LETO—YEAR XIII. fggBtd dsilj W«f| „d Holidaj*. slovenske: narodne: podporne jednote Urtdailti ia vpravsUki pro •tort: 3057 8. Lswndsls a v. Offtos of pubUoaUea: 26S7 Bo. LavračaU »ve. , TrUphon«: Lssradsl« 4635. C«u 1UU jo $4.00. STEV.—NUMBER 114. ^■sars^cm«-* m, i* (M*y i«k) ina MH«. 14S) ..tWfc«l hr Aot W B, 1BI7, ««».*». P-t OHUo ol CM—«, Ufc^ «f tko PraaMssl« A. ». Buri*.., M «p~UI mto «f Hitu* mmumI i« hr iMti« 1101* A«l •! Ost. 3, IBIT, •atkorU*4 M j«. 10U. AGENT ME REBELEV FINANČNE KRALJE. Otfnuu na čelu svojih čet se še brani pred vstaši huerta je začasni pred SEDNIK MEHIKE. KI Pasu, Tex., 13. maja. — Bivši Carranzov uradnik, ki je dospel Mm včeraj, pravi, da ao se sprli vstaaki voditelji v Toreonu. Vojaika garnizija v imenovanem mestu je odvrgla geuerala Cezarija Castra, ki je baje preveč konservativen, iu hode imeti Joaquita Amaro ali Villo za generala. Ama-ro in Villa vodita 2000 mož proti governorju Ariettu v državi LMk rtngo, ki je še vedno zvest Carratt^ *u. — Dalje poročajo, da so Car-rinzove čete reokupirale Saltillo. New York, N. Y„ 13. maja. — Danes se je izvedelo, da je zaup-uik generala Obregona, voditelja mehiških revolucionarjev, obiskal velike ameriške finančnike v Wall ' Streetu zadnji teden. Zaupni agent je general Ramon de Negri in na sestanku s finančnimi kralji je izjavil, da Obregon jamči za varstvo ameriških lastninskh pravic v Mehiki. Dslje se je izvedelo, da je gene' ral de Negri namenjen za mehiškega generalnega konzula* v Ne* Vorku in nluŽbo prevzame takoj, kakor hitro ameriška, vlada pripo-*na Obregonov režim. Da pa ne bodo veliki finančni interesi v dvomu glede ciljev mehiške revolucije, je bilo potrebno, da je Obregon že vnaprej obVostil ka- J&fetič»y, vmfa X PlRJBfrejL tu, da bo njegova vlada varovala njihove interese in ugladila pot novemu ameriškemu kapitalu, ki bo uložen v Mehiki. Obisk Obregonovega agenta je naredil tako dober vtis na Wall Street, da je "Narodna zveza za varstvo ameriških pravic v Mehi« Ne\v York, N. Y. — Valdemar Povelson, ki je prišel iz Berlina, bo 22. maja prodal na javni dražbi v New Yorku okraske nemškega cesarskega k prestola iu razne Mine predmete bivšega kajzerja in njegove žene. ki so bili zaplenjeni v berlinski .cesarski palači po Viljemovem begu v Holandijo. Povelson ima v posesti 62 predmetov. LAVCEV V OETROITU, grožnja podjetnikov ni dosegla uspeha Krojači so iaprtt, pleskarji in sob-ni slikarji ao dosegli nezadovoljivo pogodbo. , JADRANSKO VPRAŠANJE JE ZOPEHEŠENO! Italijani so sprejeli Wilaonovo črto, toda Jugoslavija Ugubi Roko. JUGOSLOVANI ZAHTEVAJO SPREMENITEV SEVERNI MEJE. ki" takoj sklenila, da preneha s propagando proti Mehiki. Ta "iveza" je namreč že dve leti vomingncs, poveljnik vladnih • "t v državi Tabaaco, ae je pridru-Z,L vstaaem. Vse čete v Puertu Me so prestopile na stran revolucionarjev. Anoraki govemor de la Huerta, kl J- začel revolucijo v Sonori, je »« PMl v Mejico ('ituad, kjer predme proviaorično predaedni Z njim pottaje tudi general ( «Hes a 500 jakviškimi Indijanci, *! tvorili garnlzijo v central *' Mehiki Kebelni voditelji pra da hO začasna vlada nevtral T Politiki, dokler Loudou, 13. maja. — Iz Pariza javljajo, da je iz Pallanze dospela vest, da so se Jugoslovani in Ita* ijani sporazumeli glede jadranskega vprašanja. Poročilo se glasi, da je dejal dr. Trumbič, da ao Ita lijanski zastopniki sprejeli Wilso-novo črto kot zapadno mejo, toda mesta Reka pride pod auverenatvo Italije, dočim bo liga narodov ime la kontrolo nad pristaniščem. Jugoslo^hiska delegacija je izrazila željo, da ae modificira severna meja med Italijo in Jugoslavijo. KAKO REftUJE 00 VERNER SOCIALNE P&OHLEME. r je odgovoril meščanom v troitu, ki so apelirali nanj, da naj skliče izredno legialaturno zasedanje, da se odpravi profitar-Stvo s stanovanji. V tem odgovo-ru pa pravi governer detroitskim tovarnarjem, da naj izravnajo mezde na ta način, da prenehajo plačevati mladeničem mezde od sedem do ena jat dolarje^ na dan, ki so stari od osemnajst do dvaj-aet let, pa jih naj povišajo dru-žinskim očetom. Temu je dodal, da je pronašel, da nobeden teh mladeniče v ne nosi denarja na banko. Tako odpravlja governer profi-tarstvo s stanovanji. Bdi ee, da nima governer najmanjšega vpogleda v delavsko družinsko Si vi jen je, še manj pa pozna današnji gospodarski sistem. noreo USTRELJEN PO DVA-DNEVNI OOSTJ1. Decatur, 111. — Lote Dayton pobegnil iz norišnice v Jackaon-vlllu, nakar je z lovsko puško ši-ril strah v Cowdenu. Priredili so nanj gonjo, ki je trajala dva dni in pri kateri je bil norec ustreljen. Pa tudi norec je nevarno obstrelil nekega podšerifa, šerifa je pa ranil na roki. ljudje prerivajo v loto-bol Newark, N. J. - Ker so hišni posestniki podražili staoarino za sto odstotkov, se je več družtn naselilo na igrišču za otroke in prdbivajo v šotorih. Mesto je na peljalo električno žico v šotore, takA da tw>do šotori imeli elektri-čno razsvetljavo. Otroci se seveda po Čutijo bolje v teh šotorih ^ pa zaduhlih stsnovanjih. kot volitve, ki se bodo morda vršile koncem jtffljs. Uslužbenci cestne Železnice v glavnem mestu, ki so bili v stavki ves čaa vstaje, so • vrnili na delo. Waahington, D. C., 13. maja. --Državni department je bil včeraj informiran, da vstaški voditelji v Mehiki nastopajo aložno in da bodo organizirali ut*** Ameriška vlada pa atoji na suM-ščn, da ne more priznati nove vlade toliko časa. dokler ae Carranza ne odpove pred««!liištvu, kajti on je priznan pred^aik. P-1 bo nedež njegove vlade kjeAol^ Waahington.ka vlada bo na d strani občevala t4idi z revolnet« nafno vlado. Detroit, Mtoh.