pa je pozval, naj predvidenega štetja posebne vrste ne izvaja, temveč naj se raje pogaja s predstavniki obeh manjšin in v soglasju z njima izdela nov, sprejemljiv zakon o manjšinah. Zasedanje je bilo povezano z izrednim kongresom, ki naj bi končno izdelal jasna stališča glede narodnih manjšin na eni ter raznih emigrantskih in podobnih skupin na drugi strani. Vendar pa tozadevna prizadevanja tudi tokrat niso rodila uspeha, tako da bo FUEV še naprej hodila po stari poti. ckt tisti, ki je v stanju zamenjati svojo narodnost, nima značaja, nima dostojanstva. „Koroški Slovenci pa imamo značaj, imamo dostojanstvo; to smo dokazali v najtežjih dneh naše zgodovine, ko smo se na domačih tleh z orožjem uprli fašizmu." V tistih dneh se je kovalo bojno tovarištvo s partizanskimi borci na Gorenjskem, Koroškem, Štajerskem, Dolenjskem in Primorskem, je dejal Karel Prušnik in spomnil, da so bili prav gorenjski partizani tisti, ki so kovali tudi zna- Potuhnjen fašizem razkraja avstrijsko demokracijo V Avstriji sicer ni neposredne nevarnosti, da bi fašizem prišel na obiast, toda obstoji tukaj potuhnjen fašizem, ki razkraja demokracijo. Tako je ne samo značiino, marveč povsem pravitno in upravičeno ocenil današnje razmere v Avstriji znani socialistični funkcionar in podpredsednik zveze sociatističnih borcev za svobodo Josef Hindels. Opozoril je, da v raznih organizacijah še danes povetičujejo nacistično pretekiost, pri čemer je izrecno omeni) Kameradschattsbund in Gsterr. Turnerbund. Zato pa je potrebno, kot je nagiasil Hindels, da se miadi generaciji pove resnica o tej prefektosti. — Kako pravilne in utemeljene so Hindelsove ugotovitve, vemo ziasti na Koroškem, kjer predvsem v manšjinskem vprašanju še danes vestno izpoinjujejo na-ioge, ki jih je leta 1945 poraženi nacistični režim prenesel s svojo politično oporoko neposredno na novo oblast. čaj obeh koroških narodnih herojev: Franca Pasterka-Lenarta iz Železne Kaple ter Matije Verdnika-Tomaža, ki je pokopan v Svečah v Rožu. „Spomin na te velike sinove slovenskega naroda pa nam je porok, da bomo koroški Slovenci uspešno kljubovali tako preštevanju kot tudi asimilaciji." Časov protifašistične borbe so se spominjali tudi na dveh prireditvah na Pohorju, nekdanji „ze-leni partizanski trdnjavi". Zbranim je govoril predsednik SZDL Maribor Gorazd Mazej, ki je spomnil na zločine, ki so bili v znamenju kljukastega križa storjeni nad slovenskim ljudstvom in nad narodi Evrope. „V istem znamenju kljukastega križa pa so še danes na Koroškem in v Avstriji podpihovalci narodnostne nestrpnosti, ki terjajo preštevanje koroških Slovencev," je poudaril govornik ter menil, da je tem silam popustila in ugodila tista Avstrija, s katero so Slovenci in Jugoslovani, ki so dali toliko žrtev za svobodo, skušati biti vselej prijateljski. V Kamniku pa je bilo zadnjo soboto tradicionalno srečanje mladine z nekdanjimi žrtvami fašističnega nasilja. Udeležencem je govoril podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Avguštin Lah, ki je zavzel stališče tudi k položaju na Koroškem. Spomnil je na nepopisno nasilje nacističnih zločincev med zadnjo vojno in potem v zvezi z zopetnim oživljanjem nacistične miselnosti na Koroškem dejal: „Zakaj tistim, ki so okupatorjem pomagali pri vseh grozodejstvih, dajejo gostoljubje? Zakaj jim dajejo na voljo časniške stolpce in radijske valove, da sejejo mržnjo iz preteklosti v današnji dan in napadajo, kar smo zgradili?" Ob koncu pa je poudaril, da v Sloveniji in Jugoslaviji „želimo in razvijamo prijateljstvo z vsemi narodi in deželami, ki priznavajo tudi našo enakopravnost, ki ne hlepijo po naši zemlji in ne zapostavljajo naših ljudi in bratov v zamejstvu". Dvojezični napisi na Goriškem - ne na Koroškem Tudi naši rojaki v itaiiji se borijo za svoje narodnostne pravice, ztasti za priznanje enakopravnosti svojega jezika v javnosti; med te pravice spadajo tudi dvojezični krajevni napisi. Deioma so si take napise že priboriti, drugod spet se njihov boj še nadaijuje. Da so pristojne itatijanske obiasti pripravijene, da tozadevne pravice svojih državtjanov siovenske narodnosti — čeprav z zamudo in tudi ie postopoma — spoštujejo in uresničujejo, kaže najnovejši primer na Goriškem (da o dvojezičnosti na južnem Tiroiskem sptoh ne govorimo). Občinska uprava je namreč pred nedavnim namestita 15 dvojezičnih krajevnih napisov na vpadnicah v stovenske vasi Stan-drež, Podgora, Pevma, Osiavje in Stmaver. S tem je biia uresničena zahteva tamkajšnjega siovenskega prebivaistva po javnem uvetjav-ijanju siovenskega jezika. Ze pred ieti so dvojezične napise postavite občinske uprave v Doberdobu, Sovodnjah in Steverjanu, iani pa se je za dvojezične krajevne napise odtočita tudi občinska uprava v Krminu. Zdaj pa se predstavniki goriških Siovencev zavzemajo za namestitev dvojezičnih krajevnih napisov tudi na vpadnicah v mesto Gorico, kjer živi največ pripadnikov siovenske narodne skupnosti. — tn na Koroškem, v Avstriji, ki je — če bi verjeii izjavam visokih in najvišjih uradnih predstavnikov — manjšinam baje najboij nakio-njena država! Boije bi biio, če bi se avstrijski državniki zgiedovaii po drugih [morda pri Matiji in njeni ureditvi južnotiroiskega vprašanja), kot pa da drugim detijo nauke o demokraciji in pogodbeni zvestobi! Laž ne postane resnica Tndl trgdlclonglno Kozglsho žeg-ngnje In romgnje C sv. Dem! mlnnlo nedeljo je deželni glgvgr LVggner Izhorlstll, dg h! domgčl In posredno tndl TTzeJfMrojHz jgv-nost! povedgl, CgCo „šlrohogrKdno" In „vzorno" rešnje Avstrija svojg mgnjšlnshg Vprgšgnjg. Zlgst! fgho Imenovgnl zghon o ng-rodnlh sCnpnostfh je prž^gzovg/ Cot nehgh vlšeč, Cot ..zgledno pot, zggo-tovltl prgvlce slovenske mgnjšlne zn mirno sožztje oheh Corošhlh jezikovnih skKpln". Afendg je fg „pot" tgko zgledng, dg se svet Cgr ne more ng-čndltl. Todg: gl! ŠVggner ztt vs! drn-gl, h! podobno /zvgjžjo tg Zghon, MZ-mgjo oMrtt^g slghe vesti? Sgj morg-jo vendgr vedeti, dg ne govorijo resnice; dg se zgvestno poslnžnjejo neresnice, ko zgvgjgjo domgčo zn med-ngrozlno jgvnost/ Kgjt! v resnici oznenjenl zg^on ni nlčesgr drngegg kot sknpek prgznlh jrgz — podoben je prgznlzn okvirom preti stevl/nlznl koroškim! vgsznl, nemim spomenikom koroške strpnosti, ki pg dovolj g/gsno prlčgjo o tem, kgko sirpng je v resnici koroškg „to-lergncg". Tgko prgzen je tndl zg-kon; z njim nlčesgr ni zzrejeno, vse JUGOSLOVANSKI REKTORJI AVSTRJJSKiM KOLEGOM: Ne more biti sodeiovanja če se bo nada!jeva!a kršitev pravic manjšin Rektorji vseh jugosCovanskih univerz, ki so se pred nedavnim zbrati v Dubrovniku na posvetovanju z nastovom ..Univerza danes", so postati rektorjem vseh avstrijskih univerz in visokih šot pismo, v katerem so jih opozoriti na probtem stovenske in hrvaške manjšine v Avstriji in njun boj za uresničitev čtena 7 državne pogodbe. !ugos!ovanski rektorji se obračajo na svoje avstrijsko ko tege kot vzgojitetje mtade intetigence v državi, ki hoče biti demokratična, z žetjo, naj povzdignejo svoj gtas tudi v korist avstrijskih državtjanov stovenske in hrvaške narodnosti, ki so diskriminirani, neenakopravni in izpostavtjeni šovinističnim pritiskom. Zaradi svoje ogroženosti pa ne morejo ohranjevati in razvijati svojo narodnosti, jezika in kutture in tako ne morejo biti kreativni soustvarjalci avstrijske demokratične družbe. Posebej jugostovanski rektorji