r
4:
N«jT«2ji slovenski dnevnik ^ ▼ Združenih državah
Vetja za vse leto . . .	$6.00 §
Za pol leta.....$3.00 a
Za New York celo leto .	$7.00
Za inosemstvo celo leto	$7.00
TELEFON: CHELSEA SS7S
NO. 171. — STEV. 272.
GLAS NARODA
lisf;s1ovenskihidelavcev vAmeriki.
Entered as Seeon4 Class Matter. September 2L IMi ftt the Pest Office at New York, M. I, under Act of
of Much s. IS? 9
NEW YORK, WEDNESDAY. NOVEMBER 19, 1930. — SREDA. 19. NOVEMBRA 193«
I
The largest Slovenian Daily in the United State*.
Issned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHKLOU Wl
VOLUME XXXVUL — LETNIK XXXV11L
ZAROTA ZA UNIČENJE ŠPANSKE MONARHIJI
KOMUNISTI IN REPUBLIKANCI SO HOTELI ODSTAVITI KRALJA IN PROKLAMIRATI REPUBLIKO
SUHACIPRETE zNOVOSTRANKO PRI VOLITVAH
V Madridu je bilo aretiranih šestdeset komunistov, ki so se zaroti H, da pahnejo s prestola kralja Alfonza. — Oblasti upajo, da so z aretacijo voditeljev uničile zaroto. — Poui'cni boji v Barceloni. — Generalni štrajk v Alicante.
Južni demokratje in su-haski republikanci na severu prete, da bodo, ustanovili tretjo stranko.
MADRID, Španska, 18. novembra, da nes odk rila obširno zaroto, koje cilj je bil str-moglavljenje monarhije in proklamiranje republike.
Zarotniki so baje namravali vprizoriti atentat na kralja Alfonza.
Šestdeset voditeljev je bilo aretiranih. Oblasti u-j stari stranki opustili svojega mo-pajo, da je zarota s tem zatrta.
Aretiranci pripadajo večinoma
stranki, med njimi je pa tudi nekaj republikancev,	New York v žganjarsk^ kup-
. . -•-•lil-	I čijo, kot jo predla&u njen govemer,
ki so z njimi sodelovali.
HOUSTON, Tex, 18. novembra. — Delegati na tukajšnjem kongresu Vlada je National Woman's Christian Temperance unije stoje še vedno pod vtisom govora, katerega je imela Mrs. Mamie White Colvin iz New Yorka,
Prorokovala je. da bo tretja stiun-ka. obstoječa iz demokratov Juga ter suhaških republikancev Severa, zavzela dežela, če ne bosta obe
Ikefeu" stališča.
— Meni bi bilo ljubše, če bi se vr-komunistlčni ; nili saloni na vogalih, kot da bi šla
BARCELONA, Španska, 1 8. novembra. — Do-
ŽENSKA ŽRTEV INDIJSKI KNEZI ZDRAVNIKI BRUTALNEGA MORILCA
— je rekla Mrs. Ot'Ivin med grmečim aplavzom tovarišic.
Republikanske ter demokratične
Čim se je glavno mesto Madrid nekoliko pomirilo, Id€legu,t nje so ^ danes
....... l-i	j. se posvetujejo glede resolucij, s ka-
se vrse po tukajšnjih ulicah neprestano spopadi	b3do ob9 stranki naj
med št raj kar j i in policijo. V bojih so padli dosedaj se zavzemeta za pr-hibicijo ter se trije delavci, dva sta pozneje podlegla poškodbam. >1x316 2anjo'
...	.	j. ......	Danes je bilo preči tan o pismo pro-
1 olicijl pomagajo tudi mihcarjl.	hibicijskega ravnatelja A. Wood-
Nit-	-ji •	i . i • i	cocka. V njem se glasi, du nima po-
a trgu Universidad se je unel oster boj, ker se ^bnega upanja da bi bila izvedba demonstranti niso hoteli mirno razitl. Vojaštvo je prohibicije uspešna, ker se krši pro-oddalo v množico več salv. Stavec Pena Castelavi je hibicijo predvsem s privatne strani.
l-i	.	v	. j -i . l-i	-i Treba je vzgoje ter posebno po-
bil na mestu usmrcen, vec drugih je bilo pa ranjenih. Llužnosti> ^ ^ pripravi ljudi do .
I ga, da bi upoštevali razne postave.
ALICANTE, Španija, I 8. novembra. — Tukaj- Sodišča so za kršilce postave iz
šnje strokovne organizacije so proglasile štrajk v navade ter po poklicu, a pravo sred-. ,	.	i	i 11 stvo za navadne kršilce je vzgoja.
protest proti brutalnemu ravnanju madridskih obla- Mrs ^ BooL? je cxna5ila kot
sti, ki so v petek postrelile več delavcev, kateri so lažnjive govorice, da se pivovar-
protestirali proti neznosnim razmeram v stavbinski uarji popravljajo, da prično kmalu
. .	zopet kuhati pivo.
obrti.
Našli so jo zabodeno v neki stranski ulici v Brooklynu.— Njen svak je identificiral truplo kot ono Mrs. Mary Te-ruso.
Žrtev brutalnega morilca je postala v pondeljek zvečer Mrs. Mary Teruso, stanujoča pri svojem svaku. John Catalanzi. na 74 George Street v Bruoklynu.
S tremi vbodljaji ter luzbito glavo so naJli žensko v neki temni, stranski ulici. Policija še ni mogla dob.ti zločinca, in tudi glede motiva ni vladala nikaka jajnst.
£..var se komaj tiče kakegu roparskega umora, kajti pri mrtvi našli demantne prstane. V žepu je imela $214. Edina sled. katero je mogla najti policija dosedaj, je bil moški robec z moncgramom G ali C, katerega so našli v bližini trupla.
Domneva se, da je morilec obrisal svcje morilno orožje s tem robcem.
Catalanza je sporočil policiji, da je postal mož umorjene, G/acomo. tudi žrtev za vratnega umora dne 1 decembra L929.
Našli so ga težko ranjenega na Bush wick Ave. in Grand Street v Brooklynu. Umrl je takoj nato. ko so ga prevedli v Kings County bolnico.
ZAHTEVAJO SO SE ZMOTILI
ZVEZNO VLADO V Colombiji so uporabili
toksin proti difterltis
Maharadža iz Ikanera je citiral na konferenci Lincolna. — Govor smatrajo kot znamenje izpremembe v stališču knezov.
namesto antitoksina. Use dna zmota.
Mala antanta je sklenila, da požene Habsbur-žana iz Madžarske. — 20. novembra bo star Oton osemnajst let.
2ERLIN. Nemčija, 18. novembra. Diplomati Mule an tan te. to je Če-noilovaške, Jugoslavije, Romunske
kcnference. so b le danes citirane'	* laboratoriju je kriva,poljske, ki se posvetujejo zdaj v
besede Abrahama Lincolna, ko se ** je umrl° 19 otrok- dočim se jih ženevi glede razoroževanja so skle-
MEDELLIN, Colomblju. 13. nov. Obupani od ogorčenja ter jeze, so se borili starisi petdesetih ofcrok s policijo. cia se pola^te zdravnikov, ki so odgovorili 2a smrt in nevarne
LONDON, Anglija, 18. novembra, poškodbe njih otrok. V otvorilni seji londonske indijske |
"Zmota" v
NADVOJVODI OTONU BO JAKO SLABA PREDLA
je zavzel eden indijskih knezov za » tridest bori 5 srnrt->°-zvezno vlado Indije.	j Slučaj se je pripetil tekom urad-
Maharadža iz Ikanera. ki vlada nega cepljenja proti difteriji. Otro-svoji državi že 32 let je zuključil ci so bili že dvakra.t cepljeni z anti-svoj apel 1U združeno, miroljubno toksinom v Casas Cumas zavodu za Indijo z naslednjimi besedami: zdravljenje proti difter.ji. — Jaz bi vam priporočil na pra-
nili zaščititi svoje države, magari z orožjem. Napeli bodo vse sile, samo da ne bo zasedel Habsburžan madžarskega prestola.
Jugoslavija, Cehoslovaška in R>-munska bodo odločno nastopile proti Madžarski, če bo zasedel ma-Ko so jih zdravniki cepili tretjič, džarski prestol avstrijski nadvojvo-so se poslužili čistega toksina, ki je o ten, ki bo star dne 20. novem-smrten.	j bra osemnajst let.
Osem etrek je umrlo, še predno so V tem slučaju bodo države Male megli opaziti zmoto.	!antante zaprle madžarsko mejo ter
Enajst drugih je zoolelo. Zdravni- ^ Pritožile pri Ligi narodov, da je razmerah. ki so slične našim, pred ^ si prizadevajo ohraniti jih pri Madžarsga prekršila mednarodno
gu našega velikega podjetja ki po-menja premaganje anarhije ter re-reakcije v Hindustani ter uveljav-Ijenje enakopravnosti naše družbe narodov, da se spomnite besed, katere je izgovoril Abraham Lincoln v
V PANAMI NAMERAVAJO ZGRADITI VELIKO IGRALNI-NICO
več kot pol a'.oletja:
— S sovražnostjo napram nikomur ter dobrohotnostjo napram vsem. trdno stoječi pri svojih pravicah, hočemo stremeti, da bo p:i-četo delo dovedeno do srečnega konca.
Govor je maharadže je bil dogodek prve seje konference, se je zbrala v St. James palači.
Spioino vsi so smatrali to kot znamenje mar kan t ne izpremembe v politiki indijskih knezov, ki so i bili dosedaj odločni nasprotniki zvezne vlade ter so zavzemali vedno za suvereno enotnos>.no vlado.
življenju.	pogodbo. Poseben mednarodni doku
Ojialih trideset otrok je še sedaj men' vsebuje namreč določbo, da ne v bolnici.	-sme noben HabJburžan zasesti ni-
V eni družini so umrli trije miidi madžarskega, niti avstrijskega fantje, stari manj kc-t pet let.	prestola.
i Z ozirom na to se bo Madžar-Soglasno s sporočilom iz Bogote, sica najbrž dobro premislila, predno
2avri so zdravniki Bogota laboratorija odleteli z aeroplanom proti Medel-linu.
DOSTI BANK FALIRALO V ARKANSAS
bo povabila Otona na prestol.
Oton je dovršil svoje študije v Belgiji in živi s svojo materjo Žito ter brati in sestrami v nekem španskem gradu.
ATENTATOR OBTOŽEN
TOKIO Japonsko, 18. novembra.
jeme
.	Freda Pabsta, člana znane pi-	Panamsk-a vlada namerava izpre-
Pozivu na štrajk SO se odzvali vsi delavci brez IZ- j vovamiške družine, so vprašali, če	meniti Kanalsko zono v veliko le-
je resnica, da je pričela pivovarni-	tov išče, kamor bi se zanaprej za- vsak nas navdan od trdne volje, da
ca že kuhali pivo	tekali tisti severni in južni Ameri- bo konferenca v resnici uspešna.