—Tukajšnji last »iki tovarn in delavnic, v katerih izdehijejo amodke, s« zagrozili Uhj bačnim delavcem, da importirajo stavkokaae, če ae stavkujoči delavci ne vrnejo ponižno na delo. Ta grožnja podjetnikov ni napravila najmanjšega vtisa na stavkajoče tobačne delavce. Stavkarjev je nad sedem sto iu Štrajk je pre-atopil že v četrti teden. Delavske vrste so ostale ves čas čvrste, insd delavci ni izdajalcev, ki bi m izneverili svoji atrokovni organizaciji in šli delat za miloščino, katero jim ponujajo podjetnUci. Tobačni delavni ao pripravljeni vztrajati v stavki, dokler podjet nikov ne mine trmoglavost in na priznajo delavalkih zahtev. Pleskarji in aobni sivka rji ao zastavkali pred več tedni, ker niso podjetniki bili dostopni pametni besedi. Podjetniki dolgo čaaa niso hoteli slišati ničesar o zahte-vah delavcev, končno ao pa apre-videli, da bo delo zaostalo, če ae ne sporazumejo z delavci. Ko ja podjetnike" zapustila ošabna trmoglavost, je bilo lahko govoriti i njimi in skleniti novo pogodbo. Po novi pogodbi ae poviša mesda od ure za dvajset eentov, tako da zdaj znaša en dolar na uro. Podjetniki, ki izdelujejo oble-ao iaprti krojače. Tovarnarji aaatto sredstvi kolena, kajti krojalki delavci ao sklenili, da ae vploh ne vrnejo v tovarne, dofeler gospodje podjet ni ki ne priznajo svojega poraza iu se podajo. Krojaški delavci so dobro organizirsni in a pomočjo avoje organizacije jim je mogoče obveatiti avoje tovatfe križem Združenih držav, davdobri delavci ne prihajajo v Detroit ca delom. Talk sporazum je huda iiba za podjetnike, kajti alaibi delavci prodtteirajo alab produkt, katerega ne mara nihče knpiti. Dalje so fcrojaški delavci sklenili, da avoje najboljše delavce pošljejo v druga mesta, slabe delavce bodo pa podpirali, dokler tovarnarji ne sposnajo, da ao napravili veliko zmoto, ke/ao izprli svoje delavce. PODJETNIŠKA PROPAGANDA V Pf hovi izgredi na hrva-•n* 10 pot m puntajo kmetje. Duuaj, 13. maja. — Heiu ao prišla poročila, da ao ae kmetje ua HrvaŠkem uprli nareflbi vlade glede določanja cen žitii in drugim pridelkom. Kfltefjč ao poatavi oborožene atraže v bližini želean Škili postaj, da preprečijo t rana portirauje živil v mesta. Bili ao spopadi s žaudarji. PRAVI LUCI. veler&niftko časopisje strah delavce s slikami rede. Na ta način jih hoče odvrnili, da BO aahtevajo povišanja mesda. VAŽNA IZPOVED PRED MRLI Ako poroto. Sutto, Mont. — Zaradi brutalnega napada kompanijakih profesionalnih pretepačev na aUvkov-ne straže se vrši obravnava pred mrliško poroto, ki ima nalogo, da dožene, kdo je povzročil napad na mirne stavkarje. Pri obravnavi je bil navzoč tudi J. Hakkala, ki Je atal nekaj čevljev proč od šerifa Ontourka. ko Ja bil A. 8. Emferee brutalno napaden tik pred streljanjem na rudarje. Ko Je Oiioiirice vstopil v dvorano, je pa HaVkala dramatično vtlkliknil: "To je pravi mož!" 8 feiiii besedami je HaUcala i-dcntificiral šerifa kot napadaUm na Embreeja pred atreljanjem. Ko Je šerif slišal t« besede, ae je izgubil iz aodnijeke dvorane, llak-ksla Je dalje pričal, da Je anori Ški državljan, oženjen, oče treh otrok tn stanujoč v fiuttu. Rudar, A. Urson, kl Je bil u-streljen v ledje In od zadej, ko Je bežal, Je izpovedal, da Je krogla vstopila od zadaj, od a predaj ao mu Jo pa potegnili iz taleas, kar J« obtičala v nJem. Izrekel Je, da ni bilo povoda sa streljanje. VODSTVO •OKAM • Wy. — Jarkaon, wyo., Je saenda prvo a^sU v sedanjem čaau, Iti ga upravljajo fenske Pri aadnjih volitvah ao ae stranke delile po spolu in ne po programu. Ena stranka Ja kan-d utirala aame lenAa, draga pa ■sike. teaAe as prajele Še as krat ohimfo, IU. — O podjetnkkih v Chicagu ae ne more reči, da ni ao iznajdljivi, kadar je treba iau miti aredatvo, a katerim upajo, da odvrnejo delavatvo, da v tej ne tikoani draginji ue zahteva po vi šanja mezde. Najnovejša podjetniška pro pasanda ae zdaj opazi v tukaj Šnjim velf^biztliikem časopiiju, k mi jasen namciv. obuditi med itavbinakimi delavci mnenje, da prihajajo alaibi čaai aa atavbinake delavce. To čaaopiaje pripovodu Je, da vodi^ti bankirji nočejo več »otoditi denarja sa gradnjo hiš, ako ae Jim ne garantira visoka obrestna mera. gtavblnako delo >0 kmalu ustavljeno iu med stav finskimi delavci se kmalu pojavi >eda, ki se še poveča prihodnjo si Delo na nekateri^ stavbah že (koncem meseos bo ustav snicoljubni" vclcl>ir.ui*ki 11. sti ne povedo rcanice, da je bilo delo na uekaterih stavbah ustavljeno, ker stavkajo kolodvorski u* sluibenci. Pomanjkanje stavbin skega materijala ae občuti aploš-no. Pasek, gramoz, apno, opeko Itd. dovažajo v meatp v avtomoiii lih, ker ne morejo prevažati atav biuskega materijala po* železnicah v meato. Htavbi)iaki materijal do be na skladiščih le velike stavbin-ake družbe, če vpraša zauj mali podjetnik, tedaj ne dobi apna, če mu prodajo opeko, ako mu pro dajo apno, mu pa pravijo, da ni majo opeke. To je glavni vsrok, zakaj mali sta^iipski podjetniki ne morejo prevzeti manjših stav-binskih del. Pa tudi velikim stav-binskim podjetnikom gre trda za slavbinaki materijal, čoprfv jim gredo na roke druNie, ki tržijo a stsvbinskim materijal m. Oospodje podjetniki pa bočejo ta položaj izrabiti v svojo korist. H takimi povestmi, da bankirji nočejo posoaiti denarja za gradnjo stavb in da je temna prihod-noat stavbinskih delavcev, hočejo vplivati na stavbinitfke delavce, da se odpovedo povišanju meade v tej neznoeni draginji in zadovoljijo s tem, kar jim podjetniki ponudijo, da bodo toliko bolj narasli njih profili Da take pravljice nimajo dru-zega namena, Je dokaz v tetn, da šmokavzar omenja pod sliko bodoč« bede tudi mezde stavbinskHi delavcev in pri tem zdMiuje, kam bomo prišli, če vsi stavbinski delavci zahtevajo po dolarju pet In dvajaat centov mezde na uro, etrojnftki, ki delajo pri aamotaž-nikik pa dolar petdeset eentov na uro. Tako pridejo velebizniškl šmo-ksvzarji včssi sami s konjskim kopitom na dan, ds Je lahko spo-znati, zakaj jokajo, stokajo in ml-I u Je jo delavce. In kadar čaanikar-aki šmokavzarji milujejo delave«, takrat «o podjetniki «(#ovo na delu, da t zvijačnim sredstvom preplašijo delavce, da odstopijo od svojih zahtev. Zato si pa laliko časnikarski šmokavzarji taka mi-lovasja delavcev pridrži- saae, kajti pametni detavvi se ne ozirajo nanje._ Nova vojna v Kavka*Ji lioodofi — Ia Carigrada poročajo, da Je sovjetska vlada v Aser-bsdians napovedala vojno Arsu- m PAMET JE VEDNO