poudarjajo, da je ciij najnovejše avstrijske manjšinske zakonodaje o preštevanju manjšine potrditi nasitje, ki so mu bite narodne manjšine v Avstriji izpostavtjone od prvih dni germanizacije preko nacističnega divjaštva vse do danes. ..Stovenci in Hrvati so upirajo preštevanju," je rečeno v pismu, ..ker bi ugotavtjanje manjšine orno gočito uvetjavitev nacionatističnih strasti in ker avstrijska državna pogodba terja od Avstrije, da mora manjšinske pravice zavarovati in izbotjšati, ne pa zmanjšati in oktestiti. Ta odpor temetji tudi na dejstvu, da Avstrija in druge podpisnice državno pogodbe s 7. čtenom jamčijo, da bodo manjšine uživate jasno opredetjeno pravice na tistem ozemtju, na katerem so živete in na njem tudi že uživate dotočene skromne pravice v času, ko so državno pogodbo podpisati. To ozemtje je bito koroškim, avstrijskim in zavezniškim obtastem teta 1945 in pozneje tako znano, kakor jim jo danes. To je tisti det Koroške in Gradiščanske, na katerem od nekdaj skupaj živi nemško in sto-vonsko oziroma hrvaško in nemško govoreče prebivatstvo in kjer naj bi tudi v bodoče živeti obe narodnosti, obe kutturi in oba jezika v enakopravnem in ustvarjatnem sodotovanju ' Nadatje jugostovanski rektorji opozarjajo, da so pripadniki obeh manjšin dve desettetji potrpežtjivo čakati in upati, da bodo demokratične site v demokratični državi srednje Evrope znate najti pot za pravično reatizacijo manjšinskih pravic na Koroškem in Gradiščanskem. Toda ne samo, da dotočit državne pogodbo niso izpotniti, ukiniti so četo dvojezično šotstvo na Koroškem, onemogočiti uporabo siovenskega jezika pred upravnimi in sodnimi organi ter dovotiti, da so nasitno ustvariti prvi poskus postaviti dvojezične krajevne napise. ..Spoštovani kotegi, prepričani smo, da vam spričo jasnosti vaših znanstvenih spoznanj ne more biti nejasna vsebina po-stednjih dogodkov na Koroškem," pišejo jugostovanski rektorji avstrijskim. ..Prepričani smo, da se tudi vaši demokratični zavesti in vašemu humanističnemu občutju upira vsako nacionatno nasitje, vsaka neenakopravnost, posebej pa še primeri fizičnega nasitja in groženj, kar vse se v zadnjem času dogaja v vaši državi." V pismu je datje rečeno, da ima vsak narod in vsaka narodnost pravico do obstoja in razvoja in da je prav v tem bogastvo sodobnega sveta. Pri tem jugostovanski rektorji izražajo prepričanje, da bodo njihovi avstrijski kotegi povzdigniti svoj gtas v obrambo vseh ogroženih. ..Mi v Jugostaviji vzgajamo mtade generacije no gtedc na surovosti, ki smo jih sami doživeti in občutiti v nedavni pretektosti, v spoštovanju do vseh narodov, v spoštovanju do njihovih pridobitev in specifičnosti, v spoštovanju do njihovih jezikov in kuttur. Vzgaja mo jih tudi v spoštovanju do nove, demokratične Avstrije, njene integriteto in nevtratnosti. Vzgajamo jih v spoštovanju do pravic narodnih manjšin, tako v 3ugos!aviji kot tudi v tujini, na primer do nemško govorečega prebivaistva v itatiji. Tako ravnamo zaradi tega, ker vemo, da bomo v tem detu sveta samo na ta način zagotoviti mirnejše, srečnejše živtjenje našim otrokom in vnukom. Potem izražajo jugostovanski rektorji prepričanje, da je to tudi žetja avstrijskih rektorjev, ki jih pozivajo, naj bi se za-mistiti nad žatostnim dejstvom, kako nevorjotno so je zmanj-šato števito stovensko govorečih Korošcev od postodnjoga tjudskoga štetja prod prvo svetovno vojno do danes. !ugo stovanski rektorji so prepričani, da bodo avstrijski rektorji spoznati, da je treba z zavestnim detovanjom in z manjšini na-ktonjeno potitiko popraviti, kar jo bito zagrošonega, ne pa poskušati, da bi krivico potrditi ati ponoviti. !n ob koncu še nagtašajo: ..letimo si sodotovanje med našimi univerzami tudi v bo doče, toda to sodotovanje no more biti pristno in ptodno, čo so bo nadatjevata brezobzirna kršitev pravic naših rojakov v vaši državi in če bodo obveznosti, ki jih jo prevzeta vaša država, ostate še naprej neizpotnjeno." rešitve so prepnščene ngkngdnlm od-redbgm, kjer pg !mg vsgk posgmezn! del trledlne strgnkdrske sloge prg-vlco vetg In s tem možnost, dg prepreči sleherno rešitev, k! Me 1*1 Mg po volji tistim nemškim ngclongllstom, k! so v SPO VPFP-jevsk; Mgflcl;! ng-sll posfgsMfgg Izvrševglcg svojih stg-rlh Mgčrtov zg „končno rešitev" ko-roškegg vprgšgnjg. Vse to je zngno tndl zggovorMl^om tegg čndnegg „zg^oMs^egg ementgl-cg" (pri Mterem pg ;e več Itt^ert; Mt slrg). Al/gl? temg pg govorico o „vzo-rg" In o ..pozitivnem otlmevg" po svetg; v ngsprotjg z resnico In proti Igstnemg preprlčgnjg. ,Sg; morg;o venJgr veJetl, Jg Igž ne postgne resnlcg, pg ng) ;o se tg^o trmgsto pongvljgjo. Deželni glgvgr ;e zgvrnll tgJl vse posMse „vmešgvgn;g od ZKMg)" ter de;gl, dg „ hočemo ngse zgdeve sgml gredifl". Prgv Img, t%dl Mroš^l Slovenci smo vedno zgstopgfl mnen/e, dg je vprgšgnje trel?g Kredit! sporgzgm-no med prlzgdeto mgn;š!no In pristojno vlgdo. 7*odg Mg tg^o resevgnje zgmgn čg^gmo že dolgg desetletjg In doMj; 20 let po podplsK držgvne pogodbe smo Ml zg ngse potrpežljivo čgn&gnje celo poplgčgn! s tem, dg se strgn^e In vfgdg sporgznmele mimo ngs — s tistim! Mogl, ^1 hočejo potegnit! ..zgdnjo črto" pod &o-ros^o zgodovino. Sicer pg besede o ..vmesgvgnjg od znngj" splo!) čndno zvenijo Iz nst ^oros^egg oz. gvstrlj-s^egg polltl^g, če pomislimo, MM se je In se še vedno zgvzemg /Ivstrljg zg svojo mgnjšlno v /tglljl. Torej rgzllčng merllg — dvollčng morglgl TodoMe misli se vslljnjejo ol* gfg-vgrjevem sfgvospevn mendg tgM vzornemK mlrnemn sožltjg ng Korošcem, Cjer dg „povsod žive In de-Igjo Ijndje sCnpgj, ne dg C! sprgše-vgf! po jezlCovn! prlpgdnosil drnge-gg". Zdgj Imgmo neposredno Iz nst deželnegg glgvgrjg potrdilo, CgCo Kprgvlčeng In Ktemeljeng so ngšg opozorllg glede predvldenegg štcfjg poseCne vrste, C! C o nnjno privedlo do zgostrltve ngrodnostnegg Cojg. Sgj pr! štetjg Codo sprgševgll prgv po jezlCovn! prlpgdnost! In s tem Knlčffl tnd! „!d!lo", C! jo je ngsllCgl LVggner. (Dg je M deželni glgvgr pet tem sllCgnjn tgCo prevzet, dg je celo pozgM Izročit! Cljnče zg novo vozilo ggstlcev, Cod! omenjeno le oC roM). TVgjmgnj tgCo Cot deželnegg gln-vgrjg pg je ggnjenost oC teC vzvišenih Kgotovltvgh ng gor! sv. Neme prevzelg tiste novlngrje, C! so vedel! poročgtl, MCo je ŠVggnerjevlm Izvg-jgnjem prltrjevglo ohol! 4000 Ijndl, prlpgdnlCov oheh ngrodnostl. V njihov! resnlcoljnhnost! jih očitno prgv nič ni motilo, dg so sl zg omenjeno število morgl! ngjmgnj tr! četrtine ..Izposodit!" pri tistih, C! so se f trenntM zgodov;nsh;h odhrltlj gln-vgrjg nghgjgl! pr! Nemlnem svettščtt ng drngem Concn gore. Zgto še enhrgt.