(Dopis iz Štrigove pri I-jutomeru.) »Slovenski gospodar« je že rnescca aprila v eni svojili Stevilk poročal o veselju in zadovoljstvu, da smo prišli pod dravsko l)anovijis._ Sicer imamo nekoliko nezadovoljnežev, k! 3e ne strinjajo z nami, toda teh ni niti 10%. Ti nezadovoljneži nas vprašujejo, kaj sma s tem pridobili. Ker naSa občina šteje 6417 prebivalcev, nam ni mogoče, vsakemu posebej odgovaijati na taka vprašanja. Zalo hočem odgovorili tem potom ter poudariti pridobilve in uspehe, ki smo jih dosegli v času, odkav smo pod dravsko banovino, to je od 8. oktobra 1931 do sedaj. 1. Cesto Širigova—Dravsko Središče v dolžirii približno 18 km je prevzela od obcine ban.vina. Ta cesta sploh ni bila nikoli ©kčinska, še za časa bivšsga madžarekega režima je bi!a takozvana »Varmcgjinska cesta«, po razsulir bi še avsU-o-ogrske dižave je to cesto prevzela Zcmaljska vlada v Zagrebu, pozneje je prešla v popolno O3ki_o gradbeue sekcijs v Varaždinu, potem je postala oblaslna cesta, ki jo je prevzela bivša maribcrska oblast. V času, ko je Medjimurje bilo pod savsko banovin«, je to ce^to od mariborske oblasti prevzela savska banovina in jo je tekom 14 dni predala v popolno oskrbo in --Irževanje občini. S tem je obfiina, ki je prej mirala vzdiževati približno 150 km svojih prejšnjih obuinskih cost 2. in 3. ran-eda, raznih hribovi 'h blatnih klancev, pridobila še nov veliki jarem, ki ga že sk»ro ni mogla nositi. Na zahtevo občanov je •bčiuski odber vložil r.a baurko upravo v Zagreb 3 prošnje, naj bi to cesto, ki ni bila nikoli «ličiiiska, prevzela banovina, toda vse te prošnje so bile brezuspeSne, enostavno zavrnjene. K« smo prišli pod dravsko banovino, pa je ta cesta brez vsake prošnje s strnni občine bila prevzeta od banovine. 2. Dobil; smo v štrigovi žondarmerijsko postajo. V obtini Štrigova s 6117 prebivalcev, kjer so nahaja občinski urad, okrožni zdravnik, lekarna, trgovine, gostilne, župnišče itd., je bila žandarmerijaka postajn pred 60 leti, pa nam je bila odvzsta leta 1922. S tem časom je obči-. na spadala v eni polovici pod rajon žanclarmerijske postaje Macinec, v drugi pol«vici pa pod rajon žandarmerijske postaje Mursko Središče. Na zahtevo občanov je občinski odbor od leta 1922 do leta 1931 vložil najiuanj osem prošenj za ponovno vzpostavitev žandarmerij-: ske postaje, toda vse te prošnje so bile brez-: uspešne, enostavno zavrnjene. Enkrat ni bilo razpoložljivih denarnih sredstev, drugič ni bi-i lo j'azŁolpžljiieŁa osofcj^a jtd, Jio sm« jrišli jjosI dravsko banovino, smo na eno samo vloženo prošnjo dobili tekom štirih mesecev žandarrnerijsko postajo. 3. Cestna zveza Štrigova—Ljutomsr. Sedanja cesta Strigova—Ljutomer je dolga približno 17 km. I/>ta 1922 smo sporazumno z občinami Ljutomer, Pristava, Stročjavas, Kog, Sv. Bolfenk in Dravsko Središče vložili prošnjo za zgradbo nove ceste Štrigova—Ljutomer. Prošnja je. imela samo to posledico, da se je letc1924 na licu mesta izvršil oblastno-komisijski ogled in s tem je bila eela zadeva končana ter je popolnoma zaspala. Vse naše ponovne prošnje in urgence so bile zaman. V času, ko je Medjimurje spadalo pod mariborsko oblast, smo dosegli na. ponovno prošnjo toliko, da je oblast ob svojib stroš-kih dala cesto trasirati. Ko je bilo trasiranje dogotovljeno in bi se imelo pričett z zgradbo ceste, smo prišli pod savsko banovino in je vse vkup zaspalo. Vse naše ponovne prošnje so bile zopet brezuspešne. Ko smo bili pridruženi dravski banovini, smo prošnjo obnovili, pa smo že do sedaj toliko dosegli, da se je s strani bansko uprave v Ljubljani izvršil ob.astveno-komisijski ogled na licu mesta ter se bo v kratkem času začelo z gradbo ceste. Velika zasluga in hvala gre v tem pogledu g. Tomislavu Kovač, lekarnarju, občinskemu odborniku v Štrigovi in članu sreskega cestnega odbora v Ljutomeru, ki sc je na sejah sreskega cestnega odbora vc.iaat vneto zavzemal in toplo priporočal gradbo te nove ceste. Cesta se bo gradila na dolžini približno 5 km, pa bomo potem imeli samo 10 km cestne daljave Štrigova—Ljutomer. Ta nova cesta je velike važnosti za nas v gospodarskem pogledu, ker občina Štrigova gravitira samo k Ljutomeru. Tamkaj je sedež našega sreskega načelstva, kmalu pa bomo tudi sodnijsko spadali pod okrajno sodišče v Ljutoraeru. Vrli tega bo ta nova cesta vezala celo Gornje Medjimurje z ljutomerskim in ptujskim okrajem in s Prekmurjem. Ko bo cesta dogotovljena, bomo še dobili na isti progi direktno telefonsko in telegrafsko zvezo z Ljutomerom, za kar je že dravska direkcija pošte in telegrafa na prošnjo občine storila potrebne ukrepe. 4. Uobili smo v Šafarskem pomožn-o pošto, katera nam je bila prepotrebna, kei1 nam je v Štrigovo predaleč hoditi pa posto. Vsi st.oški so padli na dižavo. 5. Dobili bomo novo občino v Razkrlžju-Šafarskem. Naša štrigovska občina je prevelika, ker šteje, kakor je že gori omenjeno, C417 prebivaicev, torej bi lahko imeli po bodo.em novem občinskem. zako.nu tri o))čine. Pod novo obeino Raskrižje-Šafarsko bodo spadale te-le davčne občine: Veščica, Raskrižje, Ša.arsko, Gibina, eu del Robadja, en del Banfja in en del Jalšovca. Prebivalcev bo približno 25C0. Ta občina je zelo potrebna, kRr je ljudstvo iz zgoraj omenjenih vasi oddaljeno od Štrigove (kjer je sedež obeinskega nrada), nad eno uro pež hoje. Tam pa imamo lepo veliko cerkev, duhovnike, trgovine, pomožno pošto, ki smo jo dobili pred enim mesecem, pa nam je še potreben samo občinski urad. To pa bomo dosegli tem lažje, ker se s tem strinjajo tudi ostali občani sedanje malične občine Štrigova. Ali smo torej kaj dosegli v času, odkar spadamo pod dravsko banovino? Tako složno in pogumno naprej, pa bo šlo vse z božjo pomo.jol Štrigovčan.