VEC VREDNA KOT ZAMET. %1 ^^ ♦ TA preoovor velja poseb NO ea podjetnike Oe se podjstnftd ravnajo po tam pragovom, iaostanejo lUvks. Naw Tork, N. Y. — Če pri pod-jetnikih odloča pamet, tedaj prav zanesljivo izostanejo atavko. Tukajšnji svet stavbinakifc delavcev je dosegel, da Je uveden v stavbinski stroki osemttrni delavnik In da znaša minimalna dnevua mesda [cvet dolarjev, ki je stopila v ve javo s prvim majem. To se Je sgo-dllo, ker letos ni bilo opasiti pri stavbinskHi podjetnikih tiste tr> moglavosti, s -kakršno so se včfui i odlikovali v prejšnjih letih iu ki se še dandanes pojavi zelo pogosto pri stavbktakih podjetnikih v drugih mestih. Podjetniki, orgauizirani v "Newyorškem društvu stavbin akih podjetnikov," ao sami prišli s ponudbo A povišanje meade, ker ao v januarju pristali, da bodo'povišali meido, da soglaša z draginjo. Povišano meado dobi okoli sto petnajst tieoč atavbinakHi delavcev. Zidarji ao Aa preje doaagli* do-set dolarjev mesda na dan in adaj prejemajo po dvantjat dolarjev dnevna meida, Člani strokovnih organizacij v Brownsvlllu prejemajo še fdaj en dolar več kot tesarski delavci, daairavuo delajo aa ravno iate podjetnike. Kedanja mezdna lestvica je va-Javna do L Januarja 1921, toda r avgustu imajo delavel pravico predložiti »ove sahteve, o se bodo zastopniki \ podjetnikov pogajali. Podjetniki ne bodo trpeli do-arja, ki gre sa povišanje dnavna mezde, ker imajo sklenjene pogodbe a lastniki stavb, da trpe oni •»ovlšanje mezde. Aporasum med newyorškimi starinskimi delavci in podjetni* ki dokazuje jasno kot beli dan, da se spori v industriji labko izravnajo brez stavk, ako podjetniki b* vstrajajo trdovratno na avojotn stališču, da imajo oni ukasovati, delavci pa le iA>ogati. NOVO GIBANJE MED ŽELEZ-NlOAAH. PlUabnrgh, Pa. - Okoli tisoč ielezslških strojevodil in kurja* < ev se Je zbralo • v "Delavskem templju" in zaključilo, da pronn-tajo s delom prihodnji dan zjutraj ob pol osmib. Strojevodje in kurjači ao odpr-o povedali, da so se naveličali ču-kati na rešitev zahtev in da so siti f4)ljtlb. Ko je pričelo gibanje med kolodvorskim (uslužbenci, so Jim obljribili, ds bo železniški delavski odbor pričel reševati njih zahteva v teku trideset dni. Ti dno vi so mislil, podvsetega pa nI bi-nič. 1 Časnikarski poročevalci ao hoteli napasti svojo radovednoat in akušali ao izvedeti, kdo Je železničarja pozval na stavko ali o*dre-dil, da aaatavkajo. železničarji so a tem radovednežem odgovarjali, nihče, ampak da puste prostovoljno svoje delo, ker so prišli do sposnanja, da se nihče ne briga sa njih zahteve. Hhod ae je tudi vršil brez unij-aksga čartKTja. Radovedneži ao izvedeli le toliko, da Je ahodu pred-aedoval neki Wilaon, ki pa nima nobene fdgovornostl za njih početje. TRGOVCI OBTOESn PROFI tajuttva PttUburgh, Pa. — Zvezna vele-liorota je dhtožila liooks Hhoe (ompasljo profitarstva. Olitožni-SB Očita tej družbi, kl trži s Čev-Ji, da Je prelomila U-ver Je v za ko« Is saračunlla previsoke cene /•evl jr ...... ____J DANSKI GROFJE IN BARONI DELAJO V LUKAH KOT STAVKOKAZII Kopenhageu, Danaka. — V tukajšnjem priatiuiišču ae je sglaailo 2Ut) atavkokazov s ponudbo, da ia-lože živila is ameriške ladje. Med stavkokaai je eden grof, dva baro-ua, potem so zdravniki, civilni inženirji iu dijaki. Policaji na ko-njih ao obkolili visokorodue stav-kokase, da jih ne bi uadlegovali ata v ka joči pristaniščni delavel. FRANCOSKO DELAVSTVO SE NE JARA POOATI. Stavka h raašlrja; alaktrtčarjl In drugi pomni v boj. 7ran0va~prbd veliko > krizo. Pariz, 13» maja. lavrševalni odbor Splošne delavake zvese je »dgovoril na dekret vlade aa razpustitev delavskih organizacij a pozivom na eloktričarje, da pra* nrfiajo a delom iu uatavijo gouilno lilo za opt(rlranje cestnih iu pod-uličnih želesnle v Parizu. Suspendirana je tudi električna razsvetljava v hišah in na ulioah. "Mi še nismo iačrpall vseh na* 4ih sil," je dejal Leon Jouhauz, predsednik Splošne delavska ava* sa, ko Ja sinoči govoril a ameriškim poročevaloom. "če vlada vztraja s svojo trmoglavostjo, pokličemo v stavko Še telefonske, telegrafske in poštne nameščenec. PokaiBtl moramo IJudatvn, da mislimo rasno. Nekateri nafti prijatelji mislijo, da smo se prenaglili. pr«J f&m napačno mnenja. KI nismo začeli direktne akeljc .temvač jo Je la* zvala vlada. Zdaj smo v vrtincu bitke in atoriti moramo v«e, da Jo Izvojujemo v ^oriat delavskega Franciji Je razreda." Hltuaeija reana. TI selo QBIbo7, pod- - HukajšnJI jitnikl so naznanili v lokaltltt) U-stih, nastopijo za odprto delavnico. To pomeni, da pljunejo na pogodbe, kl ao Jih podpisali s de« lavekimi strokovnimi organlsaei* jami, In Ča se delsvci ne pokore, da jMt ispro. Naznanilo je podpiaa-lo dve sto onem oseb, ki seveda niso naklonjene delavstvu. Vodja trgovske tflmruice Ja tudi vodja tegs gibanja, kar dokazuje, da Je večina bizuismanov nasprotna da-lavatvu In delavskim organisa*1!-Jam, Čeprav bizniamani prav raiil vnamejo dolar, kadar pride x nJim delava«! v prodajalno. Delavaki svet, v katerem imajo vse delavske strokovne organizacije svoje zastopnike, je sklleal sa daues sejo, na (steri bo prefreoal zaključek delavskih nasprotnikov in storil potrebne sklepe, da drsv-je podjetnikov ne zraste do ne lis Chieago in okoliss V aoboto Jasno Is gsrko. Juinovzhodm vetrovi Tem|»eratura v zadnjih M urah: najvišja 44, najnižja 42. •bf Jl,flsi4oob761. dijaki kot stavkokazi Bvanston, ni. Okoli pet in dvajaet dijakov z univerze 'Noriši-Hcstern' se jc prijavilo, da prevzamejo mesta prodajalk, ki so zastav kale v tukajšnjih prodajal uah, v katerih prodajajo čaj. Pro dajalke zahtevajo «n |»rost popoldne v t«c»oea; Chicago $6.50 na loto, »f.tš sa pol leto, |1.40 aa tri maaoea, in sa inosomatvo |7700. Naalov aa vpo» kar laaa »tik a PROSVETA anaialo Av—o, G ------mmmmmm Subacription: U Chicago «6.50, and Owo4 hr tke itooo^to No^onal t Ju AUlUUNng Ckieago) and Canada M P«* 7**r; .00 par poar. _ ^ravotoaoe. Sa ao vat a^gja* fc POLITIKA EVttOPEJSKIH DIPLOMATOV. John L. Balderston je