- Igž ne postgne Posvet o enakopravnosti na področju vzgoje in izobraževanja V dneh od 14. do 16. septembra je bi! v Novem Sadu v Vojvodini MEDNARODNt StMPOZU O URESNtČEVANJU NACtONALNE ENAKOPRAVNOST) NA PODROČJU VZGOJE tN tZOBRAŽEVANJA. Simpozij je organizira! pedagoški inštitut Vojvodine v sodetovanju s špeciaiizi-rano organizacijo Združenih narodov UNESCO. Ude!eži!o se ga je oko!i dvesto predstavnikov iz dvajsetih držav Evrope, Amerike, Azije in Afrike ter iz vseh jugostovanskih repubtik in pokrajin. Simpozij so organizirati v Vojvodini prav zaradi tega, ker tam na majhnem prostoru živi skupaj mnogo raztičnih narodnosti in se more ta avtonomna pokrajina zaradi večdesettetnega vztrajnega deta ponašati z vetikimi uspehi pri uresničevanju nacionatne enakopravnosti na vseh področjih družbenega živtjenja — tako tudi pri vzgoji in izobraževanju. Spet novo Miadje Udeleženci so poslušali referate, ki so obravnavali stanje na področju vzgoje in izobraževanja v raznih državah. Največ prispevkov se je ukvarjalo s stanjem v Jugoslaviji in to v vseh predelih, kjer živijo narodnostne manjšine. Reterirala sta tudi dva Slovenca: Alojz Novak je govorit o dvojezičnem slovensko-madžarskem šolstvu, Inka Štrukelj pa o jeziku, družbi in dvojezičnem otroku v SR Sloveniji. Kako Jugoslavija v praksi izpolnjuje ustavne in zakonske obveznosti o popolni nacionalni enakopravnosti svojih državljanov, so udeleženci simpozija lahko spoznali tudi na ekskurziji na področja, kjer živijo pripadniki srbske, hrvatske, madžarske, romunske, rusinske in slovaške narodnosti. Obiskali so njihove šolske in kulturne ustanove. Referati predstavnikov dežel v razvoju so pokazali, da so tam zaradi splošne ekonomske in družbene nerazvitosti, ki so težko breme kolonializma, problemi na področju vzgoje in izobraževanja še bolj zapleteni kot v Evropi. Poleg referatov so udeleženci tudi v diskusijskih prispevkih obravnavali teme, kot so skupna vzgoja pripadnikov različnih narodnosti, vplivi večnacionalnega okolja na skupno vzgojo mlade generacije in večjezična pedagoška dejavnost kot oblika skupne vzgoje in izobraževanja. Z diskusijskim prispevkom se je oglasil tudi predstavnik Avstrije. Spregovoril je le o šolstvu otrok zdomcev, ki jim Avstrija hoče nuditi pouk v materinem jeziku, da bi jim bilo po vrnitvi domov orno gočeno vključevanje v domače življenje. Ni pa se dotaknil stanja na področju šole in izobraževanja v narodnostno mešanih predelih Koroške in Gradiščanske. Zato ga je dopolnila ljubljanska prestavnica Inka Štrukelj, ki je opozorila na neizpolnjevanje obveznosti republike Avstrije na tem področju in nasploh ter na boj slovenske manjšine za dosego zajamčenih pravic. V pogovorih z raznimi delegacijami in številnimi posamezniki pa je slovensko zastopstvo (simpozija se je udeležil tudi dopisnik našega lista) udeležence še posebej informiralo o trenutnem položaju na Koroškem ter jim dalo na razpolago tudi ustrezno gradivo v slovenskem, srbohrvaškem in angleškem jeziku. V poročilu, ki so ga sprejeli udeleženci simpozija, so med drugim poudarili, da se morajo vse napredne sile neprestano zavzemati za uresničitev narodnostne enakopravnosti na področju vzgoje in izobraževanja kot sestavnega dela demokratičnih in človekovih pravic. Ugotovili so tudi, da napredek in zaščita človekovih pravic narodnosti, narodnostnih, etničnih, jezikovnih in drugih manjšin predstavljata pomemben dejavnik notranje Pred nedavnim je izšla spet nova, 23. štev. Mladja, revije za literaturo in kritiko. Na okroglo 100 straneh prinaša vrsto prispevkov — takih, ki brez dvoma zaslužijo široko zanimanje, pa tudi drugih, katerih do-zivnost morda ne bo tako velika, kot bi avtorji želeli. Sploh je zanimanje za literarne stvaritve, kakor tudi za druge kulturno- umetniške dosežke, problem zase. Morda pa bi bilo prav ob ugotovitvah, ki jih v tej številki podaja Horst Ogris (ki se je kot vodja tinj-skega literarnega srečanja menda ta- stabilnosti in tudi zbliževanja med narodi in državami. Na simpoziju se je pokazala potreba po izmenjavi dokumentacije in strokovnjakov iz različnih dežel, potreba po znanstvenih raziskovanjih na tem področju v nacionalnem in mednarodnem okviru in potreba pc organiziranem nadaljevanju dialoga, začetega na tem sestanku. Vse to bi lahko uspešno koordiniral poseben mednarodni center pod pokroviteljstvom UNESCO, za kar je do nadaljnjega bil določen pedagoški inštitut v Novem Sadu. Domenjeno je bilo tudi, da se bo simpozij nadaljeval čez dve leti. ko dolgočasil, da je pokadil 21 cigaret, kakor sam pripoveduje), umestno povedati naslednje: umetniki in „umetniki" bi se morali pač zavedati, da odzivnost ni odvisna samo od nekakšnega bolj ali manj „ob-veznega" zanimanja, marveč tudi od različnih kvalitet vsebine. O vsebini sedanje številke Mladja pa v kratkih besedah naslednje: V uvodnem prispevku razpreda Florijan Lipuš svoje misli o .ločenih bratih", ne da bi prav povedal, kdo je kako ločen. Razveseljiv talent odkriva Jožica Čertov s svojo črtico ..Bolečina skozi sredo srca", medtem ko se Marjan Nachtigall predstavlja s kratko prozo .Tuje in glasno". Janko Messner v svoji nedeljski meditaciji na javnem stranišču .Kako sem postal gospod" (njegovo nagnjenje k določenim lokacijam je Mladje svoječasno dokumentiralo celo na filmskem traku) pripoveduje v besedi in sliki iz zgodovine in iz sedanjosti dvojezičnih napisov na Koroškem; Valentin Polanšek pa ob spomladanski demonstraciji v Celovcu obuja spomine na težko preteklost koroških Slovencev zlasti v dobi nacističnega nasilja. Pred podobnim ozadjem razpreda Harald Irnberger svoj koroški monolog „Mit ana braunan Tintn", kjer obuja vest svojim rojakom, ko brez vsakega olep-šavanja, brez prizanašanja razkriva vse tisto, kar se na porazni duhovni ravni manifestira kot tako imenovana koroška domovinska zvestoba. Zanimiv primer avstrijske .široko-grudnosti" do nenemških sodržavljanov je naslikal tudi Anton Staudin-ger, ki v prispevku .Deutsch oder nicht-deutsch" pripoveduje o usodi, M jo je v prvi republiki doživel predlog slovenskega prevoda avstrijske himne. Iz zakladnice avstrijske tolerance pa je tudi eno izmed pisem, ki jih je prejela dr. Trautl Brandstal-ler v „zahvalo" za TV-film „Tujci v domovini". Če še navedemo, da so s poezijo zastopani Milena Merlak, Jože Blajs, Jani Ostvald in Erich Hackl in da je z reprodukcijami predstavljena likovna umetnica Inge Vavra, medtem ko Horst Ogris (kakor smo že omenili uvodoma) poroča o letošnjem literarnem srečanju v Tinjah, potem lahko ugotovimo, da je najnovejša številka Mladja res pestra in zanimiva. Posamezni zvezek stane 33 šilingov, dobi se v knjigarni „Naša knjiga", ali pa se naroči neposredno pri uredništvu: 9010 Celovec/Kla-genfurt, poštni predal 307. ..Vztrajajte, mi smo z vami!" Na nedavnem pisatetjskem srečanju, ki je bito — kakor vsako teto — na Štatenbergu in je bito tetos v znamenju stotetnice Cankarjevega rojstva, so raz-pravtjati tudi o potožaju koroških Stovencev. V pismu, ki so ga postati Stovenski prosvetni zvezi v Cetovcu, so udeteženci srečanja poudariti: Udeteženci Xttt. pisatetjskega srečanja na Štatenbergu prizadeto spremtjamo boj naših koroških rojakov za narodnostno dostojanstvo in zakonite pravice. Pri tem ste koroški Stovenci in pisatetji zvesto s svojim tjudstvom in ga hrabrite. Pisatetji iz matične domovine Stovenije, iz bratskih jugostovanskih repubtik in iz zamejstva vam izražamo najodtočnejšo sotidarnost. Vztrajajte, mi smo s čustvi, z našim pisanjem in vso osebno in družbeno zavzetostjo z vami. Stovenska prosvetna zveza v Trstu pa je v svojem pismu, ki ga je pred nedavnim postata naši osrednji kutturno-prosvetni organizaciji, med drugim nagta-sita: Predsedstvo Stovenske prosvetne zveze v ttatiji ter vsa vanjo včtanjena društva na Tržaškem, Goriškem in Stovenski Benečiji z največjim zanimanjem sprem-tjajo vaš zavzeti boj za pravice stovenske narodnostne skupnosti na Koroškem ter istočasno z največjo zaskrbtjenostjo in ogorčenjem odktanjajo ne-pojmtjiv odnos avstrijskih obtasti do manjšinskega vprašanja, ki se na najbotj nečtoveški in protidemokratični