Poštnina plačana v gotovini. Leto LXIV., št. 80 Ljubljana, petek 10. aprila I93I Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit a, Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, već JI Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru- Inseratnl davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj-). UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knfl.fljeva ulica it. 5 Telefon it. 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — —--CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. ■--> Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani S t. 10.351. PROTINEMŠKI GOSPODARSKI BLOK Skupna gospodarska fronta Francije, Belgije, Male antante in Poljske — Gospodarska pogajanja na Dunaju — Avstrijski pomisleki proti carinski uniji z Nemčijo Pariz, 10. aprila. Predsednik carinskega odbora francoske zbornice En-tienne Fougere objavlja članek, v katerem se bavi z možnostjo osnovanja gospodarskega bloka med Francijo. Belgijo, Poljsko, Rumunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Ta blok naj bi tvoril protiutež avstrijsko-nemški carinski uniji in bi imel skupno 116 milijonov konzumentov napram 66.8 milijonom nemškega bloka. Kljub temu izkazuje avstrijsko nemška trgovinska bilanca 6.142 milijard frankov aktiv, bilanca Francije, Belgije, Poljske in držav Male antante pa je za 10.715 milijard frankov pasivna. Dunaj, 10. aprila. Po informacijah dunajskega tiska se bodo v kratkem pričele na Dunaju gospodarska pogajanja, ki se bodo nanašala izključno na države Male antante. Na tej konferenci se bo razpravljalo o pripravah za sklicanje velikega gospodarskega kongresa evropskih držav, pri čemur se računa tudi na sodelovanje balkanskih držav. Pariz, 10. aprila. Včeraj popoldne je posetil zunanjega ministra Brianda angleški poslanik Turel. Imela sta dolg razgovor, ki se je nanašal na odgodi-tev londonskega sestanka in na priprave za majsko zasedanje Društva narodov. Dunaj, 10. aprila. Krščansko socijalni >NeuigkeitsweItblatt« se bavi z načrtom avstrijsko-nemške carinske unije in piše med drugim: Obe nemški državi stojita nasproti pri-meroma složnim nasprotnikom; ker obsto- ja bojazen, da bi dobila s tem gospodar* skim sporazumom Nemčija premoč v srednji Evropi, ki bi imela za posledico brez dvoma tudi politične učinke in ki bi predvsem predstavljala v gospodarskem ozira veliko opasnost za druge države, čeprav ne obstoja več bojazen, da bi mogla carinska unija postati prvi korak k politični združitvi obeh držav. Tudi avstrijska industrija zre z gotovo bojaznijo na nadaljni razvoj načrta carinske unije Največji pomisleki obstoje glede na to v krogih iu^ustri-je za elektriko ter avtomobilske industrije. Najvažnejša avstrijska podjetja za električne .potrebščine so skoro vsa podružnice velikih nemških koncemov in zato je jasno, da bodo prej ali slej ustavila svoje poslovanje, ker bodo nemški obrati gotovo prišli v stanje, da bodo lahko sami zalagali avstrijski trg s potrebščinami. To velja v gotovi meri tudi za avstrijsko strojno industrijo, ki porablja v mnogih oziirih nemške Licence, in da avstrijska avtomobilska industrija, fci je danes skoro z brezizjemno uvozno prepovedjo zaščitena proti inozemskim avtomobilom, ne bo zmožna konkurence z nemškimi avtomobili pri carine prostem uvozu, je več kakor jasno. V dogovoru za prehodno dobo nameravane vmesne carine obetajo le malenkostno in razen tega samo začasno omejeno varstvo. Zato v Avstriji niso neradi čuli, da se bo o celotnem načrtu carinske unije razpravljalo na mednarodnih konferencah meseca maja v ženevi, kjer je pričakovati, da se bo tamkaj posrečilo postaviti celotno vprašanje na Širšo podlago in morda res doseči, po čemer stremi Avstrija že leta, znižanje visokih zaščitnih Hriberski še vedno taji Zagovarja se, da se hoče Mohorko s svojimi obdolžit vami maščevati nad njim in da se je upiral aretaciji samo zato, ker je vojaški begunec Škofovi sredi vasi in v neposredni bli* zini sosedov, tako da bi bili morali opa* žiti tujega človeka v vasi. Niti Škofovi Gradec, 10. aprila. Avstrijske obla* sti so uvedle obširno preiskavo, ki naj ugotovi, v koliko je bil Hriberski, ki *a označuje Mohorko za svojega moril* skega pajdaša pri grozovitem jelov* škem zločinu, zares udeležen pri tem umoru. Hriberski sam slej ko prej še vedno zanika, da bi bil v času, ko je bil izvršen umor v Jelovcu, prekoračil av* strijsko mejo ter dokazuje, da se je v noči od sobote na nedeljo mudil pri svoji ljubici v Sulzu. Mohorko je izpo* vedal, da je v soboto popoldne poiskal Hrilerskega pri njegovem rl'^Htnalcu Regelu v Eckbergu ter da sta od tam krenila skupno preko meje k Dobaje* vim. Avstrijske oblasti skušajo sedaj predvsem ugotoviti, kje se je mudil Hriberski v noči od sobote na nedeljo. Hriberski se sklicuje na svojo ljubico, ki izpoveduje, da je bil od sobote do nedelje popoldne pri njej in da je vso noč spal v njenem stanovanju. To po* trjujejo tudi njeni starši in njeni bratje. Čudno pa je, da ga v tem času ni videl v Sulzu nihče drugi, čeprav stanujejo niti Hriberski sam ne morejo navesti verodostojnih prič, ki bi to potrdile. Sum. da zagovor Hriberskega ne drži, zbuja zlasti tudi dejstvo, da je kraj umora oddaljen od Suiza jedva tri ure hoda in je torej prav lahko mogoče, da je Hriberski zvečer izginil preko meje in se prot; jutru zopet vrnil Ta sum še bolj potrjuje dejstvo, da je skušal HrU berski pri aretaciji pobegniti in so ga morali s silo ukrotiti. Hriberski pojas* njuje to s tem, da je bil vojaški begu* nec in da se je zaradi tega bal, da ga bodo izročili jugoslovenskim oblastem. O Mohorkovih trditvah, da je pomagal pri umoru, izjavlja, da se mu hoče Mo* horko na ta način maščevati zaradi ne* kega starega spora. Za sedaj je torej še nejasno, ali je bil Hriberski res udele* žen pri jelovškem umoru ali ne. Obla* sti pričakujejo, da se bo zadeva pojas* nila pri konfrontaciji Hriberskega z Mohorkom. Železna metla v Chicagu Novi župan hoče v 60 dneh očistiti mesto zločincev — Odpust več tisoč občinskih uslužbencev Chicago, 10. aprila. Včeraj je novoizvoljeni chicaški župan Antoniji Cer mak prevzel županske posle. Pri tej priliki se Je vršila le zelo kratka in skromna svečanost Čermak je v svojem nagovoru nagla-sil, da bo v 60 dneh očistil mesto vseh zločincev. Takoj po prevzemu poslov je odredil odpust več tisoč občinskih nameščencev, protežirancev prejšnjega župana. Na vodilnih mestih je ostal edino dosedanji policij- ski sef, d oči m so morali vsi ostali vodilni uradniki takoj izročiti svoje posle Na vprašanje novinarjev, kaj namerava storiti z znanim glavarjem chicaških zločincev Al Caponom, je Čermak odvrnil, da ni treba imenovati nobenega imena, ker so vsi zreli za jetnišnico. Skrbel bo za to, da zločinci ne bodo več imeli zaslombe pri oblast vi h in bodo tako prisiljeni, da sami čimprej izginejo iz mesta. Demisija predsednika japonske vlade London, 10. aprila. Japonski ministrski predsednik Hamagoiči je demisioniral. Ha-maguči se ni okreval od posledic atentata pred nekaj meseci ter se je moral podvreči drugI operaciji. To bo najbrž tudi vzrok njegovega odstopa Kot njegova naslednika se imenujeta zunanji mini/er Sideha-ra in notranji minister AdačL Nov rekord v poletu iz Anglije v Avstralijo Port Darwin, 10. aprila. A A. Angleški letalec Scott je pristal ob 17-50. S tem je prekosil za 18 ur nedavni rekord letalca Kingsforda Smitha, dosežen s poletom iz Anglije v Avstralijo, ki je trajal 9 dni in 21 ur. oarin v srednji Evropi in s tem vzpostavitev večjega gospodarskega trga. Praga, 10. aprila. V sredo je Imel sejo trgovsko-politični odbor centrale češkoslovaških trgovskih in obrtniških zbornic, na kateri je bilo po razpravi o položaju, nastalem po napovedi avstrijsko-nemške carinske unije, ugotovljeno naslednje: Zbornice so že ponovno opozorile na nevzdržnost dosedanjega trgovsko-politic-□?