MacDonald je otvoril sejo ter pre- LITTLE ROCK, Ark., 17. novem-
čital delegatom kratko poslanico bra. — Uradniki finančne ustanove	23-letni Tomeo Sagoya je bil danes
kralja. A. B. Banks Company so javili, d-a	obtožen napada na japonskega mi-— Dve stvari moramo obdržati v je trideset baink v državi ustavilo nisr.rskega predsednika Hamagu-
očeh — je rekel ministrski pred- izplačila. Pri tem gre za vloge v	chija. Pridržan je bil brez varščine.
MONTE CART .A 18. novembra. — sednik v svojem Govorilnem govoru, znesku petnajstih milijonov dolar-	Prejšnja leta je bil dvakrat aretiiun
— Prvič, da smo tukaj, da delamo jev.	zastran izseljevanja,
roko v roki, in drugič, da mera biti ■ ___
Strajk je bil proglašen tudi v Valenciji, Granadi in Orveido.
MADRID, Španska, 18. novembra. — V tukajšnjih in barcelonskih bolnišnicah leži na stotine ranjencev—štrajkarjev in policistov.
V	Barceloni je bilo usmrčenih pet delavcev in neki policist.
V	zad njih par dneh je bilo po raznih španskih mestih aretiranih več sto oseb, katere so obdolžene komunistične zarote.
Oblasti domnevajo, da so glavni voditelji zarote pobegnili pravočasno preko meje.
Odgovoril je, da je to le reklama kanci, ki hodijo sedaj na Kubo ali gotovih ljudi. Izdal pa ni nikakega Bermudsko otočje, dementija.	j Panamski generalni konzul v Mar-
'seilles si je ogledal vse igralnice ob MILWAUKEE, Wis., 18. novem-' francoski Rivijeil ter bo predložil bra. — Fred Pabst, voditelj Pabst j svoj i vladi načrte za ustanovitev ve-. Brewery Corporation je potrdil da- like igralnice nekje v Panami, iz- ;
nes svojo prejšnjo izjavo, da je njegova tvornica izdala $800,000 za nabavo novih strojev za izdelovanje piva.
Njegovo mnenje pa je, da bo kmalu mogoče izdelovati pivo na postaven način.
PILSUDSKI IMA
POKOREN SEJM
VARŠAVA, Poljska. 18. novembra. — Kot je ibilo pričakovati, so se končale volitve na Poljskem s popolno zmago diktatorja radi politike ustrahovanja ter zatiranja vseh drugače mislečih.
Vladni blok ima sedaj 249 sedežev ali sto več leot v zadnjem Sejmu. Vseh poslancev je 444.
Oficijelne šte-vllke bodo objavljene jutri, po posebni seji volilnega komiteja. Prihodnjo nedeljo bodo voljeni člani s^ivata. V krofih vlade pričakujejo da bo dobila vlada večino.
ADVERTISE in "GLAS NARODA'
POTRES NA PORTUGALSKEM^
LIZBONA, Portugalska, 18. nov. V okolici Pavi je, v jugovzhodnem delu Portugalske, se je pojavilo v nedeljo več močnih potresnih sunkov. Prebivalstvo je preplašeno pobegnilo na prosto. Potres ni povzročil nobene materij alne škode in ni zahteval nobenega človeškega življenja.
KONEC OBSEDNEGA
STANJA V PERU
LIMA, Peru, 18. npvembra. — Vlada je danes odpravila vojno stanje, ki ga je proklamirala, ko so se spun tali indijanski majnarji v Cer-rp de Patsco. Tekom nemirov so bile usmrčene tri osebe.
70 KOMUNISTOV POSLANIH V KAZENSKO KOLONIJO
LIMA, Peru, 17. novembra. — V bakrenem oikrožju pri Cerro de
__Pasco je bilo aretiranih sedemdeset
komunističnih agitatorjev. Oblasti Naročite m na "Gtai Naroda" — so jih obdol ile. da so širili med ra-
ven ameriške zone.
največji slovenski dnevnik v Zdro-ftenlh dfitTtk
darji komunistične ideje. Vsi so bili poslani v kazensko kolonijo na otok Fronton.
AEROPLAN V SLUŽBI FARMERSTVA
Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah
je pripravno in koristno za Vas, ako se poMiuzu-jete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino.
NaSa nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljenem točne v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma. brez samod* časa. brew nadaijnih potov in stroškov.
Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene • podpisort naslovljencev ln žigom zadnjih pošt. katere dostavljamo po&lji-teljem v dokaz pravilnega izplačila
Enake povratnice so zelo potrebne za posamesnike v slučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodnijl v stari domovini
Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je nčasno po treba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir
V Jugoslavijo	V Italijo
Din 500 _______________________ 5
9.40
1000 _______________________ S 18.60
2000 ____________________$ 37.00
2500 _________________________ S 46.25
5000 ________________________ S 91.50
10,000__________-______________$181.80
Lb
100
200
1000
9 5.73 f 11-30 $16.80 527.4«
$54.25
Slika nam kaše aeropian, ki leti nad velikim vrtom v Californiji. Pod aerolanom Je shramba a katere se
vsipa prašek proti mrčesu.
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno n&ka žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, z* $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200 — $4.—, za $300— $6.—,
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarju:, lirah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje pn velikih nakaz lih priporočamo, da poprej z nam pismenim potom »poraaurn*-te glede načina nakazila
Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter a prtetalWao 70 eeaU
SAKSER STATE BANK
K2 COBTLSNDT STREET	NEW YORK. R. X.
Telephone Barclay 0380 — 0281
——
C
"Gks Naroda"
]
Frank Sakaer. President
Owned and Published by 8 LOVE NIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
L. Becedik, Treas.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 21«. W. lSth Street, Roroofb of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NAHODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Za celo leto velja list za Ameriko,, Za New York za celo leto $7.00
In Kanado ................................$6.00'! Za pol lota .......-..........—............$3 60
Za pol leta ..............................„.. $3j00 Za Inozemstvo za celo leto........$7.00
Z.\ četrt leta ................................$1-50" Za pol leta ...................................$3.50
Subscription Yearly $6.00.__
Advertisement on Agreement.
^Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemaj nedelj In praznikov.
Dopi-sl brez podpisa in osebnosti se ne priobCujejo. Denar naj se blagovoli po&iljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea $878
PRIHODNJE ZASEDANJE KONGRESA
71. kongres se bo sestavil prvi ponedeljek meseca decembra h kratkemu in zadnjemu zasedanju. D n e 1. marca lx> koneano delo tega kongresa.
Novi se sestane šele prvi ponedeljek meseca decembra prihodnjega leta, <-e ne bo predsednik prisiljen sklicati 72. kongres že prej k posebnemu zasedanju.
Vsako posebno zasedanje kongresa smatra državljanstvo za nekako slabo znamenje.
Nihče ne ve, kaj se 'bo izeimilo iz tega. 1'mevno je, i i; i -»k nsa predsednik Hoover preprečiti tako zasedanje.
S tem, da "se je sporazumel z voditelji republikanske n demokratske stranke v namenu, da bi dosegel svoj cilj, je pa dregnil v sršenovo gnezdo pri progresiveih in onih, ki se nočejo brezpogojno pokoriti vsem diktatom rednega strankinega vodstva.
V	ravnanju predsednika vodijo poskus, da se skuša krivdo za posebno zasedanje naprtiti progresiveeni.
Senator Borah iz Idaho, eden voditeljev "neodvis->iir\ ki se je vrnil v nedeljo v Washington, je dal duška vojemu ogorčenju ter označil obdolžitve. da bodo pogre-• iv<-i s svojimi taktikami izsilili posebno zasedanje, kot brezpri meroo nesranun >st.
Borah, ki je svoječasno dosti deloval za izvolitev Jlooverja, pa se mu je kmalu nato zameni, je s to svojo izjavo predsednika direktno izzval.
Borah pravi, da ni niti o<l progresivne v niti od demokratov slišal pretenj, <la se namerava sklicati posebno zasedanje kongresa.
Istočasno jc pa ]>oii«laril. <la progresivei ne bodo kar i.tvcndan potrdili vsakima predloga, ampak se bodo prej o njem temeljito posvetovali.
Na prvi pogled se zdi. kot da T>o imelo zadnje zase, da nje kongresa prosto pot.
Prav lahko se pa tudi zgodi, da bo prišlo v senatu do velikih debat glede raznih predlogov progresivcev. kot uapriiner pomoči farmerjem, Muscles Shoals, davčnih vprašanj itd., nakar bo vse delo obviselo na mrtvi točki.
Ako ne hov tem slučaju mogoče ničesar ukreniti glede dovolitveiiih predlog, nc bo predsedniku ničesar di'Ugega p n »ostajalo kot sklicati posebno zasedanje.
V	tem slučaju bi se pa pojavilo tisto, kar hočejo pro-i-esivei z Bora bom na čelu preprečiti.
Dopisi.
Brooklyn, N. Y.
Star pregovor pravi: Počasi pa gvišno.
Tako je tudi s Slovenskim Domom i American Slovenian Auditorium», 253 Irving Avs. Brooklyn. N. Y.
Slovencem se malo čudno vidi, zakaj ne priredi večkrat kake veselice. Ker je pa Dom nu nepristranski podlagi, da vsem. društvom prednost za vse zabave.
Sedaj se pa bliža čas. da se Slovenski Dom oglasi.
V ssboto, 27. decembra bo največje veselje za mradino, ker bo Santa Claus obiskal Slovenski Dom.
Na Silvestrov večer, 31. decembra 1930, kakor vsako leto, priredi Slovenski Dom veselico, istotako na pustno soboto le: a 1931.
Diiii;va naj upoštevajo, čira bi te večere pustili za nas. Mi za vas. vi za nas, — ker vsi smo Slovenci.
S pozdravom
Jakob Slabič, tajnik.
Cleveland, Ohio.
V roke nam je prišlo pismo katero je poslal pevski odsek sccijali-j:ičnega kluba štev. 27 J. S Z. na neko društvo. V doiičnem pismu »e pczivlju društvo za denarno podporo, obenem pa se natoicuje proti zboru "Zarji" ter skuša postaviti njegovo resno kulturno delo v absolutno napačno luč. Ker so biia pi-
kDt osebi, na drugi strani pa proti 2boru kot celoti. Na tem mestu izjavljamo. da je tako podtikavanje skrajno lažnjivo in zlobno. Resnica
jo, da se da delavcu košček kruha, a™'-■■•-•-■	""i
Obej;a se še slabše, sedaj v tem CENJENIM ROJAKOM IN R0-
času, ko že zima trku na vrata. V poletnem času se že siromak zna kam obrniti na kakšen način, ali sedaj bodo zunanja dela ustavljena, kam potem oče z malimi otroci, brez prihrankov? Kdo mu hoče pomagati? Ce dobi kako pomoč od mest-
JAKINJAM. KI SE POSLUŽUJEJO NAŠE BANKE
naznanjamo, da smo zadnje dni odposlali male koledarčke za leto 1931,
je, da je Vatro J. Grill do zadnje |ne vlade, to nikakor ne zados;uje vsem' ki bivajo *irom SMruienil.
Držav in Kanade.
Peter Zgaga
Tfflrwirex.
ifiimn - ~mm»m
Pri poljskih volitvah je zmagal Pilsudski.
Ce bi bile na Laškem volitve, bi zmagal Mussolini.