način odraža v žetji teh obtastvenikov, da bi koroške Stovence preštevati. Stovenska prosvetna zveza v ttatiji vam stoji tesno ob strani in je priprav-tjena, da v tem težkem trenutku vašega boja za enakopravnost in pravice okrepi sodetovanje in stike z vašimi društvi in organizacijami. KOROŠKt .PRASTRAH" — ENKRAT Z DRUGE STRAN! TONE FERENC: IS Spomenice o nemških ozemeljskih zahtevah v Sloveniji ieta 1940 Ne vemo, kaj je Hitler odgovarjal Lammersu, ko mu je ta predložil spomenico. Vemo le to, da si je v prvih mesecih zelo prizadeval, da ki Jugoslavijo vključil v tabor osnih sil. To mu Je 25. marca 1941 uspelo, vendar le za kratek ^as. Jugoslovanski narodi so z demonstracijami obsodili sramotni podpis o pristopu Jugoslavije k trojni zvezi in Hitler je ves ogorčen skleni) napasti Jugoslavijo in jo razbiti kot vojaško silo in državo. Ko je aprila 1941 to storil, so koroški in štajerski nacisti dobili novo Priložnost za uresničevanje svojih dolgoletnih Pohlepnih teženj po slovenskem ozemlju. Vendar so pri razkosanju in delitvi slovenskega ozemlja morali bolj kot poleti 1940 upoštevati imperialistične pretenzije sosednjih držav, tj- Italije in Madžarske. 5. Sktep Po prvi svetovni vojni so Nemci z novo ju-goslovansko-avstrijsko mejo izgubili manj svo-Rga strnjenega narodnega ozemlja kakor pa Slovenci, vendar so bili oni tisti, ki so ves čas ?clo ostro zahtevali spremembo te meje in svoje Zahteve utemeljevali z najrazličnejšimi, največkrat lažnimi znanstvenimi „dokazi". Kjer **}so mogli z različnimi tendenčnimi statistič-Nnii podatki dokazati, da gre za večje število Nemcev ali za t. i. .nemško narodno ozemlje", trdili, da gre za .nemški kulturni prostor", Ncr pa niso mogli trditi niti tega, so govorili c .nemškem življenjskem prostoru", s čimer s° pravzaprav označevali vse, kar so si želeli. Seveda so vse slovenske predele razglašali za nemški narodni ali vsaj kulturni prostor. Da bi zabrisali vtis številčne neznatnosti nemške manjšine v primerjavi s slovensko večino na strnjenem slovenskem ozemlju, so nemški publicisti in lažni znanstveniki pri dokazovanju nemških imperialističnih zahtev do delov slovenskega ozemlja uporabljali t. i. .vindišarsko teorijo", tj. trditev, da na Koroškem in na slovenskem Štajerskem tvorijo večino prebivalstva „Wendi" ali .Vindišerji", ki sicer govorijo slovenskemu jeziku podobno narečje, so pa po načinu življenja in kulturi ter po svojem čustvovanju bolj povezani z Nemci kakor pa z zavednimi Slovenci. Zanikali so vsako samoniklost slovenskega narodnega gibanja na Koroškem in na Slovenskem Štajerskem ter trdili, da je bilo le-to uvoženo iz Kranjske. Na osnovi takšnih znanstveno nevzdržnih trditev so zahtevali priključitev večjih predelov ali pa kar vse slovenske Štajerske, Mežiške doline, bohinjskega kota, zahodnih predelov Prekmurja ali pa tudi vse Kranjske k Avstriji oziroma k Nemčiji. Svoje trditve in zahteve so razglašali v člankih in razpravah v strokovnih revijah ter celo v samostojnih publikacijah. Med najbolj prizadevnimi je bil avstrijski nacist dr. Helmut Carstanjen, od leta 1939 vodja Sildostdeutsches Instituta v Gradcu. Po razdelitvi vplivnih območij med Nemčijo in Italijo je Jugoslavija prišla v območje Italije, ki se je pripravljala, da jo napade in si prisvoji njeno ozemlje ali vsaj del ozemlja. Hitler je bil v začetku naklonjen temu namenu, pozneje pa, ko se je zapletel v vojno z Veliko Britanijo, je Mussoliniju odsvetoval napad na Jugoslavijo, razen če bi kako drugače prišlo do vojne na Balkanu. Še posebno si je Hitler prizadeval, da prepreči napad Italije na Jugoslavijo, ko je videl, da se bo vojna z Veliko Britanijo zavlekla in ko se je Nemčija začela pripravljati na napad na Sovjetsko zvezo. Hotel je namreč, da bi imel zavarovano zaledje desnega krila vzhodne fronte in da bi z Balkana dobil čimveč strateško pomembnih surovin (nafte, rud itd.) in hrane. Ravno tisti čas, ko je Hitler najbolj pričakoval, da bo Velika Britanija po nemški zmagi v zahodni Evropi pripravljena skleniti mir z Nemčijo in se je Nemčija začela pripravljati na napad na Sovjetsko zvezo, so pokrajinski obmejni urad NSDAP v Cetovcu in Siidost-deutsches Institut v Gradcu in verjetno tudi nekatere osrednje nemške ustanove v Berlinu sestavili nekaj spomenic z zahtevami po spremembi jugoslovansko-nemške državne meje oziroma po vključitvi slovenskih predelov v nemški rajh. V Celovcu so julija 1940 sestavili spomenici o Mežiški dolini in t. i. jeseniškem trikotniku, s katerim so mislili na ves radovljiški okraj, avgusta pa še spomenico o radovljiškem, kranjskem in kamniškem okraju, ki so mejili na Koroško. V Gradcu pa so julija 1940 sestavili spomenico o južni meji Štajerske in v njej predvideli tri možnosti za novo mejo; t. i. vitanjsko črto kot nadaljevanje meje na Karavankah, t. i. laško črto med Savinjo in Savo južno od Celja in nekdanjo štajersko deželno mejo na Savi in Sotli. K tej spomenici so v Gradcu sestavili še t. i. dopolnilne pripombe, v katerih so se zavzeli tudi za priključitev zahodne polovice Prekmurja k nemškemu rajhu, računali pa so celo na možnost, da bi priključili k rajhu tudi predele južno od Save na Kranjskem in vzhodno od Sotle na Hr-vaškem.V navedenih spomenicah so v glavnem enako kot prej v tovrstni literaturi utemeljevali upravičenost priključitve slovenskih predelov k Nemčiji. Ni še natančneje ugotovljeno, kdaj so v Celovcu in Gradcu napisali novi spomenici, ki sta verjetno ostali v osnutku, ker njunih primerkov nismo našli v arhivskih fondih osrednjih ustanov nemškega rajha. V zelo obsežni spomenici iz Celovca so si prizadevali politično, zemljepisno in tudi gospodarsko utemeljiti upravičenost priključitve skoraj vse Kranjske in dela slovenske Štajerske h Koroški in tako tudi k nemškemu rajhu. V spomenici iz Gradca pa so predvideli upravnopolitično razdelitev in nacionalnopolitično ureditev slovenske Štajerske po njeni priključitvi k nemškemu rajhu. Spomenice, ki so jih julija in avgusta 1940 izdelali v Celovcu in Gradcu, so poslali raznim osrednjim ustanovam nemškega rajha, zlasti pa zunanjemu ministrstvu. Tam so jih obravnavali v nekaterih oddelkih in jih dvakrat, tj. 9. avgusta in okrog 8. septembra 1940, predložili tudi zunanjemu ministru Joachimu von Ribbentropu in jih nato v referatu za mirovna vprašanja spravili v t. i. .mirovno mapo". Spomenico o južni meji Štajerske iz Gradca pa je državni namestnik za Štajersko dr. Siegfried Uiberreither najprej osebno predložil Hitlerju in nato jo je Hitlerju še trikrat predložila državna pisarna. Nemški rajh nekaj časa še ni imel priložnosti, da bi začel uresničevati zahteve po priključitvi slovenskih predelov. Ko pa se mu je aprila 1941 po zmagi nad Jugoslavijo ta priložnost ponudila, je moral pri razkosanju in delitvi slovenskega ozemlja bolj kot poleti 1940 upoštevati imperialistične pretenzije sosednjih držav, tj. Italije in Madžarske. (Konec) Proslava ZO-letnice SPD „Dobrač" na Bunci Slovensko prosvetno društvo .Dobrač" na Brnci je pretekio soboto v Kuiturnem domu prosiaviio 70-ietnico svojega obstoja. Ob tej priiožnosti se je v Kuiturnem domu na Brnci zbraia veiika množica sio-venskih rojakov it biižnje in daijne okoiice, da prisostvuje ugiednemu jubiieju tamoSnjega Siovenskega prosvetnega društva. Med števiinimi gosti je predsednik SPD .Dobrač" Janko Ojci