€ra sistema v Evropi, na potrebo znižanja carin in gospodarskega zbližanja evropskih držav. Načrt avstrijsko-nemške carinske unije bi nikakor ne olajšal trgov-sko-polLtičnih odnošajev evropskih držav, ako bi ostal omejen samo na Nemčijo in Avstrijo, temveč bi jih njegovo uresničenje celo otežkočilo, ker bi vodilo do zvišanja carin proti neudeleženim državam in ker bi tudi preprečilo dosedanja stremljenja po gospodarskem zbližan ju evropskih držav. Ta načrt tangira zato na nevaren način gospodarske interese češkoslovaške ne glede na to, da zbuja trgovsko-politično negotovost, češkoslovaška ne more gledati na nadaljni razvoj pasivno, temveč se mora pripraviti za vse možnosti, ako se noče izpostaviti hudim nevarnostim in ako hoče z uspehom učinkovati na gospodarsko zbližanje srednje Evrope in Evrope sploh. Centrala gospodarskih zbornic je osnovala poseben odbor, ki se naj bavi s celotnim kompleksom teh vprašanj, da bo pripravljena v danem trenutku za vsa eventualna pogajanja. Glede na to ugotovitev je treba povda-riti, da so v centrali čsl. trgovskih zhornki zastopane tudi zbornice nemških zapadnih okrajev ČSR. Revolucijonarni pokret na Portugalskem Mnogoštevilne aretacije zarotnikov — Proglas nezadovoljnih častnikov proti seda-nfi vladi Anarhija v Afganistanu Kairo, 10. aprila, s. Po privatnih vesteh iz Afganistana, se nahaja dežela v popolni anarhiji Sedanji vladar Nadir kan je s svo» jo ožjo okolico v Kabulu popolnoma izoli» ran ter se drži le s pomočjo majhne z an* gleškim orožjem oborožene vojske. Guver» ner province Herat se je proglasil za samo* stojoiega ter se nahaja v borbi z ekspedicij* skim zborom, ki ga je odposlal Nadir kan. Provinca Jahistan na indijski severozapad* ni obali je bila prepuščena Angležem ter zasedena od angleško*indijskih čet. Pri teh razmerah Amanulahu. ki se nahaja na po* tu v Afganistan, ne bo težko zopet dobiti oblast v svoje roke. Angleška letala za Irak London, 10. aprila. A A. V sredo je poletelo 6 letal iz Anglije v Bagdad. Letala so upravljali 1 anjrleški in 5 iraških pilotov in bodo tvorila po prihodu v Bagdad prvo letalsko eskadrilo iraške države. Istega dne je prispelo v Anglijo 15 iraških oficirjev, ki bodo izvežbani za pilote. Tudi to drugo eskadrilo bodo zgradili v Angliji. Anglija bo posodila Iraku svoje oficirje za tri leta, da organizirajo v Bagdadu vojaško letalstvo. Novi berlinski župan Berlin, 10 aprila. Včeraj se je sestal v mestni posvetovalnici volilni odbor, ki ima nalogo sestaviti kandidatno listo za berlinskega župana. Odbor se je soglasno odločil za bivšega gdanskega predsednika dr. Heinricha Sahma, ki bo predlagan plenumu kot edini kandidat. Ogromen dobiček mednarodne reparacijske banke Bazelj, 10. aprila. Mednarodna repara-cijska banka je zaključila z 31. marcem svoje prvo poslovno leto z ogromnim dobičkom 10.6 milijonov Švicarskih frankov in bo izplačala svojim delničarjem 6odstotno dividendo. Poljski protest v Moskvi Varšava, 10. aprila. Kakor javlja pol-uradna »Gazzetta Poljska«, je poljska vlada pred velikonočnimi prazniki po moskovskem poslaniku izročila ruskemu ljudskemu komisarju za zunanje zadeve noto, v kateri protestira proti nedavnim protipolj-skim demonstracijam v Sovjetski Ukrajini. Nova vstaja Kurdov Carigrad, 10. aprila. Na perzijsko-turški meji je izbruhnil nov upor Kurdov. Med uporniki in turškimi četami se je razvila huda borba, v kateri je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Umor ruskega komunističnega voditelja Moskva, 10. aprila V Suhumu je bil na javni cesti umorjen vodja organizacijskega oddelka komunistične stranke Pačulija. GPU je zaradi tega aretirala 18 sumljivih London, 10. aprila. AA. Iz Lizbone poročajo, da je vladalo tamkaj ves včerajšnji dan in minulo noč veliko razburjenje. Londonski krogi, ki imajo trgovske zveze z Lizbono, so prejeli vest, da so pripravljali v mestu revolucijo. Policija je v Lizboni, v Oportu in v drugih mestih aretirala veliko oseb, ki so bile v zvezi z revolucionarnim odborom na otoku Madeiri. Med aretiranci je več bivših ministrov. Po ulicah Lizbone križarijo oborožene čete. Druge so v vojašnicah v stalni pripravljenosti. Odkar je bil Manuel odstavljen, je izbruhnilo v Portugalski že 22 revolucij. Poročajo, da je veliko meščanov, ki so bili udeleženi prt zaroti, v vsej naglici zapustilo mesto. Nezadovoljni častniki v Lizboni in v Oportu so objavili proglas, v katerem očitajo sedanji vladi, da je s silo zatrla vse državljanske svoboščine. Zarotniki so nameravali proglasiti splošno stavko v glavnih industrijah v prestolnici in v drugih večjih mestih in tako izzvati revolucijo. Lizbona, 10. aprila. Z uradnim dekretom so bila pristanišča na Madeiri včeraj zaprta za vse ladje vseh narodnosti. Izvzete so le vojne in trgovske ladje, ki so določene za odvoz tujcev. Triumfalen sprejem novega tramvaja Danes so iztovorili z vagona prvi voz novega tramvaja in ga prepeljejo v remizo — Konstruiral ga je Slovenec ing. Lobe Ljubljana. 10. aprila. Torej včeraj je prispel v našo belo pre* stolnico dolgo pričakovani, slavni in dragi — sploh jc dovolj, če povemo — prišel je tramvaj in pod to besedo je zapopadena vsa veličina dogodka. Za sprejem tega slavnega junaka včeraj seveda še ni bilo vse pripr-vijeno. Zato smo odložili sprojem za danes. Sicer so si ga že včeraj ogledali nekateri zastopniki večno radovedne javnosti, fotografirali so ga od vseh strani, kot se spodobi za veli* kega gosta. Davi ob 7. bi moral kreniti s kolodvora, toda zaradi malega nesporazuma ni prispel avto, da ga popelje v naše slavno mesto. Tramvaj je prispel na odprtem tovornem vagonu, četudi bi se spodobilo, da bi ga prepeljali vsaj na osebnem. Vagon se je ustarvil na koncu prvega skladišča ob ram* pi, kjer bi naj zvlekli tramvaj ra» rnjega po ležeče položenih tirnicah s težkim tovornim avtomobilom, sevedi s Turkovim, ki je edi* ni dovolj »dostojen«, da ga potegne. Voz namreč tehta 10.5 ton, kar ni šala, zlasti še, ker je vožnja po strahovito vegastem terenu tovornega kolodvora za vsako vozilo vse prej kot prijetna, kaj še za trJih in nevarnost je bila, da voz izttri — še prej kot bi bil izročen svojemu name* nu. Premikati so ga pa morali po tirnicah, sicer bi se kolesa vdrla v zemljo in bi bilo nadalJTio premikanje seveda nemogoče. Voz prepeljejo do tramvajskega tira na kolo* dvoru, od koder ga bodo potem prepeljali v remizo. Koliko časa bo to trajalo, še zdaj ne vemo povedati, ker ob zaključku lista tramvaj še ni »prestopil« kolodvora, čerem o* nije s sprejemom s*> res velikopotezne. —-Upati je vsaj, da bo šlo vse po sreči. Nagrade za konjerejce Beograd, 10. aprila. AA. V svrho pospe* sevanja konjereje v državi je kmetijski mi* nister na predlog živinorejskega oddelka sklenil, da se centrali jug ©slovenski h konje* rejskih društev v Ptuju podeli podpora 100 dinarjev za nagrade na konj ere jskih razstavah. Podpora se izplača iz državne kmetij* ske blagajne pri kmetijskem ministrstvu. 242.000 prebivalcev v Beogradu Beograd. 10. aprila. Po izjavi beograjskega podžupana dr. Stojadinoviča ima Beograd po ugotovitvah prvoaprilskcga ljudskega štetja 241.036 prebivalcev- Prt tem še niso všteti inozemski diplomatski zastopniki, tako da se bo skupno število prebivalstva povišalo na okroglo 242.000. V primeri z ljudskim štetjem 1. 1929 je prebivalstvo Beograda narastlo v zadnjih dveh letih za 15.000 ljudi. SKJ oproščen poštnih pristojbin Beograd, 10. aprila. Nj. Vel. kralj jo podpisal zakon, s katerim se oprosSa savez Sokola kraljevine Jugoslavije in vse njegove edinice, t. j. župe, sokolska društva in sokolske čete plačevanja poštnih pristojbin za navadne pisemske pošiljke v medsebojnem dopisovanju in v dopisovanju z državnimi in samoupravnimi oblastmi. Osnovanje enotne organizacije trgovskih potnikov Beograd, 10. aprila. V ponedeljek 13. t. m. se bo vršilo v beograjski trgovinski zbornici zborovanje zastopnikov organizacij trgovskih potnikov. Na tem zborovanju se bo sklepalo o ustanovitvi enotne organizacije za vso državo. Dosedaj obstojajo namreč ločene pokrajinske organizacije v Ljubljani, Bogradu in Zagrebu. Ljubljansko organizacijo bo zastopal njen predsednik g*. Janko Krek. Nesreča poljskega letala Varšava, 10. aprila. Včeraj dopoldne se je v Varšavi zopet dogodila letalska nesre* ča. Vojaško letalo je zaradi defekta na mo* torju padlo iz višine 50 m v varšavsko predmestje Vilanov. Pilot je bil ubit. Le* talo je bilo popolnoma uničeno. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Amsterdam 22.825, Berlin 13.535— 13.565 (13.55), Bruselj 7.9168, Budimpešta 9.9206, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 798.28-801.28 (799.78), London 276.52, Newyork 56.69—56.89 (56-79), Pariz 222.49, Praga 168.56, Trst 297.83. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.127, Pariz 20.3075, London 25.23875, Newyork 519.325, Bruselj 72.26, Milan 27.20, Madrid 57.25, Amsterdam 208.325, Berlin 123.675, Dunaj 73, Sofija 3.76, Praga 15.385, Varšava 58.20, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3,09. Novo gasilno društvo v Ljubljani Snoči je bilo ustanovljeno Prostovoljna gasilno in reševalne društvo Ljnbljna — severni del Ljubljana, 10. aprila, Bežigrad — pred vojno malo znano pred* mestje Ljubljane, se je začel po prevrat« naglo razvijati, v nekaj letih je nastala v severnem delu Ljubljane nova kolonija, ki se veča od dne do dne in danes se že lahko govori o novem okraju mesta. Lične vile m hišice rasto kakor gobe po dežju, prebival* cev Bežigrada in bližnje okolice je vedno več. V zvezi s tem pa so nastale tudi nove zahteve in potrebe. Potrebna je bila uredi* tev novih cest in ulic, napeljava vodovoda, elektrike itd. Vse to se polagoma ureja in Bežigrad dobiva novo lice. Pa tudi Bežigrajčani sami so izredno podjetni in pridni. V tem okraju je bilo ustanovljenih že več društev in organizacij, nedavno je pa bila tudi sprožena misel t*tanoviti za severni del Ljubljane prosto* ▼oljno gasilno in reševalno društvo. To je bila želja vsega prebivalstva, ki se dobro zaveda važnosti gasilskega društva. Usta* novljen je bil pripravljalni odbor, sooči se je pa v Ravbarjevi gostilni vršil ustanovni občni zbor »Prostovoljnega in reševalnega društva Ljubljana — severni del.