izhaja vsak četrtek in velja a rc&nlno vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo teto € K, pol lc!a 2 K ta za četrt leta 1 K. Naročnina u NetaSjo 6 K, za druge bvenavstrijske dežele 8 K. Kdor hodi sam po njega, plači na leto samo 3 It - Naročnina se peSDja na: UpraveJitvo „Slovsrvkesj» Gospodarja" v Maribora. ~ List se dopoiflja do odpovedi. — Udje .Katoliškega tiskovnega ¿reltvs* dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi »taneje tO vin. — Uredništvo: Koroika cesta itev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravniitvo: Koroška cesta itev. 5. tpreieaa naročnino, inserate in reklamacije. Za Inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 18 vin., ali kar je Isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku .Mata »——fn" stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvista 24 vhv, Izjave in Poslano 36 vin. — Inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprtc reklamacije so poštnine proste. pouk in zabavo. List ljudstvu v Maribar, dne 11 • mala 1916. ¿S. in. .1 ...... . I , , „. ..,_„ Nemški odgovor Severni A meriki. Zadnji četrtek, dne 4. maja, je izročila nemška vlada severnoameriškemu veleposlaniku v Berolinu ®voj odgovor na grožnjo predsednika Wilsona, da pretrga a Nemčijo prijateljske zveze, ako ne spremeni načina svojega bojevanja s podmorskimi čolni. Nemčija je Ameriki odgovorila, da se načeloma ne more odpovedati uporabi podmorskih čolnov proti trgovskim ladjam, pač pa je ukazala poveljnikom svojih podmornic, da- morajo v bodoče postopati po predpisih mednarodnega prava in da ne smejo uničevati trgovskih ladij brez svarila in ne da bi rešili na ajih se nahajajoče ljudi, izvzemši ako bi se ladje u-pirals ali pa skušale bežati. Nemški odgovor torej ne razločuje več v tem o-et pod angleško vojaško silo; ustaše je vojaštvo polovilo in več voditeljev je že balo obsojenih na smrt, nekateri med njimi že celo ustreljeni. Po Irskem hodijo vojaški oddelki od vasi do vasi in iščejo pri Ircih orožja. Kdor prostovoljno ne odda svoje puške, ga smatrajo za usta-ša. Ustašem se zapleni vse njihovo premično in nepremično premoženje. Anglež se še na ubogo družino ne ozira, ampak jo vrže na cesto. Mesto Dublin, kjer je bilo središče upora, je zelo upostošeno. Blizu 200 hiš je uničenih po požaru ali drugače poškodovanih. Po končani ustaji so po u-lioah pobrali ranjence, katerih je bilo več stotin. Že drugi dajn je od teh umrlo ¿'bolnišnicah 166 vojakov in 22 upornikov. Koliko pa znašajo skupne žrtve, se menda nikdar ne bo izvedelo. Da je ustaja tako hitro in za Irce neugodno izpadla, se navaja več vzrokov. Prvi in poglavitni v-zrok je angleška vojaška sila, ki je bila hitro po izbruhu upora na licu mesta, ker so uporniki pozabili prerezati poleg brzojavnih tudi telefonske žice in je tako vojaška oblast lahko takoj poklicala vojaštvo na pomoč. Drugi vzrok j«: pomanjkanje uspešnih priprav na strani upornikov. Voditelja upornikov lorda Casementa so Angleži z njegovo ladjo in orožjem v-red, ki ga je hotel utihotapiti na Irsko, že na morju ujeli. Tretji vzrok pa je needinost med Irci. Na Irskem ste dve stranki. Irska narodna stranka, kiatera je odločna nasprotnica ustaje, hoče pridobiti Irski svobodo ustavnim potom in se bori v angleškem državnem zboru že več let za takozvano „homerule"-postavo, po kateri bi Irska zopet dobila svojo lastno samoupravo. Velika večina irskega ljudstva, pred v-sem izrecno katoliški Irci., so navdušeni člani narod- ne stranke in odločni nasprotniki oborožene ustaje. Del Ircev pa si je ustanovil organizacijo „Sinn-Fe-in", katera je že več let organizirala upor, zbirala med bogatimi Irci v Ameriki denar in čakala ugodnega trenotka. da udari po tiranskih Angležih. Sedaj, ko ima Anglija večino svojega vojaštva na raznih bojiščih, so „Sinn-Feinovci" smatrali za ugodni trenotek in so udarili, žal da neuspešno. Na tisoče navdušenih Ircev ječi sedaj po ang,ieških ječah, kjer čakajo na obsodbo. Irski narod sicer z ustajo ni dosegel zaželjene svobode, a pokazal vendar je,, da še živi in da še po več sto letih aingleškega suženjstva ni izgubil upanja na svojo svobodo. Irski minister Birrel, kateremu so Angleži očitali, da je vedel, da se pripravlja ustaja,! a se za njo ni mnogo zmenil, je odstopil. Na njegovo mesto je imenovan prejšnji angleški minister za naselbine Haroourt. Novejša poročila pravijo, da so Angleži pobite in postreljene Irce kar brez rakev, zavite v posebne halje, zagrebli v zemljo. Do 7. maja so tako pokopali 112 oseb, med njimi 20 žensk. Nekaj o naši mornarici. Kontreadmiral Aleksander Hansa, poveljnik o-nega brodovja, ki se je zmagoslavno udeležilo naših bojev proti Lovčenu, se je izrazil nekemu poročevalcu, da odkar so se končali boji proti Lovčenu, vlada popolni mir, izvzemši slučaje, da odbijemo manjša podjetja,, katerih se večinoma udeležujejo naša letala in podmorski čolni. Zdi se, da je izgubil sovražnik popolnoma ofenzivni (napadalni) duh. V začetku so se gibali le Francozih Od novembra 1914 pa, ko so se pokazale pred Kotorom francoske ladje in so mogle komaj rešiti svojo oklopno križarko „Waldeck-Ro-usseau", da se ni potopila, se niso nič več pokazali. Kakor vemo, so se odslej zadrževali v južnem Jadranskem morju. Odkar je torpediral naš podmorski čoln „štev, 12" francosko ladjo „Courbet", niso prišli Francozi nič več v severno Jadransko morje. Kasneje so podvzeli le manjše izlete s podmorskimi čolni, ali po izgubi svojega podmorskega čolna „Curie" so postaji zelo previdni. *'Ko nam je napovedala Italija vojsko, smo mislili, da bo pričel sovražnik z ofenzivo na morju. Mi OSTER. Zvezdnato nebo. Lepe zimske prikazni nočnega neba so že izgi-■ll». Zvezdnato nebo nam kaže ¡»recej izpremenjeno lice. Ce hočemo najti zvečer Severno zvezdo, j« že to nekaj novega. Veliki voz stoji namreč narolfe proti zimskemu stališču, kakor da bi bil pre-obrninn. Tudi je višje kakor S e v e r n i c a. Ce tedaj hočeš najti S e v e r n i c o s pomočjo Velikega roža, moraš podaljšati črto od zadnjih dveh koles 5-krat navzdol,' dokler ne prideš do precej svetle «vezde, ki je-prva zvezda pri ojesu Malega vo> z a. Stališče Velikega v o z a je po priliki tako: Zadnji keleRi • ! i , , Oblika Malega voza pa je: SeTernica * • » * e s pomočjo Velikega voza še lahko najdeš zdaj najlepšo zvezdo na izhodnem nebu. Oje Velikega voza kaže proti izhodu. Dolžino tega ojesa prenesi trikrat naprej proti izhodu v isti zakrivljeni smeri, kakor je zakrivljeno oje, tedaj prideš do svet-lo-rudeče zvezde na izhodu, visoko zgoraj na nebu, H se imenuje A r k t u r. Barve je rudeče kot Mart. Najbolj značilne in zanimive zvezde so pa sedaj na zahodu. Tam je te dni izginil O r i o n s svojimi „Kose i" itd. Nazadnje je vzel slovo zeleni S i-r i j. Pač pa najdeš zdaj na zahodnem nebu največo zvezdo Večernico ali Venero. S pomočjo Venere lahko najdeš več drugih zvezd. Ker se nam piše, naj bi natamko označili, kako je najti katero zvezdo, zato hočemo tudi to bolj obširno povedati. Merilo naj bode dolžina ojesa (3 zvezde) Velikega voza. Od Venere je v dvojni dolžini ojesa proti levi navzgor velika zvezda na samem z imenom Saturn. Od Venere na desno malo navzgor v trikratni dolžini ojesa je svetla zvezda, ki se imenuje K a p e 1 a v ozvezdju „Velikega voznika." Od Venere na levo skoro v isti višini je v blizu št;rikratni dolžini ojesa večja zvezda „P r o k y o n." Od Saturna navzgor sta v dvojni dolžini ojesa K a s t o r in P o 1 u k s, dve svetli zvezdi, ki sta druga poleg druge v razdalji polovice ojesa. Od P r o -k y o n a v pravem kotu s črto proti Saturnu n& levo navzgor je krvavo-rudeči „M a r t", zvezda, ki ima ime po poganskem bogu vojske, Martu. Mart je zdaj v bližini več lepih zvezd, ozvezdje Leva, v katerem se imenuje najsvetlejša zvezda spodaj R e -g u 1. Mart je v zimskem času začel izhajati globoko spodaj na izhodnem nebu. Zdaj je prišel že tako daleč, da izhaja visoko zgoraj na nebu, pa vendar le že na zapadni strani. Bliža se tedaj za»pnu. Ali bo takrat minila vojska, ko bo se ta grozeč veli-kaš odpravil naprej, da izgine s pozorišča? Prosim, vozno karto^v Jeruzalem! S—. Zdaj so še seveda redki, ki si na ta način kupujejo vozni listek. Ko neha vojska, bo pa tudi to slišati večkrat, Nedavno je naznanil naš list, da ovirata vožnjo do Jeruzalema po suhem še dve gori — Taver (Tauros) in Aman (Amanos) v Mali Aziji. Sedaj pa izvemo, da je amansko gorovje že premagano. Dne 1. februarja t. 1. se je otvorila ta proga in sicer kot ozkotirna Železnica. Ostane še tedaj samo taver« >sko gorovje, kjer še mogoče v dveh letih ne bo izgo-tovijena železnica. Sicer jo manjka tu samo še 37 do 38 km. Pa težave so velike. Na tej taverski progi je n. pr. na progi 13 km 17 predorov, ki so dolgi 8390 m. Zato gre delo tako počasi naprej. Kdor bi hotel tedaj potovati v letih 1916 ali 1917 po suhem v Jeruzalem, bi moral potovati čez Taver peš ali z navadnim vozom v rojstno mesto sv. Pavla, Tars. Teh 37 do 38 km ni nikaka ovira. Koliko pa stane, prosim, vozna k a r t a v Jeruzalem? Tudi na to se že lahko odgovori. Od začetka se nam je voziti z balkanskim • ï > - i. •• strm 2. sami amo mogli z ozirom na neznatno število naših vojnih ladij pričeti le z manjšimi podjetji, čeprav že smo Italijane pogostokrat izzivali. Na ponovno bombardiranj« na italijanski izhodni ohlali" ležečega vojaškega ozemlja so enkrat odgovorili z brezuspešnim obstreljevanjem naše železniške proge nad Dubrovnikom. Drugič jim pa ta stvar ni šla tako gladko izpod rok. Mi smo namreč pričeli s protinapadi, katerih uspeh je bil ta, da je naš „P 4" potopil njihovega „Garibaldija.." Ob istem času so hotele nekatere italijanske križarke in torpedni čolni napasti našo ï*. menjadajajno postajo; ko so pa izvedeli, da ježe njihov „Garibaldi" potopljen, so se hitro umaknili. Od tega časa se Italijani niso premaknili. O-praviti imamo s sovražnikom le tedaj, kadar se poka-že semtertje kak angleški ali frai^sl* podmorski čoln. Njihovi poskusi, da bi izvedli kaj uspešnega, so se končali s tem, da smo potopili njihova 2 podmorska čolna „Cresuel" in „Mong." Kakega laškega podmorskega čolna v južnem Jadranskem morju pa sploh ni videti. Podjetje našega brodovja je bilo moteno samo enkrat in sicer pri obstreljevanju sovražnih baterij in ladij