pozdravi) predsednika Zveze siovenskih organizacij dr. Francija Zvvittra, vodjo manjšinskega oddeika pri kuiturnem referatu dežeine viade višjega viadnega svetnika dr. Pavia Apovnika, tajnika Siovenske prosvetne zveze Andreja Kokota in sodeiujoče goste, pevski zbor SPD „Biika" iz Biičovsa in instrumentaini ansambei „Drava" SPD .Borovije" ter recitatorja Ton-čija Schiapperja. „Tudi v sili, v šali se ne laži; kakršen si, takega se kaži", s tem geslom, katerega so si brnški prosvetaši zastavili ob začetku svojega delovanja pred sedemdesetimi leti, je pričel svoj govor tudi sedanji predsednik SPD „Dobrač" Janko Ojcl in dejal, da je na Brnci nekoč bilo izredno živahno kulturno življenje, da pa je društvo v tej situaciji omejeno le na organizacijo gostovanj kulturnih skupin in ansamblov sosednjih društev. Do te situacije je privedla nasilna germanizacija v teh krajih, predvsem v času zadnje vojne je slovenski človek bil obsojen na smrt in s tem tudi vsa slovenska kultura. Janko Ojcl je nakazal velike uspehe brnških prosvetašev zlasti je omenil tamburaški zbor in posebno brnški moški sekstet, ki je bil znan po vsej deželi in tudi preko meje. Močno je bila razvita tudi odrska dejavnost zlasti v letih po osvoboditvi. Posebno dobro v spominu so igra Miklova Zala in opereta Študentje smo. Janko Ojci je ob koncu svojih izvajanj naglasil, da bo SPD .Dobrač" na Brnci kljub močnemu nacionalnemu pritisku in asimilaciji ohranilo svoje lice in da bo društvo delovalo tudi v bodoče. ..Ohranjali bomo tisti zaklad, ki so ga nam položili v zibelko naši predniki. Ne bomo zataje- Med posledicami, ki jih je zapustila druga svetovna vojna, je bilo posebno občutno pomanjkanje stanovanjskega prostora. Da bi se omogočila gradnja novih stanovanjskih objektov, so se razvile in uveljavile različne oblike oskrbovanja s potrebnimi denarnimi sredstvi. Ena najbolj priljubljenih in tudi najugodnejših oblik je tako imenovano gradbeno varčevanje. Na tem področju se je močno uveljavila zlasti tudi Gradbena hranilnica avstrijskih hranilnic (Bauspar-kasse der osterr. Sparkassen). V Avstriji znaša število sklenjenih pogodb za gradbeno varčevanje trenutno 1,3 milijona; denarni zavodi in gradbene hranilnice pa so si zastavite cilj, da bi število pogodb zvišali na 2 milijona. Ker pa so prednosti in ugodnosti te ob-iike varčevanja v širših krogih še premalo znane, prireja Gradbena hranilnica avstrijskih hranilnic skupaj z deželno zvezo koroških hranilnic poseben .teden gradbenega varčevanja", katerega namen je nuditi prebivalstvu čim obširnejše informacije. Temu namenu je služila tudi tiskovna konferenca, ki jo je priredila gradbena hranilnica prejšnji teden za koroški tisk. Poslovodja BSPS dr. Paul Oppitz je ob tej priiožnosti med drugim povedal, da gre letno preko gradbenih hranilnic okoli 8 milijard šilingov v gradbeno gospodarstvo, to je več kot v te namene prihaja iz javnih sredstev. Pomena tovrstnega varčevanja se zaveda tudi država, ki je svoječasno uvedla posebno premijo in s tem napravila gradbeno varčevanje še bolj privlačno. S 1 januarjem 1977 bo ta državna premija sicer znižana od dosedanjih 25 na 17 "/o, vendar pa bodo tisti, ki so varčevalne pogodbe sklenili še pred letošnjim junijem, tudi v vali tega kar smo, kajti vsak narod in tudi koroški Slovenci imamo pravico, da ohranjamo naš jezik, našo kulturo in vse kar nas označuje kot Slovence", je dobesedno dejal predsednik Ojcl in zaključno še obsodil zloglasni zakon o preštevanju, kateremu se bomo Slovenci odločno uprli. Na proslavi je spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in predsednik Nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zsvitter, ki je jubilejnemu društvu v imenu organizacij izrekel čestitke in željo po poživitvi kulturno-prosvetnega dela. Dr. Zwitter se je ob tej priložnosti dotaknil tudi trenutne narodno politične situacije, zlasti o nameravanem štetju posebne vrste. Njegova tozadevna izvajanja objavljamo posebej. Dr. Zwitter pa je spregovoril tudi o zgodovini Slovenskega prosvetnega društva ..Dobrač" na Brnci in tozadevno dejal: Jasno je, da se spomnimo tudi vseh veselih in veličastnih dogodkov, kot je prva čudovita predstavitev naše slovenske koroške narodne pesmi širšemu slovenskemu, pa tudi avstrijskemu svetu z znanim brnškim moškim zborom pod vodstvom nepozabnega Hanzija Kropivnika, ki je bil posnet tudi na posebno ploščo; ne smemo pa prezreti bodoče deležni zvišane premije. Brez dvoma bo ta oblika varčevanja tudi v bodoče še dovolj .donosna", poleg tega pa varčevalcem po poteku pogodbenega roka (to je 5 do 6 let) privarčevanega denarja niti ni treba .investirati" v gradnjo, marveč z njim prosto razpolagajo. Sicer pa ta način oskrbovanja denarnih sredstev za gradnjo ni omejen na Avstrijo. Gibanje gradbenega varčevanja je razširjeno tudi v mnogih drugih evropskih državah in se prav danes zaključuje na Dunaju 5. evropski kongres evropskega gradbenega varčevanja. In še podatek v številkah: evropsko združenje gradbenih hranilnic zastopa 31 milijonov varčevalcev, skupna vsota hranilnih vlog pa znaša približno 1260 milijard šilingov. nastopov brnških tamburašev, niti ne dobe živahne odrske dejavnosti društva v prvi republiki in zlasti po drugi svetovni vojni s spevoigrami Miklova Zala, Planinska roža in Študentje smo; in končno so nam vsem v spominu nastopi brnških štehvov-cev ali — kakor so jih Italijani imenovali — ..vražjih jezdecev" ob prazniku slovenske kulture v Trstu. Tako bi lahko nadaljevali zgodovino uspešnega delovanja društva „Dobrač" in naša dolžnost je, da se za vse to v globoki hvaležnosti spomnimo tistih, ki so ustvarjali in delovali. Naj omenim med ustanovitelji in zaslužnimi člani le Miklavčevo družino in Prangarjevo hišo, ki je ves čas dajala na razpolago dvorano in prostore za delovanje; naj med zaslužnimi posamezniki omenim ne-umorljivega prosvetaša Franca Galo-ba, po domače Peca, zlasti pa nepozabna pevovodji Hanzija in Ferdija Kropivnika in ne nazadnje umrlega Janeza Galoba, p. d. Marka, dušo obnove društvenega dela po drugi svetovni vojni! Ko z vsem priznanjem tudi za vse druge še žive prosvetaše omenjamo še zasluge Slavice Kropivnikove, nam je danes ob molku in mirovanju SPD „Dobrač" kljub jubileju — ali prav zaradi visokega jubileja — hudo pri srcu, da se ne moremo prav veseliti. V imenu osrednje kulturne organizacije Slovenske prosvetne zveze pa hkrati s čestitkami ob visokem jubiieju izražam iskreno željo, da bi se brnško društvo čim prej spet znašlo v krogu naših aktivnih prosvetnih društev in pevskih zborov." Nedeljska proslava 70-ietnice SPD .Dobrač" na Brnci to željo vsekakor upravičuje, saj so prav ob pripravah tega jubileja dokazali, da znajo pripraviti odlično prireditev, dasiravno v tem trenutku sami nimajo aktivnih skupin, so pa brez dvoma dobri organizatorji, kar je za sleherno organizacijo najvažnejše. Tako so v kulturnem sporedu nastopali moški zbor Slovenskega prosvetnega društva .Bilka" iz Biičovsa pod vodstvom Joška Boštjančiča, instrumentalni ansambel .Drava" SPD iz Borovelj ter recitator inž. Tonči Schlap-per. Čeprav gostov, pevskega zbora iz Kranjske gore zaradi obolelosti zborovodje, ni bilo, je spored bil za vse udeležence proslave lepo doživetje. Tako pevci kot ansambel .Drava" sta izvajala ubrano petje in glasbo, posebno umetniško pa je odlomke