v priobčenem v dnevniku dal, kako ae britaki pismu, interesi kosajo med sabo i in frjmco^d sa oljna polj* n« Bližnjem vztoku. Ameriki pa hočejo po njegovi sodbi propustiti fiandat za najbolj nemirne pokrajine v Mali Aziji, v katerih ni naravnega olja. Kdor čita to pismo, prid* do zaključka, da je med evropejskimi diplomati prav malo odločal idealizem, ko so ukrepali, kakšen n§j bo bodoči zemljevid Evrope in Male Azije. Američani malo poznajo evropske diplomate 'in mislijo, da so odprti, kadpr govore o visoki*politiki, kakor je to navada v Ameriki, kjer pride vse na kritično rešeto in se pretresa od vseh strani, kar govore ameriški diplomatje. Evropejski dipiomatje drže karte pod mizo in ne dovolijo nikomur pogledati vanje, da se jim ne skazi igra. Le redkokedaj izve javpost, kako so evropejski diplomatje izigrali karte, dokler ie igra ni končana. Ko je igra dovršena, je pa prepozno popravljati. Takrat marsikdo pravi, če bi vedel, da takole igrajo, bi jim zmešal igro, da bi jo izgubili. Evropejski diplomate ao diplomatje stare šole in starih nazorov. Pri njih še odloča načelo, da nimajo ljudstva odločati o svoji usodi, aaipak sa tako delo so poklicani diplomatje, ljudstva pa morajo sprejeti, kar diplomatje skuhajo aa zaprtimi durmi. Taka je bila politika evropejskih diplomatov v pretočenih stoljetih, in politika v sedanjem stoletju se prav nič ne loči od prejšnje. Na pr. jadransko vprašanje že rešujejo, odkar je bilo sklenjeno premirje; vesti, ki prihajajo o reševanju tega vprašanja v javnost iz Evrope, pa še do danes niso povedale nič pozitivnega, na kakšen način se reši to vprašanje. Kadar pride vest iz Evrope, da bo to vprašanje prav zanesljivo kmalu rešeno, tydaj pride prav zanesljivo brzojavka, ki pove, da je bila fešitev tega vprašanja odložena za nek*jiaaa, ali pa poroča o novih diplomatičnih intrigah, ki napravljajo to vprašanje še bolj komplicirano. In tako se rešujejo tudi druga važna vprašanja, dokler ni stvar tako daleč dozorela, da se lahko po mnenju evropejskih diplomatov pove javno, ne da bi bili s tem obelodanjeni njih nadaljni načrti % Američani so lahko hvaležni Balderstonu, da jih s svojimi pismi seznanja stolH, Id dajejo smer evropejski politiki. Hvaležno delo za Jut*sfovane bi pa viakdo storil, ki bi razkril mahinacije evropejskih diplomatov, ki povzročajo, da ni jadransko vprašanje še pravično rešeno za JugoHlovane. h" pove- Ite. (V vidiki franeodki revoluciji Socialni p v preteklosti (Nadaljevanje.) I Okrog leta 594. pr. Kr. ja 8olon arkon v Atenah. O njemi Iti pisate bil IV pripovedujejo atari grški pisatelji, da je bil celo moder, pravilen in d(4>rega srca. Zaamilili ao ae mu »utaji iu jfiotei je izkoriščam-mu ljudstvu l reformami. Zpčei je „ revoluc proti bogatinom, ne pa proti pra vicam privatne lastnine, ki 49 bile takrat ie globoko utrjene. Solon je uvedeJ zakone, Ifi ao res začasno omejgi izkoriščanj*. Upniki »o morali odfttjplti mnogo {|f|-vie dolžnikom; dolgovi so ppfja-li nepostavni in liu^e, ki ao bili prodaui v sužnost zaradi dolgov, ao bili osvobodeai. Solou je vodil revolucijo Moti oderuhom v korist zadolženi!} ip ohranil j* posestva zadnjih * škodo prvih. Od tedaj ao vse resolucije vrše f zaščito lastnine ena u s 111 i n i vrste in proti 1 drage vr- je bila žrtvovana fevdalna nina v korist nove, Uurioažtte atnine.) V svrho, da ae zavariljajo A tenčani proti ponovni sužnoati, ja 80I011 določil v avoji novi urtavi, da upnik ne sme več imeti pravice do dolžnikove osebe, in dalje je odredil koliko zemlje sme imeti posameznik, da ne bodo mogli plemenitaii ugrabiti kmetom vsa polja. Solon je šel dalje in pomnožil število senatorjev ali starešin na štiristo. Vaako £leme je volilo po ato «t a reši n v vladni •vet. Nadalje je S&on razdelil prebivalstvo v štiri razrede po količini žitnega pridelka. Kdor 'je pridelal MO in več medbnnov (med i m no« je bil nekaj več kot današnji ameriški buše^), je dal v prvi razred; 300 med je minimalna mera za drogi raz-red in 160 za tretji. Kdor je pridelal manj, ko* 150 medinmov ali kdor sploh ni imel zemlje, ie spadal v četrti ra, prebivalci drugega in tr* razreda pa do ostalih javni služb. Četrti razred je imel le pravico debate in glasovanja v javni skupščini. Solonov Eksperiment je l}i lo značilen. On ni delil po poklicih kot tezej, temveč po nepremičnem premoženju. S t je priznal privatno larttnino zem lje in ji dal že trdnejšo podlago. Nekdanjemu primitivnemu komunizmu je bil /hvdan smrtni 'u- tjM n va je priznala po-IjišČ največ pravic. itava ®lj Pravieo in dolžnosti . kov se odslej merijo po njihovem premu#eaja. Kdor ima . največ spoštovanja med ljudmi, da bi bi zemlje, lahko sedi v senatu in je vojak na konju; kdor nima zemlje, nima te pravica. Lastmnako pravo je premešalo vsa druga prava. Bilo je ustoličeno in kronano kot temelj bodočega siste- Solonove reforme naravno niso IdblRO ¥ j« mislil Solon od prsviti za "večno", ao 'kmalu podrte vae zakonite ovire in'izkoriščanje z denarjem in blagom se je nadaljevalo še bolj kot prej. Kdina razlika, je bila, da so A-tenčani zdaj rajši Okoriščali tujo narod* namesto svojih lastnih rojakov. Solon jih je toHko reformiral. Na tujm trgih so kupovali sužnja tca obdelovanje zemlje in odirali so odjemalce v tujih mestih. Bogastvo v denarju, suinjih ie je kupfčllo v Atenah »r še nikdar poprej. eset let 310 Solonovi smr ti jo videlo kočni razpad stare rodovniške organizacije v Atenah. Zadrug* ao izgubile zadnjo moč. SofonoVa naredba, da se morajo javni službe marki pp premoženju, je sicer odpadla, ali zadru gaju pi to pomagalo. Ljudje, ki jih je spajala krvna vez, so bili razkropljeni po vsej Atiki in vsledtega so bile volitve v skupščini več nemogoče. Veliko število Atenčanov je stalo izve n za druge. Bili so priseljenci, ki »o bili sprejeti v grlko ljudstvo, to-da v zadruge niso spadali. V tem čaau ao bili v Atenah mnogi večji in manjši nemiri ter revolucije radi zmešnjav, ker ni bilo nobene prave vlade. Leta 509. pr. Kr. se je