« Zborovanje je otvoril predsednik pri* pravljalmega odbora trgovec Julij Kova* č i č, ki je toplo pozdravil številne udele* žence in prešel na dnevni red. Uvodoma je povdarjai, da je gasilno in reševalno dru* štvo za Bežigrad več kot potrebno, žal tega niso hoteli uvideti merodajni činitelji, no* v emu društvu so v splošnem nasprotovali in celo pri gasilski organizaciji niso imeli no* benega razumevanja zanj. Upati je, da bo v bodoče v tem pogledu bolje. Glavni referat o novi organizaciji je po* dal znani gasilski strokovnjak g. Milko H o j a n, ki je uvodoma povdarjai, da ima društvo dane vse pogoje za obstoj, njegova pravila je potrdila tudi banaka uprava. Namen novega društva je opravljati predvsem gasilsko in reševalno službo v tem okraju ter priskočiti bližnjemu v nesreči vedno n« pomoč. Gotovo je. da je društvo Bežigradu potrebno, kajti že obstoječa štiri društva so za Ljubljano premalo. Po mnenju g. Ho* jana v primeru večjega požara ali požarne katastrofe Ljubljana ni zadosti zavarovana. Mesto itrta približno 80 dobro izvežbanih gasilcev in štiri motorne brizgalne, dočim ima Maribor, ki je polovico manjši, okrog 300 izvežbanih gasilcev m 6 motornih briz* galin. V nadaljnem govoru je g. Hojan pre* čital pravila in končno zaključil svoje poro* čilo, povdarjajoč, da bodo banska uprava, mestna občina in drugi merodajni činitelji pač uvideli potrebo novega društva in mu priskočili na pomoč. Društvo potrebuje orodje in uniforme, ima pa zaenkrat še pre* skromna sredstva, da bi si moglo kaj ku* piti. Sledile so volitve. Za načelnika je bil iz* voljen trgovec Julij Kovačič, za poveljnika g. Goričan. za. njegovega namestnika dr. Milavec, za odbornike pa trgovec in gostil* ničar Anton Ravbar, ki je obenem blagajnik, Milko Hojan, k; je obenem tajnik, g. Sirca in Daks — obenem namestnik uprave. Namestnika sta dr. Anton Koder in inž. Hrovatin, pregledovalci računov pa artilje* rijski kapetan M. Stojanović, Vidic m Šes niča. Novo gasilno društvo ima že okrog 50 ustanovnih, rednih in podpornih članov. Poziv prebivalstvu Ljubljane Ljubljana, 9.. aprila. Mestni popisni odbor objavlja: Osebe, ki so bivale v Ljubljani o polnoči od 31. //#. rta /. IV. 1931, a do danes še niso prejela popisnic se ljudsko štetje, vabimo, da m nemudoma sglase v mostni posvetovalnici na magistratu ,soba št 22. V interesu v»a» kega posameznika je, da bo za časa ljudskega štetja popisan, ker bo imel sicer za primer, 2e bi potreboval kdaj kake listine, nepotrebne težko če. Osobito pozivamo lastnike hiš, barak, kakor tudi zavode in druge ustanove, naj ta« koj prijavijo mestnemu magistratu, ako bi kdo njihovih stanovalcev ne bil popisan. To velja osobito za lastnike novih zgradb in barak, ki še nimajo hišnih številk, v katerih pa vendar že kdo stanuje. Naposled opozarjamo še na § 11 .zakona o popisu prebivalstva, ki določa: Kdor se nalašč iz» ogne popisu ali zataji katero osebo v svo* jem hišnem gospodarstvu ali odreče podatke (katere s tem zahtevamo) in katere je dolžan dati, se kaznuje z denarno globo 10 — 500 Din; če denarne kazni ne plača, pa z zaporom od 1 do 20 dnu Vrbutega od* govarjs z* morebitno prizadeto škodo. Vse prebivalstvo Ljubljane naprošamo, da po svoje pripomore, da se ljudsko štetje izvrši povsem točno in da ne ostane nihče nepopisan. Naša sramota Dan za dnem tožimo o gospodarski kri* zi, o pomanjkanju sredstev za najnujnejše življenjske potrebščine, pa bi človek mislil, da nas bo vsaj to prisililo k treznosti Kaj še! Kdor je bil o velikonočnih praznikih zu* naj in je bil med tistimi izjemami, ki so se trezne vračale v mesto, je imel dovolj pri* like, da je lahko ugotovil, koliko imajo ljudje še denarja za popivanje in kako ju* naško se borimo za rekord, da nas bo svet kmalu lahko štel za narod pijancev. V ponedeljek popoldne sem se vozil z avtobusom na neko postajo kamniške že* leznice. Kakor da so se dogovorili, so pri« hajali izletniki v ta avtobus eden bolj oka* jen kakor drugi. Med njimi kar cele druži* ne z ženskami in otroci. Isti prizori so se ponavljali na vmesnih postajah. Da seveda ni manjkalo običajnega džungelskega rjove* nja m zabavljanja ter najgnusnejšrh kvant, o tem niti ni treba še posebe govoriti. Se žalostne je pa je bilo potem v vlaku. Tu si imel priliko videti ne samo preizkušene ba* krenonosne firme, ampak tudi golobrade frkorine in fičfiriče, ki so se ga nalezli sko* ro do nezavesti in uganjali take prismoda* rije. da se ti je moralo gabiti. Najbolj žalostno pa je bilo. da so se vračali hudo okajeni tudi nekateri smučarji, kar je za človeka, ki hoče biti športnik pač neodpustljiv greh. Jaz sam sem imel za sa* bo skoro 10 ur naporne hoje, pa sem vzdr* žal brez alkohola, čeprav nisem član Svete vojske. Žejo sem si tešil pri studencih, ki jih je v kamniških hribih povsod dovolj. Tako sem potrošil ves dan z vožnjo vred komaj dva kovača, pa mi ni ničesar manj' kalo. Zato pravim: nabijte na alkohol take takse, da ga nihče ne bo mogel uživati pre* ko potrebe, potem bo morda vendar enkrat konec te naše narodne sramote. Pika. Velika noč na Triglavu Nepristranska ugotovitev Glede na čđanek, ki so ga priobčili pod tem naslovom »velikonočni smučarji« mi dovolite resndoi na ljubo nekaj stvarnih pnjasni! m ugotovitev. V prejšnjih letih je bfla navada, da so v pomladnih meseoih posamezne skupine vzele ključe prt SPD in okupirale posamezne koče. Posledica je bila, da je moglo samo omejeno število smučarjev posetrti Tiiglavsko pogorje v času, ki nudi najlepše smučarske užitke. Bili so pa tud-i pogosti primeri, da je bilo v koče vlomljeno in da so neznani gosti v njrh vse razmetali in p onesnažili. Letos je skušal na vzpodbudo JZSS g. Bitenc to preprečiti. Prevzel je od SPD vse koče v Triglavskem pogorju za pomladanske mesece m vso odgovornost za oskrbo in kurjavo. To ie pomenilo z reklamo in drugimi stroški investicijo kakih 30.000 Dim, saj ne smemo pozabiti, da velja prenos vsakega kg kakršnegakoli materijala iz Mojstrane Din 5, a kaj to pomeni, ako je treba za vsak kozarec vode kurjave, da jo pretopite iz snega, si vsakdo lahko izračuna. Posledica nove ureditve je bfla, da so bHe za veliko noč lahko odprte in oskrbovane Vodnikova, Staničcva koča, Triglavski dom ;n koča pri Sedmerih jezerih. Smučarji so prihajali že teden dni pred velik} nočno ter dobro zasedli Stantčevo kočo in Kredarico. Zato je g. Bitenc opozarjal v Ljubljani, na Jesenicah in v Mojstrani, da je bflo že v petek prenapolnjeno ter da naj oddndejo izletnika na Vodnikovo kočo in na Sedmera jezera. Vertk del se je po tem ravnal, drugi del pa je kljub temu od Šel na Sta-mčevo in Kredarico, kakor je brl pač prostor. Vsakdo se je lahko v Staničevi koči odpočM, do Kredarice je pa malenkost, glavno je, da so lahko vsi prenočili m da je vsakdo lahko spal na zimnici, četudi stisnjeno. Izreden navad zahteva malo potrpljenja ter je vsakdo mora* računati s tem, da je manj komodno. O kakem izjemnem položaja ali protekcijah ne more biti govora. Na Staničevi koča je trajaj tečaj od 36. marca dalje. V sobici, v kateri je spal nastavnik, so spali 4. dame so spale na skupnem ležišču, prirejenem v jedilnici, dasi so bili vsa ti že preje v koči in so se sami umakniti glede na velik naval. Neokusno je namiga vanje z višjimi krogi. Vsakdo ve, da se m nikogar vprašalo, kdo je in kaj je, kdor je prej prišel, ie imel pač prej svoj prostor. Stavci, trgovski pomočniki, uradniki, inženjeri i, zdravniki, profesorji, trgovci, skratka enako pestra družba, kot jo najdete povsod na smučeh. Člani SPD pa bodo lahko tedaj uživali zo- pet izjemne cene, ako bo riziko take oskrbe nosilo SPD Hi ne privatnik. Glavna vrednost tega načrta pa je bila v tem, da je moglo letos prebiti velikonočne praznike v Triglavskem pogorju skoro &Hi smučarjev, pa bi jih Še več, ako bi trti prostor v kočah. Naloga SPD pa je gotovo v tem, da odpre nase planine čim širšemu Številu posetnfkov, a ne samo ožjim družbam, ki ne bodo mogie koristiti razvoju. Cim več in čim stamejše bo šte-vHo posetnikov triglavskih koč, tem lažje bo mogoče poceniti oskrbo in ugoditi posameznim žerjatn. Naloga onih. ki poseČaio v današnjih razmerah te koče pa je. da podpirajo razvoj, a ne da sa skušajo z nemnestnim in nestvarnim kritizirannern ovirat!. J. O. Naša nehvaležnost V Vašem cenu". listu z dne 38. mirea t. 1. ste ponatisnili moj članek, ki so ga pod gornjim naslovom objavili Prelovčevi »Zbori«. Hkrati ste otvorili anketo, s či* mer ste dali priložnost prizadetim ljubljan* »kim krogom, da zavzamejo svoje stališče in event. ovržajo moje trditve, odnosno grajo. Nihče, ne bančniki in drugi prido* bitni krogi, ne višji uradniki in ne drugi se niso oglasili. Dokaz, da moje trditve držijo. Pač pa je na moja rzvajarnja reagiral »Slovenec« z dne 31 marca t. L v »Kultur* nem obzorniku«. Člankar priznava, da za« shiŽi naše »purgJrstvo« grajo radi svoje brezbrižnosti in neposečanja Ijubljanskih koncertov, popolnoma pa prezre, da nisem samo zagovornik »svojega društva«, tem* več je bil moj članek napisan glede vseh ljubljanskih pevskih društev, kar sem v članku izrecno omenil. Saj mi je iz razgovora s tovariši pevci od »Ljubljane« in drugih društev znano njihovo razpoloženje radi neposečanja njtfvrvm prireditev in zadrt;jega nahožnegn koncerta »Ljubljane« v stolnici nnso posetili niti oni krogi, ki bi bili v to najbolj poklicani. Tako se v naše pevske duše seje z vseh stran in rz skoraj vseh vrst naše »inteligence« malodušnost in nevolja, in ako bi ne btk> najrevnejših — nižjega uradnišrva in malega trgovca — bi biK koncerti priporoma prazni. VzTok briskiranja naših prireditev (po* navijam — vseh ljubljanskih društev!) pa vidi »Slovencev« člankar v naših zastarelih baje nezanimivih programih, ali z drugimi besedami zahteva, da naj bo nas program moderen, iz najnovejše, morda celo najrios vejSe domače (!!!) glasbe. Kolik/) je bilo že o tem prerekanja! Gg. kritiki, med kate* re spada najbrž tudi »Slovencev« člankar, zahtevajo od pvskih zborov izvajanje skladb, ki so naravnost nemogoče. Saj so razni zbori — predvsem »Glasbena Matica«, učiteljski in akademski — poskušali s ta* kimi modernimi programi. Povejte nam pa, koliko ppslusalcev so ta izvajanja ogrela in navdušila? BHo je morda 10—20 navzo* čih, ki so jim bHe skladbe in vzvajanic všeč, ostala velika masa jih je odklanjala in jih še danes kategorično odklanja! In tako ni le pri nas, temveč tudi v Pragi fn na Dunaju! Koncertne prireditve s tako modernimi programi so tudi v teh mestih prazne m ne najdejo odziva, kaj šele pri nas Slovenoih. ki smo znani ljubi* telji narodne in umetne, v srce segajoče pesmi. Da, naši ljudje imajo ra»jši »godbo iz L 1848«. kakor pa glasbo tekočih dni, ako je slednja pisana tako, da je izvajanje za pevske zbore skoraj nemogoče, temveč bi bila bolj prikladna za orkestre! Nikakor toraj ne drža, da bi modernejši program privabi »rntodino, univerzo in cvet inteligence«, saj so se naši tozadevni poskusi doslej temeljito izjalovili. Ravno naši deloma moderni programi so bih' vzrok, da smo izgubili oni stari stalni ka* der, ki j« z naslado poslušal naše pesmi. Morda bi se d«k> naše cfcčšnstvo pola* goma vzgojiti za moderno glasbo, toda za* hteva, da bi to delo započeli veliki pev* ski zbori, je absurdna, ker se tudi od take« ga števila pevk in pevcev ne more zahteva* ti, da bi se žrtvovah za idejo posameznih muzikalnih prenapetežev. Pač pa naj se morda sestavi majhen zbor odličnih, zado* stno muraikahvo naobraženih pevk in pev* oev (30—40), ki pa morajo imeti vesele do premoderne glasbe in ž njo zvezanega velikega truda. Tak zborček naj potem pri* reja koncerte in naj našo publiko polagoma priklene nase in ji vcepi razumevanje in veselje do modernih kompozicij. Morda se potem le sčasoma napolnijo tudi velike dvorane pri enakih prireditvah! Naj pri tej priliki še omenim, da so tudi naši gg. kritiki nemal vzrok, da so ljubljanski koncerti prazni. Zahtevali so moderen program, pri tem pa tako zelo udrihali po raznih pevskih zborih, da si je marsikdo misHl: »Zakaj pa naj poseč im koncerte, saj itak nošo mnogo vredni!« I vam, gg. kritiki, kličem: »Prerodite svoje duše in srca!« /ees. Iz gledališke pisarne DRAMA. Opozarjamo na gostovanje prvaka beograjske dram« g. Raia Pl sovica, ki bo v soboto 11. t m. v naši drami. Odlični gost nastopi v vlogi Leona t drami Giem-bajevi. Gospod Plaovic" je eden najboljših dramskih igrraJoev, ki kreira največje uloge dramskega repertoarja z ocUdonimi uspehi. Predstava se vrši za red D. V nedeljo zvečer ob 20. se ponovi v drami veseloigra >Pri belem konjičku« z g. Cesarjem, Levarjem, Kraljem, go. Na-blocko ln drugimi v glavnih vlogah. OPERA. Baletni večer v naii operi. Opozarjamo na baletni večer, ki ga priredita v naši operi prvaka beograjskega baleta ga Ksenija Grundt in g. Anatol &i kov ski. Na programu baletnega večera je 15 plesov tleloma solo n lesov, deloma pa «luetov. Ko reografijo za posamezne plese so napra- vili naj v t O j i strokovnjaki ruske carske baletne šole. G-a. (rrun<1tova inia najboljše ocene i« Pariza, kjer je »eh» pogosto.:,*at nastopala na javnih baletnih palred!ti >h. Večer bo vsekakor selo : teresanten ln vreden vsega zanimanji. Cene običajne operne. V soboto se ponovi Millookerjeva opi-reta Dijak prosjak* z g. Gostlcem v naslovni partiji. Sodi lujejo i--< spe Pol'cVva, RibiCeva. Bogejeva, gg. Dre novec, Zupan. Peček in drugi. Dirigent g. .Veffat. Predstava se vrši za red E. V nedeljo se prvič ponovi pravljična po vsebini, melodijozna ter izvrstne [M .i-na Rimski-Korzakova opera Snegurkac. Naslovno partijo poje prvič sopran i 8 :a *a. Ribičeva, v večjih vlogah nastopijo kot pri premijeri: ga. Majdičeva, sa. §pan e a, ga. Kogejeva, gz. Primožič, Rumpol. sSin-cin in drugi. Dirigent g. NVffat, reftiser t. Primožič. Sigmund Zalevski. znani bali ton svetovnega slovesa, gostuje koncem nri« hodnjega te>dna v naslovni partiji opere Boris Grodunov. S tem delom nočasti nase gledališča obenem 50 letnice smrti n ■ wv zabnega genija komponista MnsorgSkega, KOLEDAR. Danes: Petek, 10. aprila 1931, katoličani: Ecehijel, pravoslavni: 28. marcu. Srcanica. DANAŠNJI-] PRIRED1TAK. Dramo in opera: Zaprto. Kino Matica: Afrika govori. Predstavi ob pol 3., 4., pol 8. in 9. Kino Ideal: Nositeljica nesreče. Kino Ljubljanski d\or: Zaprto. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trq. I st:ir, Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. Siska. Ataman Semjonov apostol Sarditiski list »Rupor« prk)bču;c zanimivo r>oročik> o atamanu Setitjoaovu, ki je zaslovel med državljansko vojno v RuslH kot dikta-tor na Daljnem vzhodu. Zadnje mesece se njegovo ime v tisku Daljnega vzhoda sploh ni omenjalo. Zdaj se je pa izkazalo, da živi Semjonov čisto osamljen v Osaki na Japonskem. V zvezi z njegovan prebivanjem na Japonskem so se širile razne vesti, končno se je pa japonskim novinarjem posrečilo najti atamana •bHzu Osa'ke. Na sebi je imel dolg jopič, ki mu praviK) Rirsi tolstoievka. široke hlače in škornje. Sklenil sem umakniti se iz političnega življenja in sto žiti do smrti samo bogu, — je dejal novinarjem. S to mislijo sem se ukvarja-l že davno in U k al sem samo načina, kako bi mogel z vsem srcem služiti bogu in človeštvu. !>ele zdaj sem našel najprimernejšo pot. Izpovedujem novo vero. ki uči. naj se pripadniki vseh ver in vseli verskih sekt združijo m verujejo v edinega bo-ga. Vsi ljudje na svetu so bratje. \ se verske, narodnostne in socijalne me,e morajo pasti. Tako je naziranje atamana Sem n-nova. Mož je postal eden najagilneisih pomočnikov vodje japonskega verskega pokreta Omotokio Degužima, čigar ime je znano po vsej Japonski. Degu-žim je že opetovano napovedoval velike dogodke in potrese in nekoč so zaprli, ker se je njegovo prorokovan je izpoinik). Seanjonov namerava potovati po Japonskem, Aziji in Evropi ter prirejati javne pridige o bodočnosti -veštva in sveta. Novinarjem je še 1 -jal, da imajo njegovi nazori mnogo skupnega z nazori Leva Tolstega. Haydb-toiil zločinstva zoper življenje in telo, kar sta, kakor pravi obtožnica, novembra in decembra lani ter januarja letos zapirala triletno Francko tn šestletno Anico v hlev, kjer sta morala obroka na pol naga prebivati v lesenem zabojn tako, da je bilo v nevarnosti zdravje in celo življenje ubogih otročičev. Iz obtožnice Po okolici Litije se je že dolgo šoišlja-Jo, da Jakob ki Frančiška Bratun grdo ravnala z otrokoma. Patrulja litijskih orožnikov je na obhodu po Gabridah 28. januarja res našla nesrečna otročiča v živinskem hlevu. Francka še zdaj ne zna hoditi, ker je nihče ni učil, Anica je pa gluha. Otroka sta bila v najhujšem mrazu januarja zaprta v ži-vinskem hlevu na golih tleh. Francka na pol naga, Anica bosa. obe premraženi. Za ležišče je bil določen zaboj, zbit iz 4 desk, ponesnažen s človeškim blatom. In v tem zaboju je morala triletna Anica prebivati okrog 2 meseca. Zaradi popol'ne zanemarjenosti sta po zdravniškem poročilu deklici ne samo fizično popolnoma propadli, temveč tudi duševno otopeli. Obtožnica pravd, da osumljenca zanikata krivdo. Zaboj — čedna posteljica Značilno za obtoženko je, da je pred sodiščem v preiskavi trdila, da je zaboj, v katerem je prenočevala mala Francka, ki je bila vsa ponesnažen a od človeškega blata in vode, — »čedna posteljca«. govor obtožencev je neresničen in o vržen že po samem pričevanju orožnika Josipa Mihelčiča. ki je našel otročiča v hlevu. Sicer pa je Jakob Bratun že neke nedelje lani v adventu, gredoč slučajno mimo kovaenice, slišal jok in videl, da leži Francka napol naga in bosa v hlevu na ilovnatih tleh. isto pretresljivo sliko potrdi tudi priča Anton Jančar, ki je letos januarja videl, kako je komaj 6 letna Anica kopala 3 letno