Cankarjevega Hlapca Jerneja bral Tonči Schlapper. Proslava 70-letnice SPD .Dobrač" na Brnci je bila gotovo spodbudna za nadaljnje delovanje in aktiviranje lastne dejavnosti v tem kraju in okolici. Zakaj ljudi, ki se zanimajo za slovensko kulturo je še dovolj. In tudi volje je dovolj, kajti spontano petje, ki je po prireditvi še donelo, je zgovoren dokaz, da je slovenska pesem in kultura na Brnci še živa. S pomočjo vseh je ob 70-letnem jubileju SPD .Dobrač" na Brnci možno pričakovati novo obdobje slovenske prosvete v tem kraju. To bi vsekakor bilo najlepše darilo slovenskim rojakom ob tem uglednem jubileju. Zloba ali nevednost? Pred nedavnim smo poročali o tragični smrti bilčovškega podžupana Lorija Savnika. O tem žalostnem dogodku je minulo soboto poročala tudi celovška KTZ, ki je med drugim v poročilu o pogrebu zapisala, da je od pokojnega Savnika v ganljivih besedah vzel slovo bilčovški župan Lorenz Schellander. Ob .znanem" pobratimstvu socialistične z ostalima koroškima strankama, se ne čudimo, da ljudje okoli koroškega socialističnega glasila KTZ, ki poslušno hlapčujejo nacionalističnim naredbodajalcem, živijo v čudnih predstavah, češ da so samo še pripadniki troedine nemškonacionalistične koalicije merodajni o usodi Koroške. Prav ta miselnost je po vsej verjetnosti tudi vzrok, da je takozvano socialistično glasilo prišlo do zaključka, da je bilčovški župan OVP-jevec Lorenz Schellander. Zgleda, da je glasilu socialistične stranke, celovškemu dnevniku KTZ, položaj bližnje bilčovške občine, ki ima socialistično večino, tako tuj, da niti ne ve, da je župan te občine socialist Hanzi Ogris, ki se javno priznava za pripadnika slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Naše prebivalstvo, ki je bralo ta članek se upravičeno sprašuje, ali gre tu za zlobno dejanje ali za neupravičljivo nevednost. Oboje je seveda obsojanja vredno. Teden gradbenega varčevanja od 22. septembra do 1. oktobra 1976 Uspeti koncert v slikah V zadnji števiiki našega iista smo poročati o uspeti manifestaciji siovenske pesmi v Žeiezni Kapii. Tokrat vam to prireditev predstavimo tudi v siikah. Zgornja siika prikazuje zakijučni skupni nastop vseh pevskih zborov, spodnja pa nastop mešanega pevskega zbora SPD .Zarja" v Žeiezni Kapii pod vodstvom pevovodje Joškota Wroiicha. (Foto: Franc Perdan) Protest delavcev kulturnih zavodov v Kranju Delavci kulturnih zavodov v Kranju — gorenjskega muzeja, osrednje knjižnice, Prešernovega gledališča, Zavoda zo spomeniško varstvo in občinske ZKPO so se na svojem protestnem zborovanju dne 15. 9. 1976 pridružili številnim protestom po Sloveniji in Jugoslaviji in sprejeli zjavo solidarnosti z bojem koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov za njihove pravice. V Izjavi je med dragim omenjen plebiscit leta 7920, C je M sprejet samo Iz tega r%z/og%, ker so že tedaj prizna/;' obstoj dveh etničnih skapln na Korošcem. Po plcblsctta je ger-wan/zac;js^;' pritisk dosegel svoj više^ po prldražltvl Avstrije k nem-škema rajha leta 793#, kar je pocenilo za koroške 5/ovence konec vsake slovenske besede, s/ovens^ega tiska In organizacij. Zato ni naključje, Ja so se zače/e partizanske akcije na jažnem Koroškem že /eta 1942, ki so zahtevale na stotine žrtev. Po Drag; svetovni vojni /eta 7977, je bila podpisana avstrijska državna pogodba, ki je zlvstrljl zagotovl/a predvojne meje In hkrati obveznost (v člena 7j, da zagotovi avstrijskim državljanom slovenske In hrvatske manjšine popolno enakopravnost. To pogodbo je sopodpisala tadl Jugoslavija In zato danes po 27 letih lahko opravičeno zahteva Izpolnitev vseh sprejetih obveznosti. Seveda Jugoslavija danes ne more dovoliti avstrijskim težnjam, da bi prišlo do revizije določil državne pogodbe. Ne le da zlvstrlja ni težila k Izpolnitvi sprejetih obveznosti, marveč je z različnimi okrepi postopoma poslabševala položaj narodnostnih skopnostl In stalno ter sistematično rošlla vse pridobitve, ki so sl jih le-te pridobile v protljašlstlčnem bojo. Tako je v letih 797#-79 bila odpravljena obvezna splošna dvojezična šola, Istočasno je bila zmanjšana tod; pravica nastopati v slovenskem jezika pred sodišč; od tedanjih devetih, le še na tri sodne okraje (Rorovlje, Pliberk In Železna Kapla). Tod; manjšinski zakon Iz leta 7972 o dvojezičnih topograjsklh napisih je zaradi Izbroha nemških nacionalističnih elementov ostal neizpolnjen. Višek kršitve državne pogodbe pa predstavljata v letošnjem leto sprejeta zakona o narodnostnih skoplnah In o Ijodsklh štetjih. Zadnji naj omogoči ogotavljanje manjšine, kar pa predstavlja njen genocid. Za- kona predstavljata največji odarec naš; narodnostni skopnostl na Koroškem v povojnem obdobjo. Po več kot po dveh desetletjih naj bi se torej ogotavljalo, kje sploh 5/ovencl so, kje jih še kaj je In kjer jih je vsaj približno 27 odst. celotnega prebivalstva, na bi jim pripadale nekatere pravice o narodnostnih skopnostlh. To pa predstavlja nov; korak k likvidaciji slovenstva na Koroškem. Dpravlčeno sl zastavljamo vprašanje, kaj bi storila repobllka Avstrija, ko bi /talija želela oveljavlt; podobno Instltacljo za Jažno Tirolsko, s katero bi hotela odvzeti manjšini njihove pravice. Namesto, da bi avstrijske oblasti ščitile narodnostno skupnost pred nemškim šovinizmom, kažejo nedavni dogodki v 5koc!jana, da se avstrijsko orožnlštvo postavlja na stran šovinističnih sil In proti slovenski narodnostni skapnostl. Delavci kaltarnlh zavodov v Kranj;; so zabijač;'!;' svoje protestno pT smo z ugotovitvijo, da je boj narodnostnih skapnostl v Avstriji njihova zakonita In splošno priznana pravica. Naša dolžnost In pravica pa je, da jim v tem boja za samoobrambo In samoohranitev vsestransko pomagamo. ViSOKO PRiZNAMJE Deieinemu sekretarju Wiiiiju J"* stu (54), in namestniku osrednjega tajnika Sindikata gostinskih deiav-cev Francu Erwinu Miemitzu (40). je zvezni prezident podeiii ziato ča!tno odiičje. To visoko odiičje je osebno predai odiikovancema namestnik kancierja sociaini ministef inž. Hduser. Oba odiikovanca sta rojena na južnem KoroJkem: Wiiii Just v Bo-rovijah, Franz Erwin Niemitz pa na Bistrici pri Piiberku. Tudi poieti kulturno delo ne počiva Prejšnja teta se je prosvetno delo po navadi preko poletja nekoliko umirilo, vendar letos naši kulturni delavci niso prišli do zasluženega počitka. Tako je bilo tudi v Pliberku. Začetkom julija je bila igralska skupina Oder 73 — SPD ^Edinosti" v Pliberku pov-abljena v Mariborsko unionsko dvorano, kjer je 500 navdušenim gledalcem predvajala kabaret „1X1=1". Nekaj dni za lem je z istim komadom Anite Hudi gostovala v Dornavi, kjer je pred zbranimi brigadirji (med njimi so bili tudi mladinci iz Wiesbadna v ZRN) satirično prikazala dogajanje na Koroškem. 