Toda če bi bile na Poljskem in na
izredne konference S. N. Doma c'o!pri številni družini.
vsaki priliki miril razburjene du-j Xekateri so sicer preskrbljeni za Kdor omenjenega koledarčka ni'Luškem volitve izraz .svobodne nx-hove v "Zurji :n baš njemu se ima-	časa vnaprej, pa tudi ti var- prejel iz kateregakoli razloga, ga 'rodove velje bi debili PUrud-kl in
jo so-ijalliti zahvaliti da so "Zar- ;čujejo s svojimi prihranki A ti so lahko dobi. ako nam pošlje svoj se- M -ekm .o!iko slapov, da bi jih jo' skozi toliko le: na umeten na"j;e bele vrane, ki jih ni povsod najti, danji toče.i naslov, ali ako zahteia lahko na prstih pn ;tela. _*in kontrolirali. Gnil je še na seji,jaz ne spadam k njim.	pri naročilu denarne pošiljatve *-i j
na kalen je bil Jos. Frar.češkin iz-j >ja društvenem polju se še neka- bližajoče se božične praznike, da naj'	*
voljen zastopnikom "Zarje za iz- j^q držimo, ker smo primorani, Dr a- se potrdilu za prejeti znesek prilo-|
redo delniško sejo S. N. Doma s po- i>vo je za delavce tnpine najbelja ži tudi koledarček.	i v dižavi New Jersey. je men-
mirjevalno besedo preprečil, era nijpc,mo^ v slučaju bolezni ali smr:i. prišlo do izbruha; opozarjal je. da ' Priporeium vsem Slovencem in imajo zasluge za -Zarje" tako usta- 'Slovenkam, da se preskrbe za slu-novitelji socijalisti. kot tudli oni. nesreče. Vse organizacije so po ki niso član soc. kluba, toda so žr- mojem mnenju dobre. Težko je pla-tvovali leta svojega truda, da se je čail. ali s tem. kar damo. p omaga-zbor povzdignil do svoje sedanpeimo sam; sebi in našim potomcem, višine. Tako se je stvar takrat po- j Ker žo omenjam o organizacijah, mirila in ostalo bi bilo vse po sta-j liaj mi bo dovoljeno svetovati, da
rem. da ni zastopnik "Zarje" na iz- Vsak naš zavedni rojak Slovenec.	„ „„ ^
,,..,....,,	st^r dr. Benes na napade nemškega
redni delnici seji sel pre*o naro- ; Slovenka ali brat Hrvat, bi moral
čil, ki so mu bila dana na ravno j biti tudi član J. S. K. J.. pod katere
isti seji. Kar se je zgodilo pozneje, j okrilje spadam sam in cela moja
je javnosti itak zano, tocia smatra- jdruž na nad 24 le-; in ki je dobra in
mo pa potrebnim poudariti, d-a o-j poštena slovenska organizacija.
sebnesti pri "Zarji" ne igrajo no- i
SAKSER STATI' BANKI^ P°n0'na da ludi Ja2 Prebivam v
(nji. h-ccjo uveljaviti čudno posta-
"_____ vo.
Rečeno je namreč, da bodo vb3-!dočp aretirali in zaprli vsakega, k: ga oodo zalotili pri pitju alkohcl-jnih pijač.
Zakaj ne napravijo narobe in ne are:irajo ter zapre tistih, ki ne pijejo aikcholnih pijač?
V .em slučaju bi imeli dest: manj dela ter bi b.lc po ječah in jetnis-nicah še dosti prc.~:ora za druge lopove.
ODGOVOR DR. BENEŠA
V zunanjem odboru senata je odgovoril 5. novembra zunanji mini-
zunanjega ministra dr. Curtiu^a glede izgredov proti nemškim zvoj-nim filmom na Češkoslovaškem in glede kulturnega bojkota, ki ga ie
bene vloge in da Grill, koterega se. še izmrli, kar nam priča naše slo-skuša izrabiti za grešnega kozla, ni- j vensko pavsko društvo "Prešeren", ti navzoč ni bil na seji po izredni j Bori ?e v teh slabih časih, ali še
baje napovedala Češkoslovaška Dr. Tudi na kulturnem polju nismo Beneš je med drugim naglasil. da
konferenci, na kateri se je "Zarja" poslužila svojih pravic kot samostojna inkorporiiana organizacija.
Člani soc. kluba dobro vedo. da je osamosvojitev zbora "Zarje" bi-sma enake vsebine poslana očividno \ la neizogibna in da bi bila prišla že na ostala slovenska aruyjva v Cleve- ' pred leti, ako bi ne bili hodili v o-
vedno obstaja. Pripore jml bi ga v vsestransko podporo cenjenim pitts-burškim društvom ter pesamezni-
je bil dr. Curtius napačno poučen o dejanskem ::anu in da je zarad: tega presojal dogodke popolnoma nepravilno. Minister je cbžalcval, da je dr. Curtius odobraval kulturni bojkot Češkoslovaške, ki se je
kom. Is;o naklonjenost in podporo	pričei izvajati v Nemčiji, pri čemer
zasluži tudi naš Slovenski Dom.	se je pozival na čast nemškega na-
Tudi v verskem ozira nismo na-	r0da. Dr. Beneš je zavračal vse ne-
izadnjaški. Re-v. Josip Skur se jako	opravičene napade in s^ je skiice-
landu m bi utegnilo članstvo dobi- genj po kopanj zanje tisti, po ka- |t,rudi in gleda za obstoj svoje žup-	vai na pono- češkoslovaške" i na-
ti napačne pojme na podlagi laž-jterih zdaj najbolj zlobno udrihajo. |nije v tem resnem in slabem času.	roda. ki obsoja vsak^ šovinizem po
njivih trditev v dotičnem pismu. | Na javnost apeliramo, da se ne . Dal je svoj oklic, da naj se župlja-	sebno pa še oni, ki izzove bejko; smo v interesu resnice prisiljeni od- da zbegati od osebnih natolcevanj udeležijo cerkvenega bazarja, ki govoriti. Da pa b? vsakemu jasno, in prozornih napadov na posamez-
; kakšnih metod se poslužujejo naši nasprotniki, naj navedemo do.ično pisme dobesedno. Glasi se:
Cenjeni društvo!
IMegatje INVESTMENT BANKERS' ASSOCIATION of AMERICA so na letni konvenciji v New Orleansu ugotovili, da se nezaposlenost v tej deželi manjša, da se bodo delavske razmere v letu 1931 znatno izboljšale in da bodo leta 1932 normalne.
Ne glede nato, kakšne so ali bodo razmere, resnica je, da so prihranki vsakemu v sili in potrebi najb^jša pomoč in da je varčevanje in hranjenje prva pot do samostojnosti.
Vloge obrestujemo od 1. okt. naprej po 4% in obresti pripišemo h glavnici vsakega 1. jan. in julija. Obrestovan je se vrši mesečno. Da je denar pri nas varno naložen, dokazuje dejstvo, da ima drŽava NEW YORK sama pri nas nalo-šen denar.
Sakskr State Bank
Pevsko zbor "Zarja ", odsek Soc. Kluba št. 27 se bori na pevskem kulturnem polju že 14 let, ves ta čas prireja koncerte ter goji slovensko pesem in spodbuja slovensko zavest med našim narodom. Gotovo Vam je že znano, da se je gotova slruja radi osebnih ambicij odcepila od pev. zbora "Zarja ", katere namen je "Zarjo" razdreti, ker ni hotela slediti njihovim nakanam. Gotovo Vam je taai znano. d*a si je tista grupa ustanovila svoj pevski zbor. |ravno ped tem imenom, da bo slu-|žil 119 mene m republikanski stranki. 'Sedaj ko se jim pa n: posrečilo u-ničiti pev. zbora "Zarja",s so vložil: i:ožbo proti njem, ter zahtevajo ime. in vso imovino; to je vse. k-j.r si je "Zarja" nabavila v 14 letih njenega cbslanka.
Kaj mislite Vi o tem? Ali naj damo "Zarjo" iz rok Republikancem, da nas bodo še bolj tepli kot dose-daj. Ali naj ostane delavska, da bo širila kulturo kst jo je dosedaj? Njim se gre največ za osebne koristi, mi pa ne smemo tega pustiti, ako hočemo, da bo "Zarja " služila v kulturne namene.
S tožbo, katero so vložili proti "Zarji", so ji zadali velike stroške, lei nam bo težko jih premagati, ali mi ne smemo odnehati; šli bomo
naprej, da si priborimo pravico. V
t ,
tem se ooracamo na vase cenjeno društvo, da nam denarno nekoliko pomagale, da se borimo naprej, da bomo obdržali "Zarjo" v delavskih vrstah kot je bila dosedaj, da bo v penos slovenski naselbini, j Na Zahvalni dan 27. novembra priredi pevski zbor "Zarja" svoj i koncert in igro (Grobovi bodo spregovoril, predstava se prične ob 3. popoldne nakar Vas vabimo, da nas posotite. Vstopnina je sr.mo 50c. Koncert in igra bo nekaj izvrstnega, in ne bo vam žal. 4
Upamo, da nam ne boste odrekli podpore za stvar, katero smo gradili 14 let ter sami žrtvovali finančno in moralno, nakar "se vam zahvaljujemo že vnaprej.	i
Z bratskim pozdravom
ne člane zbora "Zarja". Prepričani ste lahko, da bo Zarja" kot v preteklosti tudi v bodoče estala zvesta svojemu cilju — naši slovenski pesmi.
V krog; "Zarje " je dobrodošel vsakdo, ki ima veselje do petja, pa bil sccijailsL, dainckiut ali republikanec. Kct član ima samo eno doiž-nost, delovati za procvit in napredek "Zarje", kakšno pa je njegovo politično ali versko prepričanje, je njegova privatna zadeva.
Toliko v pojasnilo in v znak protesta proti nizkotnim metodam katerih so poslužujejo fak:orji okrog soc. kluba štev 27 na zbor "Zarja". Lahko bi odgovarjali bolj obširno, itoda to naj zadostuje, kajti preveliko dela imamo z našo opero "Gorenjski Slavček", katero vprizorimo v nedeljo 23. novembra na odru S. N. Doma.
Poletite nas ob tej priliki in vi-
kulturnega gibanja, se prične dne 23. tega meseca, in v ministrstvu za javna dela prise nadaljuje ceii teden potem. To- pravljajo vrsto zakonov o velikih rej lepa prilika za vsakega.	investicijskih delih, s katerimi mis-
Sporočam tudi o smrti mojega lijo omiliti brezposelnost. Tako je prijatelja Ludvika S.rancarja ka- ! izdelan načrt za zakon 0 cestnem teri jc umrl 9. tega meseca ob 3.1 fondu, ki bo omcgc.-il kar najhi-uri zjutraj, bolehal je .samo 20 čini. j trejšo rekonstrukcijo in spopoiniiev Vzrok njegov- smrti je bila srčna j češkoslovaškega centralnega o -kup. «Ako se ne morim, bil je ves | mreži a. Iz tega fonda bedo poprav-
Revolucija na Španskem.
Kiulj Al ion/o bo najbrž zle tel
Pač žalostna u-.da za kralja, ki izza ovojih mladih let ni drugega počel kot živel po franco-ikiii letoviščih iter se zabaval z lepoticami.