pa pojavil v Atenah I&eisten, prvi grški državnik. Kleisten je bil že-nij, ki ja uspešno končal dolgo prehodno dobo in socialno, revolucijo. On je dal Atenčanom ustavo, v (kateri je docela ignoriral Solonove postave in vae prejšnje eksperimente. Kleisten ni hote hneti nobenega kompromisa i staro rodovinsko onganizaeijo, temveč je zasnoval popodnoma kakršne do ni bilo. V svoji novi ustavi je Kleiiten razdelil probivalatvp Atike, ne po plemenih, poklicih ali po premoženju,ta«vač po terl-Ijp. NiČ več ni bil deljen na-od, ampafc. kraj, v kdterem je M. ^rdbivalci niso t>U* več vni faktor, pač pa njihova de leta. Vsa At^a je bila razdelje aa v «to občin (grško demoi) in vaaka občina je bila avtonomna. Prebivalci, ki so bivali na označe nem teritoriju občine, so ulpeije z sem- sili]o narastla »oč ^ooedujočegs mm mm šn je družbe, « se ni dalo tako hi» tro sd)risati. Država je moaala h mali policijo, a iker je bila še mlada, ni imela dovolj moralnega la 'kar čez noč uvedla noVotarije. Iz tega razloga so sužnji opravljali službo prvih policistov. Kako je bi{a država velika opora starogrškim bogatašem iu kako izvrstno je služila novim socialnim razmeram, je rasvidno k dejatva, da je takoj v prvih letih razreda ;rokodelstvo in trgovina sta bujno evetflj in denarno bogastvo ae je . kupišilo. Razlika med ra/redi, na kateri so slonele socialne in politične institucije, ni bila vdČ toliko med plemenitni ki in priprostim ljudstvom, kot mod svobodnimi državljani in sij£nji, mod t,ujei in domačini. V dobi največje prosperitete v Atenah je bilo ojkrog dO,000 svobod nifr prebivalcev z ženami in otroci vred, 365,000 sužnjev obojega spola in 45,000 _tyjtc?v. Na vsake-, ga svobodnega Atančana jo torej prišlo po osemnajst sužnjev To je bila doba, ko so sužnji 0-pravljali vsa dola na polju ia delavnicah, imeli pa niso nobenih pravic. Siromašni 6-rki, ki so izgubili premoženje, niso mog tekmovati s Kužniškim delom, da POUŠB VS MOREJO DALJE OD UJ1VA. - 1 Oeneral BrusUov na šalu prou. ofenzive. 81 SO poskusili, ■ (Nadttlj (Nadaljevanje.) POSLEDICE STAVKE KOLO DVORSKIH USLUŽBENCEV. darec. Obenem je Solon priznal nem teritoriju občine, so volili Vinsko HP?' Profitarjam se ne iaofnepe! — Pričela je kampanja Jta nošnjo delovne obleke, s tf kampanjo so ae pa pričele tudi .dražiti delovne obleke. S tako kampanjo pridejo ljudje is rok an^ga izžemalca v roke druzemu izžemalcu, kajti profitarji ao še prsoej varni, da ne pridejo >si za as« p^ ^ dokMl ^ roki Volneni trust poznan tu« pod imenom Amrican Woolen Mills kompan!](i, je nfipifvtl v letu 1914 le tri mi-Ijone dolarjev profila. V letu 1919 je pa trust napravil štirinajst miljonov dolarjev pmfita. In ko so letos delavci zahtevali povišanje mefrle, so odgovorili gospodje, ki vodijo trust, da ne morejo povtt*0 mezde, ker kon*j izhajajo. Sledila je sUvka. Pametni ljudje pravijo, da je tak visok dobiček profttarstvo, al) ritrie se ne briga kaj po-rečejo pametni ljudje, če ne bo v jeeeni ljudstvo iavolilo takih mož v postavodajne zbore, o katerih je prepričano, da ne prizaneeejo profttarjem. Zakaj je poslala poliptijhs postava mmotavna? — Sodnik Dingeman je proglasil potepuško postavo sa ne-uAtavno, ki je bila sprejela v letu 1917. Postava dela izjemo s Mavkarji in isprtimi delavci, sodnik je pa menil, da je to razredno portavodajstvo, ker je lahko oseba bres avoje lastne krivde bres dela in se vseeno kaznuje po poaUvi. Ce U n« bilo v postavi iajemnt določbe za stavkarje m '*l»rt* delavce, bi mogoče sodnik ptt*MI posUvo xa ustavno. Kdo veT Ali mar ae T nekatera prava stare rodo drulbe s teta, do jc dovolil voliti starešine po plemenih. Nov kompromis med staro in novo družbo. Holon je dal trem razredom, ki so posedovali največ zemlje, izključno pravico do vseh javnih služb, četrtemu razredu, to je malim posestnikom je pa «dal le volilno pravico v skitpšščiui. Na videz je bilo to krivično, ampak ljudaka skupščina je še vedno bila naivi-l^ šja vladna oblast v Atenah. Tam V1 so bili izvoljeni vsi javni uradlii ki — in čerti razred, (ki je bil po številu največji, jo imel ščini večino. Hlada gršli kracija, kaiteri ao bile p koliko pristriiena, je rilcer imela Še dovolj privilegijev, ampak na* vadno ljudstvo je zopet imelo od-ločilno moč v svojih rokah. Orno-njeni štirje razredi so bili tudi podlaga reorganizirani armadi.. Prva dva razreda Ma morala 4ati konjenike .tretji razred je mi skrbeti za trfko pehoto (boje ki v železnih oiklepih) in & razred je rekrutlral lahke peAas brez oklepov in bojevnike na ladjah. Tukaj vidimo, kako so koiS kale poakušnje za poakuinjo v varja občine (demark), blagajnika in po trideset sodnikov. Vsa ka občina Je dobila ivoj tempel in božanskega varuha in smela jo ia voliti svojega duhovna. Deset " občin jo tvorilo okraj, ki jo bil aopet avtonomen in smfel je rotirati svojo skupino arma-obstojoče iz konjenikov in in daije jc smel opremiti pet bojnih ladij. Okraj je .poslal petdeset poslancev — vsaka ob-na po pet — atenski zbor, ki "T1 r i oiara j • mrla in i potitiČaB • biliSi DO m wm je zdaj štel 500 članov. Stara rodovinAa družba je u-in njeno mesto je prevzela dišava Vprašanje je rešeno. Zadruga ai štela pri vladi nič veš. Grki so postali dr-tavljani in glavno je bilo; v katero občino spadajo. Baota države je bila občina ia vai prebivalci Občine ao imeli volilno pravico brez oaira, Če spadajo k sadrugi " »vineev ali ae. Organi žaga ao ae morali umakniti poli-orgapoai. Zadruga je na-še Živela stoiat> pa tem preobratu, ampaiW spraviti ljudstvo r puaovtui anš-I frl^lMrjfc tirih. voz ^ashinsrton. ™ T 9 - f eli podjetni P. — Zdaj so pričeli podjetniki, tovarnarji ii trgovci občutiti kaos, ki je naat* na železnicah. Iz vseh krajev prt hajajo apeli za odpomoč v Warfi ington, medtem ko velobizniško časopisje no željo železniških mag natov in finančnikov v Wa Street u farba ameriško javnost, da nered v železniškem obratu izginja z vsakim'dnem in.da razmere postanejo kmalu normalne V apelih za odpomoč je jasno