OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE
Jerneja Hederih
praga sto let po narodopisni razstavi 1895
Narodopisna razstava v Pragi leta 1895 je bila posledica duha | svojega časa. Zametke je imela v Poljedelski razstaviš tiri leta prej. katere del je bila tudi razstava ljudske umetnosti. Bila pa je predv sem posledica časa iskanja posebnosti narodov, ki se kažejo tudi skozi njihovo ljudsko kulturo.
Praga je ob stoletnici tega dogodka, ki je za Slovence pomemben predvsem zato. ker je prinesel Murkove Nauke za Slovence, v znamenju obujanja spominov na znamenito razstavo, obenem pa v znamenju sedanjega časa, ko svežo nacionalno zavest Oh i znova iščejo in potrjujejo tudi skozi svojo ljudsko kulturo.
Osrednja prireditev v počastitev Razstave je velika Naro-dojnsna razstava v Narodnem muzeju na najelitnejši praški lokaciji - na Vačlavskem trgu Vizualno izredno všečna postavitev temelji na prikazu ljudske kulture Čehov, p;i tudi Moraveev in Slovakov. Deli se na predstavitev materialne in duhovne kulture. Nekateri eksponati so razstavljeni prvič, drugi so bili del razstave že pred sto leti - večinoma so iz zbirk Narodopisnega muzeja in so bile pridobljene v času med obema dogodkoma. Poseben del razstave je posvečen spominu na dogodek, ki ga obeležuje. Plakati, oglasi, vstopnice, popisi razstavnih ekspi »nalov in drugo arhivsko gradivo poskušajo obiskovalca zli hip prenesti sto let nazaj.
kinološka prizadevanja so v Pragi "sto let kasneje" zelo raznolika in tvorijo paleto od akademskih in univerzitetnih do muzealskih in aplikativnih luristično-promocijskih početij.
i Oddelek, za etnologijo:
Natančno ime ustreznega oddelka na Filozofski fakulteti je Vstav pmetno/ogiiafolkloristiku(Ceieiná 20). V zadnjih lelih je zaznaven premik od apltkaiivnejših k bol| teoretičnim pri zadevanjem, ki so bila v letih preti padcem železne zavese 'x'je potisnjena na skrajni stranski lir. Osnovni namen oddelka je seveda izobraževanje mladih etnologov in folkloris-tov. V ta namen imajo slušatelji na izbiro naslednja predav an la Zgodovina češke kulture. Družinski obredi, Judaizem, teorije menialitet, Muzeologija, Obča etnologija. Predzgodo-vinske kulture. Oblačila v kulturno zgod o vinskem kontekstu, spremembe Prage, Zgodovina F vrope in Češkoslovaške, Mc-k)dc in tehnike terenskega raziskovanja. Folklora Evrope in Osnove obče antropologije, Večina predavanj ni obveznih Siudcnije jih izbirajo po svojih nagnjenjih. Na oddelku se Potrudijo, da kar seda pogosto pripravijo še cikluse predavanj 'njih predavateljev z raznih koncev sveta, ki so bojda med studemi zelo priljubljena in izredno dobro obiskana. Oddelek premore lastno (ne preveč moderno) knjižnico, ima skromno 'acunalniško opremo (pa Še pri uporabi te je avtorica teh \ rstic v času svojega kratkega bivanja v Pragi tu in tam pomaHala z drobnimi nasveti), izdaja periodično publikacijo Studia Ethiiograpliica v okviru Actae Univcrsitatis Carolina*:. Ta je Pred nekaj leti priobčila obširen članek sedanjega predstojnika Oddelka Jana Pargača o slovenski etnologiji, polnega avtorjevih simpatij in pohval na račun stroke pri nas in z natan-1 no predstavitvijo naših monografij in naših prizadevanj nas Ploh. Oddelek izdaja tudi monografije, ki so plod deja od 1 tika ali naslajo v sodelovanju z njim.
Inštitut za et nograjijo in folklvristiko na Akademiji znanosti(Machova 7):
deli svoje raziskovanje v tri glavne sklope, to so historična einograliia eluomuzikologija in folklori Stika ter etnični študiji. V zadnjih lelih se je zaradi neurejenega financiranja zasedba raziskovalcev skoraj razpolovila, obseg njihovega zanimanja pa se je nekoliko razširi!, V okviru historične et-nografije se posvečajo naslednjim projektom: raziskovanju formiranja modelov tradicionalne ljudske kulture med 15001750. narodopisni enciklopediji Češke, Moravske in Šlezije, atlasu, kulturnemu pluralizmu v Fvropi, ohranjanju tradicionalne kulture, zgodovini šeg in navad. EtnomuzikoloŠke in folkloristične raziskave v bolj podrobnem pregledu obsegajo tradicionalne glasbene pojave, dopolnjene z plesom in besedo, splošen popis izvora ljudskih pesmi, glasbe in plesov na Češkem, folkloro nemških predelov, katalogizacijo pe-semskega fonda Inštituta in raziskovanje ljudskih plesov na češkem. V okviru etničnih študij se posvečajo študiju etničnih in družbenih identitet malih imigraniskih skupin v okolju češke večine (npr. I krajincev, ki jih je prignala černobilska katastrofa, Romov), zanimajo jih adaptacljski procesi Čehov na tujem, problem izseljenišiva nasploh in mestno prebivalstvo, Projekt Narodopisne enciklopedije je v polnem zamahu in združuje prizadevanja velikega števila čeških etnologov.