Zdaj. nu stara leta se bo moral kakega dela lotiti, če bo hc.el živeti.
Pa;- žalostna usoda!
Jutri bo ->tar najstarejši sin bivše avstrijske ce-mrice Zite nadvojvoda Oton osemnajst, l?t.
Ob :ej priliki sa hočejo proglasiti za madžarskega kralja.
Vsaka mati želi svojemu otroku , vse dobro in najboljše. Edinole Žita je izjema Ona svojemu prvorojencu slabo želi.
čas naročnik Glas Naroda in upam, da bede tudi njegova žalujoča soproga list obdržala i.
Poko:n! Strancar se je rodil 1877 v va~i Dolenje, občina Planina pri Vipavi. Že od rane mladosti je imel briike izkušnje. Kot sin siromašnih stari še v je moral preživljati celo
ljali in gradili tudi okrožne ceste. N( ie, , dcwnt. wmke&u rojaka je V ta namen je določenih že dose- ODdiIa icna cI,la isJtat_
daj 186 milijonov Kc.
Ministrstvo za delo pripravlja poleg tega tudi zakon o novem cestnem redu in cestni policiji, ki bo uredil precej neurejene razmere v
- Tak z?ubi >e mi vendar izpred oči in kako delo si poišči, ker te že več gledati ne morem. Ja/. reva. moram sama za vse skrbeti.
Tako mu je pihala na srce. tem pogledu. Polegtega bo predlo- n ,	, . ,
_,	- . , X.	-	Rojak se je skobacal iz postelje,
družino, ooeta. brate ter sestre, ker zen se tekom letošnjega zasedanja jsp
niso bili sposobni zase skrbeti. Ka- i poslanski zbornici zakon o ustano- ...... '
ker mi vsi, tako se je tudi pokojni Strancar odpravil v novo domovino in sicer v Ohio. Tam vem. da ga na i ljudje dobro poznajo.
Pc šoitielnem bivanju v Ohio je deli in siiinii boste, da je ••Zarja ",dcs"31 v Pittsburgh, Pa., kjer mu še vedno ista kot pa bila in dasreca bolJ mila kc>- ^ S "Zarji" kultura ni samo puhla fra- tezK:"T1 delcm' sta 3 5krbno soprogo za, temveč živo in realno stremije- pcstavila SVOJ dom-
Lepo se zahvaljujem vsem znun-
nje. ki ji vredno podporo vsakega, ki mu je v resnici za napredek slovenske kulture v Cievelandu.
Sprejeto nu seji zbora "Zarje" dne 15. novembra 1930.
Frank Plut. predsednik.
Jcseph Birk, ml., tajnik.
Mary Ivanush. blag.
Odbor pev. zb~ra "Zarja",
6409 St. Clair Ave.
Tem potom izjavljumo, da je podtikavanje vsake politike, republikanske ali katere druge, zboru "Zarja", absolutno brez vsake podlage. "Zarja" goji petje in nič drugega: kakšnega političnega prepričanja pa so pevci in pevke, je njih lastna zadeva, s katero nima zfcor ničesar opraviti. Jasno je, da se skuia na ta način zvaliti odgovor-nos ta za osamosvojite v "Zarje" na raxtfei notemii ičluntL Vatro J. Orillu ter tm način ustvariti umetno znrinjo na eni strani proti njemu
j&iSKfr	.'•>.
Člani zbora "Zarja": Frank Mahne, Anton Smith. Vatro J. Grill, Math Sušel, Joe Poglaj, An- i ton Pugelj, Edvard Bradač, John ;Nosan, Anna Junkar, Josephine i Turk Molly Plut, Josie Milavec, Julia Glavan, Louise Hočevar, Mary Puceij. Louise Mlakar, Julia Tomšič, Tončka Žagar. Joseph Močnik, Louis F. Truger, Frances Levar, Victor Jakopič, John Samsa, John Sterle, Jenie Eržen, Ana Cirinski, Dansy Mandel, August Plact, Frank jStampfel, Stanley Kokotec, Louis Koren, Jos. Jarc, Anton Krall, Fr. Bradač, Angehi Nosan, Anna But-kovič, Pauline Birk, Josie Močnik, Minie Milavec, Frances Andolsek, Olga Eržen, Mary Mam, Mary Kramar, Mildred Tomšič, Josephine Hostnik, Joe Jakšič, Pauline Truger, ^Loiuis Dular, Mirko Pintar, John Simčič. John Petrič, Albina Scmuck.
Pauline Gasser.
Pittsburgh, Pa.
Iz Pittsburg ha je malo dopisov. Ne vem, kaj je temu vzrok. Ali kriza, ki jo občutimo, ali pa Hoover-jeva prosperiteta, da smo tako zaposleni pri vsakdanjem delu.
Po jjravici rečeno, prej naš tako z van i Smcke City ali zakajeno mesto ne zasluži danes tega imena. Gospodje kapitalisti zahirajo svoje tovarne, nekateri Jih selijo, češ, da lahko ceneje izhajajo. Mesto prenav ljujo od Union postaje, nebotičnike zidajo in na vse načine skuša-
c sni in prijateljem pokojnega Strancarja za številne vence.
Hvala Rev. Jcc. Skur za podeljene mu sv. zakramente v zadnji uri ter vsem ostalim ki sc količkaj pomagali v času luge in žalosti, ter ga prišli kropit.
Teb: pa, nepozabni prijatelj iz mladih let kličem:
Spi v miru v novi domovini in lahka naj Ti bo ameriška gruda!
Tvoj nepozabni prijatelj iz ne-cdrešene domovine
Louis Kompare.
vitvi elektrifikacijskega fonda, ki bo omogoiil elektrificiranje podeželja. Pripravljajo tudi novi stavbni red i:i zakon o regulaciji glavnih mest Brna in Bratislave.
Konj ga jc brcnil.
V Hrastniku se je pripetila precej tžka nesreča. 13-letncgu Dominika Zumana. sina vpokojenesa rudarja, je poslala mati v trgovino. Na cesti je stal voznik, ki je fanta ustavil. če. naj s šibo cp>azi njegovega konja, ki ni hotel naprej. Dominiki, je konja res udaril, konj se je mu pa zahvalil s krepko brco tako. da je fant nezavesten cbležal. Težko poškodovanega dečka sa prepeljali iv bclnico. Njegovo stanje je kritično.
—	Saj res. Za delo bo treba pogledati.
In ko je bil napravljen, ji ponižno dejal:
—	Pa kak scld mi daj. Marjanca. Dan je dolg. in np vem, če bom kai
•debil. Zm caifare je treba in za kakšen sen vič.
Dala mu je pol dolarja rekoč: j — Na, pa glej, da ga ne boš za-žrl.
Previdno je spravil denar v žep, na pragu se je pa še enkiut obrnil rekoč:
—	Dcbro. da s: me spomnila. Mar-
Ljudsko štetje v Jugoslaviji.
Iz praktično-tehničnih razlogov se državni popis prebivalstva ne bo izvršil 31. decembra letos, kakor je bilo prvotno nameravano, temveč v teku meseca marca prihodnje leto. Obenem bo izvršen tudi popis vseh kmetskih posestev v državi. Dan in sami. način izvedbe popisa bo določen s posebnim zakonom.
janca. Na to še pomislil nisem. *
Ali ni čuden ta svet? Nu vsaki razorežitveni konferenci razpravljajo samo o oboroževanju.
NAZNANIL O.
Rojakom v New Yorku in Brook-
— Kakšna pa je tvoja žena? — so vprašali rojaka.
Iynu naznanj-am, da sem odprl j — Ne bom nič rekel, — je odvrnil. KROJAŠKO DELAVNICO na 608 ker pravijo, da so vse ženske božji Seneca Ave.. Ridgewood, kjer izde- stvor. Tcda moja žena se ni ljube-lujem nove moške in ženske obleke, i mu Bogu prav posebno posrečila. Popravljam. čia;im in likam stare obleke, posebno dobro čistim in pre- .

novim židane in kožuha ste obleke. Delo prve vrste in cena zmerna.
Obvestite me in prišel bom na dom po obleko ter jo spet dostavil. Priporočam se, da se prepričate
—	Jaz pri svojem možu laliko vse dosežem s solzami. Samo zajokati mi je treba, pa mstreže vsaki moji želji.
—	Pri mojem je pa ravno nasprotno. On ne more videti solz. Če
Anton For t una, krojač, jokam, vzame klobuk in pravi: — 668 Seneca Ave., Ridgewood, N. Y. j Le nikake vode ne! ~ ter gre v --;_i_._ ošturijo.
PEVSKI ZBOR "ZARJA"
PRIREDI 4
v nedeljo, 23. novembra 1930
OPERO
"GORENJSKI SLAVČEK
na odru Slovenskega Doma ? St. Clair Ave., Cleveland
"GORENJSKI SLAVČEK" JE ENA NAJLEPŠIH IN NAJBOLJ ZNANIH SLOVENSKIH OPER ' Zastor se dvigne tpčne ob 7:30. CENA — $2.—, Sl^o |n
' \	Vabijo t4Zarj
—-po Predstavi ples do i ure zjutraj
•i »
am .
Rojaik je modroval: — Ker me je žena razjezila, sem šel k Italijanu in popil štiri kvarte vina. Kvart po osemdeset centov. To znese skupaj tri dolarje dvajset centov. Moj Bog. koliko ko&a človeka taka sitna baba'
Predsednik Zdfuženih držav izda vsako leto za Zahvalni dan posebno proklamacijo, v kateri poziva narod k hvaležnosti.
Vse napeto pričakuje lepoto je proklamacije. Vse je radovedno, za kaj naj bomo letos iivaiefcii.
EB« NABOBS*
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 15, 1930
LARGEST flLOVRBB JDJLILl > l
Iz Jugoslavije.
SLABA KUPČIJA
—	Golobeek moj,—je govoril Vla-dimh Gerastimov, notni stražar, .svojemu prijatelju kmetiču Luki lAikjejevica, — moja teta Aleksandru Nikolajevna je tež.-co zbolela. Znabiti ne preživi nocojSnje noči. lil jaz bi tako rad govoril z njo, pieden zausne oči za vedno ... Zaupne ti povem, da gre za njeno Utdščino. Če me nocoj nadomestiš v službi, ti bo to dobroto Bo*; plačal, jaz ti bom pa dal še nekaj povrhu iz denarja, ki ga dobim pa po I kojnici. Na, vzemi za zdaj tole, kot predujem. Dcbro je, peče kakor o-genj.
Bo« živi tvojo teto, — je odvrnil kmetič, sprejel zelenko žganja. svetil j ko in kožuh iz rok noč nega stražarja. — Le pojdi k te^i In glej, da se zjutraj vrneš o pravem času. Noč bo lepa. tako vsaj kaže.	,
Po teh besedah je kmetič izginil, ncčill stražar pa se je poslovil, zahvalil in sel.
Pritisnil je mraz. Solnce se je •cazalo očem le še v podobi solnčne kioyle. Njegov žar je bil krvav. Na dalekc, pusto pokrajino je legala
Luka Lukjejevie se je zavil v topli k^zuh in stopil na piano. Srknil je pcžlrek žgane pijače in stopil s ttžkim korakom na vaško pot.