povedano, čo se* položaj ne spre meni, da 'bo treba zapreti tovarne in da, preneha produkcija. Tako dale* so spravili privatni interes ameriške železnice, ki so ae široko-ustili, preden je bila sprejeta Esch * Cumminsova železniška predloga, da ne zna nihče tako u pravljati železnic .kot privatni in teresi. Kako znajo privatni interesi upravljati železnice, smo do Živali v vojnem času v letu 1017, ko je železniški'oibrat skoraj popolnoma prenehal. Komaj so meriike železnice prišle zopet pod upravo privatnih interesov, je pa nastaL zopet tak položaj na železnicah, kakršen je bil v letu 1911 Po najnovejših poročilih stoji 239,000 tovornih voz, od katerih jflt je 85,000 na transitnih kolodvorih, delavskih moči pa ni ni kjer, da bi prepeljale te vozove mesta. V tovarnah primanjkuje premog, vanje ne dobivajo surovin in iz njih ne morejo odvalati produktov. Zdi se, da bo morala vlada zopet prevzeti kontrolo nad železnicami, kajti privatni interesi so dokazali, da niso zmožni obdr žati normalnega obrata na železnicah. In čim prej ae to izvrši, to-liko bolje za ameriško ljudstvo in Železničarje. l * i Bntentno-nemška konferenca pra- drtava v starih Atenah. 8 te» vo-likim preobratom je saveds apremenilo vne javno življenje. Prišle ao nove inatHurije. ki jih potrebuje vasšts država sa svoje varstvo in obotanek. frva je prišla policija, ki ja bila prej nepo-Os^ ao prej im«* le ar msdo aa vojna a tujimi narodi, dočim ho za notranji red nkrtiole Atenčani so torej organizirali policijo, pešec in konjeni-ke. oUorAent s loko« ia puš« .<•« •i. Prvi policisti ao bili - aužnji. Svobodni Ateočan je aamtral po lieijako aluSbo za nekaj tako niz k««e ia sramotae«a. da m je raj-ii pustil aretirati od Mrikua. ka la»r da Id bil on aretiral koga in aa eaal v jaio To ja kdo umm^h enakopravnosti is č^ov prej Berlin. — Tukaj poročajo, da se ne bo vršila konferenca med za stopniki entente in Nemčije Hpaju dne 25. maja kot je bilo irej poročano. Konferenca je od ožena ta nedoločen čas. Uradno poročilo ae glasi, da nemška vlada ne pošlje delegatov v Spa toliko časa, dokler Francozi ne izprazhi-tfo 1«Vankfurt in druge kraje v Healji. "mjr Irsko ■ London, 13. maja. — Bonar Law je včeraj naznanil v parlamentu, da je vlada odobrila načrt generala Macreadvja na Irskem za 44 po-mirjymjeM Ircev Kačrt še ni znan. ali skoraj gotovo je, da Anglija pošlje nove čete na Irsko, ki bodo z večjo silo nadaljevale angleško politiko želeaa in krvi. Pariz, 13. maja. — Tukajšnji ukrajinski biro ja prejel uradno vest, da ao ukrajinske čete pod K,. aeralom Petluro okupirale Odeso London, 13. maja. — Iz Varšavo poročajo, da ao ruske sovjetske čete reorganizirale avoje sile in ne zakopale v eOrelske jarke vzhodno ld Kijeva. Topniški dvoboji se na. dalj u je jo nad Dpjeprom. London, 13. maja. — Brezžična brzojavka iz Moakve, datirana v nedeljo, se glasi, da je general Brusilo v organiziral odbor vojnih veščakov, ki bodo godili ol>ramlM, Ukrajine in protiofenzivo proti Poljakom. Brzojavka nadaljnje; 'Ruski dolavei in kmetje ne bodo mirovali, dokler popolnoma nc ikrušijo poljske bele garde in tako zmorejo poljskemu prolotarijatu, la uniči poljsko buržoazijo." frilidni na 6eškem; bankir-ji pošiljajo denar t Ameriko. Praga, Cehoslovakija, 11. maja. —(Poroča A. B. Decker). —Prve parlamentarne volitve - v Čehoslo-vaški republiki, ki so prinesle so-Jialistom polovico mandatov, so povzročile industrijalcem velike dmri. Tovarnarji pričakujejo z vso gotovostjo, da bodo socialisti pričeli a splošnim socializiranjem in da pridejo tovarne pod kontrolo delavskih's ve t o v. Pravzaprav se je že pričelo. Neka municijska tovarna v Moraviji je že socializirana. ftruga skrb, ki bali glave Češkim industrijalcem, je visok davek na prof it, ki se jim obeta. Soeialisti nameravajo sprejeti zakon, po katerem bo država tirjala 80 odstotkov dobička zase. Tovarnarji so že pričeli pošiljati denar na tuje, cU *e izognejo davku; največ denarja gre v Ameriko, ker mislijo ,da je najbolj varen v ameriških bankah. Vladimir Tusar, predsednik vlade, bo reorganiziral svoj kabinet. Dr. Karel Englis, glava univerze v Brnu na Moravskem, strokovnjak v politični ekonomiji, bo finančni minister. On ima načrt za državno '-kontrolo eksportiranja blaga v zameno za produkte tujih držav in a tem se obeta nov udarec za tovarnarje. Nov Čehoslovaški parlament se otvori v nekaj tednih in na dnevnem redu bo socializiranje rudnikov in večjih industrij. JMtfMi prodirajo proti Harbinu Harbin, 6V maja. — Od Port Arturja in iz Koreje se vrši že več dni veliko gibanje japonskih Čet, ki prodirajo po kitajski vzhodni železnici proti Harbinu. Prodiranje Japoncev proti,zapadu pomeni nove boje. Ruski delavci na kitaj ski vzhodni železnici so izjavili, da nc bodo vozili vlakov , na katerih so japonske čete. To bo dalo Japoncem povod, da zasežejo železnico in jo sami operirajo. Vse kale, da mislijo Japonci okupirati Ifarbin, ki je rusko mesto.V mestu je mnogo bivših carističnih urad nikov, ki komaj čakajo Japoncev in izražajo veliko veselje, da jo vzhodna Sibirija pod železno ja ponako peto. Civilna vojna na Iricam. London, 13. maja. — Iz DublinH poročajo, da ao oboroženi repirbli-čani danes napadli in požgali p<>-icijske baarkc a štirih mestih. Brzojavne Žice med Dublinom in deželo so prerezane. V Holljrfordu je trajala bitka Štiri ure mad ainfajnovci in poli-cisti .Hinfajnovci up metali borni«' policijska barake in koneii" )regnali policiste. Vač oseb je bilo ranjenih. •4,000 oerkranih zvonov v Vimti ji protopljonih v kaaone BerHn. — Vlada je pravkar obelodanila poročilo, ki pokazuj<, da je bilo med vojno 64,000 cerkvenih zvonov pretopljenlh v topo ve. Med tami je veliko število gin »ovitih svonov iz Berlina. Lip*k« Ha. Magdebufga. Kolina in Dra*-lanov. ki so bili atari po več *t<> lat. Ostali ao le mali zvonovi, ka terih droban in evileč glaa tužn<> odmeva iz atolpov velikih kale drsi. ee Italijanov ntoatto. ki jo parnik zade|*(ob mino Uudosi K .na javljajo. ,k