pri Draču. Italijanska križarka „ Quarto" je napadla naše znatno manjše brodovje. katero se je moralo umakniti. Kar se tiče ofenzivnega duha našega brodovja, je bil v začetku tako velik, da smo morali posebno mlajše častnike in moštvo v pravem pomenu besede držati nazaj. Naša podmorska vojska se je razvila čisto drugače, kakor smo si to predstavljali. Med velikimi e-notami ni prišlo nikoli do bojev. Za dosedanje uspe-ho se moramo zahvaliti pretežno mladim častnikom, nadalje moštvu podmorskih čolnov, voditeljem letal in spremljevalcem, končno poveljnikom podmorskih čolnov in sličnih majhnih enot. V inozemstvu tudi na-zivajo to vojsko „vojsko kapitanov in poročnikov." Vojska je za mornariško mladino izvrstna šola in moram povdariti, da je njeno navdušenje za njo še tudi sedaj tako veliko, kakor v njenem začetku, morem celo reči, da po vsakem podjetju še zraste. Ne vsem, temveč le nekaterim! (Beseda z bojišča.) Na bojišču, dne 29. aprila 1916. V par mescih bo dve let', odkar se je pričela ta krvava svetovna borba. Na tisoče mož ' je zapustilo doma svoje žene in otroke, sinovi svoje stariše, brar to in sestre. Mož se je solzil, ko je zapuščal svojo ženo in male otroke, in marsikateri mož se ni solzil zastonj. Morebiti je videl zadnjikrat svojo ljubo družino, zadnjikrat stisnil roko svojim dragim, dal zadnji poljub svoji zvesti ženi in ljubim otrokom. Mnogim pa še ljubi Bog ni odrezal niti življenja, ampak žive zadovoljno in srečno, mož na bojnem polju, žena z o-troci pa oskrbuje zvesto njuno gospodarstvo ter poroča pridno novice svojemu ljubemu možu. Njemu z-vesta prosi in moli z otroci za srečno svidenje, za zdravje, njuno trpljenje in težave jima je lahko prenašati. Poglejmo pa zdaj še enega moža, katerega od daleč poznaš, da ga razburja nekaj strašnega. Nje- ekspresnim vlakom, ki gre z Dunaja v Budapešto, Belgrad, Niš, Sofijo, Plovdiv, Odrin in Carigrad. Ta proga Dunaj—Carigrad je dolga 1750 km. Vlak vozi 2 dni in 2 noči ter stane okoli 160 K, ako imajo krono normalno veljavo. Pro^a Carigrad (oziroma Haj-dar-Paša, kakor se imenuje carigrajska postaja onkraj Bospora na azijski strani)—Jeruzalem je dolga pa okoli 2250 km in stane okoli 240 K. Vožnja z Dunaj* v Jeruzalem stane torej okoli 400 K v II. razredu. Kaj pa z Jeruzalema ne gre naprej železnica v Egipt? Seveda. Zdaj med vojsko je sicer to ožje vojno ozemlje. Vendar je železnica skoro že gotova. Ako ne bi bilo vojske, bi pa Turki ne mogli delati te železnice. Angleži so jim namreč vedno branili, ker bi se s tem ogroževale — „angleški« koristi" v Egiptu. Proga Jeruzalem-Egipt se odcepi od proge Jeruzalem—Jafa nekako v sredini to proge, pri postaji Sedžed. Proga Jafa—Jeruzalem je dolga 87 km. Od Jeruzalema do Sedžeda je 47 km. Od Sedžeda gre nova železnica v najjužnejši kraj sv. dežele, v Bir es-Seba, staro mesto Bersaba. Proga Sedžed—Bersaba je dolga 65 km. Iz Bersabe je zdaj napravljena lepa avtomobilna cesta skoz He-bron in Betleliem v 80 km oddaljeni Jeruzaflem. Iz Bersabe gre železnica naprej proti Egiptu, Uradno je priznano, da je napravljena železnica že kakih 50 km naprej do postaj«1 E1 Audže. Angleški časniki pa izjavljajo s strtiiiom, da. je železnica oddaljena od Sueškega prekopa samo še 40—50 km. Ta zadnji ostanek bi bil hitro gotov, ker je v ravni puščavi. Toda tu je že egiptska fronta. Ce potisnejo Turki Angleže nazaj čez predor, je železnica takoj gotova do predora. Od predora v notranjščino Egipta je pa že dovolj železnic. gov obraz je poln obupa, njegove oči polne sovraštva in jeze, njegovo srce črta grozne čine. Kdo mu je povzročil vse te strašne in grozovite skrbi, ki ga tarejo in mučijo? Poročilo o nezvestobi njegove žene ga je ranilo, kakor smrtni meč, ter vzbudil v njem strašne namene. Mož tukaj stoji pred sovražnikom ter prenaša vse napore, prenaša zimo in vročino, žejo in lakoto, leži na trdem kamenju in nima ¡?.ame, da bi položil na njo svojo trudno glavo, nima minute mirnega spanja, nobeno minuto ni varen svojega življenja, preliva kri za domovino, stori vse, da bi pomagal obvarovati preljubo mu domovino in njene narode. Primerjaj, žena, kakšna je pa tvoja postelj, kakšno je tvoje stanje. Ali nisi srečna v primeri z našim težavnim in nevarnim stanom? Žena, žena, kaj delaš s svojim možem, kateri te je ljubil in ti je bil zvest? Ali zasluži to on, ki si mu obljubila z\^estobo in ljubezen. Njegove solze in žalost vpijejo za maščevanje. Bog drži tudi nad teboj oster meč, s katerim bo neusmiljeno udaril, kakor tepe z vso srditostjo že skoro dve leti ta pregrešni svet. Žena, ali se ne sramuješ, ko čitaš v časnikih, kakšen je dandanes ženski spol, ki kakor divja druhal streže svojim strastem na ta ali oni način? Kmalu bo že neumna živina imela lepše obnašanje. Nočem navesti žalostnih dogodkov, katerih se je žal že več zgodilo in se še godijo. Ali ni tvoje obnašanje meč v srce onim mnogo-mnogoštevilnim vrlim ženam, katere so poštene in zveste svojim možem, katere svojo prisego in ljubezen zvesto spolnjujejo in ki molijo za može ter storijo vse, s čimur bi jih mogle razveseliti? Ali nisi kriva ti njih solz in vzdihov, ker morajo prenašati s teboj vred omajdeževano ime tvojega spola? Do vrhunca je prekipela tvoja krivda! Gorje, ko pride zopet čas miru! Kam boste šle, kam bežale od sramote, ko pridejo Vaši preizkušeni in zmučeni možje nazaj? Ah jih boste upale pričakati? Za stoletja ste osramotile ženski spol! Kaj pa ve dekleta? Tudi pri vas ni vse v redu : Kakor konji brez uzde se nahajajo pri vas v vaši sredini dekleta, katerim pač prisoja drugačno ime. Vzdignite se, ve poštena dekleta, ve poštene in zveste žene, ter branite vaš doslej spoštovani spol! Poglejte, kako propada, poglejte, kako se sramoti pred celim svetom! Nihče več ne zaupa, nobena obljuba nima več veljave. Vzdignite se, ve, bodite kakor straža, da si ne bo pridobil hudi duh vsega ženstva! Kazsolziti se mora pošten človek nad obnašanjem nekaterih poživinjenih žensk. Pomislite, take ženske, kako odgovornost si nalagate na vašo že itak obloženo dušo! Kakšna bode mladina, katera vse natanko opazuje in zasleduje, kako se obnašate ve ? Ali se ne spominjate besed sv. evangelija, v katerem pravi naš Zveličar: „Gorje svetu zavoljo pohujšanja! Kdor pa pohujša katerega teh malih, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se poto-i>U v globočino morja." Kakšno boste imele odgovornost na sodni dan ? Vse vas bode tožilo, vse kazalj na vas. Kako boste obstJale? Mogoče, da boste rekle: Vsak pometaj pred svojim pragom! Dobro, opomnim pa, da takih smeti nimamo pred našimi pragi in so tudi pri vas brez potrebe. Ne bodite pa užaljene vsled tega mojega dopisa ve poštene in zveste žene, ve pridna in dobra dekleta, ampak storite to, kar je v vaši moči, da se zatere ta kuga, da se ne bode ime vašega spola postavljalo v sramoto, temveč da bodo žene in dekleta v veselje domovini, v veselje nam, ogledalo lepih čednosti mladini, ljubemu Bogu pa, da bomo vsi podložni otroci. Častiti gospodje duhovniki, prav prisrčno vas prosimo vsi iz bojnega polja, bodite nam posredovalci pri naših zgoraj navedenih željah in prošnjah! — Vas pozdravlja vaš prijatelj F. B—z—a, četovodja, 10.-87. stotnije. Odgovor ženi s Pohorja. Posestnik in trgovec konjiškega okraja nam niše- V 17, številki „Slovenskega Gospodarja" opisuje „žena s Pohorja" položaj najemnikov. Dovolim si kot posestnik in trgovec na isti članek svojo opazko: Najemnica se pritožuje, da ne dobi zemlje v najem in da ista leži v pušči. To ni res! Ako bi imel kmet zemlje več kot je sam potrebuje in bi bila opuščena, bi imela gotovo občina, oziroma žetvena komisija, pravico jo oddati. Najemnica naj se samo pritoži in gotovo ji bo pomagano. Kar se pa tiče žganeev | in krompirja, pa rečem, da je dandanes vsak gospod in kmet ž njimi zadovoljen, samo če jih ima. Meso si pri današnji draginji more le malokdo kupiti. Omenim naj še položaj trgovcev. Najemnica želi, da bi bile na vsem blagu označene najvišjo cene. Dobro M bilo to tudi za nas male trgovoe »a deželi, a iste naj se označijo že v tovarnah is r židovskih zalogah in ne šele tukaj. Omenim naj le petrolej. Kupil sem ga, ko še ni bilo označenik najvišjih cen in imel sem potem, ko so se označile aajvišj® cone, 12 vinarjev pri 1 litru izgube. Zakaj se ws* cene o-zoačile že v velikih zalogah? Gotovo bo no vojski, kakor pravi najemnica, mnogo revežev, kakor tudi mnogo milijonarjev. Pa med malimi trgovci menda ni nobeden tako srečen! Pač pa bo šla, ako vojske še ne bo kmalu konec, — marsikatera mala trgovina spat. Da bi pa po vojski ne bilo toliko revežev, bi marsikatera žena, katere mož je pri vojakih in dobi ona visoko porjpore. lahko kaj prihranila. Najvišje c«ne za drva V zadnjih mescih so oene za drva poskočile tako, da je sklenilo cesarsko namestništvo jim določiti ceno. Cene se razlikujejo po tem, ali lastnik gozda sam dobavlja, drva ali pa jih drug prodajalec prodaja n'a drobno občinstvu. Po teh cenah se je treba na vsak način ravnati, da se izognete sodnijskemu preganjanju zaradi navijanja cen. Primerne cene so te-le: I. Za prodajo drv po producentu (.lastniku gozda) loko železniška postaja, kjer se nalagajo, za polena in nekaiane hlode za kubični meter: 1. iz gozdov, oddaljenih do 3 km od postaje za nalaganje drv 14 K; 2. iz gozdov, oddaljenih 3—8 km ofl postaje za najlaganje drv 16 K; 3. iz gozdov, oddaljenih čez 8 km od postaje za nalaganje drv 17 K. Daljava od železniške postaje za nalaganje drv se meri po cestah in potih, ki so pripravni za izvoz drv, torej ne mogoče po ravni črti po zraku od prostora, kjer ležijo drva v gozdu do železniške postaje, 11. Za prodajo drv na drobno neposrednimkon-zumentom (po lesnih trgovcih, trgovoib z mešanim blagom in branjevcih): 1. za hlode, 20 cm na dolgo, za kubični meter a) iz trdega 6.90 K, b) iz mehkega lesa 6.90 K. 2. Za polena., 20 cm dolge kalane plohe a) iz mehkega lesa po 30 kg 2.70 K. b) iz trdega lesa po 50 kg 3.40 K. 3. Za trešje (za podkuriti), 20 cm dolga na drobno razsekana polena: 25 kg 211.30 K. Politične okrajne oblasti smejo, ako to dopuščajo Krajevne razmere, določiti za svoja okrožja primerno nižje cene in jih tudi objaviti. Prej pa morajo vprašati za mnenje izvedence in komisije za določitev cen. Političnim oblast m se dovoli, da smejo