Žganje je dobro, — je pomi-slil. - Revež Gerastimov, mogoče t tvoja teta ob tej uri že mrtva. Sicer pa se bo že potolažil. Saj bo podedoval po njej ...
Razmišljajoč o Gerastimovu in o njt-govi umirajoči teti ,je dospel na kom- vasi. Nebo je bilo jasno, vkopano v zvezde. Na nebu je sijal poln mesec... Vsi ljudje so spali, nikjer več ni bilo opaziti luči.
Kaj bi pa bilo, če bi enkrat •tepil tjale na hrib in pogledal, kakšen vtis napravlja naša vas po-noči na bdečega človeka? — si je dejal Luka Lukjejevič. — Saj to ni ako toZka reč. .. V par minutah
m gori, doli pa, še hitreje. In nihče ne bo vedel, da nisem vršil •voje službe nočnega stražarja. Si-j ctr pa kaj naj človek dela v vasi.: ker spijo vsi ljudje?
Zopet je potegnil požirek iz ze- j lenke. Resnično, kapljica je grela,' bila je izvrstna.
—	Prav za prav, — je jel modrovati Luka Lukjejevič, ko je bil že J nekoliko okajen. — prav za prav j je lepo na tem svetu.... Toplo mi je v kožuhu Luna sije ...
Na hribček grede se je večkrat U'tavil in vselej krepko potegnil iz -teklenlce. Prišedši na vrh, je bila zeleuka prazna. Ker so mu noge zavoljo pijače odpovedale, je sedel na tla. Zemlja je bila mrzla. Ozrl e je na vas in začel modrovati:
Glej .saj še nisem vedel, da je naša vas lepa' Ampak... Bogu bodi potoženo, da je teako človeku j ■samemu biti... Zato je Stvarnik dal | možu /.eno. Luki Lukjejeviču pa j njegovo Sonjo... Eh. če že nimam | nje, ko bi vsaj imel kakšno dekleM Neumnost, da sem obljubil Gera- i .-t imovu, da ga nadomestim v službi. Bedak! Saj vendar nisem noben nočni stražar! Domov poj-dem! Ampak, kje je prav za prav pot, po kateri sem prišel gori? — Pa kaj bi!.... Saj je vseeno, kod....
NOČNI STRAŽAR
Glavno je—. A kaj je to? Nad vaškimi strehami je vstal še drugi
mesec?....
Luka Lukjejevič je dolgo zrl v drugi krvavi mesec. Moj Bog! Saj to je ogenj! — si je dejal naposled. Gori! Zdirjal je kolikor je mogel, zavrgel medpotoma svetiljko in kožuh. samo da bi mu bile noge laž-je.
Nenadoma je začutil, da ne more naprej. Padel je v jamo.
—	Arhangel Mihael na pomoč!— le zatulil v mrazu. — Joj, moja noga! Moja noga-a-a!.... Zlomil sem nogo! Prokleti Gerastimov! Baš danes je morala jjoginiti njegova teta, prav danes, ko gori v vasi! O Bog! Če to je velja, kaznuj me z večnim ognjem, samo zdaj mi pomagaj iz jame. Morda gori tudi moja hiša. Zgorela bo tudi Sonja!.. .
Z obupnim glasom je kmetič klicai na pomoč. Nihče ga ni slišal. — Gotovo so vsi zaposleni z gaše-rjem ogn;a! — si je rekel. In z velikansko tsžavo se mu je naposled posrečilo priti iz jame. Tačas pa je začutil tako silne bolečine, da je padel na zemljo.
Njegove od žganja ožgane ustnice so bolno šepetale:
—	Vas gori ... Moja hiša gori.... Vsega bo konec! Sonja! Na pomoč! Rešite mejo Sonjo!....
Odziva ni bilo.
Ko je vstal, se je bil od prestane ga strahu in bolečin popolnoma iztreznil. S težavo je prilezel d o vasi.
Pot se mu je videla zelo dolga, naravnost neskončna. In med potjo je mislil samo na eno — na svojo ženo Sonjo.... In ko je tako mislil nanjo, se je tolažil: Saj mi vendar ni zgorela hiša?.... Upam, Ha ne... Trcinutek, samo trenutek še, pa bom vse videl in vedel ...
A njegova hiša je res gorela in ko se je naposled privlekel v vas, je ogenj že uničil njegovo streho.
Tedajci je planil, kakor da so mu noge cele in zdrave. Vpil je na ves glas:
—	Sonja Sonja!....
Čutil je dolžnost, da se vrže v plamene in jo prinese iz ognja živo, jedva oteto smrti.
Ljudje krog njega so se spogledovali, ko so ga videii pred seboj takšnega, napol brez uma.
—	Moram jo najti, moram, moram—mojo Sonjo!
To so bile njegove besede, ki so razodevale več zverinskega nego človeškega.
Ko pa je videl, kako se nihče ne gane in kako ne more tja v žrelo plamenov, če noče, da ga ogenj mahoma uniči, je zavpil na vso moč:
—	Bratje! Pomagajte mi. da jo rešim!
Kmetje so se zdrznili. Nekateri so imeli toliko poguma, da so šli z njim — v plamene. Našli so Sonjo. ki je bila že vsa ožgana in mrtva. Prinesli so jo iz eorišča in jo položili na zemljo.
Luka Lukjejevič je bil kakor iz uma.
Kmetje, ki so ogledovali drugi dan pogorišče, so videli Luko stati poleg ožganega trupla Sonje. Njegov obraz je bil čudovito miren— naravnost brezčuten.
In ko so razkopavali razvaline
zgorele hiše, je pristopil k Luki sosed in rekel:
— Stopi sem in poglej, kaj smo našli! Se eno ožgano truplo ...
Luka Lukjejevič je stopil bliže in ni mogel verjeti svojim očem. — Pred njim je ležalo truplo njegovega prijatelja, nočnega stražarja Vladimirja Gerastimova ..
ZEPPELIN NA ŽELEZNIŠKIH TRAČNICAH
Pred kratkim je vzbudil veliko pozornost Krukenbergerjev poskus z "najhitrejšim brzovlakora bodočnosti" v obliki Zeppelina s propelerjem. Pripomniti bi hoteli pri tej' prilik' da ni ta poskus nikak nov izum. Tako je na primer delal pred dvemi leti Fritz Opel poskuse z raketnimi vozovi na tračnicah. Tudi s propelerji na "zemeljskih" vozeh .so delali poskuse že pred enajstimi leti. Novo pri Krukenber-gerjevem poskusu je samo to, da je vozilo izredno lahko zgrajeno, in njegova oblika, nikakor pa ne propeler. Kljub vsemu uspehu v hitrosti strokovnjaki dvomijo, da se bo stvar v praksi rentirala.
lTmor iz ljubosumnosti.
25. oktobra se je v Beogradu pripetil grozen zločin. Tramvajski sprevodnik 50-letni Dušan Tošič, oče dveh okoli 20 let starih otrok, je zaklal z nožem sredi dvorišča svojo 40-letno prijateljico, služkinjo Katarino Banko v: č, s katero je živel že dalje časa izven zakona. Zaradi nje se je vd-al pijančevaju in kvartepiritvu. prodal svojo hiso in i zapustil ženo ter otroka. Umoril jo | je iz ljubosumnosti, ko ji je očital, ;da živi v ljubavnem razmerju z gospodarjem. pri katerem je služila, i Take j po dejanju se je prijavil sam orožnikem
Samomor zaradi nesrečne ljubezni.
V Zagrebu se je v svojem stanovanju unrelil dvaindvajsetletni artilerijski poročnik G juro Kosovac iz Sarajeva. Motiv samomora je baje nesrečna ljubezen. Mladi oficir je il v krojih svojih znancev splošno priljubljen.
ZRAČNA POLICIJA V FRANCIJI
Svojčas je Leonardo da Vinci fantaziral o mejah in plotovih, ki jih bodo nekoč postavili po zraku in ljudje so se mu smejali. Francozi so sedaj prvi — ne napravili plotove po zraku okrog Francije, pač pa organizirali prvo zračno policijo v Evropi, ki ima nalogo prisiliti civilne letalce, da ne letajo nad utrjenimi deli države v de-partmentu reke Mosele razen proge ob saarski dolini. Ta policija ima na razpolago dva vojaška aeropla-na v Metzu in dva v Thionvilleu, Kakor hitro se pokaže kak aero-plan nad prepovedanim ozemljem, obvesti straža policijske organe, ki takoj pošljejo letala na zasledovanje pre kršitelja.
Oče se je rešil, sin utonil.
|
Pri Štefencu blizu Varaždina je Drava napiuvila truplo nekega morskega. v ks.-erem sa spoznali 28-let-;:iega p:i:inikovega sina Štefana iNemanjiia iz Sračincev. Nemanjič :se je pred tremi tedni s čolnom vozil c£' Dravo, v čolnu je pa bil tu-,di njegev c l-e. Sredi vode se je čoln nena i z nva prelomil in oba sta padla v vc do.
Madžari izgnali 500 jugoslovanskih rodbin.
Osiješk: občinski svet bo te dni razpravljal o namestitvi 500 jugoslovanskih rodbin, ki so optirale za Jugc-lavijo in morajo zapustiti madžarsko ozemlje ter se naseliti v jugoslovanski državi. Mnogo teh op-taniov je v zelo težkem položaju. Večina imetja ni mogla prodati.
Osiješki občinski svet bo skušal izgnanec; rodbine nastaniti, obenem je pa bilo sklenjeno ustanoviti poseben odbor, ki bo skrbel za nasta-initev ter gmotno podpiranje izgnanih rodbin.
I	Uboj in samomor.
29.	oktobra dopoldne se je izvršil v Sarajevu neobičajni uboj in samomor. Stanko Penkič in Rudolf Gaon sta bila kompanjona v neki šumski industriji. Iz nekih poslovnih razlogov sta se sprla in je v prepira zabodel Gaon Penkiča z nožem v prša, da je kmalu nato umrl. Ko je Gaon videl, kaj je storil, se je ua:relil z revolverjem v glavo in se mrtev zgrudil.
Zagonetna smrt romunskega potnika v Zagrebu.
30.	oktobra so našli na železniški progi pri Savski cesti usmrčenegu Romuna Jeana Crivinientu. Pri njem so našli dokumente, iz katerih oe je razvidelo. da je pokojnik delal v Franciji, odkoder se je vrača! k domovino. Pri njem so našli 190 francoskih frankov. Mož pa je ležal brez zimske suknje in je bil tudi sicer s>abo opravljen. Zaen-
' krat še ni znano, kako je prišlo do smrti neznanega Romuna. Najverjetneje je, da je padel iz ekpresne-iga vlaka, ali pa. da ga je vrgel iz njega kakšen roparski napadalec. SV tem smislu se tudi vršijo poiz-ivedbe pri zagrebški upravi policije.
i
, Generala Kalafatovič in Zečevič upokojena.