je Uaiganaki parnik " Aaairia " /a kupi ii 0e4ki tiakovni biro za dva milj ua krou. Tiakovni biro bo od«l«'j v atašbi kapitalktienih listov. POTREBUJEMO 60 DEKLET ZA HLADITI S SLADCICE "KENDr. Dobra' plačo. Nobene akušnje m ne zahtevo. Osebno posor-nost m daj« našim ualulbenkšm. Dobra In prijetno jedilna aobs in prijeano tovarniško, delovno »tanj«. C. J. BRACH * SONS, pactorv no. i. EMIL KISS BANKIR 133 Second A v.., Cormt ftth St, N.w York, N. Y. Uatoaevljeae loto um. lK>j«H vloge so a« owmm. CHICAGO, ILL. VETA DOPISI. Forest OHj, P*. — &»kor je razvidno iz ponovila, ki ga Je izdala komisija za ljudsko štetje, ki we je vršilo meseca januarja t. I je mesto Forest olj*ek je pa v največjih krajilh se voda. Potem si pa Jahko vsakdo misli, kako prijetno delo da imamo tukajšnji premogarji, ker ae moramo plaziti po vseh štirih in v vodi, kot močeradi. Da raztrgamo dosti de-| lovne rible'ke, "over-alls", to je razumljivo; skoro na vlaka dva, tedna mora imeti premogar nove delovne hlače. Priporočal »bi jaz vsem onim, ki so pričeli nositi te delovne hlače samo dobi. Ko pride dofbov od ie misli na drugega kot ns Počitek, ako hoče, da je drugo ju-1r" mpet *po**>en ca delo. Zlv-J""je lukajšnjHi premogsrjev bi l,p»v lahko primerjsl * šivlje-"j«-m mule. Mula, ko pride avešer " v Mev, dctii vode, sena in ovss ;M se pa v\Hb k počitka, ''remogar pa velikokrat še tega »'"leg tegs je pa mola še '"'•ko ,,t boljšam, ako " u ]i' da ga ji kovač in še neto zastonj_____ *4r 1«, ko raztrga čvlje, W |L ptU «. n. e. a, eaaroo ao. imm am, on...., m. vaz zadbvk bolniška rooeoaz sz naslovs, -as a» An* »*•*«•, iu. - -i -a«.«. « aJ^SSA ti""** •4MkMMj •• Jako iMMNi oas Kar •,M|1' - M Mri^i hihiaiiH, a***, m. •» SIPM Si amd SM.UHNIII, *«ImI. HntoSi In mMi vm, kar It v a-ai. - .muvi saSZ IT Slb ftOOIALI0TIČMA KOmnMOUA IZŠEL JE Angleško-stovensU Besednjaki (Ei|liib4lav«i Dictio«ary) 25,000 nnglftjkfh besedi tolmačenih ne slovensko. CmmHM. Sestavil Dr/F. J. Kern. Naroči se ■■■P na sledeti naslov New York, N. T., 13. maja. — Delegat je na konvenciji soeiall-itišne stranke so včeraj tiprejeli resolucijo, v katari ol>sojaj«» trsn-eosko vlado zaradi njeiiegs nsslo-na proti Splošni delavski flveii Sprejete je bfls tndl hr*ojsvks, ki isreka simpatije franeookenu de-laSva Brzojavka je bila p<»»lsiia Eeonu Jouhstpcu, pirdM-dniku francoske delavske federscije Včeraj se je vrštta vrois del.sU sarsdi predloge, ds se v platter-mo »prejme toifta. ki bi se glaaila. da "privilegirane manjšino pose- » ■ duie cerkve v Ameriki in rejmliro g«daj živimo v teau osfslaraitl in storaU, vsak akula po-HiiL vernikov. ' Predlog je bU aa I.UU hitro bo«at, ne glada na evojega bližnjega. Kazni agentje vrJTn horger. ftolomo.., ciossena jn zakotni bankirji raatajo povsod, kakor gobe po dežin. - izob^ens pooUnes Iz newyorškc V teh M aa storijo r denarnem prometu nepHlakovi ... t— Z J_|>||, II' tih I zapreke PR. Po Je KERN9 «02 9t CUlr Ara., CUreland, Oblo. Pošljite Postal aH Exprsss Money Order, Check ali denar ▼ registriranem pismu. Prsnisliti dobro« kmu boste izroiili denar zi I IVNMIII. www.w ••• wwww • wiivi pailiitiv v stsri kra| sN ps zs rsžnfe listke. Izplačevanja denarja v tliris kraju. s umi šoj— so oossjo ?Hsi aslla yiij>iajis is I aar, ki je M pertoa braojsvso doo II. j«Maijs. je kil v Ds uo vi|jo Mlitfljkai oola o4UoomUoo. mi S9SŠ t »t*rosi krsjs. Ti so« šojo priliko, is I jaso šsssf v fUris krajo Is t sojkrajloai šaaa. reMIle 90 le prlUk«, U poiljlu šosor v sH krsj p«ton osle baake, kje« 4ebUo oojboljlo pottrtlko lo sajslljo m so. PelljJte šossr 00 hrosllso vlogo v rtoro 4osiovlso. Otao kroooa rmf, lerej »srso MŠsj je le sgedoa los iioklor js aaao siaks. BCft vsa prask ibUso vlaflso kojllloo v ssjkrsjAeoi šssa. rrstfsjosio 1 ošl "HAHtNM ČKKM" (X>«sMa) ss m vo^o kaako v JsfOfl+vJjL Osi soUk rokkor, koleri sa»ori»j<> potoraM v sUrl kraj sej •• okrssjo U asa. Vol iavrrtse orojsaJ "rAJOSSODin ODDELKE" sestope m dratko Is jo vsiaajo kllro te osse pmkrkoii «o oojkitrojlisrf psrokrošl m ošrošiU v sUrl kroj. Preskrbimo vsa tsšl rslo torošslke Is ftoaifs krsjs v iMOfike. r« |M,jHtnllo SS <1»>jO tOlOO iS l"*(plslsOh ' NEMETH STATE BANK um. miš*. /m i«M« na Ver rm, v. sne V teh Usih aa atarijo r denarnem prometu neprišakovi • starim iakulenisk in premožnim tvrdkam; kako bo pa logislsture — »j» .[j"1*.^ju. I malim neizkušenim zadetnikom mogoče Izpolniti evoja neute. T!u °ZTm še^nsdslje 'ZrsI ofoZZJ. velfko vprašanje veniii reši ta privstno »devo po- ssmesnikov. . __ Polovlea predlošene ploiforsia še ni sprejeta. M* i. je predlagala, da se «lrs»ks Is-^ r^vbaTkl bo slonel. otepstvu po poktteik. ne ps geogrstakik okroš^h, te je « dm- Nale densrnc pošlljgtve se zadnji 6m primeroma sodapjim r Bvropi dovolj hitro in aanealjivo izplačujejo. I.....t 7.70 #.. •. 2 ..... 75 1,000 Kron..... • 5,000 Kroa 1 10,000 Kron..... TVftDKA FRANK SAKSCIt _ "2 $2 Cortlandt lKw Vork, N. Y. ^^^ ^^^ i s v. t. i. tu pmmtmm ICatlee v vsM ae prosvetA Pokopališče itirih cesarstev. (Potna črt k-*). E. Aleksander PowtlL (Nadaljevan je.) Do prve balkanake vojne je bila Albanija takorekoč popolno-, ma nepoznana dežela. Za časa prve balkanske vojne se je pridela Evropa nekoliko zanimali za Albanijo in to vsled teritorijalne poieljivosti. Sleherna evropska držav« bi rada pobssala Albaniji in v prvi vrsti aeveda Italija, in " Nemčija a pomočjo Avstrije. V Albanijo je pa tudi škilila Hrbija in tedanja Crnogora. Albansko vprašanje je prišlo zelo v ospredje po končani prvi balkanski vojni, vsled katere se je potem vnela druga balkanska . vojna, ker Hrbija ni dobila onega dela od Turkov osvojenega ozemlja, kot je pričakovala in se vsled tega hotela okoristiti na račun Bolgarije, ksr je bilo pa delo nemških in avstrijskih ter ruskih intrigan-tov. Ko je po zadnji svetovni vojni razpadla Avstrija In Nemčija bila tsko ponižana, da se je morala odreči vsem kolonijam, je I-talija dobila takorekoč proste roke v Albaniji, akoravno ji nekoliko nasprotujeta