zahtevati potrebne množine drv na podlagi §§ 4 do 7 cesarskega ukaza z dne 7. avgusta 1915, drž. zak, št, 228, ako bi se branili lastniki gozdov ali lesotržei dobavljati po zgoraj navedenih cenah. Zahtevajo se lahko tudi še stoječa drevesa. Današnja vrednost konopelj* Med rastline, ki so dosegle tekom sedanje vojne silno visoko, vrednost, spadajo tudi konoplje. Danes stane 100 kg konopljinega prediva 250 do 300 K. Najvišja cena, 'ki se plačuje za čisto otrto predivo, znaša pa tudi do 380 K. To je tako visoka cena, da nimamo danes nobenega pridelka, ki bi se bolje izplačal, kajti pomisliti moramo, da se da na 1 oralu zemlje pridelati tudi 6—10 meterskih stotov btrtega prediva in da nam nese predivo, če ga računamo po 300 K meterski stot, celih 180*0 do 3000 K na oralu. To so pa dohodki, ki so izredno visoki. Danes pridelujemo pri nas le še malo konopelj, ker je cena v zadnjih letih pred vojno zmiraj bolj padala spričo konkurence, ki so jo delale inozemske predivnate rastline, n. pr. manla-konoplje in drugo. Le semintja se .je še ohranilo nekoliko toga pridelka. Danes je pa konopljino predivo zopet dragocen pridelek, po katerem se čimdalje bolj povprašuje in kar tero se čimdalje dražje plačuje. Tisti naši gospodarji, ki so do «adnjega sejali konoplje, jih bodo gotovo tudi letos, ker vejo, da jih čaka le» izkupiček. Prav gotovo se je tudi že eden ali drug sosed odločil za ta pridelek in je namenil kako njivo za letošnjo setev. Kdor pa konopelj še sploh ni sejal in ne pozna te kulture, ta jih letos tudi ne bo, ker mu manjka za to potrebnih pogojev in pridelovalnih sredstev, kajti taka setev se ne da v zadnjem trenutku na novo upeljati. Kar so tiče sicer uspavanja konopelj, rastejo te rastline povsod dobro, kjer nam obrodita pšenica in turščica, Glavna stvar je pri konopljah, da jim pri* pravimo dobro pognojena tla. Ce jim gnojimo s hiev- / skim »Mjjem, ga je treba 8e J^eM Todorati. ker i«' spoMladno gnojenje manj x 'u''na irtevela «b» n ivo, Kono -lje moramo se -tt ^ . . po deteljiSftih, io sočnju m ow p . stejo tudi i im =enikomerno^ose- tev irT^^pride seme ..svežo zemljo, k«r nam v tem ^ei^konS^Vohčutlj^ proti mrazu, jih seiemo Seie v drugi polovici mesca aprila ah mesca mafa drugod tudi Se do sred, mesca junija. Ker jih Z itvl .,redivo gosto seliti, potrebujemo na orar ?, nffvrrek 170 litrov ali 80 kg semena. Kdor bi hotel za prihodnje leto potrebno seme doma pridelati, naj j oseje nekaj konopljinih rastlin med krompir, med korenje ali med peso tako redko, d-i sto ¡¡o rastline : o več metrov narazen. Italijansko bojišče. Od zadn'ega irašega ¡«ročda so se na italijanskem bojišču vršili sledeči dogodki' Dne 4. m a -i a: Naši so pregnali Italijane na gori Rornbon iz več postojank in pri tem ujeli čez 100 aluncev, med njimi 3 častnike. Pri Gorici so naši sestrelili veliko italijansko zračno lad„o, - !ki je plula do Ljubljane. Ladja „e zgorela in padla na goriško vežbajlišče. Naga pomorska letala so obstreljevala Valono in Brindi-zi. V Valoni so bombe uspešno zadele baterij« in pristaniške naprave ter letalne postnje, pri Brindiziju pa vlake, kolodvor, skladišča in skupino rušilcev. Tudi v mestu je razpočilo več bomb. Sovražno letalo so takoj pregnali. Bombe so metali naši tud¡i na italijansko križarko „Marco Polo." Letala so se srečno vrnila. — Dne 5. maja: Sovražni napad na Rombon so naši krepko odbili. Na Tirolskem pri Lavaron i so naši Vrgli Italijane iz prednjih nostojank severno-zahodno od naše utrdbe Lusern. — Dne G. maja nobenih posebnih dogodkov. — Dne 7. m a. -j a: Lah je streljal na goriško obmostje in postojanke pri Sv. Martinu. Zahodno od Sv. Martina so naši z mino razstrelili sovražno postojanko. Italijani i-meli velike izgube. 'Na severnem pobočju gore Sv. Mihaela naši zavzeli manjšo sovražno opirališče. V Tiroflah živahni topovski boji. Naši let lci met'aiibom-be na sovražno taborišče v Ohioprisu, južnoizhouuo od Kormina. D n e 8. maja: Nobenih posebnih dogodkov. Minister za neodrešene Lahe, žid Barzila':, je dne 5. maja govoril v Kvartu pri Genovi, kjer je razglasil. da se sedaj Lahi ravnajo pri svojih bojih po novem načinu. Izzivajo baje naše napadanje! Prej so bili bolj prešerni, oni so nas napadali ter korakali proti Dunaju. O tem korakanju se je Barzilaj žalostno izrazil, da še je pot dolga in težavna. Zopet italijanski zrakoplov nad Ljubljano. Ob izlivu Vipave pri Majnici je dne 4. maja priletel velik italijanski zrakoplov čez naše soške postojanke ter krenil ob Idriji proti Ljubljani in Zalogu, ne da bi bil napravil z metanjem bomb kakšno škodo. Ko je hotel na pov-ratku zo; e"t čez soške postojanke, mu je zaprl pot ogenj številnih baterij. Poleg tega se je spustilo več naših letalcev za njim. Zaman je poskušal srebrnosivi k;t, da bi se odtegnil majim brzim avstrijskim zračnim borilcem Dvakrat tako brza bojna letala so ga preletela pri Dornbergu in eno ga je napadlo s strojno puško ter ga zadelo z gorljivim izstrelkom. Goreč je padel vodljivi zrakoplov na goriško vežbališče. Iz pogorelih ostankov so potegnili trupla štirih letalcev. To je tretja uničena italijanska zračna ladja. Uničen italijanski zrakoplov. Crnovojnik Andrej Polanec, doma z Huma pri Ormožu, nam o gornjem dogodku poroča z italijanskega bojišča: Dae 4. majr* v jutro ob pol petih se je vračal sovražni italijanski, kakih 20 metrov dolgi zrakoplov s svojega ponočnega j oleta v smeri proti Gorici. Naši topničarji so ga obdali s šrapneli in aeroplani s strojnimi puškami, Končno je bil nekoliko pred Gorico smrtno zadet. Nagnil se je navpik, strašen ogenj se je vsul m obdal ga je črn dim. Bil je v nekaj trenutkih z vsem skupaj uničen. Vellkanoč v snegu. Slovenski ; ionirii nam pišejo s koroške fronte: Bili smo nekaj časa v ozadju. Ker se nam je bližala Velikanoč, smo se jeli razgov&rjati, kam cia letos pojdemo po pisanko. In že v soboto zvečer dobimo povelje, da nai gremo k Lahom gledat, če še i-majo kaj polente za Velikonoč. V nedeljo jutro, ko smo po navadi doma začeli segati po blagoslovljenih rečeh, smo se tukaj začeli pomikati proti sovražni! u. Pot nn.ša je bila čez planino, kjer nam je grozila burja in silen dež. Premočeni smo dospeli na pol hriba, kjer nas je dež začel polagoma zapuščati in obiskovati sneg. V sneženem metežu smo šli na vrh te visoke planine. Kjer bi drugače imela biti na prostem cesta, so bili sedaj iz velikanskega snega klanci 4 do 5 metrov globoki, po katerih smo šli naprej do cilja in se tam naselili blizu polen ta rjev. Bili smo mokri in so tresli oíd mrazu, da še morda nikdar ne Inlco in ' ližala se je noč. Sedaj se je šlo za prenočišče tu v tem. j Liste m kraju, kjer ni nobenih hiš, a slovenski junak ne izgubi kor jže. Iskrene pozdrave pošiljamo iz sneženih planin vsem domačim in čitateljem „Slovenskega Gospodarja": desetnik Alojz Uhl, doma iz Jarenme; poddesetnik Alojz Pupaher od Sv. Duha; poddesetnik Anton Mitri iz Postojne; pionir Feliks Ne rat od Sv. Ruper-ta; pionir Ivan Doki od Sv. Antona v Slow gor.: pionir Franc Planinšič od Sv. Lovrenca; Ivan Se-devčič: Friderik SelinšeV, doma od Sv. Jianža na Drav. ¡¡olju. Slovenski smučarji na UKM) m visoki «oH. Desetnik Ivan Mir od Sv. Jurija na Ščavnici nam piše z italijanskega bojišča: Nekega dne je Italijan začel močno razbijati. Kosci granat so se valili po skalovju. Svet se je tresel. kakor da. hi bi! nastal potres. Vedeli smo. kaj da namerava. Kmalu smo bili pripravljeni z nasajenimi bajoneti in smo ga pričakovali. Na še minulo četrt ure, že je zakričal svoj „Ava.nti! Avanti!" Sovražnik se mi bli/a vedno bolj, kmalu ga doh'm na cilj. j Najbolje so mi služile ročne uran ate. Italijani so se ; kar kadili (¡o kamenju. V najboljšo pomoč nam je bilo vrlo topništvo, ki je streljalo iz vseh kalibrov. Sovražni napad smo srečno odbili. Veselo je bilo gledat' kako so se kadili ■ olentarski klobuki v zraku. Se nekaj dni poizneje se igral vihar z itnKjanskii-mi peresi po planini. Res smo imeli lansko leto hude napade v Galiciji, ali takih kot tukaj pa še nisem občutil. Nikdar ne pozabimo na ljubega Boga in ga prosimo, naj nam stoji ob strani in nam da zmago v naše roke. 2e 16. mesec teče, kar se nahajam na bojnem polju. Bil sem enkrat lahko ranjen, odlikovan z bronasto in srebrno hrabrostno svetinjo II. vrste. Cil sem in zdrav, četudi sem sedaj 1900 m visoko doma. Prisrčne pozdrave pošiljajo: Desetnik Iv. Mir iz Rožičkega vrha, pešec Viktor Zamuda iz Drago-tinskega vrha pri Sv. Juriju nk Ščavnici, Jož. Stif-tar iz Radgone. Jožef Kupec iz Celja, vsi pri alpin-skih smučarjih. f rala zadnji steber druge francoske črte pred Verdu-j nom. A si naši pogreški se sedaj maščujejo. Gotovo je, da francoska kritja niso popolnoma varna pred težkimi i emškimi topovi, dočim so nemške postojanke veliko boljše izdelane. 800.000 Francoz« v pn Vttdunu. O zavzetju „višine 304'" piše vojaški strokovni pisatelj Moraht sledeče: V teh hudih francoskih obrambnih boj h za Ver-jdun je pač umevno, da se opetovano bavijo nemška in francoska uradna poročila z vprašanjem o izgubah. Kakšen ie položaj pred Verdunom, se vedno bolj vidi iz naraščajoče' uporabe sil, katere mora zastavljati nesrečna Francija v tej dobi vojske. 51 francoskih divizij se je nahajalo v brezuspešni borbi, da bi zrušili nemške napade na Verdun. Med temi se nahaja SOO.OOO mož, kakor se zdi polovica trenotno še za boj sposobnega moštva francoske armade. Povsod, kjer so Nemci dosegli us; che na izhodu in zahodu, se jim je to posrečilo z manjšim številom čet. Glavna pogoja za izvojevanje zmage sta kakovost čet in duh vojaštva. Ta vrednost pa je pri nemških četah vedno večja. — To si naj dobro za; omnijo nasprotniki in tiste nepristransko države, ki zavidajo Nemčijo. Turška bojišča. Ple» v K u t - e 1 - A m a r i je bil izredno velik. 