S kraljevim ukazom si:a bila na , prišnjo ukojojena armijski general i Danilo Kalafatovič in divizijski general Radoslav Zečevič. General , Kalafatovič je odlikovan z redom ! Belega orla II. vrste, general Zečevič p.i z redom Jugoslovanske krone II. vrste.	m
Pred nedavnim jtr prišel Paul Marin, ravnatelj žganjarne na deželi, ogledat si Para Seveda se je povzpel na Eifflov stolp in je stopil še v muzej Trocadero. Stari invalid. ki je za vratarja, je zahteva! 4 franke vstopnine in mu je potem na stežaj odprl vrata: v muzeju i-tak in bilo nobenega drugega obiskovalca. Ravnatelj Marin je kmalu končal hojo po muzeju Prišel je v nepripravnem trenutku, prostore so snažiii in popravljali ter je bila najmanj polovica dvoran občinstvu nepristopna Paul Marin je smatral da je sklenil slabo kupčijo in je pi-mero protestiral pri ministrstvu za lepe umetnosti, ki upravlja muzej: "Plačal sem vstopnino v napre-, ker sem se zanesel na državo, a ta ni izpolnila svoje obveanost:. Da bi preprečil ponovitev uličnih primerov. zahtevam zato povračilo svojih 4 frankov, sicer .si bom poiskal pravico po sodnijskem pc;u." Nekoliko dni pozneje je prejel Marin iz Pariza po pošti znesek 4 franke. Ministrstvo mu je dalj prav
M1N0RESCU 0 ROMUNSKI POLITIKI
OBUBOŽANI AMANULAH
POZOR, ROJAKI
Is naslova na Usta. katere** prejemate, je razvidno, kdaj Vam Je naročnina pošla. Nc čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino atl direktno, ali pa pri enem slede* čih naših zastopnikov.
»snEra® "wsamz.....mhiiim
asi
imajo velik uspeh
»
h

mmm
Kakor poroča kabulsko glasilo "Isla ', je naprosil nekdanji afganistanski emir Amanulah, zdaj turški gost, preko afganistanskega poslanika v Londonu svojega naslednika Nadir-kana, naj mu priskoči na pomoč. Potožil je. da je ostal brez sredstev in je prosil za dovoljenje, da bi smel prodati velepo-sestva, ki jih je imel s svojo soprogo Sura v domovim. Nadirkan je odgovoril , da je imela država popolno pravico zapleniti omenjena zemljišča, ker so bila nakupljena z državnim denarjem. Sploh je vlada mnenja, da je odnesel Am an ul an v progfnanatvo velike zaklade, ki bi mu zadostovali za vse življenje, če r.a bi bil tako potraten. Afganistan nima denarja zato, da bi se razsipal v Parizu in Niči! Iz teh razlogov je odrekla^, vlada Amanulahu vsakršno podporo.
SKRIVNOSTEN ZLOČIN V PARIZU
V neki vili v pariškem predmestju Sar Trouville, v katerem so stanovali antifašisti, je bil tej dni izvršen zločin, čegar okoLnosti še niso pojasnjene. Antifašisti so zvabili v vilo mladega antifašista Ca rti j a, rojenega v Grogliu v Tesinu. Najprej so ga vpijanili ter nato oddali več strelov proti njemu, ki so ga zadeli v glavo. Ves načrt je bil o-čividno že pripravljen. Napadalci so v kleti vile že izkopali grob. — Streli pa Ca rti j a niso usmrtili. — Carti je porabil priliko, ko so morilci vršili zadnje priprave, da ga pokopljejo, ter je pobegnil. Našli so ga pasantl na cesti v mlaki krvi. Ko so morilci videli, da jim je Carti ušel, so sami pobegnili ter jih še niso mogli najti, ker noče Carti izdati imen svojih napadalcev. Tudi o podrobnih okoliščinah napada odklanja vsako izpoved.
CALIFORNIA
Fontana, A. Hocnevar Ban Francisco. Jaoob Laushla COLORADO
Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, A. Saztlč. Balida. Louls costello. Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA
Indianapolis, Louis Bani rti ILLINOIS Aurora. J. Verbich Chicago, Joseph Bllah. J. Bovčič* Mrs. F. Laurlch, Andrew 8pillar. Cicero, J. Fab>2. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambicn. J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle. J. Spellcb. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago- Anton Kobal Springfield, Matija Barborich. Waukegan. Joie Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Ksnsai City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. čeme. Kltsminer. Ft. Vodoptvoo. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank Stular, Ant. Ja-netlch. MINNBSOTA
Chlshohnn, Frank Ooufte, Frank PuceU-Ely, Joe. J. Peehel, Fr Eveleth, Loots Goni«. Gilbert. Louis Vessel Hlbbing. John Pork Virginia, Fruk HrvnUoh MISSOURI
St. Louis. A. lfabrgoj MONTANA Kioto. John R. Rob. Roundup, M. M. Panian Washoe, L.
OHIO
Barberton, John Balant, Jot Hltt. Cleveland, Anton Bobek, Chaa
Karlinger, Jacob Resnik, Math. Slapnik.
Euclid. F. Bajt. Glrard. Anton Nagodo. Lorain, Louis Balant ln J. KumAs NUes. Frank Koforlek. Warren, Mrs. F. Rachar. Youngstown, Anton KlkelJ.
OREGON Oregon City, J. Kobiar.
PENNSYLVANIA: Ainbridge, Frank JsxAo. Bessemer, Mary Hribar Bra'ldock. J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavoo. Claridge, A. Yerina Conemaugb. J. Brexovec. V. Ro-vanšek.
Crafton, Fr. Uachefc. Export. G. Prevlč. >x>ul> Jupan-Č1Č, A. Skerlj. Farrell. Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamln Greensburg, Frank Novak. Homer City >n okolico, Frank Fe-renchack.
Irwin. Mike Paushek.
Johnstown, John Polanc. Martin Koroshets.
Krayn, Ant Tauielj. Luzerne. Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlviak. i Midway Tohn 2ust.
Moon Pun. Fr. Podmlliek.	f
Pittsburgh, z. Jakshe, Vine. Ath In J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pexd'rc. Steel ton, A. Hren. Unity Sta. In okolico, J. Sk*ri). Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovam Wlllock. J Petornol.
UTAH Helper. Fr. Krebs.
PAPEZ IN LETALSTVO
Zdi se. da je sedanji papež navdušen pristaš letalstva. Pred kratkim se je poslovil od nekega kitajskega škofa z besedami: "Upam. da se bova prihodnje leto zipet videla. Vaša poročila so nad vse zanimiva." Škof je bi! nekoliko začuden in je odgovoril, da ne ve. ali bo deležen te sreče. Potovanje traja skoro pol leta ir. mu je težkj za toliko časa zapustiti svoje vernike. Papež mu je pojasnil: "Mislim. da boate imeli prihodnje leto redni zračni promet iz Kitajske, pa bo postala vaša pot veliko krajša * Drugič je prišel iz Varšave z letalom Kardinal Hlond in ni biia vatikanska duhovščina me navdušena nad tem načinom potovanja. Toda sv. oče je vpričo vseh jx>hvalil kardinalov pogum in pripomnil: "Žal mi je, da ni Vatikan malo večji, sicer bi dal takoj napraviti lastno letališče."
BOKSAČ - MODNI JUNAK
Navadno boksači. možje krepkih pesti in .trdih lobanj, niso lavno vzori elegance. Zato pa vzbuja v Parizu splošno pozornost boksač Jean Desmonds, ki se takoj po borbi umije, preobleče v frak in sede v prve vrste gledalcev. Natakne si monokel in vzame v roko tenko palčico ter se tako spremeni v dovršenega dandyja. Mož vzbuja občudovanje s svojo pojavo in vse vprašuje, kje si je dal skrojiti svoj frak, kje kupuje svoje okusne kravate in fino perilo. Bofcsač rad postreže z naslovom in tvrdka mu plačuje za njegovo ljubeznivost več nego mož zasluži s svojimi pestmi, dasi je eden izmed znamenitejših borce*/. Vsak pariški elegan. ki obiskuje basaške tekme, hoče biti istotako eleganten kakor je Jean Desmonds, zato si takoj naroči pri imenovani tvrdki svojo obleko.
Dunajska "N F. Presse" je objavila zanimive izjave romunskega minstr. predsedniku, Minoresca, Id predvsem naglasa, da kralj Karol pri zadnji vladni krizi niti trenutek ni pomišljal, da je ne bi rešil na u i.aven in parlamentaren način. Ker ima narodno zaranistična stranku v poslanski zbornici in senatu večine; je bile tudi naravno, da je novo vlado sestavil z njenim sodelovanjem. Kralj je sicer mislit na narodno koncentracijsko vlado, kakor hitro pa je poveril mandat za sestavo vlade MLnorescu se o njej sploh ni več razpravljala.
Prav tako j? neresnično, da je kralj predpisal vladni program, ker je odobril strankin program in pozval Minercsca, naj ga nadaljuje Iz tega je razvidno, da je c ala obvarovana kontinuiteta narodno-za-ranL^ičnega programa kljub vladni izprememjl. ki je na 'ala >amo žari "i: bol ?zn: Mani/i.
Glede na to j? tudi program sedanje vlade g ".■-po dar-ka in finančna sanacija Prva skrb nove vlade je sestava proračuna, ki bo predložen parilamentu takoj po otvoritvi zasedanja 15. nevembra. Kar se tiče štedenja. ie MLrenescu preti redukciji uradništva, ker noče povečali števila intelektualnih brezposelnih. pač p*a se bedo znižal? plače in pokojnine z i.-tcr-a.^iij omejitvijo napredovanja.
Miro nesen odločno zanika, da bi bila njegova vlada samo prehodna. Kar se tiče kronanja kralja, ki je bilo prvotno nameravano v Jeseni in ki je bilo kasneje zaradi prizadevanj. da bi se doseglo pomirjenje med kralje.n in kraljico materjo, cdgcdeno nu nedoločen čas. men-clu na pomlad, se bo vlada Mirones-ca bržkone postavila na stališče, da kionanje p j ustavi ni brezpegejno potrebno, n:*.: ni traclicijonelno ker se je edin^ ki-alj Ferdinand kronal
znak svečane manifestacije združitve vseh romunskih pokrajin. Zato je še vprašanje, ali se ba kralj Karol splch piutil kronati.
Mironescu se je izrekel nadalje odločno za mirovno politiko. Izra-!zii se je kot prepričan prii.uš fe-deracijske ideje ter cpozoril pri tem na prizadevanja Male antante ter južnovzhodnih agrarnih držav. Mironescu je trdno prepričan o možnosti izvedbe evropskega fede-racij*kega načrtu, čeprav se pojavljajo mnoge ovire. Morda je sedanja generacija kljub izkušnjam svetovne vojne še preveč navezana na star se-tav Evroje. brez dvoma pa se bo posrečilo novim generacijam, j ki bodo preste bremen preteklosti, uresničiti evropsko skupnost.
VTROUflA: Williams River. An toz. Svet.
WISCONSIN
Milwaukee, Josaph Tratnik n> Jos. Koren. Sheboygan, Johr zorman.
WEST ALUS: Frank Skok.
WYOMING Rock Springs, Louis DtamondvUte. F.