sestrico v škafu in to v hlevu ob najhujšem mrazu. Da bo nečloveško postopanje obtožencev z otročičema razumljivejse, je treba omeniti, da je Jakob Bratun oče štirih mladoletnih otrok. Svojo bolehno ženo je zapustil in sicer na ta način ,da je prodal svojo prvo domačijo pod pogojem, da kupec prevzame njegovo ženo v oskrbo, 2 otroka je pa izročil svojemu bratu. Sam si je postavil novo kovaćnioo, kjer živi s svojo sestrično. Zato je razumljivo, da sta bila obtožencema nedolžna otročička v na pot je in sta ju spravila v hlev. Zasliševanje obtožencev Kako se zagovarjate? Povejte nam, kako je bilo in kaj ste počeli z otrokoma ?c je vprašal predsednik prvega obtoženca. Odgovoril je, da je bilo v hlevu za otroke topleje, ker stanovanje se nI bilo opremljeno. Zanikal je, da bi otroka bivala dva meseca v hlevu. Res je samo, da je manjša punčka bila tam samo 14 dni. Starejša ni spala v hlevu in je hodila mlajšo sestrico samo cedit in kopat. Obtožentka mislila, da je bilo v hlevu gorkejše kakor v hiši. Ona gospodinji pri bratrancu in je otrokoma dajala vedno dosti hrane in obleke. Pustila je malega otroka prenočevati v hlevu >v čedni posteljici«. Orozniški narednik Mihelčič je bil zaslišan, kako je odkril mučenje otrok. Opisal je vse tako, kot je navedeno v obtožnici. Druge priče niso povedale nič bistvenega. Po končanem postopanju je državni tožilec branil stališče obtožnice, poudarjajoč, da sta obtoženca namenoma zanemarjala otroka, hoteč se ju iznebiti. Namestnik branitelja dr. Wurzbacha dr. Janže Novak je branil obtoženca, češ, da sedi na obtožni klopi namesto obtožencev prav za prav 50-letna slovenska kultura. Imamo udobna poslopja za krave in prašičke, preskrbeli smo jim živino-zdravnike, a za otroke nismo skrbeli. Na kmetih je splošna navada, da spe odrasli otroki v hlevu pri živin'. Obtoženca sta žrtvi žalostnih razmer, v katerih živi naše ljudstvo. Obsodba Po kratkem posvetovanju je predsednik senata v. s. s. Mladič razglasil razsodbo: Obtoženca sta bila obsojena na 10 dni strogega zapora, poleg tega morata pa nositi tudi vse stroške procesa. V razlogih je rečeno, da obtoženca dejanje tajita. Sodišče je mnenja, da se njuna krivda ne more smatrati za zločin in da gre pač samo za prestopek. Kot olajsilno je sodišče upoštevalo neoporečnost obeh obtožencev. Obtoženca sta kazen sprejela. Sklepanje kupčijskih pogodb Kljub temu, da je sezona predavanj pravzaprav že končana, je sinoči predavanje odvetnika g. dr- Josipa Hacina napolnilo dvorano restavracije Zvezde, kjer trgovsko društvo >Merkur< pod aglinim vodstvom predsednika g. dr. VVindischerja prireja svoje stalne družabne večere. Ze polna dvorana sama je dokazala, kako aktualna je snov, ki jo je izbral predavatelj, ki je govoril o predmetu, kako sklepamo m izpolnjujemo pogodbe v navadnem kup-ftjskem poslovanju. Pred predavanjem Je je predsednik dr. Windiseher občinstvu predstavil g. predavatelja in povdarjai aktualnost njegove razprave. Dr. Hacin je znal suhoparno snov obdelati tako, da je ura prav naglo pretekla, saj je govoril o stvareh, ki imajo trgovci z njimi opraviti vsak dan in povzročajo najbolj zapletene procese ki nepotrebne pravde. Po kratkem uvodu o borzi, borznem razsodišču in o raznih določbah trgovinskega zakona je predavate*] obširno govoril o oblikah kupoprodajnih pogodb, ki jim nf predpisana nobena oblika. Razložil je, ka] je ponudba, kaj sprejem ponudbe, kdaj je pomanjkljiva dobava blaga in kakfine so posledice take dobave. Razložil je ravnanje pri zamudah kupca in prodajalca ter govoril obširno o zamudnih obrestih. Važni razpravi so poslušalca sledili z največjim zanimanjem in se predavatelju zahvalili s toplim aplavzom. Po predavanju se je predsednik dr. VVindischer prisrčno zahvalil govorniku, poročal o davku za poslovni promet In vprašal poslušalce, kako bi bilo s strokovnim predavanjem o sedaj tako perečem davku na poslovni promet. Predlog je bil predmet splošnega odobravanja. Nato so se razvili prav živahni razgovori in prisrčna zabava. Prihodnji teden bo predavanje o Je izjavila, da je novem davku na poslovni promet Dnevne vesti — Mrtvaško črna knjiga z belim naslovom »Bazovica — 6. IX. 1930« je te dni izšla v Mariboru pri Hinko Saxu in stane le 20 Din, čisti dobiček se bo pa porabil za podporo slovenskih emigrantov iz Italije. J. Goričar je v knjigi zbral najvažnejše Članke, ki so izšli v inozemskih listih ob tržaškem procesu in zaslužijo, da se otmo pozabljenju. Ves kulturni svet se je ob tej priliki razdelil v dva tabora. Italijanska uradna in vladna glasila so povečini le hladno beležila dogodke, d očim je ves svobodni tisk izven Italije ostro obsojal postopanje izrednega sodišča v Trstu, ki je pod predsedstvom generala Cristinija obsodilo Alojzija Valenčiča, Franja Maruši-Ča, Zvoni mirja Miloša in Ferdinanda Bi-dovca na smrtno kazen s streljanjem v hrbet, druge obtožence pa na kazni od 30 do 2 in pol let. Dne 6. septembra 1930 zjutraj je bila kruta sodba izvršena v Bazovici. Zgodovinsko važne izjave o procesu so prevedene iz vplivnih listov »Lidove La-sty«, 2>Narodny Listy«, »Pravo Ladu«, >Slovensky Dennik«, »Narodni Politika«, >Vozroždenie«. »Venkov«, ki pričajo, da so se za obtožence najtopleje zavzeli bratje Cehi, druge tehtne izjave so pa iz listov »Le Populaire«. »The Manchester Guardian«, »Der Sudtiroler«, »Tagespost«, >Na-tional-Zeitung«, »Arbeiter Zeitung«, »Volks-zeitung« in »Berliner Bo rs en Curier«, ki dokazujejo, da je proces dvignil proteste gajkulturnejših narodov. Zaradi važnosti člankov in zaradi dobrodelnega namena bo občinstvo knjigo, ki nam je v največje zadoščenje, gotovo rado in naglo pokupilo. — Naši dijaki t Brnu- V sredo zjutraj jp prispelo v Brno 24 slušateljev trgovske akademije v Subotici pod vodstvom treh profesorjev. — Tajski promet v Splitu. V januarju, februarju in marcu je posetilo Split 5615 tujcev, lani v istem času pa 6054. Domačih gostov je bik) nekoliko manj, imozemeev pa več. Največ je bilo Avstrijcev in Nemcev, za njimi pa Cehoslovakov, Madžarov In Poljakov. — Liga za pospeševanje ciljev Društva narodov v Ljubljani je imela dne 27. marca t. L občni zbor, na katerem je bila izvoljena sledeča uprava: predsednik ban dr Drago Marušič. podpredsednika univ. prof. dr. Matija Slavič in prof. dr. Janko Pretnar, gen. tajnik odvet. prriipr. dr. Marjan Zajec, blagajnik ravnatelj Fran Jeran, odborniki unfv. prpi. dr. Lambert Ehrlich. univ. prof. dr. Franc Lukman, odvetnik dr. Marko Na* tlačen, župan dr. D-iriko Puc. odvetnik dr. Vladimir Ravnrhar in univ. docent dr. Ivan Tom č. — Velik moderen hotel na Visa. Va Visu, kjer je idealno podnebje in kjer lahko letoviščarji v nasprotju z drugimi kraji na dalmatinskih otokih v poletni vročini ponoči mirno spe. ne da bi se potili in jezili na večne >fešte<, otvorijo te dni velik moderen hotel, last velerrgovca Simona To-mića. Podjetni veletrgovec je preuredil bivši -Hrvatski dom« v hotel, kjer bo na raz]K>laco mnogo sob. — Razid društva. Podružnica krščanske šole za župnijo Marijinega oznanjenja v Ljubljani se je razšla. — Dražba občinskih lovov. V ponedeljek 20. t. m. ob 9. uri zjutraj se bosta oddala pri sreskem načelstvu v Ljubljani v v Hrvatske narodne ratne pjesme 1914-191$ . ki jo je izdal Orgo Trkalj v New Yorku. list 'Naša Nada<\ ki izhaja v Pitts-buriiu ter brošura ^Prošlost i sadašnost Istre, ki jo je izdal M. J. Vutkovič v New Yorku. so v naši državi prepovedane, ker je njih vsebina naperjena proti interesu kraljevine Jugoslavije. šentjakobcani v Novem mestu. V soboto 11. aprila gostujejo šentjakobčani iz Ljubljane iz prijaznosti pri dobrodelni prireditvi podružnice Ciril Metodove družbe v Novem mestu z izvrstno veseloigro v treh dejanjih »Extemporale«, katere vsebina opisuje težave osmošolca Franca Koffmanna z latinščino. Je to ljubka veseloigra, polna prijetne neprisiljene komike. Posetite predstavo, da se temeljito nasmejete. Vstopnice se dobe kot običajno. — Razpisani službi pogodbenih poštarjev. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razglasa: Vardarska direkcija poste in telegrafa v Skoplju razpisuje sluEbo pogodbenega poštarja pri pošti 2. reda l*re-dejane. Jamčevina 12.800 Din. doklada 6400 Din. za brzojav in telefon 360 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na vardarsko direkcijo pošte in telegrafa v Skoplju do 15. t. m. Nadalje se razpisuje služba pogodbenega poštarja pri pošti III. razreda 3. skup. Ljuberadja- Jamčevina 800 Din. Letni prejemki: redna plača 6000 Din, doklada 3000 Din, za brzojav in telefon 360 Din. Prošnje s prilogami naj se vlagajo na Vardarsko direkcijo pošte in brzojava v Skoplju do 15. maja. — Slovensko planinsko društvo naznanja, da je koča pri Triglavskih jezerih še nadalje do 19. t. m. odprta in oskrbovana. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani po kratki težki bolezni v 80. letu starosti vpokojeni vladni svetnik in bivši šef gozdarstva za Bosno in Hercegovino g. ing. Mihael Buberl. Pogreb bo jutri ob 16. iz Riharjeve ulice 4- Blag mu spomin, Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo skoraj po vseh < rajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Ljubljani 12.8, v Zagrebu 12.6, v Splitu 12.4. v Beogradu 11.8, v Skoplju 11.3, v Mariboru 11 stopinj. -Davi je kazal barometer v Ljubljani 767 mm. temperatura je znašala —0.8. — Samomor Slovenca pri Sušaku. — V sredo zvečer so začuli ljudje blizu želez* niškega mostu v Sv. ICuzmri pri Sušaku dva revolverska strela. Ko so prišli bliže, so našli priletnega moškega s prestreljeno glavo. Spdna komisija jc ugotovila, da gre za 49letnega Ivana Ahtima iz Rudnika pri Ljubljani. Mož je bil po poklicu pekovski pomočnik, a že delj časa brez posla. Živel je nekaj časa na Reki, kjer je imel ljubico, dasi je bil oženjen. Kje živi njegova žena, oblasti ne vedo. — Žena ubila s sekiro moža V sredo zjutraj jc bil v občini Beodra izvršen stra* sen zločin. Žena Slavka Kpvačeva je ubila s sekiro svojega moža. Kovačev je bil takoj mrtev. Zeno so aretirali. Zagovarja se, da je mož grdo ravnal z njo. — Ropar obsojen na dosmrtno ječo. Pred sombf>rskiim sodiščem se je včeraj za* govarjal 29letni delavec Henrik Florschutz iz Sombora, ki je lani v novembru vlomil pri svojem sorodniku Aladarju Pencesu in ustrelil njegovega vajenca. 10 novembra jc bil kovač Matija Koch pri svojem spsedu na poroki. Kmalu je prišel na poroko Alck; sander Meszaros, ki jc Pencesu povedal, da v njegovem stanovanju gori luč inwifl Ljubljana, 10. aprila. V tem trenutku Ljubljanice v Ljubljani prav za prav n-i več. Izginila je kar čez dan, niti ne čez noč pred našimi čuječimi očmi. In največja nesramnost je še v tem. da nas niti časopisje ni prej obvestilo o tem tako važnem dogodku. K rakov čanke so včeraj dopoldne pralc perila v Ljubljanici. Vsaj toliko je še bilo vode tedaj v K rakavem. Ljubljanica je oila sacer nekoliko gostejša, podobna tekočemu milu, kar pa peric seveda ne moti. Glavno je, da je perilo oprano, kako pa je, to je postranskega pomena. Toda nam ne gre za perilo, niti ne za Krukpvčanke, četudi nimamo ničesar zoper njih, še cenimo jih kot pridne in odlične perice, ki znajo oprati še tako nežno perilo v LjubijaniČinem eks^ traktu tako, da se še bolj blešči kot Ljub* ljanica sama. Torej včeraj dopoldne jc še bila Ljub* ljanica, zdaj jc ni več. Krukovčanke so menda zadnjič prale sv^uo spodnjo robo v njej. Takoj po praznikih je pričela Ljublja= niča usihati. Počasi, skoraj neopaženo. Oto* kov in otočkov je bilo vedno več, vpda pa je dobivala krepkoj so barvo. Pri mesarskem mostu se je prikazala iz vode železnica, ki je naši cestni precej ppdobna. Počasi so izstopile vse tirnice iz vode. Proga je izpe; Ijana od mesarskega do šentjakobskega mostu. To seveda n-i tramvajski proga, kar bi si lahko marsikdo mislil, nego je samo spomin na nekdanje reguliranje Ljubljani* ce, nadomestilo za spomenik. Kaj bi pa naj bila drugega, saj še ni nihče doslej po de* setih letih vpzil ničesar po njd. Proga pa ni edina, marsikaj se je odkrilo našim ra* dovednim očem v Ljubljaničini strugi. Včeraj je Ljubljanica popolnoma usahs nila: prava Ljubijandca, voda, ki izvira na Vrhniki, dovolj pa je še tekočin, ki izvira« jo v mestu samem, to se razume, toda kot rečeno, Ljubljanice ni več v pravem pomenu besede. V Gruberjevem kanalu so dvig* nili zatvorice in Ljubljanica pd Šentjakob* skega mostu do pričetka Gruberjevega ka* nala je pričela teci nazaj — ostala nam je torej le struga in njeno bogastvo. Kakor Mohamedova vojska v " Evropo, tako so planili številna »potapljači« v Ljub* Ijanico. Seveda brez potapljaške *npreme, stsj vode ni več, le motne luže stoje ob reč* nem laporju. Od Krakovega do Sv. Petra se je Ljubijanioina struga zopet napolnila — ne z vodo. temveč z našo nadebudno mladino. Velikonočne počitnice menda še trajajo in čez nazadovanje rojstev se tudii v Ljubljani najbrž še n-i treba ntikomur pritoževati. To je značile« pojav za našo dobo: mla* dina je v vseh pogledih praktična, za idea* lizem nedovzetna. Ka'jri to jc povsem prak« friona zadeva potapljaštvo v Ljubljanica. — Otroci sricer ne polagajo v reko min, saj niso sprti s trnovsko ladjeplovbo. iščejo pa gotovo bisere, če še ne kaj drago cenej* šega. Ne gre menda tolitko za ribe. Včeraj do* poldne so se pogovarjali penziijornieti na Krakovskem nasipu, da zdaj ni več niti ene ribice v Ljubljanici, ker je zadaja leta bila pregosta celo za požrešne ribe. Baje so vse zbolele za nekako grižo. Da bi otroci pobirali ribe ribičem izpred nosa, bi tudi ne šlo V Ljubljanici je pa dovolj drugega bpgastva. Ljubljančani, od* nosno Ljubltjančanke, tega seveda ne ver* jamejo, ker so metali v reko nerabno sa* ro. Res, lepe skrivnosti nam je odkrila včeraj Ljubljanica! Celo podvodno kralje* stvo, še bolj slikovito kpt bi ga vedel prti* čarati Jules Verne. In to je bogastvo, celo za muzejsko društvo, zamimivosti in drago^ cenosti so mnogo dragocenejše od onih, ki sp jih izkopali pri mos ti carskih naselbinah. Tega se seveda nihče ne zaveda razen otrok, niti starinarji ne vedo, kakšno boga* stvo leži — takorekoč pred njihovimi no* sovi. Rečno dno je mestoma kar pokrito s kuhinjsko posodo, z lonci vseh kalibrpv, s skledami, steklenicami, čevlja, celo poni* stva je dovolj, sploh ničesar ne manjka, kar se dobi v naših trgovinah, čudno le, da Ljubljančanke niso metale tudi svojih slabih polovic v Ljubljanico, ko jim ni bilo nič sveto. Ljubljanica jc — skratka — najlepše skiadršče za vsempgočo šaro kot si jo morete misliti. Kako je vse to prišlo v reko, se ne sme povedati kar naravnost. Zdaj si namreč nihče noče šteti v zaslugo, da je dobavitelj narodnega muzeja v Ljub* Ijandoi. Pa saj tudi nihče za te rie vpraša. Vse blago, ki pokriva strugo, je pač padlo ali priletelo v vod^o in to je dovolj, kar hočemo vedeti. Otroci so vprizorili pravi lov za zlatom v Ljubljanici. Cela krdela so tekala ves dan po strugi. »Oboroženi* so bili s pali* cami, s katerimi so brskali po lužah, produ in razni navlaki. Neki deček je našel celo nabit samokres. Med fantki sp bale tudi dekličke, ki so jih pa najbrž mikale v vodi ogrlice in podobni ženski predmeti. Koliko rib so ujeli nek očesi jonirani ribiči, se ne ve. Škode menda ne bo. Baje se dobi tu ali tam le mrtva riba ali podgana. Gotovo pa bodp otrocički ujeli vsaj grižo, če ne tifu* sa, kajti dno Ljubljanice je mastno kot kotel za kuhanje mila. O smradu je bolje da molčimo in o tekočem zlatu.. . Dobro je le, da smo na Ljubljanici ne vonjave vaje* ni že od prejšnjih let. In tudi za otroke jc dobro, da se utrdijo. Na kmetih pa celo pravijo, da v gnoju vse najraje raste ter uspeva. Hudega menda potem takem vse* eno ne bo Pa saj se tudi končno ne d:i nnč pomagati, celotna Ljubljanica se ven dar ne more razkužiti, pa še to bi bilo pre* malo. ker bi morali razkužiti prav za pr;;v vso Ljubljano. Čudno se vam zdi najbrž, da dovo* Ijene takšne ekskurzije v Ljubljanico. Oko postave seveda ne meži. če vidi kaj sum» Ijivega, je tudi takoj na mestu. Snoči je vlekel stražnik fantiča iz Ljubljanice. Okrvavljen je bil nekoliko okoli ust. če se ni umazal s kakšno kemikalijo v L j ubija, niči.. Kaj je počel fant pregrešnega v vodi. točno ne vemo, žab menda n? lovil, karta tudi ne, ker so ga že Trnpvčani ujeli, ne* kaj je pa gotovo počel. Upati jc vsaj. da r»c bo pobolijšal in tudi njegovi tovariši, kate» rim naj bo njegova usoda svarilen /ged. Tako je tudi potapljaški poklic v Ljub* Ijanici poleg radosti zvezan z raznimi brid* kostmi. T^> je treba povdartri. ker bi sicer vsi ljubitelji tega poklica niti ne imeli pro* štora v Ljubljanici, zlasti ob temnih no* čeh ... Danes! Samo še danes! Vsled ogromnega zanimanja vse Ljubljane predvaja ZKD senzaeijonalni kulturni zvočni velefilm AFRIKA GOVORI! ves dan pri predstavah ob pol 3., 4., pol 8. in 9« Vsled velike poučnosti filma pri vseh predstavah globoko znižane ZKD cene, da se na ta način omogoči ogled tega krasnega filmskega dela najširšim krogom občinstva. Cene od 4—lo Din za sedež (lože iz Din) Predstave v Elitnem kina Matici Iz Celja —c Spremembe voznega reda pri cel}* skem mestnem avtobusnem podjetju. S 1. aprilom je stopil v veljavo novi vozni red mestnega avtobusnega podjetja v Celju, ki pa beleži le nekatere manjše spremembe. Iz Celja na Dobrno vozi avtobus do 15. maja samo dvakrat dnevno in sicer iz Celja ob 10. dopoldne in 30.30 zvečer, z Dobrne t mesto pa ob 6.