15. julija so pliberški otroci že "četrtič šli na letovanje v Novo Baško. Pred štirimi leti je učitelj Mirko Kert prvič zbral otroke, 15 po številu, ki so mogli pod ugodnimi pogoji letovati v Celjskem domu v Novi Baški na otoku Krku. Za to V zadnji številki našega lista smo na kratko poročali o zadnjih močnih potresnih sunkih v Furlaniji in Posočju, ki pa smo jih močno zaznali tudi na Koroškem. V zadnji potresni katastrofi so se ponovno odprle rane pustošenja zlasti v Furlaniji in v Posočju, kjer je bil ves vloženi trud, ko so popravili poškodovana poslopja, jsaman. V Italiji resno premišljujejo, ali se sploh še izplača obnoviti porušena mesta in vasi. Trenutno so vse prebivalce opustošenih krajev preselili v hotele in druge turistične zgradbe na severnem Jadranu. Mnogo teh nesrečnih ljudi se je tudi preselilo k sorodnikom in znancem, veliko pa jih je odšlo k svojim sorodnikom, ki so zaposleni v inozemstvu. Trenutno so evakuirali že okrog 50 tisoč potresnikov, ki sedaj s skrbjo v srcu čakajo na odločitev oblasti ali bodo še sploh kdaj mogli živeti v svojem rodnem kraju. Zlasti za številne kmete, ki so srečno živeli v svojih gorskih vaseh, je to vprašanje življenjskega pomena. Od 6. maja naprej, ko je bil tisti grozni potres, ki je zahteval skoro 1000 smrtnih žrtev, se v Furlaniji in v Posočju zemlja še ni umirila. Kar naprej pretresajo bolj ali manj močni sunki zemeljsko površino. Ljudje se s skrbjo sprašujejo, kdaj bo konec te nevarnosti, kajti od tega odvisijo vsi nadaljni ukrepi. Trenutno je še vse nejasno in zamotano, skratka žalostno. Tudi v Posočju, to je na jugoslovanski strani, je potres po večini porušil tudi to, kar so si ljudje po po- akcijo zbira Slavistično društvo v Celju pri svojih članih denar. Lani in letos pa je v Pliberku organiziralo letovanje Slovensko prosvetno društvo „Edinost". Tako je letos 30 otrok iz Pliberka in okolice videlo prelepi modri Jadran in si nabiralo potrebnega zdravja. Štirinajst dni, ki so bliskovito potekli, so naši otroci ob kopanju in igri preživeli skupno s 120-imi otroci iz Celja. 22. avgusta se je dvajset otrok polnih dobre volje in pričakovanja odpeljalo z omnibusom v Preddvor, da bi se tam v folklorni koloniji naučili folklornih plesov. Že sprejem v Preddvoru — mnogo gledalcev, televizija, otroci — je bil tako prisrčen, da so se takoj počutili domače. Otroke je pozdravil ravnatelj osnovne šole „Mafija Valjavec" v Preddvoru prof. Vinko Jenko, nakar so si naši otroci izbrali sovrstnike, pri katerih so nato pre- tresu 6. maja spet obnovili. V Bre-ginju, ki ga štejejo med najlepše slovenske vasi je porušenih vseh 58 hiš. V Posočju je trenutno na razpolago okrog 200 avto-prikolic, v katerih imajo prebivalci svoje trenutno zatočišče. Namesto da bi v Podbeli in v Breginju obnovili porušeni vasi, bodo tam do 10. novembra postavili 300 montažnih hiš. Sploh bo preskrbljeno, da bodo prebivalci v Posočju do zime na toplem in pod streho. Za poslopja, ki se še dajo popraviti, so na razpolago premostitvena posojila. Tudi sosednjemu Bohinju potres ni prizanesel. Stavba gozdarsko-kmetij-ske zadruge v Srednji vasi, ki so jo deloma izpraznili po majskem potresu, je bila tokrat tako poškodovana, da jo bo treba porušiti. V ostali Sloveniji so sicer čutili potres, vendar ni naredil škode. Tudi bojazen, da bi se najvišji dimnik v Evropi, ki meri 360 metrov, katerega so pred nedavnim zgradili v Trbovljah, podrl ali poškodoval, je bita popolnoma neupravičena, dimnik-velikan je tudi tokrat uspešno prestal zibanje tal in na njem ni nobenih znamenj o morebitnih poškodbah. Pri nas na Koroškem smo sicer močno čutili potres, vendar ni naredil posebne škode. Edino v Dolah pri Vrbi se je zrušila kajža in pod seboj pokopala staro ženico, ki pa so jo živo in zdravo rešili iz objema ruševin. Razen novih razpok, ki so nastale v zidovih, je torej pri nas na Koroškem šlo vse gladko. živeli teden dni. Dopoldne so otroci pridno vadili in se naučili dveh plesov — Šuštarski in Kovtre šivat, popoldne pa je bilo rezervirano za igro in razvedrilo. To, kar so se otroci v enem tednu naučili, so potem pred svojimi starši, ki so prišli posebej za to v Preddvor ter pred številnimi domačini in tujimi gosti, pokazali ob jezeru v Preddvoru. Otroke v Preddvor je spremljala Anita Hudi. Tudi igralska skupina Oder 73 je nadaljevala svoje delo. 27. avgusta je nastopila pred polno zasedeno avlo osnovne šole v Preddvoru. 17. septembra pa so člani Odra 73 nastopili ponovno s kabaretom v Šenčurju. 14. NOVEMBRA NA IZLET PO SLOVENIJI s Slovenskim prosvetnim društvom „Jepa" Loče nad Baškim jezerom. Odhod ob 6. uri zjutraj v Ločah. Prijave: J. Wrolich tel. (0 42 $4) 21 42 Loče nad Laš^dm jezerom V nedeljo popoldne smo spremili k zadnjemu počitku na loško pokopališče 69-letno Katarino Triesnig iz Loč nad Baškim jezerom. Čeprav ni pripadala naši narodni skupnosti, je v najhujšem času slovenske zgodovine v času Hitlerjeve tiranije, v nemških taboriščih delila usodo slovenskih izseljencev. Sledila je svojemu možu z otroci v pregnanstvo, kjer je okusila tegobe kar treh taborišč. Ob odprtem grobu se je zbrala velika množica pogrebcev, med njimi mnogo bivših izseljencev, ki so prišli iz vseh treh dolin — Žile, Roža in Podjune, da se poslovijo od nekdanje sotrpinke. V imenu slovenskih izseljencev se je od rajne poslovil predsednik Zveze slovenskih izseljencev Lovro Kramer, domači pevci pa so v slovo zapeli pesem žalostinko. Pogrebne obrede je opravi) domači župnik Škotic. Triesnigovo mater bomo ohranili v lepem spominu, otrokom in sorodnikom izrekamo naše globoko sožalje. Zemlja se noče umiriti Z mariborskimi ptaninci na Dobraču V soboto 11. septembra je Planinsko društvo Maribor-Matica organiziralo planinski izlet na Dobrač in na območje Zajzere v Viševi skupini Zahodnih Julijskh Alp. Na Dobrač so mariborske izletnike spremljali naši planinci, ki so se pri poslopju, kjer pobirajo cestnino priključili Mariborčanom. Od zgornjega parkirišča na Trati (Rof)tratten, 1743 m), do kamor vodi iz Beljaka lepa sodobno zgrajena gorska cesta, so se izletniki podali peš. Pri vzponu jih je spremljala gosta megla, tako da so komaj našli planinsko kočo Ludwig-Wa!ter-Haus tik pod vrhom Dobrača (2167 m). Pogorje Dobrača spada v Ziljske Alpe. Od glavnega grebena Ziljskih Alp ga loči potok Čajna in Bela (Fellach). Poleg Obirja smatrajo Korošci za „koroški Rigi" tudi Dobrač, ki tvori z Rdečo steno (Rote Wand, 1532 m), Babo (Wabenriegel, 1445 m), Golim vrhom (1290 m) in Volčjo jamo (925 m) svojo posebno gorsko gmoto, kateri nemško govoreči sodeželani pravijo Villacher Alpe. Posebnost Dobrača je nad 160 metrov visoki televizijski stolp in pa dve cerkvici, ki se ponašata s tem, da sta najvišji v Evropi. Ena je nemška druga pa slovenska. Slovensko so zgradili 2 leti pred nemško, leta 1690. Zgraditi jo je dala Suzana Broj iz Beljaka, medtem ko so nemško cerkvico postavili rudarji iz bližnjega Plajberka. Razgled z Dobrača je menda najlepši in najveličastnejši v Vzhodnih Alpah in sega od štajerskih gora do Visokih Tur in čez Karavanke v Julijske Alpe z mogočnim Triglavom na čelu. Na zahodu sega pogled celo do Marmolate v italijanskih Dolomitih. Izredno lep je pogled tudi po Koroškem, kjer vzbujajo posebno pozornost slikoviti Rož in Žita, z Osojskim, Vrbskim, Baškim jezerom, katerim se je pridružila še zajezena Drava, ki tvori sedaj jezerom podobne površine. Medtem ko je Dobrač proti severu kolikortoliko položen, je proti jugu {Q se pravi proti reki Žili zelo strm in prepaden, kar špo ."PjO ha strašni potres leta 1340, ko so se odtrgali južni obronki Dobrača, katerih skaih?le mase so zasute več vasi v dolini. Medtem ko je na južni strani potres zahteval na stotine človeških žrtev, pa grozijo na severni strani Dobrača snežni plazovi, ki so terjali že na desetine smrtnih žrtev. Da bi odstranili nadaljno nevarnost, gradijo na tem po plazovih ogroženih pobočjih zapreke, ki branijo snegu, da bi zdrsnil oziroma zgrmel v