40 topov, 20 strojnih in 5000 drugih pušk, vielikans-ka množina, streliva in vojnega gradiva je prišla v last Turkom, Angleži se v Mezopotamiji po porazu pri Kut-el-Amari polagoma umikajo. Ob Sueškem prekopu se je dne 1. in 2. maja vršil pri kraju Katija vroč boj. Turki so premagali ce-I lc angleško brigado in zapodili v beg. Turki so od-; vzeli Angležem 240 glav govede, 120 kamel in veliko | množino drugega vojnega gradiva. — Z bojišča ob Vdenu (ob R u d e č e m morju) prihaja zakasnelo poročilo, da so Turki v bitki dne 15. in 16. marca pobili 3000 Angležev. Rusko bojišče. V rumunskih listih krožijo dan za dnevom vest, ki so očividno poslane iz Rusije, da v Besarabi-ji pričakujejo prihod carja. Ob enem se tudi poroča iz Rumunije, da Rusi že več kot mesec dni delajo v bližini rumunske meje strelske jarke in okope. Ali je to počet e samo slepilo, ali se Rusi res več n9 zanesejo na Rumune? Sicer pa vlada na celi ruski fronti že delj časa precejšnji mir. Edino ob besarabski črti in ob Strypi se od časa do časa, oelašajo ruski topovi. Francosko bojišče. Boji pred Verdunom so na obeh straneh Moze postali zo; et živahnejši. Dne 4. maja so Nemci na levem bregu Moze zahodno od Avocourta zasedli .'nekaj francoskih jarkov, na izhodni strani pa so vrgli Francoze iz večili okopov v smeri proti višini 304 (3 km severno od vasi Esnes). — D n e 5. m a j a so se boji nadaljevali. Francozi so zopet morali izprazniti nekaj jarkov severno od višine 304. — D n e 6. m a j a. so se nemške postojanke pomaknile dalje proti višini 304. — Dne 7. maja so Nemci zasedli vse francoske jarke na severnem pobočju višine, nekaj nemških čet se je pomaknilo celo do vr|l?a tega hriba. Francozi so pri bo ih na nož imeli velike izgube. Ujetih je bilo 1280 mož. Isti dan so Francozi srdito napadali nemške pošto anke pri i ostojanki „Mrtvi mož" (severno-izhodno od višine 304) in na obeh straneh sela Thia-umont (izhodni breg Moze). Na izhodnem bregu Moze so Nemci močno napadli francoske postojanke med gozdom Haudromont in utrdbo Douaumont, a so bili odbiti. — D n e 8. m a j a se je nemška črta na zahodni strani višine 304 pomaknile zopet dalje proti jugu. Nemci so namreč tega dne'zasedli sovražne postojanke južno od Termiten-hriba, (južno od Hauco-urta). Francozi so srdito napadali nemške postojanke pri višini 304 in pri selil Thiaumont na izhodnem bregu Moze. Uspeh zadnjih bojev je, da se je nemška. črta na zahodni strani pomaknila zopet za 1 km dalje i roti jugu. Višina 304 — zadnji steber. fz švicarskega mesta Goneva se poroča dne 9. mala,'* Nemški uspehi na zahodnem bregu Moze. tekom zadnjih 48 ur so na pariško prebivalstvo napravili velik utis. Francoska uradna poročila skušajo z na-vduševanjem ustvariti zopet ugodno razpoloženje. General Veroux obsoja, da se neuspehi na francoski strani tako hladno sprejemajo, prav mu pa tudi ni, če se radi neuspehov francoskega orožja položaj preslabo sodi. Bojna črta, tako pravi general, še ni preveč zrahljana. Seveda je višina 304 po mnenju gene- red Solunom. Vsa znamenja kažejo, da četverosporazum vendar le ni upal po grškem ozemlju prevažati srbskih? čet iz Krfa v Solun, ampak po morski poti. Uradno se i oroča. da je že 20.000 Srbov prispelo v Solun, vseh skupaj bo baje 150.000. Srbski polit:ki niso nič ka.j zadovoljni, da se še zadnji ostanki srbske armade porabi o za boje, kajti pravijo, potem bo Srbija brez možkih, četudi se zopet pridobi. Toda težko, da bi se četverosporazum oziral na to bojazen, ampak kadar pride pred Solunom do bojev, bodo Srbi zopet prvi žrtvovani našim topom in strojnim puškam. Francozi so zasedli severnozajiodno od Soluna in južno od Bitolja mesto Florina. Boj:jo se baje, da bi jih mi in zavezniki obkolili na levem krilu. Ukrajinci pri Burianu, Odposlanstvo Ukrajincev (Rusinov) se je poklonilo našemu zunanjemu ministru baronu Burianu ter mu r izložilo sedanje ukrajinske želje. Pogovor je trajal eno uro. Kje h> konce vojske? Na Japonskem je nedavno izšla velezanimiva knjiga. Po svoji vsebini ne zastopa mnenja posameznika, marveč mnenje „Narodnega obrambnega odseka", (katerega predsedniki je grof Okuma, japonski ministrski predsednik, podpredsednik pa baron Kato, sedanji japonski zunanji minister. Člani so armadni in mornariški častniki, minist. in vladni uradniki. Nad en milijon izvodov te knjige j'e že bilo prodanih in sedaj je izšla v šestem natisu. Naslovi se glasi: „Vojna med Japonsko ¡11 Ameriko." Naslovna slika kaže zmagoslaven jajjonski dreadnought in r, ztrga-no, prevrnjeno ameriško zastavo. Knjiga začne z besedami: „Srca 60 milijonov Japoncev so ralzplemenjena v pogumu 111 neugnano, kakor veliki vihar, ki veje z nebov, hočejo začeti vojno proti Združenim državam, ki bo,širokoustnim A-meričanom dokazala, da japonsko ljudsttvo ne pozna nobenega umikanja in da so njegovi vojaki nepremagljivi. Vprašanje je, zakaj naj vodima vojno proti Združenim državam? Prvič radi absolutne nečlovečnosti Združenih držav, rad' zabranitve japonskega priseljevanja in radi očividne in otipljive krivice tako postavodaje proti Japoncem. Združene države skrbno razločujejo med nami in K, tajci. ki so veliko nižjega stanu in vzgoje." Nato sledi natančen opis Kalifornije. Mehika se označuje kot veliki in mogočni zaveznik Japonske, ki bo pomagal 1 roti Združenim državam, kakor hitro pride čas za to. Dalje slove: „Izvežbani vojaki naj se pošljejo kot delavci in bogati trgovci, da vzamemo Filipine in Honolulu. Te otoke moramo vzeti, da. trdno in enkrat za vselej položimo roko na Pacifiški o- cean. Američani se Širokoustijo s svojim Panamskim prekojiom in vendar je tako smešno enostavno za nas, da jim ga razbijemo z žrtvijo enega samega starega parnika polnega razstrelil. Po imenu bi bil seveda le trgovska ladja, toda na dano znamenje bi maloštevilna posadka zapustila ladjo, šla na kopno in izgini I a. Nato sledeča razstrelim bi porušila kanal vsaj za mnogo mescev. Predno bi prišle ameriške ladje okrog južne Amerike, bi mi že davno vzeli otoke. Saj leže isti mnogo bližje naši nego ameriški obali in potem bo zelo težka reč spraviti nas zopet vun, kajti naše brodovje je mnogo močnejše nego ameriško, bolje oboroženo in bolje vodjeno. Vedno odkar smo zmagali rusko trume, nam je cel svet izkazoval najvišje spoštovanje in čislan je." Nato sledi ostra kritika ameriških delavskih organizacij in časnikov, ki so VSI „ podkupljivi." Temu se ni čuditi, če se ve, kako goljufiva je ameriška — čast. „Naš klic: Kvišku v Kalifornijo! Na Hawaii! Na Filipine! bo prišel. Duh ameriške liinavščine se dviga kvišku kakor smrdljiv oblak in razdevlje lepoto nedolžnega neba." Potem se smeši mešana ameriška pasma in njena takoimenovana vzgoja, „Način našega postopanja se sicer ne krije z našimi pojmi o časti, toda če se nomisli, da imamo opraviti z narodom lažnjivcev in zaničevaloev j ostav, moramo ravnati par force, kakor so ravnali Rimljani. Amerika ima samo ene-ra Boga — zlatega boga. Kljub temu, da njeno sv. pismo nrei oveKluje češčenje zlate podobe." Program Japonske proti Ameriki se povzema v naslednjih stavkih: „Naša velika misel in naš politični sestav je v tem, da osvojimo Kalifornijo, da posedujemo Sand viške otoke, Samoa in Filipine. Mi moramo svojo moč v to prihraniti. Varčni moramo biti v našem življenju. Vse za to misel. Naša mladina.se mora učiti, da je edini nas žaleči sovražnik našega ljudstva — Amerika." To so zanimivi glasovi, ki nič kaj prijetno ne zvene za četverosporazum ropotajoči Ameriki. Japonska hoče iz svetovne vojske dobiti tudi svoj dobiček, in utegne ga dobiti, ako nastopi ne proti nam, ampak za-se j roti Ameriki in Angleški. S tem bi Japonska zaključila svetovno vojsko. Slovenske žrtve za domovino. — Franc Furek. Od Sv. Vida pri Ptuju se nam poroča: S severnega bojišča nam je došla pre-žalostna vest. da je padel junaške smrti, zadet od sovražne granate, priden mladenič Franc Furek, rojen v Gornji Pristavi. Rajni junak je bil vpoklican dne 15 marca 1915, star šele 21 let, pa moral je zapustiti svet. Poslovil se je od svoji 1? domačih zelo težko, sluteč, da jih ne vidi nikoli več. Dne 22. junija 1915 je odrinil na severno bojišče, kjer se je hrabro boril. Mesca julija je bil ranjen v prsi in je sčasoma malo ozdravel. Dne 28. novembra pa je odšel zopet na bojišče, kjer se je junaško bojeval do 6. marca 1916. Naj mu bo tuja zemlja lahka! — Ferdo Majhenič. Padel je na južnem bojišču Ferdo Majhenič, uzoren gospodar in vnet član Katoliškega izobraževalnega društva pri S v. Andražu pri Velenju. Uradno poročilo se glasi: „Globoko ganjen mi je izvršiti žalostno dolžnost. Obvestiti vas moram o junaški smrti vašega soproga Italijanski strel iz puške je našemu vrlemu tovarišu tako" nesrečno predrl obe gornji stegni, da. je v kratkih minutah izkrvavel. Zvesto je izpolnil svojo dolžnost ter padel za dom in cesarja, Čast njegovemu s-pominu! Njegov grob je kar za postojanko njegovega voja. Njegov bližnji tovariš ga. je zagrebel. Označiti kraj mi zdaj radi vojaške tajnosti ni dovoljeno." — Anton Munda. Od Sv. Tomaža pri Ormožu: Pred več tedni je pisal dragim zadnje vrste: „Težko ranjen ležim že peti dan v bolnišnici. Veliko trpim, upam pa, da bo že spet bolje, če bo božja volja." Potem je umolknil, na vsa pisma nobenega odgovora, ves klic zaman. Ali je pozabil na ljubljene stariše, ljubeče sestrice in brate, ko je poprej vendar pismo za pismom ponmvljal le eno željo: še enkrat videti drage, vsakokrat dostavljajoč: „če je tako volja božja"? Ali se je izpolnila slutnja, ki jo je izrazil pri odhodu na bojišče, da ne bo nikjdar več videl domače hiše in njih, ki ga bodo doma tako težko čakali? Prišel je naposled glas o njem, pa ne od njega, ampak od tuje roke pisano kratko poročilo, da fončeta ni več med živimi, da je že dne 14. februarja v 20. letu svojega življenja podlegel težki rani v bolnišnici na južnem bojišču. Rajnii je bil blag, lju-beznjiv mladenič, zvesta opora svojih starišev in od šolskih let naprej vnet član domače Marijine družbe in Mladeniške zveze. „Božja volja je bila, da se ne vidimo več tukaj, na. svidenje nad zvezdami!" Zdi se nam, da te slišimo klicati še iz ranega groba. Draga duša, odpočij se v Bogu in prosi pri njem za svojce, zlasti za bratar-vojaka. da srečno prestojita vse nevarnosti 1 — Jožef Orel je bil sin poštenih kmečkih starišev v Žekovcu, župnija M o z i r j e. Bojeval se je v Srbiji, potem je bil v Sarajevu, tam je postal desetnik in je bil ves čas v Srbiji in Crnigori. Bil je tako srečen, da ni bil ranjen, pač pa se je prehladu, potem pa je dobil dopust od 1. rrijnirca do 15. marca : doma pa je hitro podlegel bolezni v domači hiši. Lepo mu je stregla njegova mamica ter sestre, ker pa ni bilo zdravniške pomoči, je dne 18. marca mirno \ Gospodu zaspal. Bodi mu domača žemljica prav lahka! — Franc