Papir iz Goričan
DRUŽEVANJE OPLAJA DINAR
člani kolektiva Tovarne celuloze v Go-ričanah so vrsto let snovali načrte o proiz-vodnji papirja, o finalizaciji celuloze, ki bi prinesla večji dohodek ter odprla bolj-še razvojne možnosti. Iskali so možnosti povezave s sorodno industrijo, vendar ni-so našli pripravljenosti za sodelovanje. V letu 1973 pa je prišlo do zamisli o verti-kalni povezavi s celjsko tovarno Aero in oba kolektiva sta se še isto leto odločila za združitev, ki naj bi pomenila uresniči-tev skupne želje: lastno proizvodnjo pa-pirja. Izdelali so investicijski program, ki se je meseca julija 1974 pričel uresničevati s pričetkom gradbenih del. Tri gradbena podjetja so vestno izpolnjevala postavlje-ne roke, do zastoja je prišlo le zaradi krat-kotrajnega pomanjkanja denarja, tako da so konec meseca marca letos monterji ma-riborske Hidromontaže končali montažo opreme v hali za proizvodnjo papirja. Pa-pirni stroj je dobavil konzorcij Andritz — Waagner Biro — Siemens. Zmogljivost stroja je 20 tisoč ton letno, predvsem naj-boljših brezlesnih papirjev. Poskusna pro-izvodnja je stekla ter računajo, da bodo že letos izdelali 10 tisoč ton papirja, kate-rega bodo kar tri četrtine prodali na tuja tržišča.
ELEKTRIKA TUDI ZA OKOLICANE
Ker je proizvodnja papirja velik porab-nik tehnološke pare in električne energije, so zgradili parhi kotel z zmogljivostjo 40 ton pare na uro, za gorivo uporablja ma-zut, kasneje bodo prešli na kurjenje s pli-nom, 6,4 MW parna turbina z generator-jem pa bo nove obrate preskrbovala z električno energijo. Ob pomanjkanju elek-trične energije bodo lahko v javno omrež-je oddajali 2,5 MW električne energije.
PROTI ONESNAŽEVANJU
V tovarni celuloze so pravočasno po-skrbeli za delavce za novo proizvodnjo, le-ti pa so se usposabljali doma in na tu-jem. Skupno število zaposlenih se bo od prejšnjih 320 povečalo na okoli 500. Ob povečanju proizvodnih zmogljivosti niso pozabili tudi na spremljajoče objekte ter so zgradili sodoben obrat družbene pre-hrane. Obenem so poskrbeli, da bo one-snaževanje okolja zares minimalno. Re-konstruirali so obrat pinotana, kjer so 3-kratno povečali proizvodnjo z uporabo od-padne lužine, ki je prej odtekala v reko Soro. Opustili so proizvodnjo žveplovega
dioksida na bazi pirita, ki je prej močno onesnaževal ozračje in reko Soro ter jo nadomestili z žveplom v zaprtem prosto-ru, kjer ni možnosti onesnaževanja. Ob-enem so postavili naprave za regeneracijo žveplovega dioksida. V te naprave so vlo-žili nad 10 milijonov dinarjev.
V tovarni celuloze Medvode letno pro-izvedejo okoli 20 tisoč ton celuloze v vred-nosti 120 milijonov dinarjev. Z novo pro-izvodnjo papirja bodo vrednost realizacije povečali 4-kratno. Ob tolikšnem poveča-nju obsega proizvodnje so se znašli v te-žavah pri zagotovitvi zadostnih obratnih sredstev, vendar so to vprašanje rešili v dogovoru z ljubljanskim sedežem Jugo-banke. Z združitvijo v združeno gorenjsko lesno gospodarstvo so si zagotovili suro-vinsko osnovo, saj gre za skupno dolgo-ročno načrtovano vlaganje v obnovo lesne mase. Proizvodnja papirja je pomemben mejnik v tej, nad 200 let stari tovarni.