▼salt zastopnik Ma poUdOo sa svoto, katero je praleL Zastopnike rojakom toplo prtporočamo-Naročnina aa "Glas Naroda: Za eno loto sa pol leta tS.: ga fttlrl mesece $2.: sa čttrt lota
New Yore City ja $7. asfto lsto Naročnina aa Ivropo |a •». aa coin lata
NICEVA SLAVA
Remarqueova knjga "Na zapadu nič novega" je imela na Francoskem. kakor tudi povsod velik u-i speh. Njena slava je prišlo celo do j mirne Gascogne. Žujjan neke«a| tamošnjega mesteca se je morali odločiti kot upravnik javne knjižnice, ali bo kupil vsaj en izvod Re-i marqueovega dela. Naročil je iz Pa- I riza knjigo na ogled, jo vestno pre-j bral in izjavil na prvi seji mestne-; ga sveta: "Po mojem mnenju je ta knjiga malo zanimiva. Avtor se| baha, da je podal popolno sliko j svetovne vojne. A v resnici nam} ničesar ne pove niti o najvažnej-i ših bitkah. Radi tega bi bolj kazalo uporabiti oni denar, ki bi ga stala ta knjiga, za nakup novega izvoda Dumasovih "Treh mušketirjev '. Ta knjiga se veliko čita in je nas izvod zelo obrabljen." Občinski svetniki so soglasno pritrdili svojemu županu.
BREZPLAČNI POUK. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk, ki »e žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih drlav. Oglasite se za pojasnila v ijuuskl loU *tv. 127 East 41. cesta v petek t jutra) od I«, do 12., soba Uv. 303, ali pa V pondeljek in iredo ob S. de 6., soba 413.
SEZNAM KONCERTOV:
30. nov.: Ashland Bouleward Auditorium, Chicago, 111.
30. nov.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, IIL
7. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, 111.
14. dec.: Gostovanje v operi "Hoffmanove pripovedke", Chicago, m.
28. dec.: Radio-koncert WJAY, Cleveland, Ohio.
>1. dec.: Lorain, Ohio.
Banovec Svetoxar, 033 £.185. St» Cleveland, Ohio.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
SLOVENSKO AMER1KANSKI
KOLEDAR
za leto 1931 JE I Z S E L
Letos je posebno zanimiv
CENA 50 CENTOV
ZASTOPNIKE prosimo, naj takoj javijo, koliko Pratlk In Koledarjev potrebujejo.
knjigarna "glas naroda"
1 , 216 WEST 1« STBKR , MCW YORK, N. Y.
«iii nmmmw
4« *
NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 19, 1919
'Mr
UM
SLO
DAILY
«. m. m>
Carovniško zlato.
ROMAN IZ ŽIVLJENJA
Za Glas Naroda priredil G. P.
Naj bo vesel
je naša podmornica že bliskoma •V* švignila proti sovražni podmornici. ^ V naslednjem trenutku smo se zale ieteli vanjo — in začuli smo stra-1 hovit pok. i J "Takoj se bo p^greznila", mi je šepnil prijatelj. A glej, čeprav je bi-! ia sovražna podmornica
12
Nadaljevanje.)
Juti je gorelo vprašanje na srcu. Ni vedela, kako naj ga stavi, ko-rečno pa je prišel konec njenega obotavljanja.
Gospod Gerlachhausen, — vi ste že star moj prijatelj ter mislim, da mislite resno s tem prijateljstvom.
—	Stavite moje prijateljstva na najtežjo preizkušnjo, kontesa — je reke* resno. SI '	■	' r m * * I
—	Rada bi vas nekaj vprašala. — kur me muči v notranjosti ter ne vem, če naj se obrnem na vas ali gospo mater.
—	Vprašajte in dal vam bom pošten odgovor, če sploh morem. — j? odvrnil.
Globoko je vzcbhnila.	'
—	Ali veste, lakaj zasleduje moj stari oče mojo mater s svojim sovraštvom celo sedaj, po njeni smrti?
Prestra.il se je ter gledal vstran.
—	Kontesa. kako pridete do te domneve?
Nato mu je pričela opisovati prizor s starim očetom prvi večer njene navzočnosti v Ravenau.
Medtem je imel dovolj časa zbrati se. Ko je slednjič zopet stavila i«to vprašanje, je odvrnil, navidezno mirno:
—	Vaš stari če je ogorčen star mož, draga kontesa! Če je rabil slabe besede glede va e matere, potem je gotovo storil to nevede.
—	Morda, a v meni je bilo uničeno nekaj svetega! Zakaj govori stari oče tako o nji?
Goetz je bil v veliki zadregi, a ni pustil tega niti malo zapaziti.
Glete de stvari vam morem dati tako malo pojasnila, kot moj?, mati, konte.,m. Pustimo to stvar ter ne kalimo spomin na vašo mater! Nikomur ne ^koduje. če govorimo le dobro o njej! Le tako boste zopet .-rečna!
Podala mu je hvaležno roko.
—	Vedno najdete zame prijazne in sočutne besede. Hvala vam in | okušala%e bom ravnati po njih, — je nadaljevala objokana.
Ljubi Bog misli dobro z menoj, ker mi je dal tukaj takoj dobrega i prijatelja! Ali vam smem predložiti še eno prošnjo?
—	Gotovo, govorite!
RaJ^ bi šla v ScJianrode. Stari oče me noče spremljati m sama ne morem iti. Stai* oče misli, du bi me vi spremljali tja!
Napravili mi bos'e veliko veselje, če mi dovolite iti z vami v Schonrode.
—	Ali ni vaš čas pičlo odmerjen? *
—	Za vas ga imam vedno dovolj,
—	Kčuj torej?
—	Treba vam je le določiti. Najboljše bi bilo. če bi mogla jahati takoj tja.
—	Da. to bi bilo "lepo! V hlevu v Ravenau pa ni primernega konja. Starega očeta bom prosila, naj mi ga preskrbi.
—	Potem lahko pomagam s svojim hlevom!
Odšla sta nazaj v hišo.
Na terasi, v senci velike lipe, sta sedela grof Ravenau in gospa Gerlachhausen pri čaju.
—	No, Juta, kako ti ugajajo reže v Gerlaclihausen?
—	Krasen je pogled nanje, stari oče. Draga gospa, vse svoje sobe lahko okrasite z režami!
Gospa Gerlachhausen je potegnila deklico k sebi.
—	Medve se bova hitro iznebiii te "milostljive gospe". Ko ste bila še majhna deklica ste mi vedno rekla: teta Ana. Ali vas smem klicati po imenu?
—	Dobro. Ce dovolite, vam bom rekla, draga teta Ana!
Po čaju je razkazala gospa Gerlanchhausen Juti vso hišo.
Gcetz in Ravenau pa sta ostala na terasi.
—	No, Goetz, — kakšen vpliv je napravila Jute na vas? — je vprašal gospod, zelo radovedno.
—	Ona je lepo ter ljubeznjivo bitje, — je odvrnil z veliko resnostjo.
—	In moja želja se vam ne zdi več neizpolnjiva?
—	Gq.ovo ne. Jaz želim le, da bi ne izgubil z pojasnjenjem te želje, svoje neprJsiljenosti napram njej. Meni se zdi, da imam slabo vest napram kontesi. Skakal sem neprestano od enega predmeta k drugemu.
—	Goetz, izbi j te si take sentimentalnosti Iz glave. Nikaka krivica
Božič
Iz dolge vrste preteklih let v bančnem poslovanju, pridobili smo izkušnjo, ki nas uči, da dobrosrčnost naših rojakinj in rojakov tudi v slabih časih ne pozna meje za dobra dela.
i Na podlagi te izkušnje smo u ver j eni, da se boste tudi letos spominjali svojih dragih v stari domovini, z večjem ali manjšim denarnim darilom za Božične Praznike.
K »
K ft
«5 ft
* ft
* *
se k
k *
ft ft
Z najboljšimi zvezami, smo popolnoma pripravljeni za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo ne odlašati s pošiljat-vami, da nam bo mogoče nakazane zneske dostaviti obdarovancem pravočasno.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
ft 1
ft ft
ft ft
ft

POTEGAVŠČINA
na kose
kose raztrgana, se vendar ni po-greznila, ampak počasi dvignila.
Ubrali smj jo za njo. In kaj smo videli? Uganite, gospoda! Tisto, v kar smo se bili zaleteli je bil kit kit, — pravi, star morski kit! V vodi je bil podoben podmornici!"
"Nič ne de", je rekel moj prijatelj. Sicer bi mi bilo ljubše, če bi imel opiuvka s kakim sovražnikom, a tudi ta posel ni bil slab. Veš kaj, cdrežimo mu nekaj kosov mesa: prekajen kit nam bo izvrstno teknil". In res se je spravil na delo. Napolnili smo štori sode z kitovim mes:m. Zdaijci pa je moj prijatelj vzkliknil: '"Glej, kaj pa to? Ali niso to granate" In res, okoli in okoli naše podmornice je bilo vse polno temnih krcgel in približno tako velikih, kakor je moja pest. In kaj mislite. gospodje, kaj je bilo to? Ikra! Prava ikra. zakaj kit je bil samica in njen trebuh je bil poln jajec. Napolnili smo si šest sodov z kitovi-mi jajci, tako da smo imeli za šest tednov dovolj "kaviarja".
Miha Zalar je umoknil. Radoveden se je ozrl po mizi.
Tedaj je rekel eden izmed mla-deničev:
"Prav rad vam vse verjamem, samo — kit vendar ne leže jajc, ampak rodi živega mladiča".
Zalarjev Miha ga je nekaj časa gledal in nato pomežiknil z očmi:
"Nikar mi ne govorite To je mor-t-u kaka moderna iznajdba! Jaz o tem ničesar ne vem. Kit je kit, riba je riba in pametni kiti pri nas ležejo sama jajca, kaj pa vaši delajo. mi nič mar! In zdaj sem se do-
I		s (Cretanje Parnikov ^v- Shipping New« —
i-	vw	
in lahko noč!"
Vsako soboto rvečer se sestajata Gospodje so se začudeno spogle !oŽji krog dobrih znancev v majhni dali, a prijalo jim je vendarle. Mi ■predmestni gostilni. Soba je sicer ha je bil videti dober možak ki jim volJ zabaval, gospodje! Hvala lepa i vsa zakajena, vendar pa je vse ' gotovo ni hotel hudega. Ponudili so 1 snažno in postrežba je izvrstna.
Neke sobote je prišlo šes: razgraja jočih mladeničev v tiho gostilniško sobo. kjer so navadno sedeli le
mu stol.
"Ivan , je zaklical Zalar site mi veliko pivo!"	in jo počasi mahnil k svoji mizi,
Miha si je prižgal pipo in zdaj pa kjer so &a prijatelji z glasnim gro-
I Še enkrat jih je po vrsti zaničlji-prine- vo premeril z očmi od glave do pet
starejši možje ki so se med seboj zdaj napravil dolg požirek iz čaše, j hetom sprejeli.
vsaj na oko poznali
Zalarjev Miha je dejal svojim tovarišem :
'Kakša družba pa je to? Glej jih no, kako imajo v pasu stisnjene suknje! Kakor ženske!"
Nejevoljno je nekaj časa opazoval došlo družbo in ogorčeno pihal iz svoje pipice proti stropu.