Protner. Sv. Peter pri Mariboru: A' soboto, dne 0. maja., ob 3. uri popoldne smo imeli prvi vojaški sprevod na Goro. V javni bolnišnici v Mariboru je namreč umrl dne 4. maja Franc Protner, kmet iz Dragučove, v 35. letu svoje dob)e. Kot ermv vojnik jo služil v čuvajnem bataljonu v Mariboru in je zbolel na slepiču. Operirali so ga. A vnela se mu je pri tem še trebušna mrena. Tega srce ni preneslo in tako je sprevideli s sv. zakramenti umrl. V svoji oporoki je zahteval, da ga pokopljejo na Gori v rodbinski grob. Zapustil je troje nepreskrbljenah otrok, žalibog brez matere. Krščanskemu možu, ki je tukaj pretrpel veliko bridkosti, pa jih je udano v sv, voljo božjo potrpežljivo prenašal, naj sveti večna luč! - Vinko Sloški, Franc Medved in Franc Vo-dušek. Iz sredine Azije je prišla domov prve dni v mescu maju dopisnica od ujetnika Martina Fidler iz Jarmovca, župnija Drami re od dne 5. dec. 1915, da jo umrl Vinko Sloški, veseli in pametni mladenič. Bo ti naj povrne v raiu tvoj dar življenja domovini. Par dni po novici je oče rajnega umrl. Na zemlji daleč ločena, sta v večnosti skupaj. Pred Belgradom jo padel Medvedov Franc. Naj v miru počiva! Z njim Franc Vodušek, ki je sklen i svoje življenje že v jeseni leta 1914. pa je šele letos na Velikonoč prišlo poročilo. Iziirani ženitvovanjski gostje. Topničar Anton Erjavec, doma iz Ljutomera, nam piše iz mesta Žombolja na Ogrskem: Nedavno se je v nekem mestu na Ogrskem odigral dogodek čisto posebne vrste. V hiši židovsklega rabina Davida Siiss so oblrajali poroko njegove hčere in vsi gostje s hišnim gospodarjem vred so bili s pomočjo policije izgnani iz hiše na prosto. Kako pa je prišlo do tega? Cisto naravno. Neka gospa soproga huzarskega nadporočnika si je že lansko leto najela stanovanje v omenjeni hiši. Dne 1. februarja t. 1. pa ¡e odpotovala k svojim sorodnikom, in jo plačala stanarino do 1. avgusta naprej. Pohištvo je pustila zaklenjeno v svojem stanovanju. Te dni Ma se je dotična gospa nenadoma vrnila in kako se je začudila, ko je našla goste v svojem stanovanju in sicer prav zidane volje. Hitro je šla k bližnjemu odvetniku, s katerimi je kmalu vrnila. Z največjo odločnostjo je protestirala, da se je udrlo v njeno stanovanje in je zahtevala, da. gostje sobe takoj izpraznijo. Strah se je polotil številnih gostov, ki so se v lepo opremljeni sobani prav imenitno zabavali. „No, kaj takega pa še ne", je vzdihu i 1 rabin, hišni gospodar. Hotel se je pogajati z odvetnikom, a ta je na vse prošnje odgovarjal z neusmiljenim: „Ven!" Keir se je rabin le še obotavljal, je pozval odvetnik policijo na pomoč. Radi ali neradi so se morali gostje ločiti od bogato obložene mize. Vsekakor pa se jim je zdelo škoda pustiti buteljke, torte in pečenke, zato je vzel vsak izmed gostov z mize, kolikor je največ mogel. Eden izmed gostov se ni mogel vzdržati in je zaklical hišnemu gospodarju: ,.To je pa bilo le pre-bridko, gospod Siiss!" Cela zadeva se ho končno odigrala pred sodiščem. Podpišite Oddaja živine. Ž'ivinoprometni zavod za štajersko deželo je pričel zadnji teden svoje delovanje. V nekaj tednih bociejo edino tisti možje, ki imajo pooblastilo od tega zavoda, smeli nakupovati živino; izginili bodo docela prekupci in tudi od vojaške oblasti nastavljeni nakupovalci, Opozarjamo že sedaj vse živinorejce na dejstvo, da se je zasnovala deželna komisija, ki po tem prometnem zavodu mora skrbeti za nabavo živine, zlasti za vojaštvo. Deželna komisija ima v prvi vrsti namen, da nakupuje živino in varuje tudi živinorejo, kar je velike važnosti za poznejše čase. Zahteve vojaške oblasti so ogromne, kar je pač umevno, ker morajo oskrbovati. vse dežele meso za milijone in milijone ljudi. Samo za vojaštvo v deželi rabimo na teden čez 600 glav; to moramo dobiti v deželi; poleg tega mora dežela dati za vojake na fronti že mesca maja nad 6000 glav živine. Pomisliti moramo, koliko rabi še civilno prebivalstvo. Deželna komisija ima zares težavno nalogo, Če hoče zadostiti vsem tem potrebščinam; toda ona se zana-ša na živinorejce, njiii požrtvovalnost, v prepričanju, da vsi vedo, da, gre meso in živež za naše sinove, naše očete, ki prelivajo kri za domovino. Radi tega naj ne bodo'nikdar ne-voljni, če bodo prodali več kakor bi sicer hoteli.. Ce deželna komisija ne zamore zbrati teden za teden zadostnega števila živine, bi morala vojaška oblast začeti takoj z rekviriranjem. Povsod se bode pa pazilo na to, da ne izgubimo plemenske živine in ohranimo naraščaj. Naša dežela je najbolj srečna, ker ima še vsaj dokaj mlade živine. Dodatno smo k temu predmetu dobili z verodostojnega mesta še sledeče pojasnilo: Nakupovalci za graško živinsko vnovčevalnico, ki bo začela te dni delovati, so dobili naročilo, da. se mora pri izplačilu od vsake nakupljene glave živine prodafialcu odtegniti 2« kg. Pač pa sme prodajalec zahtevati, da se živina tehta pri prvi najbližji tehtnici. Živina se sme pred prodajo tudi pošteno nakrmiti in napojiti. Nadalje določa vladna odredba^ da mora živinorejec živino, katero naikupovalec zahteva za oddajo, oddati. Ako bi živinorejec ne bil zadovoljen s ceno,, ki je uradno določena (glej članek „Spremembe v živinski kupčiji" v št. 16 „Slov Gospodarja" z dne 20, aprila 1916), mora zahtevano živino kljub temu oddati, denar pa, ako ga noče sprejeti, se mu bo pri obč. uradu založil. Prodajalec ima pravico, da potom sod-nije zahteva višjo ceno. Živina pa se mora na vsak način oddati. Po § 4 cesarske naredbe z dna 7. avg. 1915, drž. zak. št. 228, se sme zahtevana živina, ako jq živinorejec na zahtevo nakupovalca ne hotel oddatv skrajnem slučaju odvzeti s silo z žandarme-rijsko pomočjo. Teleta pod 6 m e s c i so od te odredbe izvzeta, Ako pa ima živinorejec kako glavo živine v klavne namene na prodaj, jo lahko ponudi potoni občinskega urada okrajnemu glavarstvu ali pa nakupovalcu. Živinski potni listi se morajo ravno tako izpolniti kakor dosedaj ter mora nai njil? natanko biti zaznamdvana prodajna cena. Ce je treba, se mora tudi pravočasno dobiti klavno dovoljenje, za kar bo skirbel nakupovalec. Nakupovanje vsake vrste živine od hiše do hiše je odslej prepovedano. Za nekaj časa (do preklica) smejo mesarji za lastne potrebe nakupovati živino, H izkazati se morajo povsod z o-brtnim listom. Vojaški nakupovalci pa odslej živine ne smejo več nakupovati, ker dobi vojaška uprava potrebno živino od živinske vnovčevalnice. Nakupovati torej smejo živino odslej samo nakupovale! živi-noprometnega zavoda, ki imajo tozadeivne izkaznice. Ce se kdo brani oddati živino, sme nakupovalec brzojavno pri okraj, glavarstvu zahtevati pomoč. Ugovora zoper to odredbo ni. Zupani morajo izvrševati navodila okrajnega glavarstva! ter pomagati pri oddaji živine. Živina se sme odslej s^bodno nakupovati in prodajati edino na živinskih sejmih. V slučaju potrebe sme plemensko in vozno živino kupiti tudi sosed od soseda. S tem objavljamo glavne točke te odredbe, ki je silno stroga in ostra in bo marsikaterega občutno zadela. Treba pa bo to žrtev za domovino prenest' mirno in potrpežljivo. Vsak odpor proti rekviziciji živine bi bil popolnoma brezuspešen. Kmetovalce s tem kot njihovi prijatelji prosimo in jim nujno svetujemo, da ostanejo pri rekviziciji živine mirni, da ne zabavljajo na razne oblasti in da se ne zoperstavljajo, ker s em bi si nakopali le občutne kazni in še tako bolj o-škodovali same sebe. azim novice * Slovenci, podpisujte 4. vojno posojilot Pokažimo tudi pri tem vojnem posojilu, da poznamo s-vojo domoljubno dolžnost! Kdor kaj ima, naj se udeleži podpisovanja, ki še traja do pondeljka, dne 15. maja opoldne. Nihče ne sme dobiti niti najmpinjega povoda za očitanja, da spodnještajerski Slovenci v teh resnih časih nismo poznali in v polni meri storili svoje patriotične dolžnosti. * Nevarno obolel je preč. g. stolni prošt in pre-j lat Karol Hribovšek. Lotila so ga je pljučnioa. V to-' rek predj)oldne je bil spreviden. Priporoča se v mo-j litevj * f Šolska sestra Klara. Dne 9. maja je v za-. vodu čč. šolskih sester v Mariboru umrla č. sestra Klara, rojena Antonija Pušnik, doma od Sv. Križa pri Slatini. Pogreb se je vršil danes, dne 11. maja, popoldne. N. p. v m.! * C. fi. Anton PerŠuh, vojni kurajt c. in kr. pešpolka štev. 87, vojna pošta štev. 73, naznanja, da se vprašalci o pogrešanih vojakih 87. pešpolka lahko obračajo z vprašanji nanj. Kolikor bo mogoče, bo radovoljno ustregel. Novi ogrsko-slovenskl vojni kurat. C. g. Ka- rol Ficko, kaplan v Gornji Lendavi je pozvan v voj-no-duhovniSko službo. Na Veliko noč je v slovenščini pridigoval v mestu Pozsony našim vojakom. Dne 26. aprila pa je odpotoval proti bojni črti. Novi generalni polkovniki. Cesar je imenoval za generalne polkovnike sledeče zaslužne avstrijske generale: Svetozarja pl. Boroevič, barona PHanzer-Baltin, Viktorja Danki, Pavla pl. Puhallo, Edvarda pl Bohm-Ermolli, barona pl. Georgi, 1« ranča Rohr. in Karota pl. Tersztyanszky. * uol"-ari na Dunaju in v Berolinu. Odposlanstvo bolgarskega sobranja je obiskalo Dunaj in se podalo v Nemčijo, kjer bo tudi obiskalo važnejša mesta, pred vsem Berolin. Sprejem na Dunaju je bil žejo' prijazen. Pozdravili so Bolgare ministrski predse-dn k grof Stiirgkli, zunanji minister Burian, in dunajski župan idr. Weiskircbner. Za Dijaško kuhinjo sta darovala ob priliki župnijskega izpita v Mariboru čč. gg. kaplana Vinko Kraner 10 K in Anton Trinkaus 10 K. Živeli posnemovalci ! * Društvo slovenskih profesorjev v Ljubljani vabi svoje člane k občnemu zboru, ki se je bo vršil dne 14. maja t. 1., ob 10. uri dopoldne, v risalnici c kr. I. državne gimnazije v Ljubljani. Dnevni red: Poročilo odborovo. Dopolnilne volitve za dobo vojne. Slov. voj. narodne pesmi za moški zbor je izdal učitelj g. Franc Marolt. Cena v platno vezanemu odtisu . K 1.80, kartoni ranemu odtisu K 1..50. Naroča se pri izdajatelju samem \ Ljubljani. Strokovna kritika se je izrekla zelo ugodno, za to priporočamo tudi glede zunanje oblike lično zbirko. * Sin bolgarskega kralja kot ministrant. Bolgarski kralj Ferdinand je obiskal na dan sestanka z nemškim cesarjem v Nišu tamošnjo malo katoliško katoliško cerkev, da se po svoji stari navadi udeleži maše. Ker pa ni bilo ministranta, pristopi k oltarju drugi sin bolgarskega kralja Ciril in ministrira pri sv maši. Za sledečo mašo je