dolino. Kljub tem zaprekam pa je nevarnost plazov še vedno velika, tako da pride večkrat do evakuacije Plajberžanov. Torej Dobrač ni tako dobra gora, kot že ime pove, nasprotno velja le-ta za najbolj usodepolno goro v Evropi, saj ima na vesti že okrog tisoč, če ne še več človeških žrtev, ki gredo na račun nekdanjega potresa in številnih uničujočih snežnih plazov. Morda pa je dobra gora zaradi tega, ker skriva v svojih nederjih zdravilno toplo vodo, ki prihaja v Toplicah in v Plajberku na dan v obliki termalnih vrelcev. Zadnji potresni sunki z epicentrom v sosednji Furlaniji so močno razburili duhove, češ da je Dobrač spet v nevarnosti da se podere in zgrmi v dolino. Prepričani smo, da je ta bojazen neupravičena, kajti tisto kar je bilo dejansko nevarno da se odtrga, je že pred več kot 600 leti zgrmelo v dolino. To samo na kratko o našem Dobraču. Kot smo že prej omenili Mariborčani niso imeli sreče z vremenom. Čudovitega razgleda, ki ga ob lepem vremenu nudi, torej niso bili deležni. Šele na povratku blizu Trate, se je odprlo nebo proti vzhodu, tako da so se vsaj malo naužili razgleda, ki se jim je nudil na lepa koroška jezera. Na muti, kjer pobirajo cestnino, so se naši planinci ločili od Mariborčanov, ki so nadaljevali pot v Zajzero in prenočili v planinski koči Rit. Attitio Grego. Naslednjega dne so se nekateri povzpeli na Poldnašnjo Špico (Jot di Miezegnot, 2087 m), na povratku pa so še obiskali Višarje, kjer so lahko ugotovili, da je močni sobotni potres poškodoval tudi višarsko cerkev, saj sedaj v stolpu zijajo široke razpoke. Na povratku skozi Koroško so se ustavili na Reki v gostilni pri Primiku, kjer so se okrepčali in se ponovno srečali ter poslovili od koroških planincev. IVAN CANKAR 6 Zgodbe iz doiine šentflorjanske „Kaj me ne poznate, gospod župnik?" je vprašal smeh-gaje, z zelo prijetnim, mehkim glasom. V tej lepo zveneči mehkobi je bilo celo nekaj plahosti, ki je bila ostala neznancu pač še izza življenja. .Ne, prijatelj, ne poznam te!" je odgovoril župnik odkritosrčno. „V tvoji suknji je bil listek z imenom .Polikarp'; mrtpak takega imena, oprosti, ni imel še živ človek na svetu. ^ ač sem že krstil tisoč ljudi v dolgih dneh svojega pastiro-^anja, toda ne spominjam se, da bi bil kaznoval nedolžnega človeka z imenom Polikarp . . ." Resnično se je vzdignil neznanec na odru, uprl se je ob Ijesni komolec, sklonil se je bliže k župniku, svetle oči so "'le zdaj široko odprte. ..Domislite se, gospod župnik, domislite se!" V enem samem trenotku je preletel župnik v svojih mislih dolgo vrsto let ter se je ustavil v davni preteklosti. Ustavit je — kri mu je ginila iz lic in začel se je tresti po vsem kjvotu. Iztegnil je roko proti neznancu in se je umikal z okornimi nogami. ..Ali ste se domislili, gospod župnik? . . Smehljaj na ustnicah neznanca je bil še bolj prešeren, že Jc bil zloben, nekaj sovražnega se je svetilo v očeh. „Ali ste se domislili?. .. Zdaj sem prišel, da narediva račun. Dolga je bila cesta in skoro sem se bal, da ne izgrešim "'Ija, ali da ne obležim tam kje v jarku. Natanko ob pravem oasu sem dospel, kakor da bi bil izračuni! na minuto; toliko da s° me še nosile noge in niti moči nisem več imel, da bi si bil Peskal pošteno vzglavje . . . Vedel sem, da pridete nocoj, in T° je, da ste prišli... Narediva račun!" Skrčil je tudi kolena, vzdignil se je čisto na odru in se Jf napravljal, da bi vstal. ! Župnik je iztegnil obedve roki in je pokleknil. „Usmili se v imenu božjem, usmili se starca!" V istem hipu je legel neznanec na oder, glava je udarila ob les in nato je ležal iztegnjen, roke ob životu, popolnoma kakor prej; tudi oči so se zaprle in le skozi ozko špranjo je gledala motna, mrtva belina. „Tebi, o Bog, čast in hvala!" je zavzdihnil župnik. Pot mu je lil od čela, tresel se je po vsem životu, in ko je vstal, je komaj premaknil nogo; šel je sključen, težko sopeč, kakor devetdesetleten starec, ki gleda v tla in išče groba . . . Ob durih je bilo v izdolbenem črnem kamenu par kapljic blagoslovljene vode. Župnik je pomaknil vanjo prste in se je najprej pokrižal, nato je poškropi! v znamenju križa tudi mrtveca. .Počivaj v miru!" Naglas je izpregovoril, toda nič vere ni bilo v tem glasu, trepetajočem od groze. Poslednjikrat se je ozrl na mrtveca ; in zdelo se mu je, da strmi vanj skozi špranjo med trepalnicami ... Še svetlejša je bila mesečina, ko se je vračal župnik preko pokopališča. Jasno je bilo kakor podnevi; sence so bile bolj krepko začrtane, svetloba je bila žarnejša nego v soncu; razdalje so se izpremenile; vse stvari so bile bližje in manjše. Tam v dolini je ležala vas in bele hiše so bile tako blizu in tako majhne so bile, da bi se človek sklonil ter pokril z dlanjo vso dolino. Župnik je zaprl železna vrata in se je vračal počasi ob zidu, ob vrtu proti farovžu. Zelo dolga se mu je zdela pot in truden je bil. Ko je dospel na dvorišče, je stopal potihoma in oprezno, da bi ne hreščal pesek pod koraki. Prav tako potihoma in oprezno je odpiral duri, da bi se morda ne vzdramila kuharica, poslušala še v polspanju, nato poskočila strahoma ter prižgala svečo. Plazil se je po stopnicah, kakor tat je odpiral duri v spalnico. Ves utrujen in bolan je sedel na stol poleg postelje in je zakril obraz z rokami. .Hudo si me kaznoval, o Gospod!..." Danilo se je komaj, ko so sedeli v kuhinji hlapec, kuharica in dekla. „Take noči še ni bilo!" je zavzdihnila kuharica. „Kaj nisi slišal, Miha, kako je hodilo po dvorišču, po stopnicah?" Tudi Miha je bil ves zaspan in zlovoljen, kakor po pre-čuti noči. „Seveda sem slišal! Mimo okna je šlo, prav dobro sem videl, ko sem se nenadoma vzbudil; tam na cerkvi se je zibala senca ob zidu .. ..Poslušam, poslušam," je pripovedovala dekla, .in slišim, kako se plazi mimo okna kakor tat. Kri mi je zastala — vedela sem precej, da hodi okoli tisti razbojnik, ki je umrl ponoči v hlevu, Bog mu daj večni mir in pokoj! Od strahu si ne upam dihati; on gre prav mimo okna, zadene se s komolcem obnje in gre dalje. Daleč je že bil, ko vstanem in vzamem molek in stopim k oknu. Kaj sem videla tedaj, o ljudje krščanski? Nekdo hodi po pokopališču, postane pred velikim križem, odpre duri v mrtvašnico. Tisti človek je bil, ki je umrl ponoči v hlevu . .." Vsi trije so se pokrižali. „V tej hiši ni vse po pravici!" je govorila kuharica tiše, skoro šepetaje. .Zakaj je prišel naravnost v farovž in je umrl tam, tebi nič, meni nič? Pa zakaj se plazi zdaj tod okoli, ne zadobi miru?" Spogledali so se in vsem trem je zakljuvala v srcu ista misel. .Nocoj ne bom zatisnila očesa!" je potožila dekla. .Zakleni, Miha, zakleni varno vse duri — Jezus, če bi prišel v sobo, stopil k postelji! Razbojnik je bil v življenju. . ." Miha je stresel z glavo. „Ne pomaga nič, zapirati duri ... Ko sem bil v mestu, pomislite, kaj se je zgodilo tam. Leži v mrtvašnici družba mrličev, brezbožnih ljudi, potepuhov, ki so si bili sami končali življenje z neverno roko. Trdno so bile zaklenjene duri — toda zjutraj, glejte, leži pred durmi, ves potolčen, star in nemaren Žid. Ponoči, opolnoči, so ga bili pretepli tovarišj ter so ga vrgli iz mrtvašnice, ker je bil ostuden in je dišal neprijetno. Taki so ljudje!" Kuharica se je stresla od groze. M — $tev. 39 (1780) Otroka ne smemo strašiti 5o starši, ^i straše ir: rtaivne otrobe z Ja/rot:i, cigarti, čarovnicarr:i ir: poJo/