GLASNIK SED 36/ 199Ó, št. 2-3
<61
OBZORJA STROKE - POROČILA IN PREDSTAVITVE
Etnološki muzej:
EtnoloSka muzeja sta v Pragi vsaj dva: prej omenjeni Narodopisni muzej, ki formalno sodi v okvir Narodnega muzeja -na skrbi ima češko ljudsko kulturo - in Naprstkov muzej afriških, azijskih in ameriških kultur. Ustanovitev prvega je tesno povezana z Narodopisno razstavo 1S95 - temelj ustanovitve muzeja je bil namreč prehod eksponatov razstave v Stalne zbirke novoustanovljenega muzeja. To je bil eden prvih tovrstnih muzejev v Evropi. Prvih nekaj lel obstoja je domova I Na Pifikopč, kmalu pa si je pridobil dvorec Kinskych v parku na Smichovu, kjer stoji še danes (zaradi precejšnje odmaknjenosti ga ponavadi najdemo po nekaj urah iskanja). Ker je bilo o njem precej povedanega že v uvodu, naj na tem mestu nekaj več povem o Naprstkovem muzeju. Gre za odlično ustanovi), ki v izjemno posrečeni arhitekturni lupini (betlemske namesti i, U Malanku). v nekdanji pivovarni, ki je bila last ustanovitelja zbirk Vojtecha Naprstka, Združuje pod svojo .streho raznolike postavitve na teme Na prste k in ustanovitev muzeja. Ameriške kulture ter Avstralija in Oceanija Postavitve so različne, a vsaka po svoje izredno pritegne - od tradicionalno postavljene Naprstkove, do pisane ameriške in oblikovalsko ter sporočilno dovršene Avstralije in Oceanije. Poleg odličnih postavitev obiskovalca presenetijo še predavalnica za "zunajevropska predavanja", prostor za tematske likovne razstave in lična prodajalna spominkov. Številne, za etnologa zanimive postavitve pa je mogoče najti še v Muzeju glavnega mesta Prage (Na poriči 52), v Muzeju umetne obrti ( 17. lis-topadu 2) v Židovskem muzeju (JachimOva ."i), v Muzeju prometa (Patočkova 4) in v drugih manjših muzejih, katerih postavitve se gibljejo ocl sila tradicionalnih, ne vedno najbolj privlačnih, do izredno zanimivih. Zanimiv je tudi muzej na prostem v nekaj kilometrov oddaljenem Prerovn nad Laho. ki je plod sodelovnaja tamkajšnje skupnosti in etnološkega oddelka Filozofske fakultete. Tudi ta je bil lani v znamenju obeležitve stoletnice.
Če so Cehom samim, predvsem pa tujcem, ki jih je v Pragi zadnje čase skoraj nepopisno veliko, v spoznavanje domače kulture (ljudske in drugačne) ponujene številne muzejske postavitve; jo sami še bolj množično spoznavajo tudi v številnih specializiranih trgovina IL ki se ukvarjajo s prodajo izdelkov domače obrti Vse so neverjetno čedno opremljene, njihovi izdelki sorta zavidljivo visoki ravni, posel pa jim spričo odličnegai obiska - predvsem tujih turistov - kar cvete. Med izdelki prednjačijo lesene igrače, keramika in tkanine, deko-rirane s tehniko mod rotiš kal Ena večjih draži češke prestolnice hkrati pa drobec za spoznavanje njene tradicionalne kulture, je bogato ulično dogajanje, od nuizidranja do pred-
stavitve kovanja na Staromestskem trgu in na Karlovem mostu.
Etnolog, ki odide v Prago, da bi ugotovil, kako in kaj je s češko etnologijo v tem mestu, ugotovi, da so Cehi dovolj opazno obeležili stoletnico in da je "ponudba etnologije" izredno pestra Pestrost in sožitje raznolikosti je sploh tradicionalna kvaliteta Prage. Nekdaj jo je predstavljalo predvsem sožitje m soustvarjanje Čehov, Nemcev in Židov, ki so mesto dolgo enakovredno sooblikovali, danes pa ga sooblikujejo, na primer, Y( P-si (Young Americaus tiving in Pragtie! • mladi Američani, ki vidijo v Pragi nekakšno duhovno in kulturno prestolnico današnjega sveta ter vanjo prinašajo novo kulturno in intelektualno dimenzijo.
Etnologu odprtih oči ni v leni mestu ntkoh dolgčas/
39
GLASNIK SED 36/1996, št. 2-3