O tem, kaj pričakujejo od nove investi-cije, katero je omogočilo združevanje sred-stev, so nam delavci Aera povedali:
STANE KOZAMERNIK, 36, strojevodja papirnega stroja, predsednik DS
»V tovarni sem že 16. leto in sem delal na vseh delovnih mestih pri proizvodnji celuloze. Papirni stroj mi je odprl nove možnosti napredovanja, saj je tu potreb-no veliko tehnološkega znanja oziroma strokovnosti. Usposabljal sem se v doma-čih papirnicah in tudi v ČSSR ter sodelo-val pri montaži stroja. Menim, da nam bo papirni stroj prinesel večji dohodek ter da bomo lahko tudi delavce ustrezneje nagra-jevali, s tem pa se izognili fluktuaciji. Sa-moupravni organi so vseskozi zavzeto so-delovali v poteku same investicije, delavce smo sproti obveščali na zborih delavcev, tako da je to zares naša skupna delovna zmaga.«
EDO ZUPAN, 30, belilec celuloze
»Papirni stroj nam odpira nove per-spektive. Prepričan sem, da bomo vloženi denar kmalu dobili nazaj in ga tako delili kot smo ga tudi s pomočjo ostalih TOZD združevali. Doma narejeno celulozo bomo sami predelovali v papir in upam, da ne bo večjih tehnoloških ovir v proizvodnji. Vsekakor se bomo potrudili in z delom opravičili vloženi denar. Sicer pa imajo delavci dobre delovne pogoje, sodobni ob-rat družbene prehrane, zgradili smo vrsto stanovanj, imamo možnost izobraževanja ob delu, v tovarni pa deluje oddelek pa-pirniške šole za odrasle.«
NACE ŽNIDARŠIC, 36, prvi pomočnik papirnega stroja
»V tovarni sem šele osem mesecev. Po poklicu sem dekorater in sem dalj časa
iskal primerno zaposlitev v bližini doma. V Aeru so me lepo sprejeli in mi omogo-čili prekvalifikacijo. Malo težje se bom navadil na triizmensko delo, toda želim opravičiti zaupanje, katerega so mi izkaza-li z vključitvijo v zapleten tehnološki pro-ces. Novozaposleni delavci smo se dobro vključili v kolektiv in v našem skupnem interesu je, da čimprej velika investicija, papirni stroj, prične »bruhati« tone in to-ne kakovostnega papirja, s katerim bodo uporabniki zadovoljni. To pa bo tudi moje osebno zadovoljstvo.«
Franci Rozman
Zupančič ing. Milan, glavni dir. AERO, kemična, grafična in papirna industrija
ANITA ŽOHER sekretar ZK TOZD kemija Celje
»2e v začetku integracije je bilo de~ lavccm jasno. da jc takšna integracija za nas pomembna. in sicer za rešitev stalnih problemov v zvezi z nabavo pa-pirjev, to je kot eno naših najosnovnej-ših surovin. Že dolgo časa imamo stalne težave v zvezi z dobavo. Tako se je že na zborih delavcev pokazalo, da je for-miranje Iastne papirnice neobhodno po-trebno.
Vendar se je pokazalo. da smo pre-vee optimistično pričakovali glcde ča-sovne realizacijc investicije. Nastopalc so težave v zvezi z uvozno opremo, kas-nitvijo gradbenih del in podražitev pr-votno začrtane vrednosti investicije. Vsc to je zahtcvalo podaljševanje rokov in dodatne odobritve sredstev za dokonča-nje investicije. Ob vseh teh težavah pa smo napravili bistveno napako, ker ni-smo dosledno obveščali delavcev o tem. kako investicija poteka. Zato smo imeli v celjskih TOZD nemalo težav, da smo Ijudem pojasnili objektivne vzroke kas-nitev in podražilcv. Vcndar so na koncu delavci videli, da je realizacija investi-cije nujno potrebna, ker je vezana na nadaljnjo investicijo AC papirja v TOZD kemija Celje ter nadalje graditve nove tiskarne.
Trenutno je med delavci čutiti zatlo-voljstvo, da bo končno stekla proizvod-nja papirja, da bo možno vračanje sred-stev TOZD Medvode, kar nam bo omo-gočilo pričetek oziroma nadaljevanje in-vesticije v AC papir.«
»Ne samo delovna zmaga, tudi zmaga v člo-veški in delovni solidarnosti, zmagi v mišlje-nju, da smo z združenimi silami in srcdstvi. pa čeprav z delnim odpovedovanjem napravili in dosegli več kot sicer.
Vedno večja poraba kvalitetnega papirja v celjskih TOZD so sprožila idejo o nujni pove-zavi s proizvajalci papirja in je tako prišlo do povezave s Tovarno celuloze Medvode, ki s svojo dolgoletno Iradicijo na področju celulo-ze garantira kvalitetne surovine za izdelavo papirja. Z združenimi sredstvi smo zgradili nov papirni stroj z ostalimi spremljajočitni ob-jekti.
Na podlagi predpogodbe, ki je bila podpi-sana 27. februarja 1973, smo izdelali tudi fi-nančno konstrukcijo. S tem v zvezi smo pri Jugobanki najeli kredit v višini 111,693.000 di-narjev po 11 % obrestni meri z odplačilno do-bo sedmih let. Najeli smo tudi ustrczna jam-stva za devizna posojila ter za dinarska jam-stva v višini 53,923.000 dinarjev, nadalje di-narsko jamstvo za 25 milijonov obratnih sred-stev ter za 27,223.000 dinarjev osnovnih sred-stev.
Celotna invcslicijska vrednost je v začetku znašala 330 milijonov dinarjev in je tned iz-gradnjo narasla na okoli 450 milijonov dinar-jev. Eden od faktorjev, ki je vplival na podra-žitev je bila odločitev, da smo v papirni stroj Ugradili napravo, ki proizvaja oplemcnitcn pa-pir, kot en del predvidene investicije v finali-zacijo v samokopirni papir.
Danes gledamo na realizacijo povezovanja kot prispevek v smislu ustvarjanja reproduk-cijskih celot, ker smo prek TOZD Celuloza Mcdvode šli v nadaljnjo povezavo do proizva-jalca osnovne surovine, to jc lesa v okviru SOZD gorenjski gozdovi, katerega letno potre-bujemo kar 125.000 kubičnih metrov.
Ocenjujem, da se glede na dislokacijo na-ših TOZD prek nove papirnice odpirajo mož-nosti za širše sodelovanje na medobčinski rav-ni, sa j že danes lahko ugotovim, da se prav s področja občine Siška gotova dela opravljajo v naši TOZD Grafike — tiska se prav glasilo Javna tribuna in želim, da bi to in bodoče razširjeno sodelovanje dalo vidne rezultate«.
Mario L. Vilhar