poslal nek nemški duhovnik svojega slugo. Ta, kateri ni poznal bolgarskega princa, je pozneje pripovedoval, da je že našel tekmeca, s katerim sta skupaj ministrirala.. Ali njegov tovariš je znal boljše latinski, zato mu je na koncu maše stisnil nekaj papirja v roke. Ko to sluga pogleda, vidi, da je dobil bolgarski napirnaii denar za 50 levov. * Osem sinov pri vojakih. Posestnica Cvildk na Kozjeku, občina Ceršak pri Št. Ilju v Slov. gor., ima osem sinov pri vojakih. Skoro vsi so na,, fronti. Za nekatere se ne ve, kje se sedaj nahajajo. Uboga vdova je sama z malimi otročiči v svoji borni koči. * Dopusti vojakov na fronti. Vrlio-m» ormaHm. poveljstvo je izdalo povelje, ¡da dobe vojaki, ki se nahajajo na fronti že delj kakor 6 mescev, vnovič dopust za 14 dni, vojaki pa, ki se nahajajo izven fronte že delj kakor 9 mescev, dobe istotako vnovič 14-dnevni dopust. * Letniki 1897-1866 ne bodo pred končano žetvijo upoklicani. Ker je razširjeno v javnosti mnenjj, da bodo letniki 1897-1866, ki pridejo k novemu naknadnemu prebiranju, upoklicani kmalu pod orožje, so vnovič naglaša, da ti letniki pred končano žetvijo na bodo upoklicani pod orožje. Zupani in predsedniki žetvenih komisij ne bodo vpoklicani. Poljedelski minister Zenker je v pogovoru z zastopniki avstrijskih poljedelcev naznanil, da pe odločitvi vojnega ministrstva' župani in predsedniki žetvenih komisij ne bodo pritegnjeni k črno-vojniškemu službovanju. Tisti pa, ki so že bili vpoklicani. se bodo potoni reklamacije oprostili vojaške službe. Letnik 1865 in nova prebiranja. Uradno se r.izglaša: Da se odstrani napačno mnenje, ki je nastalo, ker se letnika 1865 ni pritegnilo k novemu prebiranju, se uradno pojasni, ua v letu 1865 rojeni, ki so pri pre šnil? prebiranjih bili spoznani za sposobno in sedaj opravljajo črnovojniško službo ali pa čr-novojniško službo brez orožja, nimajo pravice zahtevati, da se jih odpusti iz službe. Ravno tako se lahko vpokliče pri prejšnjih prebiranjih za sposobne s-poznane od letnika 1865, ki so bili oproščeni črnovoi-niške službe, če odpade razlog oprostitve. Posebej pa ni treba povdarjati, da. se leta 1865 rojene, ki neopravičeno niso prišli k prejšnjim prebiranjem, lahko pokliče ^akčas k naknadnemu prebiranju. Prošnje za vojaške dopuste. Vojaki-poljedelci, ki bi radi dobili dopust za kmečka dela, se morajo o-sebno prijaviti k raportu in tamkaj prositi za dopust. Na prošnje, ki jih vlagajo svojci na vojno ali domo-brambno ministrstvo, se v bodoče ne bo več oziralo. Tudi ni več dovoljeno vlagati tozadevnih prošenj na poveljstvo dotičnega vo:aškega oddelka ali nadomestnega oddelka ali zavoda, kajti prošnje za dopust, izraženo pri raportu, zadostujejo popolnoma. Ujetniki za žetvena dela. Posredovalni urad za delo na Češkem je obvestil vse občine in velepo-sestva, ki bi v letošnjem poletju pri žetvenih delili za nekaj časa rabili ujetnike-delavce, da naj še tekom mesca maja vložijo tozadevne prošnje. Tiskovine za take prošnie ima gorej omenjeni urad na razpolago. Oddalo se bo 5-6 mož za manjše kmeti e. Ker je tudi v naših kraiih pomanjkanje žetvenih delavcev veliko, upamo, da, se bodo merodajni krogi pobrigali, da se bo tudi v naših krajih poskrbelo, da dobimo dovolj delavskih moči ob času košnje in žetve. * Mlečne karte na Dunaju. S prihodnjim tednom bodo na Dunaju za dojenčke in otroke do L let upeljali mlečne karte, da se na ta način zagotovi dobava mleka za male otroke. * Mesto Dunaj postane mlinar. Dunajsko mesto je kupilo Vormiillerjeve parne mline in Hoffmannovfci skladišča za svoto 5 milijonov K. * Stanje setev na Ogrskem. Ogrsko poljedelsko ministrsko naznanja, da je leto$ zelo povoljno stan je setev na Ogrskem, zlasti rž in ječmen obetata dobro letino. * Vzgajajmo deteljno seme! Deteljno seme je letos, kakor vsako drugo blago, izredno poskočilo v ceni. Na drobno se je seme najvadne štajerske detelje prodajalo v naših krajih 1 kg po 4 do 5 K, seme lucerne pa celo po 5 do 6 K. Gojitev deteljnega semena se dobro izplača. Uravnajte torej, gospodarji, letos svoja deteljišča tako, da boste imeli dovolj deteljnega semena za svoje lastne potrebe, a da, ga boste še tudi lahko sosedu ponudili za zmerno ceno. Bo zopet nekaj denarja ostalo doma! * Modra galiea in škropljenje trt. Slišimo, da mnogo občin še do sedaj ni razdelilo med vinogradnike modre galice, ki so jo skupno naročile po okrajnem zastopu. Okrajni zastopi so že pred mescem dobili prvo pošiljatev. 'Vinogradniki so dobili od naročene množine samo eno četrtino, tako, da imajo za prvo škropljenje ¡dovolj galice. Prosimo občine, da ga,-lico takoj razdelijo, tako, da bo imel vsak vinograd-•n i k vsaj najpotrebnejšo množino pri rokah. Kakor izvemo. dobi Štajerska drugi teden zopet več vagonov sveže galice iz tovarne v Ustju na. Češkem. Vinogradnikom se torej ni treba bati. da ne bi dobili galice vsaj za silo. Priporočamo pa pri pripravljanju galice strogo previdno in varčno ravnanje. Opozarjamo še enkrat na naš članek „Varčevanje z modro ga liro". ki smo ga objavili v „Slov. Gospodarju" št. 17. dne 27, aprila t. I. Ravnajte tako. da ne boste brez potrebe potratili preveč galice. a da tudi ne boste i-meli od peronospore poškodovanih vinogradov. Poroča se nam tudi, da so ponekod opazili na trtah že prve znake peronospore. Priporočamo, da se pripravite na prvo škropljenje, če ne prej, pa vsaj koncem mesca maja. Za proseno pšeno ni treba krušnih kart. Ministrstvo notranjih zadev je z odlokom z dne 8. aprila 1916, štev. 15.148, odredilo, da se izdelki od prosa (proseno pšeno) lahko prodajajo brez krušnih izkaznic. rrouiijii siaiiitorja v kvcmui. .^lajersKU oes. namestništvo razglaša: Ker se dogajajo slučaji, da trgovci nočejo prodajati sladkorja v manjši množini kakor 5 kilogramov, se naroča trgovcem, ila morajo prodajati tudi manjšo množino, sladkorja v kockah, .samoumevno proti oddaji sladkornih kart. Da pa pri prodaji sladkorja, v kockah na drobno ne trpe škode, ker znaša namreč teža zavoja s papirjem vred 5 kg, jo trgovcem dovoljeno, da smejo prodajati sladkor v kockah nekoliko dražje, * „Živinoreja in vojna." ..Gospodarska Zveza" v Ljubljani je izdala knjižico ]>od gornjim naslovom. Spisal jo je Frančišek Pengov. Tvarina knjižice bo umnemu živinorejcu prav posebno ugajala in ie kakor nalašč prikrojena za sedanje izvanredne razmere. Knjiga razpravlja o: močni) krmilih ob času vojske. o redilni vrednosti posameznih krmil, o senu, o detelji, slami, o krmilih, ki posebno pospešujejo rast klaivne živine in tolšče, krmila, ki pospešujejo proizvajanje večje množine mleka, rast mlade živine itd,., vrednost zelene in suhe krme za pitano, plemeno in vprežno živino, krave itd. Knjižica obravnava tudi predmet: j-eio sviij. Delce, ki ie pisano dokaj poljudno. toplo priporočamo. Knjižica se naroča pri „Gospodarski Zvezi" v Ljubljani, Cena ni navjedena. * Hmelj. Ker je bilo tudi v pretečeni. dobi po-praševan'e po tujem, zlasti po štajerskem hmelju v Žatcu zelo živahno, so poskočile cene za tuj hmelj za 5 -8 K za 50 kg in so se gibale med 38-45 kron. Hmeljski špekulantje so pokupili za slepo ceno skoro-dane vse zaloge tujega hmelja v Žatcu in bodo zdaj i,o letu narekovali ceno za hmelj. Kdor se pa ni prenaglil s prodajo hmelja, jo je letos zaenkrat pogodil najboljše. * Kdo kaj ve? Pogreša se Alojzij Seneko-vič od pešpolka štev. 47, 1. vojna stotnija, 2. voj, vojna pošta štev. 73. Pogreša se že od 13. nov. 1914. Prosi se, če kdo kaj ve o njeni, naj naznani na naslov: .Tulijana Senekovič, v Krčevini štev. 202 pri Mariboru. * Pogrešani se oglašajo. Iz R u š se nam piše: 17 mescev je preteklo, odkar je Videčeva družina s-:>re;ela zadnjo dopisnico od sina. Janeza. Prištevali smo ga že med padle in sedaj se oglniša iz ruskega ujetništva z naslednjo dopisnico: Dal Bog, da. bi vas ta karta še vse zdrave 'doma našla. Nahajam se tu v ruski Sibiriji. Ljubi a,ta, mama hi sestra, ne žalujte za meno', ker sem še hvala Bogu zdrav. Kako je še kaj z moiimi petimi brati, ki se nahajajo na bojišču? So še zdravi? Vas prav prisrčno pozdravlja vaš sin Janez. — Veselje starišev, da, še vseh šest sinov živi. izmed katerih sta dva v ujetništvu, drugi se pa bojuje o za našo liubo domovino, je izredno veliko Dopisnica je potrebovala iz Rusije v domovino celih 98 dni. * Italijana bomo v Rim poslali. Crnovoinika Andrej Blatnik in Emilij Ceh iz Slovienjgradca nam pišeta s soškega bojišča: Italijan se zelo prizadeva, da bi prebil našo soško fronto, a jih je še vsikdar dobil toliko po glavi, da bo menda imel kmalu zadosti,. Ce pa nas bo dolgo nadlegoval, ga bomo kar v Rim zapodili. 'iNas pa Italijan nikdar ne bo premagal. to pravimo slovenski fantje in, možje. Dopisi. Maribor. Spodnještajerska ljudska posojilnica sprejema za svoje člane podpisovanja za 4. vojno posojilo. * Sv. Peter pri Mariboru. Nekaj tednov pred Veliko nočjo se je otvorila pri nas šolska kuhinja in od tega časa se nasiča, vsak dan nad 100 lačnih oL-ročičev. Da bi jih videli! Kakor h kakšni gostiji hitijo malčki k svojemu skromnemu kosilu. In kdo jim je to oskrbel? Pač naše blage in pridne matere ln go-podinje, ki so navzlic neugodnim vojnim razmeram tako rade polnile vrečice in .košarice malim šolskim prosjačkom, ki so po naročilu učne oblasti prišli trkat na njihova, vrata. Bog jim plačaj s časnim in večnim blagoslovom! Naj se uresničijo nad njimi besede sv. pisma, ki pravi: „Kdor se usmili reveža in potrebnega, njega bo otel ob hudem času Gospod!" — Saj pa tudi otroci molijo v šoli in vsak opoldan v cerkvi za svoje blage dobrotnike. * Jarenina. Ženska vojska je dosegla v teduu Rudecega križa sijajno zmago. Ženski odbor je nabral s pomočjo učenk za ranjene vojake in vojne sirote izvanredno lep znesek. Nabralo se je: v občini Jarenina 352 K 50 v (nabiralke gdč. A. Verstovšek, J'ulika in Ivainka Supanič); Pesniški dvor 201 K 96 viu. (nabiralke gdč. Marija Supanič. Frančka in Mali!