(15 zjutraj in 14.30 popoldne. Iz Celja v Vojnik vozi ob 11.30 in 13-50, v obratni smeri pa ob 13. in 17. V seziji se bo vožnja na progi Celje*Vojnik*Dobrna pomnožila. Na progi Celje*La*ko vozi av* tobus ob 13. iz Celja in ne več Ob 13.15, kot doslej. Proga Celjc*Nazarje se podaljša do Rečice z istim voznim redom kot doslej, le da prihaja popoldanski avtobus v Celje 10 minut prej, kot doslej. Na progi Celje*Sol-čava vozi avtobus ob istem času kot doslej, in sicer do 15. junija samo do Solčave, od 15. junija do 15. septembra pa do Tillerjeve koče v Logarski dolini oziroma do Plcsnika. Vozni red na progah Celje**Podsreda m Ce* lje*Vransko ostane neizpremenjen. Na pro* gi Celje*Sv. Peter pod Svetimi gorami osta* ne vožnja z večernim odhodom iz Celja ob 18.15 in z odhodom \z Sv. Petra ob 5.45 z ju« traj neizipremenjena. Druga vožnja z odhi>« dom kz Celja ob 12.50 se bo vzdrževala do Sv. Petra le ob sobotah in dnevih pred prazniki ter ob sejemskih dnevih, ostale dni pa samo do Prelaskega. Te dni do vključno 12. aprila bo vozil avtobus na tej progi iz« jemoma do Sv. Petra. —c Pevsko društvo »Oljka« priredi svoj prvi letošnji javni koncert v nedeljo 12. t. m. ob 16. popoldne v veliki dvorani Na» rodnega doma v Celju. Vsi udeleženci koncerta se naprošajo, naj pridejo na koncert točno, da ne bodo motili s prepoznim pri* hajanjem pevcev in občinstva. —e Tujskoprometna statistika v marrn. V Celje je prispelo v marcu 933 tujcev In sicer: 727 Jugoslovenov, 108 Avstrijcev, 32 Cehoslovakov, 26 Nemcev, 1] Italijanov, Madžarov, 8 Rusov, 4 Poljaki, 3 Francozi, po 2 Američana, 2 Kitajca in 1 Bolgar- Po poklicu pa je bilo: 317 trgovskih |>otnikov. 166 delavcev. 63 dijakov, 56 uradnikov, 31 obrtnikov, 12 zdravnikov, po 9 industrijcev in odvetnikov ter 270 oseb brez i>oklica. —c Sokolska prodava Finžgarjeve 60 letnice v Vojniku. Agilno Sokolsko društvo v Vojniku pri Celju priredi v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri v posojil nični dvorani v VoJ-niku svečano proslavo 60-!etnice rojstva pisatelja F. S. Finžgarja z naslednjim pro-programom: Predavanje o življenju in delovanju pisatelja Finžuarja in vprizorMev njegove igre vDivji lovec. Pridite vsi! Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Fran/ Josefova« grenčiea prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeče klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Igra z ognjeni. — PaPa, kaj je to igra z ognjem? — To je recimo izprehod z mamico po ulici, kjer je mnogo uiodistk. Jose Oiiell v Rente: Kena-Kena Južnoameriškapovest. (Konec) Kena » Kena je pa razprostrla ne« #olžne roke in ga prijazno gledala; in kakor prileti grlica na glas svojih mla* dičev ter se spusti lahno z veje na gnezdo, tako je padlo dekle menihu okrog vratu, krepko ga je objela in zacepetala: — Oče moj, kaj ne pripa* da moje življenje tebi. Ni moje srce tvoje? Kaj me moja mati ni ro* dila zate? Dam ti svojo dušo in telo z vso ljubeznijo svoje duše. In menih je vzel v svoje trde roke glavo tega angela ter jo nekaj časa ves blažen ogledoval. Kena * Kena je bila rdeča ko gra* natni cvet; nedolžnost je razigrala vse žilice njenega srca; sramežljivost ji je pognala vso kri v glavo, njena lica so bila bleda ko zid. Bilo ji je, kakor da ji smrt vliva led v žile. Končno je omahnila onesveščena ▼ menihovo naročje. Dve pekoči kapljici sta zdrknili po njenem licu. Neskončno strasten poljub je združil dve duši v večnosti prokletih; ko je Kena * Kena odprla oči, je zopet sagledala krvavo liso na desni nogi. IV. Kena-Kena je stopila onečaščena pred oltar. Vso noč je plakala. Ko je napočila jutranja zarja, menih ni maševal. In drugi dan je dekle še vedno klečalo pred oltarjem. Ob solnč-nem zahodu pa ni več molila. In nastala jc noč, zavifta v sinji pajčolan, poln zvezd. Luna je sijala motno, kot da jo teži gorje. Gora Ilimani je bila tiha. Noben slavček ni zapel; niti tiger ni zarjovel; kače so spale v skalovju in vonjave so se bile stisnile v deviške keline rož. Vse rože na Ilimani so bile namreč sestre Kena-Kene. Menih je pa sedel na marmornati plošči ob potoku ki si z roko podpiral glavo: zri je v žuborečo vodo, na čelu se mu je poznalo, da besni v njem vihar, njegov pogled je bil kakor pogled divje zveri. Tretja noč je minila, a Kena-Kena je še vedno plakala pred oltarjem; prosila je Devico Marijo pomoči v stiski, in Devica Marija ji je odprla naročje m jo za vedno potolažila. Ura je odbila eno ponoči« ob tej uri je Kena-Kena izdihnila dušo pred oltarjem. V. Strašno bobnenje je pretreslo goro: vsi ljudje v vasi so se mahoma prebudili. Tedaj se je menih otrese! svoje osuplosti, dvignil je glavo in se plaho ozrl po bobneči gori. Noč je bila jasna, nebo je bik) jasno, vetrič se je lahno poigraval z listki rož. Vse je bik> mirno in vendar se je menihu zdelo, da polje po tej nenavadni vihri neka čudna svežost po njem. Mimo njega je pridirjala ko sneg bela mula: stokrat v eni minuti je pri-drrjala na poti okrog gore mimo njega in vsakokrat se je ponovilo ono strašno bobnenje. Menih je hitel v puščavniško kočo in ko je hotel poklekniti pred Devico Marijo, se je ob nekaj spotaknil. — Prokleta ura, ko sem bil rojen! — je zakričal ves iz sebe čuteč, da je dekle mrzlo. Vrata v kočo so se odprla in s prikaznimi obdana mula je zdirjala trikrat okrog oltarja. Menih je bil ves iz sebe tako, da ni mogel moliti, niti obujati kesanja. V smrtnem strahu, naježenih las, od groze s krvjo zalitih oči je oblekel mašno oblačilo in prižgal luč, hoteč maševati. Toda nikogar ni bilo, da bi mu pri maši stregel. In tako je čakal, da se je zdanilo. Iz svojega belega oblačila je napravil mrtvaško srajco za ubogo truplo Kena-Kene. Potem je odšel v gore, kjer je nabral iz uljev voska; iz voska je napravil kip pokojne in ga pobarval s sokom duhtečih rož; iz njenih zlatih kodrov je splete! kipu kite, oblekel ga je v dekličino obleko in ga posadil liki živo Kena-Keno za oltar. Potem je položil truplo na posteljo, ga ovenčal z oranžnimi, poročnimi rožami in začel moliti pri njem. Tistega dne je bila črna tema, padale so sence, bila je ura in goro je zopet pretreslo strašno bobnenje; vrata puščavniške koče so se odprla in mula je zopet zdirjala trikrat okrog Marijinega oltarja. Menih je hotel maševati, da bi pregnal zle čarovnije, pa ni bilo nikogar, da bi mu stregel. In tako je zopet Čakal do jutra. Zjutraj se je pa prikazal na pragu sključen, ves razburjen starec. Dejal je: — Oče, včeraj je prišel k meni v kovačnico čudno oblečen mož. Dejal mi je: Takoj mi podkujte tole žival, ki bo morala dirjati do konca sveta. Glas in obraz je imel tak, da me je obšla groza. Vzel sem kladivo in pribil muli vsako podkev s štirimi žeblji; komaj je bilo to delo opravljeno, je mula od-dirjala. Mož mi je dal osem cekinov, pogledal me je s svojimi krvavimi očmi in izginil v noč. Menih je vrgel zlato v omarico in se ozrl v nepopisni grozi na mrtvo dekle. Iz njenih dlani in stopal je curljala kri. ^Prestrašeni menih je pokopal dekleta pod vrbo ob ribniku, iz ene njenih kosti je pa napravil flavto, na katero svira noč in dan otožne pesmi, ki jin poslušajo čez morje leteče ptice. Flavta poje ves dan do mraka, a ob eni ponoči se strese gora. menih stopi pred oltar in čaka. da pride ministrant; mula pridirja trikrat okrog oltarja, potem pa plane iz koče in izgine v temo. Viharna noč je pretresala meje obzorja: vihar je podiraj drevje in mu lomil vršiče; potoki so prestopali bregove m se razlivali po nižavah; divja indijanska plemena so drvela iz svojih brlogov, boječ se rzbruhov ognjenika. Bilo je, kakor da se je približal konec sveta. Menih je sedel pri voščenem kipu Kena-Kene m baš je bil nehal moliti za mrtve... Na sebi je imel mašno oblačilo. Kar so se stresli temelji koče... baklje so zaplapolale, vrata so se odprla in vitez Ruiz-Pere Barroso Femandez de la Joya s trioglatim klobukom na glavi, zlatimi ostrogami na nogah in mečem ob strani je pokleknil pred meniha, proseč ga, naj mašuje. Komaj je izgovoril svojo prošnjo, je bobnenje utihnilo; flavta se je razbila na drobne koščke; kip Kena-Kene se je razblinil v dim; mula je planila izza oltarja m se sesula v prah pred belim menihom, ki jo je blagoslovil, potem se je pa zgrudil pred oltar Device Marije. Španski vitez, zelo pobožen in hraber mož, je izmoltl očenaš, ugasnil luč, zaprl vrata koče in odšel mirno k reki Imanl. Tc je povest o lepi mladenki Kena-Keni, izpremenjeni v mulo zato, ker je dala svojo dušo in svoje telo menihu-puščavniku, ki je bral sveto mašo. Zakaj je čermak zmagal čermak vnet borec sa »osebno mokroto" — Karijera novega chicaškega župana Češkoslovaška javnost je z velikim navdušenjem sprejela vest o izvolitvi Ceha Antona Cermaka za chicaškega župana. Saj pa tudi ni vsakdanji dogodek, da se povzpne priseljenec v Ameriki tako visoko. Izvolitev Antona Cermaka za župana drugega največjega ameriškega mesta je menda edinstven primer neverjetne karijere priseljenca v Ameriki. Čermak je pravi Čeh ne te zato, ker je bil roden na Češkem in ker rodnega jezika še ni pozabil, temveč v prvi vrsti zato, ker je vedno češko čutil m mislil, ker je energično deloval v češkoameriškem Sokolu, med vojno si je pa pridobil tudi mnogo zaslug za osvobodttni pokret, ki ga je podpiral tudi finančno. Živo se zanima za Čehe v Ameriki in nedavno so objavili ameriški listi njegovo izjavo o potrebi podpiranja čejkega šolstva in sokolske misH v Ameriki ter tesnih stikov s staro domovino, zlasti pa