Miha je bil star mornar. Že kot majhen deček je bil priše-l na ladjo in se naposled posvetil mornarskemu poklicu. Po vojni je služil še nekaj let pri podmornicah in pred
ki je stala pred njim. Mladi gospod je so kmalu jeli spet pripovedovali svoja "junaštva".
Ko mu je bilo tega dovolj, je rekel:
"Veseli me, du so bili tako mladi ljudje v vojni. Jaz sem preživel vso vojno na podmornici in lahko bi vam marsikaj povedal. Nu, saj hih-ko kar začnem?"
Ozrl se je na svojega starega prijatelju, ki je sedel v, kotu gostilniške sobe, in jel pripovedovati:
"Nekoč sem vozil podmornico "K"
V naslednjem trenutku so mladi j gospodje plačali, vstali in odšli, in v zakajeni sobici je bilo spet vse mirno.
20.	novembra:
Difs<J»-n. O>*rbour*. Bremen
21.	novembra:
lie de Franc«, Havre Majestic, Cherbourg
22.	nevembra:
UiiwauKte, Cherbourg. Hamburg
23- novesibra:
Contt 'iran'le, Ncpolt. Genova
25.	novembra:
Europa, Cherbourg, Bremen
26.	novembra: Mauretania. Cherbourg Am-rlca, Cherbourg, Hamburg
23.	novembra:
Saturnia, Trst
Hcraeric, Cherbourg
Dt-utschlar.d, Cherbourg. Hamburg
29. ncvembra:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg
3.	decembra:
Ariuitama, Cherbourg
President Raiding. Cherbourg, Hum-burg
Hamburg, Cherbourg. Hamburg
4.	decembra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen
5.
Paris, Havre
Bremen, Cherbourg, Bremen Olympic, Cherbourg Augustus, Napol i, Genov«
6.	decembra:
Leviathan, Cherbourg
10.	decembra:
Vulcan ta. Trst Bererguria. Cherbourg George Washington, Cherbourg. Hamburg
Come Blancamano, Napoll, C«novi
11.	decembra:
Berlin. Boulogne Sur Mer. Bremen Koma. Napoii, Genova
12.	decembra:
l!e de France, Havre St Louis, Cherbourg, Bremen
15.	decembra:
Eurojia, Cherbourg, Bremen
16.	decembra:
Alani etania, Cherbourg
17 dec«rr6ra:
Hre^idtnt. Roosevelt. Cherbourg. Ham
burg.
New York. Cherbourg, Hamburg
18. decembra:
Dresden. Cherbourg. Bremen
23.	decembra:
Albert l'.ailir. Cherbourg. Hamburg
24.	decembra:
Amerii a, Cherbourg. Hamburg 26. dtcembra:
Bremen. Cherbourg. Hr«-men J« ilu .i u« t»e. Chi.-rbuurg, Hamburg
17. decembra:
Parrs, Hav e L*v..alian, Cherbourg
31. decembra:
Fresi.Jnil Harding, burg
Cherbourg. Ham-
dvema letoma so ga bili poslali do- !po Jadranskem morju. Bili smo gio-mov-	j boko pod vodno gladino in mahoma
Mladi gospodje so glasno govori- smo zapazili, da se nam bliža dru-li da so jih lahko vsi na okoli sli- ' ga podmornica — sovražna pod-šali. Hvalili so se z raznimi vojni- mornicu! Nu zdaj se pa bomo, sem
mi doživljaji in vendar jim je lahko vsak bral nu obrazih, da so bili
I še premladi, da bi se bili moerli res se ne vrsi, ker imamo vsi v mislih le dobro deklice. Veseli me zelo, da j udeležiti svetovne vojne vam Juta ugaja. Srce Jute je še prosto. — nepopisan papir in vam ne bo posebno težko zapisati vanj svoje ime!
— Zelo bi me veselilo, to vam zagotavljam. Preje sva govorila s kon-teso Juto glede njene matere. Prestrašila se je. ker ste dali svojemu sovraštvu tako odkrito izraza!
Ravenau si je podprl glavo z roko ter zrl mrko predse.
—	Očital sem že samemu sebi, da se nisem boljše obvladal. Kaj vam je rekla kontesa?
Goetz je 'povedal.
Ko je končal je sturi gospod zadovoljno prikimal.
— To ale d;br9 napravili, Goetz. Tako ostanite napram Juti tako dolgo časa. kat sploh mogoče. Če bi se pozneje njena mati v resnici pojavila, potem ji seveda ne morete prikrivate resnice. Kot poznam Juto, se bo zavzehi zanijo in to bo gotovo izkoristila ta pustolovska. Vi veste, kaj morate storiti v ta kem slučaju. Imam vašo častno besedo!
—	Jaz jo bom držal gospod grof. Mogoče pa ne bo niti treba. Mogoče ne živi več grofica Gvendelina! Ali hočete sedaj poizvedovati?
—	Ne. jaz nočem razkriti tujim očem tega najbolj žalostnega poglavja iz moje«a življenja. Vem, da živi in mogoče se je poročila z morilcem mojega sina. Grofica Ravenau ne živi več. a bojte se Gvendeline de Clavig-ny!
Sovraštvo je zopet spačilo njegove poteze.
Goetz Je položil pomirjevalno svojo roko na njegovo ramo.
—	Dame se lahko vrnejo vsak trenutek!
Ravenau se je vzravnal.
— Da, -prav je. Goetz. Juta bo našla v vas zelo pametnega moža! Pustimo to, — je nadaljeval.
Nato Je pričel grof govoriti o konju za Juto, in Goetz mu pe sporočil, da ima v hlevu primerno kobilo.
—	Določena je bila za mojo mater, a ona ne jaha nič več, ker ji to ne prija.
Dami sta se vrnili, in Goetz je naprosil Juto, naj mu sledi v hlev.
Odšla (sta proti hlevu.
Juta je bila zelo vesela kobile, ki je bila pripravljena zanjo.
Goetz je cbijubil, da jo bo prihodnji dan pripeljal v Ravenau.
—	Taicoj bova napravila poskusno ježo, — je rekel Goetz.
—	Dobro, gospod Gerlachhausen. In kdaj bova jahala v Schon-rode?
Pojutrišnjem!
dogovorjeno! jo je na verando.
sta odšla starij oče in vnukinja vesela proti Ravenau.
*
{Dalje prihodnjič.)
Zalarjev Miha je nekaj časa poslušal njihov razgovor od minute do minute mu je postajal obraz od jeze bolj rde.č
Naposled se ni mogel več premagovati. Vstal je in rekel: "Vsedel se bom k njim!"
-Nikar ne delaj škandalov, Miha", ga je svaril njegov stari prijatelj.
"Mi ne pride na um. Sedel bom bom za njihovo mizo in morda mi pride na misel kaj takega, da jih spravim v zadrego. Glavo stavim, da ni bil niti eden izmed njih v voj-spodje. Sedel sem pri sosednji mizi in vljudno rekel: "Dober večer, gospodje Sedel sem pri sosednji mizi in sem deloma slišal vaš pogovor. Tak v vojni ste bili? Če dovolite, bi rad prisede! in poslušal vaše pripovedovanje".
IRKE?

sakser state bank
S2 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure
__
si mislil in se pripravili na boj.
Sovražnik nas še ni bil opazil. Brežskrbno je nadaljeval svojo pot v isti smeri. Stal sem s svojim prijateljem v prvi vrsti in nestrpno čakal povelja našega poročnika, ki je bil dobre in hraber dečko. Naposled je zadonelo povelje.
"Zavozi vanj!" sem šepnil prijatelju.
Pljunil si je v roke in obrnil krmilo.
*'Tako j ga razpolovimo!" mrmral.
je za-
SESTLETN1 DRŽAVLJAN IN MEŠČAN
Skozi Boulogneski gozd, znano pariško šetališče, sopiha včasi. majhen vlak, ki po potrebi pelje večje skupine obiskovalcev v mestni zverinjak Proga ni nikjer zavarovana, ob prehodih ni nobenih zatvornic. Zaradi tega pomeni vlak stalno nevarnost za pešce in avtomobile. Kot prvi je opozoril na te neprilike Philip-Rober Guillot, — Podpisal je svoje pismo na policijskega ravnatelja kot "francoski državljan in pariški meščan, rojen leta 1924." Gospod ravnatelj je takoj odgovoril na uradni poli svojemu šestletnemu dopisniku, da je njegova pritožba popolnoma upravičena. Ravnateljstvo zoološkega vrta je dobilo odlok, da mora nastaviti posebne paznike, ki bodo z rdečimi zastavicami, oziroma z rdečimi lučkami zvečer opozarjali
6 DNI PREKO OCEANA
NajkrajA* In najbolj usotfn« pol *a ootavanj« nc sgromnlb ^irnlklh;
lie de France 21. nov.; 12. dec.
(7 P. M.) (10 P. M.) PARIS 5. dec.; 24. dec.
(4 P. M.) (4 P. M.)
Najkrajg*. pot po Ceiesmei. Vmka ]• v poaebDl kabini ■ vsemi aatMern m! udobnemu — Pijač* in sIatd* francoska kublnja. Isredno Dlak« e*ae VpraJajta k&taregakoll
pooblal£an«c* it*iu
ali
FRENCH LINE
ia »TATI fTHCCT
Nt'W YORK. N. Y.
Kako se potu* je v stari kraj id nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati » stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne bnro-pamike.
1 Tudi nedržavljan] zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje »a povrnitev (Ret urn Permit)« Wash-Ingtona. ki je veljaven za eno leto Brez permita je sedaj nemogoče priti nuzaj tudi v teku 6. mesecev in isti se nc pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotn-vanjem in oni, ki potujejo preko i New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim posije na Barge Office, New York. N. J.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo t prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizejl se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starlšl ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravit eni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postajno pri-puščeni v to deželo za stalno bivanje .
Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo
SAKSER STATE BANK
»Z CORTLANDT STREET NEW YORK
"To bo hitro zmaga" je rekel, ko občinstvo na bližajoči se vlak.


if
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" na Sta samo vala članstvo, pač pa ni Slovenci v vali okolici.
CENE ZA OOJLSE SO ZMERNE
kdor Zeli preživeti
BOŽIČNE PRAZNIKE
med svojimi v
STARI DOMOVINI
je vabljen, da se pridruži enemu naših skupnih iz. letov. To leto priredimo še dva skupna izleta: Po FRANCOSKI PROGI s parnikom "ILE DE FRANCE"
preko Havre: veliki bozlcni izlet
dne 1 2. decembra 1 930
Po COSULICH PROGI z motorno ladjo — , "VULCAN I A" VELIKI BOŽIČNI IZLET
dne 1 0. decembra I 930
NA OBISK V STARO DOMOVINO —
eamore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi rsaknedržavljan, ki Je postavnim potom do šel t ta deželo.
Za cene, za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per-mitov Itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto in sto-tisočl potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 40 letne prakse ▼ tem poslu Vam iahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa. kar Je najvažneje, da boste o vsem točno in pravilno poučeni.
Sakser State Bank
82 CORTLANDT {ST., NEW YORK
Tel. Barclay 0380
_ J
__:__
•_

_________________________■________