-: a Spari/: Polička vas 145 K 57 v (nabiralka gdč. Milika Ledinek); Vukovski dol 109 K (nabiralka gdč. Trezika Donkova); Kaniža (najmanjša občina*) 48 K 70 v (nabiralka gdč. Anica Supanič). Razpeča/vanje uradnih znakov Rudečega križa je dalo 200 K 04 v. Kraj ni šolski svet je prispeval- 100 K in občine: Jarenina, Pesniški dvor, Polička vas in Vukovski dol pa vsaka po 50 K. Udov je pristopilo 70, kar da po 4 K 280 K udnine, torej je skupni uspeh v nagi obmejni slovenski župniji 1637 K 81 v. Ce še prištejemo prispevek čč. ¡duhovščine (kot dosmrtna uda) 200 K in v cerkvi nabrani znesek 89 K 53 v (kar se je skupno poslalo na škofijstvo), dobimo okroglo 2000 K. Svoto 1357 K 81 v je šolsko vodstvo izročilo predsed-ništvu Rudečeg^ Jgr$a ,< tfb stvSn e karte. Ta sijajni uspeh jasno priča o blagem in domoljubnem srcu jareninskih župljanov. Cast jim! Posebna hvala pa še gre vrlim, slovienskim Jareninčankum, ki si tako izborno rešile svojo nallogo! * St. Ilj v Slov. gor. Naše najvažnejše društvo: Hranilnica in posojilnica, je imela v nedeljo, 7. maja, svoj občni zbor. Zavod deluje že 17 let in je storil obmejnim Slovencem že obilo dobrega, Rezervni zaklad znaša čez 7000 K. Posojilnica je lastnica treh hiš v St. Ilju. Članov ima 224, vlagateljev pa čez 500. Hranilnih vlog ima zavofd čez 120.000 K, od-višnega denarja okrog 40.0170 K. Zavod zasluži v v-sakem oziru, da se ga domačini poslužujejo. Ce rabiš posojilo, pojdi v posojilnico v „Slov. Dom." Ako pa imaš kaj odvišnega denarja, nesi ga v našo hranilnico. Posojilnica je pripravljena,, da posreduje, a-ko hoče kdo pod isati vojno posojilo. Na mesto umrlih članov načelstva gg. Hauca. in Celcerja sta se izvolila na novo gg. Miha Tišler in Franc Ferk. " — Prihodnjo nedeljo, dne 13. maja, takoj popoldne po večernicah, bo gledališka predstava v kor st vojnim invalidom. Nastopijo dekleta in naš dobroznani pevski zbor. Nato pa bo občni zbor Bralnega društva. Pridite zopet v obilnem številu! Št. Lenart v Slov. gor. Okrajna hranilnica pi i Sv. Lenartu v Slov. gor. sprejema prijave glede četrtega vojnega posojila do dne 15. maja 1916, od 8. do 12. ure dopoldne, tudi ob nedeljah, -in sicer brez vsakih stroškov, tako da dobe udeleženci vojne obligacije svoječasno izročene, ne da bi jim potrebno bilo povrniti kakoršnihkoli poštnin. 301. * Kapela pri Radgoni. Kolikor se je moglo do-' znati, je bilo u; oklicanih iz naše župnije dosed'i kakih 500 mož in mladeničev k vojakom. Od tel? je ujetih do 25, mrtvih okrog 50. in nekaj že več mescev pogrešanih. Da bi že skoraj učakali konca teh krvavih dni! * Sv. Križ na Murskem polju. Na Veliki torek, dne 18. aprila., je umrla v Stari Novivasi od vseh s-poštovana mladenka Antonija Norčič. Bila je vrla hčerka Marijina, zato jo je tudi ona rešila neozdravljive bolezni, da se pri njej veseli mesca majnlka. Na kraj večnega miru so jo njene belo oblečene tovari-šice ponesle na Veliki četrtek. Tončika, ti nam ostaneš vedno v blagem spominu! — A ni še dovolj ena mlada žrtev, zahteva se jih še več. Dne 5. maju Je izdihnil v naši vasi tudi 171etni mladenič Jožef Can-tala. Dolgotrajna bolezen ga je letos priklenila na l olniško posteljo, iz katere se je hitro j re'selil na mrtvaško. V obilnem številu smo ga. v nedeljo, dne 7. maja, po: oldne spremili na njegovo sedanje bivališče. Počivajta v miru! * Središče. Umrla je učenka 6. razreda Micika Lukačič iz znane vrle Lukačičeve hiše. Svetila ji večna luč! * Stara cesta pri Ljutomeru. Neizprosna smrt je pretrgala nit življenja nadebudnega Fričeka Sraj-ner, starega 6 let. V 14 dneh sta bila dva mrliča v hiši: dedek Jakob Srajner in njih ljubeznjivi vnuk, dočim sta sin Jožef, oziroma oče, vojak v bolnišnici Tridentu in njegov brat Franc, bivši rudniški dela-vec, oba nevarno bolna. V sredi teh dveh tednov je tudi naglo umrl brat prvega, Marko Srajner iz Lu-kavec. Žalujočo rodbino pa naj ob tej izgubi tolaži, Vednodobri.' Vsevedni, ki, kar On stori, vse prav stori! * Žetale. Umrl je v občini Nadole dne 30. aprila posestnik Franc Mohorko, ki je T »i L dolgo let daleč na okoli znani in spreten pomožni živinozdravnik. Padla sta mu v sedanji svetovni vojski tudi 2 sina: Martin kot narednik na italijanski fronti, Jožef pa kot desetnik na srbskem bojišču. * Sv. Štefan pri Zusmu. Cetovodja Jožef Pre-šiček nam piše z italijanskega bojišča, da je Velikonočne praznike dokaj v miru obhajal in da se je s svojim tovarišem desetnikom Ivan Gernetom iz Trbovelj v neki bližnji cerkvi udeležil Vstajenja. Slovenski vojjaki drug drugega navdušujejo k vstrajnosti, da se sovražnik, kateri je hotel udreti v našo slovensko domovino, čimprej vrže nazaj. „Gospodarjeve" bralce pozdravljajo: praporščak Al. Kramberger, če-tovodja Jožef Prešiček in desetnik Ivan Cerne. '* St. Jurij ob južni žel. Tukajšnji pevski zbor priredi v nedeljo, dne 14. maja, ob 4. uri popoldne, v šolski telovadnici velik koncert v prid dobrodelnim vojnim namenom. Iz posebne prijaznosti sodelujejo: gdč. L. Schreinerjeva (glasovir), gg. F. Serajnik fgosli), A. Sivk;i (harmonij). Spored je zanimiv in najray.novirstnejši, ]Z ozirom na dobrodelni in blagi namen je pričakovati velike udeležbe. Zavedajmo se naših dolžnosti, otiraj solze, tolaži srce! * Sv. Jurij ob južni žel. Tukaj v St. Juriju se je zgodila dne 28. aprila, ob 3. uri ponoči, velika nesreča,. Trčila sta namreč skupaj dva vlaka. Zgodilo se je pa to tako: Tovorni vlak, kateri navadno ob 3. uri zjutraj stoji v St. Juriju, je stal na kolodvoru. Med tem časom pa, ko je stal tovorni vlak na kolodvoru., pa pridrvi drugi vlak in je trčil z vso silo v sto:eči tovorni vlak. Slišal se je silen tresk, tako da se *je zemlja stresla. Ljudje so mislili, da je potres. Razdrobilo se je okoli 20 vozov, a najhujše je bilo pa [oškodovanih pet vozov, namreč: en voz mila, en voz sladkorja, dva vagona strojnega olja'; in en prazen voz. Strojno olje se je razlilo po tleli in teklo v bl,ž-nji potok Voglajno. Ljudje so prihajali s posodo in so vozili in nosili olje domov. Škode je bilo na stotiso-če. Lahko ranjene so bile tri osebe, drugih žrtev ni spravljat pobite vozdve^hf Š8 fttraž^Uj1 A I&8P jurčani. Delali so tako hitro, da so že laJiko zvečer vlaki redno vozili semtertje. * Celje. Živinorejec iz celjske okolice nam piše: Ziviinorejoi dobimo letos dokaj lepe denarce za našo živino. "Mno ri imajo več odvišnega denarja. Kam ž njim? Namesto, da bi naše gospodarske preostanke naložili v hranilnice, jih posodimo domovini v obliki 4. vojnega posojila. Vsaka pošta, šolsko vodstvo in vsak denarni zavod vam gre pri podj isovan-!U na roko. Cas je samo še do pondeljka. 15. maja o-¡loldne. Ivan B. * Celje. V nedel.io, dne 7. maja, je umrl posestnik in mestni občinski svetnik Janez Korošec, * Celje. Tukaj sta umrla vojaka 87. pešpolka Anton Kranjc in Janez Slokan. * Polzela. Cez 11 mescev se je oglasil iz ruskega ujetništva Leopold Parfant, doma iz Polzele3 Za-lože št. 04, pri Celiu, in pravi, da je zdrav. — Od topniškega odseka iz tirolske vojne črte pošiljamo v-sem domačini srčne pozdrave: desetnik Jernej Sitar iz St, Andraža pri Velenju, desetnik Ivan Zaje iz Št Ilja pri Velenju, jireclmojster Ivan Pustinek -z Skal pri Velenju, topničarji: Jakob Pretnar iz G< pri Bledu, Martin Gorišek iz Primskovega pri i Alojz Colja, Jakob Corn, Leopold Črne, Jakob kuio-šec, četovodja Bizjak Leopold in Martin Kaiba, doma iz Celja. Šoštanj. Tukajšnje bralno dru t.o priredi v nedeljo, die 14. maja t. 1. v gledališki dvorani hotela »Avstrija« igro »Skrivnostna zaroka«. Polovica čistega dobička je namenjena za Rudeči križ, Z ozirom na blagi namen prireditve vabi k obilni udeležbi Od'or. * Šoštanj. V soboto, dne 6. t. m., je umrl tukajšnji lastnik hotela „Avstrija", g. Zdravko Vasle. Lansko leto v začetku mesca maja se je priselil tušem iz Konjic, že bolehen sicer, pa vendar z upanjem, da se mu povrne zdravje in da se mu posreči, zopet dvigniti ugled odlične narodne gostilne. Nemila smrt mu je prekinila njegove načrte. Zapušča v-dovo s 5 otroci. Bil je ne samo j>odjeten, temveč tudi dober krščanski in naroden mož ter skrben oče svoji rodbini. Dasi je njegova smrt prišla sedaj nepričakovano, bil je vendar o Velikonočnih praznikih pre viden s sv. zakramenti. N. v m. p.! * Št. Ilj pri Velenju. Dne 10. aprila je umrla žena Jožefa Podveršan, p. d. Rezarica. Bila je zvesta bralca „Slovenskega Gospodarja," Zapustila je 3 hčere in edinega sina, kateri je bil v vojni hudo ranjen in se ne ve ali je živ ali mrtev. Naj počiva v miru! i * Trbovlje. Vabimo k gledališkima predstavama: „Fabijola in Neža" in „Strahovi", kateri priredi Dekliška zveza in Marijina družba v Trbovljah, v nedeljo, dne 14. maja 1916, ob 3. uri popoldne, v Društvenem Domu. Rajhenburg. Velika ne^teCa je zadela Abra-movo hišo v Kladju. V teku enega tedna je nepremagljiva pljučnica oropala in iztrgala dobrim otrokonj bobljenega očeta, skrbni ženi pa edino oporo, zlasti, ker je najstarejši sin Janez najbrž padel v vojski. Ran-ki se je ločil od svojih v svoih najboljših letih, ko še ni izvršil svoje, a dela, ko je še najbclj rnisiil, kako bi osrečil svojo rodbino Kdo bo tolažil ubogo vdovo te odmero deloma nedoraslih otrok? Tolažbo bodo našli v Bogu, v molitvi, v vzgledm in kršf; n?kem ži Ijenju kakor jih je ranjk vedno vzgojeval. Pred vernim Sodnikom gotovo ni imel težkega računa, k< r be je vedno v življenji! trudil, v svoji hiši ohraniti globoko ver nost in vzgledno življenje. Bil je vedno skrben za izobrazbo svoje rodbine, rad poslušal zanimive knjige, ki so mu j?h otroci čitali, in tudi sam prebiral v pros em čretekli teden j padlo v Albaniji med italijanskimi in grškimi paitrul-j jami nekaj strelov. Radi tega dogodka je prišlo med I italijanskim poslanikom v Atenah in grškim ministrskim predsednikom do ostrega nastopa. Turška, kriinrkft uttiČila rus;,e ladje« V torek, dne 9. maja, je turška križarka „Mi-dilli" med Sebastopolom in Eupatorijo v Črnem morju uničila več ruskih ladij. A?*i»Uške zgnbe mi hskem. V angleški spodnji zbornici je ministrski predsednik Asquitli naznanil, da so angleška armada, mornarica in policija izgubile pri irskih nemirih 124 mrtvih in 388 ranjenih, 9 mož pa se pogreša. banje. alpski zeliščni liniment. Najboljše, bolečino utehujoče sredstvo za vri- Mestna lekarna »pri c. kr. orlu« FRIDERIK PRÜLL 462 lekarnar v Mariboru, Glavni trg, zraven rotovža. v S • Ameriško časopisje zavzema različno stališče J nasprot nemškemu odgovoru. Mnogo časnikov je zadovoljnih z odgovorom, drugi pravijo, da odgovor ni zadovoljiv, ker se je Nemčija udala samo pod pogojem. da se tudi Anglija uda. Tožui,a srefim naznanjamo vwm imu >»em in j> ij s tel, mu žah»tats vest, da je naia šj&ba d«hra mati, o» r babica, ¡a->í-s in vsa kinja, gospa liana Spritzei, ▼dova, «previden» s 87. zakramenti v torek, dne 9 - aja 1916 ob */« cm popoldne v 80. letn voic starosti nenadoma v Gospodi« z=»*pnla. Trenti ostanki drage fnjafcf- se bedo v ci t k dn« 11 t m oh 2. uri popollnc pri hiii sumi £ roSka al ca 15 slovesuo bl*go lotili in potem prepeljali k S¡\ M^rjet' ob Po niei ter v grobnici položiii k z dnjeuiu po- tkn. S/, mafi?. v a ra jno ho sobo o. dne 13. maja 1.1. vžo, i j.ski erl». priSv. Mst (tinn Pes iei. V Mariboru dae 10. m*ja 1916. 