Hrbija in Grčija, ter jo takoj okupirala. Toda Albanci niso nič posebno veseli te oknpscije in se ji zoperstavijo kolikor se le morejo in delajo Italiji velike preglavice. Vsled tega mora Italija vzdrževati močne voja-ike posadke v Albaniji. V kolikor ae tiče ljudstva v Al-baniji, ne poznajo pravzaprav ftc nobene moderne organizirane vlade. Ne poznajo tudi še nobenih postav in zakonov in pri njih Se vedno odločuje v največ slučajih orožje. Italija poskuša urediti razmera in sieer s vojaško silo. V koliko se ji bo posrečilo, ne morem prorokovati. Najbrž« b^jme-la precej trdi oreh. V splošno pa 'tladajo iste razmere ko* so na • « Akotskem za časa vlade Stuartov. Razna albanska plemena aama vladajo in Judi nočejo priznati nobene druge vlade. J. ozirom na ljudstvo, ki biva v Albaniji, m etnologisti ne morejo /.ediniti, iz katerega plamena izhajajo. VeČina se strinja s tem da ' so Albanci potomei nekdanjih A-rijeev in drugi sopet, da so po- j tomci starih Ilirov, kateri so že poznali stari Grki in o katerih o-menja Homer. V tem so edini vsi zgodovinarji in etnologisti, da je bila sedanja Albanija obljudšna že v onem času, ko se j« pričela stara grška zgodovina. Dočim so se ljudstva, ki so se priselila iz Azije ▼ Evropo na balkanski polotok, stopila z drugimi narodi t en narod, so prvotni narodi, ki so bili naseljeni v sedanji Albaniji ostali isti in nanje ni vplivalo nobeno priseljevanje tujih narodov. In to gorsko pleme, Albanci nam-rcČf se je ubranilo stoletja pred vsemi tujci in ostali so avobodni do zadnjega. Vsakdo, kdor čita le količkaj zgodovino tega naroda, kolikor jo pač imamo, se mora ču diti hrabrosti Albancev, ki nima primere v zgodovini. In zgodovi na, kako nehvaležna je napram temu hrabremu ljudstvu! Niti ene pohvale nima nikjer za največjega junaka, vsaj po mojem motenju, za Skender-bega, ki je z maloštevilno in slabo oboroieno armado premagal tsiindvajsft velikih turških armad drugo za drugo. In ako pomislim na to, sem radoveden, kako bodo Italijani pokorili to svobodno ljudstvo. Klima v Albaniji je različna: ob obrežju je oceanska ali morska, v notranjosti pa kontinenta! iia. V poletnem čaau so dnevi vroči, noči pa mrzle. Obrešje ja v splošnem zelo nezdravo in mrzli ca včasih kruto gospodari. Mrzli ca se pojavlja tudi v nekaterih dolinah. Na naravnih zakladih je Albanija najbnže zelo bogata in domneva ae, da gorovje vsebuje železno rudo, premog, zlato rado, svinčeno in bakreno. Toda rsled notranjih neurejenih razmer j« bilo nemogoče odkriti te naravne zaklade, Še tem manj pa eksplo-tirati. Pristanišč ob albanakem obrežju ni, ki bi jih bilo vredno omenjati. Italijanska vlada je v zadnjem času zgradila v Valoni pristanišče, ki zasluži to ime. Enako pristanišče bi se še moglo zgraditi v Draču, Santi Quaranti in pri av. Janezu Meduanakem. V kolikor se tiče prometnih sredstev, so ista popolnoma nepoznana v Albaniji. Železnic nikakih in mesto cest so le navadna pota in* kosje stez«, Kajti turška vlada s« ni niti najmanj brigala za gradnjo dobrih cest, ša tem manj pa za gradnjo železnic. Ker Italijani upajo, da bodo za vedno obdržali Alba- nijo so pričeli graditi ceste in to le iz vojaških ozirov. — Moderno železniško progo bo gradila poljedelstvo je v Albaniji tudi še popolnoma nepoznano. Zemlja je pa zelo rodovitna in tudi hvaležna. Kljub siabemu in zelo primitivnemu poljedelstvu, vapevajo zelo dobro razni pridelki, da iste Ae predajajo. S koruzo celo zalagajo celo Dalmacijo. Poleg tega producirajo olivno olje in dober tobak, kar vse izvažajo. V kolikor je meni ziiano, je menda Albanija še edina dežela, "kj« r je mogoče kupiti ženo na o-broke. Gotova resnica je, da je še v marsikateri deželi običaj, kjer mora ženin kupiti nevesto, kot n. pr. na Kitajskem, toda plačati mora vso svoto takoj. V Albaniji se lahko plačuje na obroke. Kakor hitro ženin da- tajcozvano 'aro" starišem dekleta, katerega on namerava poročiti, je ista že oddsna in čaka, dokler ae ne vrši porok* V. kolikor je meni znano, je tudi Albanija edina dežela, kjer se prizadeti čutijo užaljene, ako so dišče pošlje morilca v ječo. Sorodniki vbitega se namreč čuti jo prikrajšani v njih privici, da bi se sami osvetili za storjeno hudodelstvo. Morilec je tudi na*, proten tej kazni, namreč iz enostavnega razlega, ker še vedno upa, ako je izpuščen na svobodo, da bo ušel maščevanju sorodnikov ubitega. Ako ima morilec denar ali sorodnike ali prijatelje, ae največkrat taka zadeva reši potom kupčije, da se sam odkupi pri sodniku sli ga pa odkupijo njegovi sorodniki ali pa prijatelji, lato se največkrat pripeti tudi med morilcem in sorodniki ubite ga, da celo zadevo poravnajo potom kupčije. Ako se pa zadeva ne reši mirnim potom in je mori let na prostem, tedaj pa nastopi takozvano krvno maščevanje, vsled katerega izginejo včast celi rodovi. Kot že omenjeno, se Italija smatra že za gospodarico v Albaniji in vsled tega se je že pričela pripravljati, kako bo izrabljala naravne zaklade te dežele. Pričeta je zapuščene kraje kuKivirati, graditi ceste, pristaniški in izdelala je Že načrt za gradnjo železnice, ki bo vezala Jadransko morje z Egejskim. V načrtu im44 da zgradi železnico iz pristanišča! Drača do Monastirja, skozi otoško Macedonije, kjer bo zvezala to nameravano železnico z želez- niško progo Solun-Belgrad. »MIHIIIHIIIIMMIMMMMMMMIi POTOP. -- • ■ Zgodovinaki .-'roman'-. iMIMMIlIMtlUMIMIMlMMMl (Nadaljevale.) ¥2 % f "Oprostite, gospod, da vsm vznemirjam v S>ožnosti, toda radovodnost mi ne da miru. o pa je tot" Po teh beaodah pokal« na klečečega gospoda. "Mrikone ste prišli od daleč, da ga ne poz-nate." odvrne plemič. 'Seveda aem prišel jljt: Skandar, Javaaga Volarja, 0227 Buttler Street, Pitlsbnrfh, Pa. On : Ta« bo stvar uredil in pojasnil ' (Adv.) Edini starokrajski SLOVENSKI ZDRAVNIK v Pennsylvaniji Dr, M. Mllofevlč preje vojaški zdravnik in večletni zdravnik delelne bolnišnice v Gradcu na štajerskem. 4/7 — Wood Street PITT9BVRGH, PA. DR. JOfl. V. GRAHEK edini slovenski z