vsakoletnih izletov šolske mladine m dija-štva iz Amerike na češkoslovaško. čermak je moral zmagati, saj ga niso volili samo Cehi, temveč tudi pripadniki vseh drugih narodnosti in celo Nemci. V nekem volilnem proglasu je bilo rečeno, da prebivalci Chicaga niso volilna živina. Proglas pravi, da je Thomson mnogo obetal* a ostalo je samo pri obljubah. Čermak pa pozna križe in težave svojega sudstva, pometal bo z veliko metlo in poskrbel, da zavlada v Chicagu mir in red. To je dokazal kot predsednik okrajnega sveta, ko je prihranil okraju na davkih milijon dolarjev. Povišal je pokojnine vdovam, zgradil otroško bolnico in seveda tudi novo okrajno jetnišnico, v katero morajo priti vsi veHki sleparji. Proglas se je končal s pozivom: Volite Cermaka, zvestega bojevnika za osebno svobodo! Ta osebna svoboda pomeni odpravo prohibicije, da bi mogli ljudje zopet piti, kakor v dobrih starih časih. V borbi »suhih« proti »mokrim« je stal Čermak vedno z obema nogama in z vsem srcem proti prohibiciji in se boril torej za osebno svobodo, ali kakor pravijo v Ameriki, za »osebno mokroto«. Ni torej čuda, da so se zbrali pod njegovim praporom Čehoslovaki, Nemci, Poljaki, Jugosloveni, Irci in Američani predvojnega kova. Čuka ga vsak rad, posebno pa tam, kjer so opojne pijače prepovedane. Čermak je klasičen tip češkega self-mademana v Ameriki, ki se je povzpel od siromašnega rudarja do chicaškega župana. 2e kot 11 letni deček si je moral služiti vsakdanji kruh s trdim delom v rudniku. Pozneje se je preselil v Chicago, kjer je zaslužil dva dolarja na teden; od tega je plačeval poldrugi dolar za hrano in stanovanje, pol dolarja mu je pa ostalo za vse drugo. Potem se je vrnil v rudnik, a kot 16 letni fantič je bil zopet v Chicagu, kjer je pridno delal in štedil. Ko mu je bik) 18 let, je hnel že samostojno prevozniško podjetje, oženil se je in si sezidal hišo. Podjetje se je širilo in kmalu je imel 40 vozil. Sklepati je začel večje kontrakte, prevažal je vse, pohištvo, smeti, les, premog, pivo itd. Tako se je prebijal skozi življenje kakor stoti-soči drugih priseljencev. Glavni napad na Ameriko je pa tvegal, ko se je leta 1902 lotil politike z isto vnemo, energijo in pogumom, kakor prevozništva. Čez tri leta je bil že poslanec narodne skupščine v državi Illinois. Kot 32 letni mož je bil že bogat, spoštovan in popularen tako, da je veljal za bodočega moža demokratske stranke v Chicagu, v kateri je prevzel vodstvo po Sullivanovi smrti. Leta 1928 je kandidiral za guvernerja države Illinois, toda zmagoviti republikanski val, ki je dvignil na površje popularnega Hoovera, je prinesel zmago njegovemu nasprotniku. Zdaj ima Čermak v Chicagu več hiš in krasno vik) pri jezeru Channel, kjer se rad mudi v prostem času in od koder dela dolge pešizlete po okolici v priprosti farmerski obleki. V politično življenje je prinesel Čermak veliko energijo in vztrajnost, pa tudi jasno prirojeno inteligenco, zlasti pa razumevanje za poštenost, pravičnost in ne-omadeževanost javnega življenja. Z vso odločnostjo hoče nastopiti proti korupciji in banditizmu v Chicagu. Čehi po vsem svetu iz srca žele, da bi se mu posrečilo napraviti v ameriškem velemestu red. Ker ni mogla postati mati Samomori iz obupa ali nesrečne ljubezni so pogosti, redko se pa pripeti, da bi bilo vzrok samomora hrepenenje po potomstvu. Tak primer so imeli te dni na Dunaju. Pravni svetovalec tvrdke Julius Meinl dr. Rudolf Starke se je vrnil v Ponedeljek popoldne z izleta v planine na Dunaj, kjer je našel v vili dr. Meinla svoje stanovanje zaklenjeno, svojo ženo pa mrtvo. V ustih je držala cevko plinovoda. Mož je takoj spoznal, da gre za samomor. Starkova je bila stara 32 let in v zakonu je živela že 10 let. V smrt je šla iz obupa, ker je točno vedela, da ne more postati mati. Hodila je od zdravnika do zdravnika, toda vsi so ji priznali, da je njeno upanje glede materinstva zaman. Zadnje čase je bila zelo melanholična in vse je kazalo, da se na nekaj pripravlja. Ko je odšel Juliua Meinl s svojo mlado japonsko ženo na ženitovanjsko potovanje in ko tudi služinčadi ni bilo doma, si je končala življenje. Pes in človek Vrhovno sodišče v New Yorku se je pečalo te dni z zanimivim sporom in izreklo je razsodbo, ki je za ameri* ške razmere zelo značilna. Neki meščan je tožil drugega meščana in za* h te val povračilo škode, ki mu jo je prizadejal njegov pes. Dotični meščan se je vračal nekega dne iz mesta, kjer je bil kupil posodo iz brušenega ste« kla. Nasproti mu je pridirjal velik pes in se zaletel vanj tako, da je padla možu posoda iz rok in se razbila. Mož je menil, da je za škodo odgovoren gospodar neprevidnega psa. Vložil je tožbo, pa se je izkazalo, da ni tako. Vrhovno sodšče je namreč njegovo tožbo zavrnilo in v motivaciji je re* čeno: »V zakonu je samo določba, da morajo ostati vsa vozila na določeni razdalji od hodnika Ljudje in psi imajo pa enako pravico hoditi po njem. Če pa človek vidi, da drvi proti njemu pes, se mu mora kot razumnej* še bitje ogniti. Tožbo je treba torej zavrniti.« >*Ađa1i o£fasf< Vsaka beseda SO »ar- Plača se lahko tući v znamkah, ga odgovor znamko I - Na vprašanja bres znamka ne mmm~ od&tvaHama. - Najmanj*! oglas Bil VOLNO za modroce poceni proda Sega, Cankarjevo nabrežje 5/1. 1229 BUKOVA DRVA prvorazredna, kupim vsako množino. Na ponudbe brez cene se ne oziram. Drvara Ivica Praznik, Zagreb, Draškovićeva št. 54. 1288 HBBBSBBBBH PARCELO 2386 m2 veliko, ob glavni cesti Dravlje-Pržan, prodam po 10.— dinarjev m2. Poizve se na Prža-nu 8, pošta St. Vid nad Ljubljano. 1289 NA LJUBLJANICI se čolni že izposojujejo. Dobi ga lahko vsakdo v čolnarni na Trnovskem pristanu. 1463 POHIŠTVO NA OBROKE! Spalnice, hrastove, politirane Din 5.500.— Spalnice, pleskane > 2.800.— Omare > 560.— Postelje > 260.— Kuhinje, kompl. » 1.100.— Kredence > 580.— Sprejemajo se tudi naročila za trgovske oprave in vsa mizarska popravila. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska nI. 18. t Bogu vsemogočnemu je dopadlo poklicati k sebi našega nadvse ljubljenega očeta, starega papana, brata, strica, tasta in svaka, gospoda ing. Mihaela Buberla vladnega svetnika v p. in bivšega šefa gozdarstva za Bosno in Hercegovino ki je dne 9. t. m. po kratkem in težkem trpljenju v 80. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 11. aprila 1931, ob 4. uri popoldne od doma žalosti, Riharjeva ulica 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. aprila 1931. Sini Faechers Cronthall cand. ing. Herbert Bnberl otroci. Gertl Kempnv. vnukinja. RADI ODPOTOVANJA ugodno naprodaj: elegantna kompletna spalnica iz trdega lesa, 1 pisalni stroj >Adler< v jako dobrem stanju, 1 otroški stolček, 1 moško kolo, 1 šivalni stroj. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1285 KRASNO POSESTVO z rodovitnimi njivami, sadonos-nikom, travniki in vinogradom, na solnčni legi na Spodnjem štajerskem, naprodaj. Informacije daje Alojz štrukelj, št. Vid št. 25, pošta Begunje pri Cerknici. 1287 L Mikuš Ljubljana, Mestni trg is priporoča svojo zalog< 1 x~;vov in solnčniko\ ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo -: točno in solidno r- Čopiče vseh vrst, žimnate metle, razna omela, najrazličnejše ščetke vseh velikosti izdeluje najceneje muko Šimenc KONGRESNI TRG STEV. 8 (poleg kino Matice) inigiiTnmFT'gTF^ Klavirji! pianini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B5-sendorfer, Steinway, Forster, flolzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec In bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg S Najcenejša posojevamica. Dnevno sveže pošiljke! Danes v veliki izbiri posebno brancini in druge fine ribe. Purani in piščanci na razne načine. Vina prvovrstna. Cene zelo zmerne. Or^RNA KLET Ljubljana, m******** gffea št. a Bolezni želodca, slabo prebavo nepravilno vrenje v želodcu urejuje F1GOL. FIGOL odpira slasf, čisti in osvežuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki le* karni, po pošti pa razpošilja izdelovalec DR. SEME* LIČ, DUBROVNIK 2/60. — 3 steklenice s poštnino 705, 8 steklenic 245, 1 steklenica 40 Din. Odda se buSSet v kopališču S. K. Ilirije za leto ion Sezija ma] — oktober Prostore, ki so opremljeni, razkaže interesentom oskrbnik zimskega kopališča S. K. Ilirije, dnevno med 10. in 16. uro. Pismene ponudbe je nasloviti do 10. aprila 1931 na tajništvo, g« doktor Lapajne, odvetnik, Aleksandrova cesta 2« Tel. 20*—02. Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo zidarskih, železobetonskih in težaških del za palačo na vogalu Gajeve in Beethovnove ulice v Ljubljani. Potrebni načrti« proračuni in razpis se dobe pri podpisanem uradu od 15* t* m. dalje, med uradnimi urami za Din 200a—. Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 2r£. aprila 1931 pri podpisanem uradu do pol 12. ure dopoldne. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Urejuje Josip Zupančič — Za »Narodno misrno« Fran J — £a upravo U> inserami del usta; Oton Chnatot. — Vsi v Ljubljani.