8 * Žalujoči ostali. ■ - ' ,.....' •/'i :•! - ■ á ■ .. :.. M. SM*A. iSlí. .SLOVENSKI ÖOSPOÖAÄ." W btnm h utterfîs'w ir»t due 3 m j*-. iô16 Dunaj, e m.,» iwe Sfcpvilke. >4 fl 60 ÔK 7 33 71 22 «1 81 Posettva ležeč* pol ure od postaje I-esa:«», M« »«¡nt do cerkva), njive, travnik gori, velik sadonosnik, :?/prikik s» ped 1*««» ,tri prrf*. M-ra X8 oralov. Nadov pi»e u ravniStr» pod posestvo K 32»"_______ Za res««j« !e-, aooča oprostitev Ponudbe z tevo pla e pod „Žagar št. 32i" na uredništvo. Prodam i»teeat#« 25 oraljv n iv iu travnikov jirve in freg« vrste, /'raven jo hiša s s»douosn'koro. H.lesa Furaaa iz Med ec št 16, Majšperg p Ptujska gora. 325 S užba fti-ganlsta in »ržiarja je oddati ;ri Sv Jakoba v «al/iji; nastopi 13 lahko K juo t 1. Zip uijsk, urad v Galiciji, p. Žalec 828 s rejajem »feoj peStenr dekle v službo s,r ti dobr plači ia p.-ijaz «emu ravsisnja trg Josip Fsr k iš Sv. Jar-J < b Sč„vnici. 3¿7 Lepo posestvo z zitso • hišo oh drža ni cesti »t. Dj—Sp alfeid, z nehate:imi orali ro.^o t tee njive is tra nika se proda. Cens 11.000 K. Nekaj dolga lahko ostane aa p.isastru. Hiša je suma par miant or. 29f ' intgradeiki pozor! Kd r teco trpje fi nasaditi, nai Grofija BanskI dvor pri Ormoža potrtbaje sledeče sluge: Pridueg* delavca v vrte, ki vrtnarijo razume, lovskega paznika, p^ljske^a paznika ter sluga h volom. Vsi morajo biči pošteni in zanesljivi. Vo-lovB ii in vrtci si ga bi lat ko bili ledični, droga dva 0'esje^a, vsi na stareji. Pazniki so khko vojaški imalidi. Katolišio, mcrslično obnašanje ter zvestoba gkvci po goji. Ponulte cd gg. župaikov okrepljeae. Plača. Prosto lepo sta novanje, ; ro-to poije za kravo in svinje, dr»a in primerna piača v denarja ter ša povrh 16CO litrov rasnega zrja 293 5 vinarjev stajie poštna dopisnica, s katero lahko dobite na zahtevo moj glavni cenik z novo slikanimi urami zastonj in poštnine piusuj. Prva tovarna ur Ivan Konrad, c. i. k. dvorni dobavitelj v Brttrn 801 na Češkem. jSikelnasta anker-ura K 8'30, 6'80, 9'50, starosrebrna-kovina-sta remont ura K 8, s švicarskim kolesjem K 8 25, vojna spominska ura K 10, radium žepna ura K 18, niklasta budilka K 7, stenska ura K 5'20. Za vsako uro triletno pismeno jamstvo. Pošilja se proti povzetju. Noben rizikol Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 1 Da Krčjalk' uSenec, tudi tak kateri se je že kje učil, se sprejme Sprejme se tuli pi>močaik za veliko delo pri Franc Cverlin v Mariboru, Tegettbofovo ulica 28. 316 Kupiti želim zidano hišo z majhnim posestvom o;l € d) 8 oralov, ajire travnik, gozd, prt ceikvi. Cena od 1000 do 8*500 K. Ponudba pod naslovo®: Baamen Janez, Lajj;.rje pri Slov. Bi=tr'H. Si1 Trgovski šp-.cer jske in saisni-erijske stroke Uče službe Naslov na upramištvo tegi lista pod ¡Trgovski pomočnik št. 59s'', Meaeé^t ôbïsl sa vseh peí Brečk pair, dobitnih mtOT msiC 5 kron in *© nemndoms storite, 1 m-, jfrsaijgkaff* Radedogs krila 1 -•?-j«k.o cgrgfe.eg& Redečega krila 1 .-sžko badžmpažtaBske bazilike 1 labitsi iiat 3% zetcij. sreok is l 1880 1 ibitni list 4% ogrske bip. srečk ki. 1884 12 žrebanj vsako leto, ^iavri dobitki 630.000 K igralno pravico do d»bitko¥ aas tarške srečke v zneska do frenk^if silil»»!, Pojasnila ic. igralni načrt pošilja ¡sreiplaSi1» 484 sss=s Srečkavno zastopsivo 15. Liabljsnjs as» Učenca prejme takoj tVanjo Duchek sve ~ar, Maribor Viktringhof^asse 9S &/0, od 1. in 16. v mescu po vložitvi in do 15. in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. . C Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5"/», na vknjižbo in porofttvo po 5 V, %, na menice po 6 %, na ustavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoj L Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in sasebnikih, prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno, stranka plača samo koleke. 60 idska hranilnica in posojilnica v Ca ^sfstrovim i»drm0 t nnoin* savais' 4U «d dneva vloga dneva vaéüga. Eentni davek plaé» poBojilxi«* gama. aa vknjižbo, na t sebni kredit in na zastave, vrednostnih listin ped zelo tig&dmeii pogoji Prošnje za vknjižbe dela posojilnica brezplačne, isiranka plača ie koleke. ra stranke vsak delavnik «i $- de IS. are dopoldne. • Posojilnica daje tadi domače hranilnike.* IV kastni hiši Wofl .Pri b^lem wolu'l ¥ fliu. Gražka trn sta 9.1.nadgf # 11. «ai» ISttí. mimsmf*- - lÉhViirttiifa n ^awMiN'^¡^^^ lanufakturno trgovino J. FALLAND v Ptuju se najbolj pr A§§ii.O redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Juriju ob Ščavnici. ki se vrši v nedeljo dne 14. maja t.!. po večemicah v posojiln. prostorih. BNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Rač. zaključek za 1. 1916. 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti. 228 N a Č e 1 a t v o Vabilo na IX redni občni zbor hranilnice in posojilnice v Novicerkvi r»R. (¡»droga a neom. aavM» ki se bo vršil dne 21. maja 1916 ob 3. uri popoldne v njeni uradni sobi v Novicerkvi. DNEVNI RED: 1. Po*očilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1915. 4 Slučajnost. Ako bi občni zbor ob navedenem ča3U ne bii sklepčen, vršil se bo v 3 tednih po § 36 zadružnih pravil v istem ča^u, na islem mestu in z istim dnevn m redom drug občni zbor, kateri bo brezpogojno sklepal. asi N a č e 1 s 1 v o. Pozor kmetovalci! Ne zamudile takojšnega nakupa zanesljivih k kaljivih semen, na primer : domače detelje, nemške detelje (lucerne), pese rumene in rudeče, trave 3pioh vseh semen kakor tudi vrtnih in cvetličnih od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domač tvrdki Ivan Ravnikar» Celiš, Zapuščina Simona Gaberc. A VI 53/16-23 Razglas. V pondeJjek 15. majnika, dopoldne ob 10. uri se bo vršila v župnišču Sv. Magdalene v Mariboru sodna dražba v zapuščino pokojnega prečastitega kanonika g. Simona Gaberc spadajočega vina s posodo vred ter različne hišne oprave. Oni, ki bo največ ponudil, ostane kot zdra žitelj. Kupnina se mora takoj v gotovini položiti in kupljeni predmet takoj odstraniti Predmeti dražbe se lahko pregledajo gori navedeni dan zjutraj med 8. in 10. uro. C. kr. okrajno sodišče Maribor od d. VL, dne 30. aprila 1916. 8!8 dame vrdo, da je dobro raakuževainc sredstvo pri toaleti : in rokovanju boifc kov velike važnosti Zahteta se cb nes, i da razkužen a no sredst o hi ro in sigurno učinl-aie, da pa j tudi pr.jetoo diš m da jo ceno Mi ogokrat 16 Iziava. Midve podpisani Marija Bračko in Kristina Valleutan v Gornjem Šentjakobskem dolu sve obdolžili Apolonijo Kracer, posestnico ravno tam, pre-šestnega in pregrešnega občevanja z ruskimi ujetniki Ur dajo je ljudstvo radi tega sramovalo in psovalo Ker pa so bile naše tozadevne trditve neresnične in popolnoma neutemeljene, prekličeve svoja obrekovanja ter prosive gospo Kraner za odpuščanje. V Gornjem Šentjakobskem dolu, dne 18 aprila 1916. 294 Marija Bračko 1. r, Kristina Vallentan L r. ljudje opazii, da neftčiere dame po karbola dišeča ras kalevalna sredstva odstranjujejo, ker se ta neprijetni d ah ne da odpraviti od rok, cblehe in perila. — Ako se j a vedno !e. Minka Vibsr javlja s tem vsem sorodnikom in znancem žalostno vest da je njen ljubjeni mož gospod Egid Vihar, črkostavec, posestnik in gostilničar dne 23. aprila t 1. nenadoma preminul Pogreb dragega pokojnika se je vršil v petek dne 5. t. m. popoldne na okoliško celjsko pokopališče. Posmrtne maše so se daroval^ v več cerkvah. Breg pri Celju dne 4. maja 1916. 8 ¿'J rabi, ni nobenih neprilik! Lr«oferiu ima prijetni dotri f.r matični dnh, i« po ceni in »i strupen. Originalna ste kenlca v vsaki lekarni in drožeriji K 1 25 V8» d? me naj bi torej le Ljsoform Nove oene od 1. maj& naprej: Ljaoform. ena fetekieniea ICO gr......K 125 250 „......K 2 50 „ „ t, &00 „......K 4 — „ 1COO „......K 7 - „ toaletno milo en ko* ......IL 2 — Pftffurminz Lyit krm (usina voda).....K 2 — Kostanjev les kupuje proti gotovini tvrdka Vinko Vabid, Žalec pri Celja Obvezne ponudbe za oddajo do konca jul ja za cele vagone z navedbo postaje, kjer se blago naklada in cene za k100 kg vposlati takoj. 262 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojiluice v Dramljah reg. «drug« ■ nocan. ureso ki se bo vršil dne 21. maja 1916 ob 3. ari popoldne v uradnih pro&torih. DNEVNI RED: 1. Čitanje revizijskega zapisnika in zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva 3. Odobrenje rač. zaključka za I. 1915. 4. Voldev nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 3ie -__N a 5 o 1 s t v o Krompir in kislo zelje « kupuje trgovina Pol Maribor, Koroška cesta 20. Za vse izreze sočutja ob prebritkl izpuhi na^e ljubjene hčerke, oziroma vnckinje o sestrice Micike Luka žil učenke 6. razreda izrekamo tem pot m nuj skrecejši zahvalo Islo&ko se srčna zah*. aljnjsmi/ preč duhov-šč.ni, »le. nčteijstvn, prijateljem in znancem splch vth čtsu bolezni in vodstvo psgreba ter tako vzna-s n in v brce segajoč nagrobni govor, ft g, župniku L Vozliču iz S ieifelda za t deležbo pri pogreba, č. p. do® nčemu ksplsnn Vidn Pavlič za obisk in pcdelitrv sv. zakramentov in veliko skrb, ki jo je skr.zal predrsgi nam ranjki, cenjeni družini Baumanovi in vsem dru gin>, ki so nas v teh br dkih in trikih urah tolažili in nam skušali lajšati duševno bolest, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem izftt, Ilja, Svečin?, Manbsra in drugod, ki so nam na U ali drug način stali v urah bridkosti in bolesti ob strani, vsem, prav vsem brez razi k e bedi istečena na^ia cajudanejša, najiskre ejša zahvala. Bog, ki plačuje vse dobro, naj poplača vse in vsakemu, kar je nsjmanjšega storil, da se nam je tešila bol ob prehridki izgubi. Zahvaljujem o se tudi vsem darofateljem krasnih vencev. Blago, nikdar pozabno mamico priporočamo vsem sorodnikom, znanccm in prijateljem v molitev in blag spomin. - 829 Št. Ili V Slor. gor,—C