N a j v e 6 J i ilovenslri dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol leta..............v $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 NARODA List stovensidh delavcev v Ameriki- The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 7M TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 117. — ŠTEV. 117. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NEW YORK, FRIDAY, MAY 19, 1922. — PETEK, 19. MAJA, 1922. VOLUM E XXX. — LETNIK XXX. VELIKO RAZBURJENJE V CHICAGU i V CHICAGU JE BIL ZOPET ZA NETEN NOV POŽAR V NEKI APARTMENT Hlfil. 30J PROTI STAVBINSKI ORGANIZACIJI. POVELJE POLICIJSKEGA NAČELNIKA. 16,000.000 DOLARJEV ZAVAROVALNINE. Chicago, III.. D4- maj;«. — John skim organizacijam, ki so pričele Mi!lff ki j«' I'a.H" vozil inorilni ar- / bojem proti odločitvi Lanriisa, toinooi!, iz katerega sta bila ustre- raste vedno bolj in bolj. Odbor h n ' dvj; policista. je baje podal meeanov, ki razpolaga z velikimi ji r nanje. v katerem je rekel: denarnimi sredstvi, je najel sto po-Charles Daiulzavski, alias Fed- tcbriii policistov na svoje lastne ml in "Floater" Stanley sta m e * t ročke. ki bodo varovali nova poljani nsila naj ju odpeljem k neke- sfopja. katera se gradi. Nastavi-rmi novemu poslopju, kjer se je lo s<- bo še več sio takih posebnih delalo na temelju plačilne odlo- policistov. Deset tisoč delavcev iz , itve sodnika Landisa. Neki poli- stavbirske stroke se bo nato spra-cist ju je ustavil in Daudzavski vilo v Chicago in vsi bodo deležni j, ustrelil na policista. ko ga je pri svojem delu posebnega var-»dednji hotel preiskati. Nato smo stva. se odpeljali naprej. Občinska policija pa jim ne mo- Policija trdi. «la je ustrelil re nuditi takega varstva, ki bi se I»audzavski pozneje še nekega tikalo vsakega posameznika in niida)jnega policista, porotnika, vsled tega so najeli posebne poli-Nato >4» vsi trije pobegnili ter pu- ciste. Kljub temu pa je izdal poli-stili a' ton obit in Miller je pozne- eijski načelnik Fitzsimmons na jo prijavil svoj avtomobil kot svoje ljudi povelje v katerem se ukradenega. Policija domneva, je glasilo: .la n.- govori Millar, ki je v osam- — Ustrelite vsakega osumljerio-lji-ni celici, resnice in da si je naj- ira. ki se potika v bližini poslopij, brž izmislil imena. katera je na- katera se gradi na temelju odlo-v.' b i. Kljub temu pa išče poli- čitve sodnika Landisa. če se upi-cija dot i ena dva. ra zaslišanju ali aretaciji. Če i*i ii al; »vati je da se bo da-^beži tudi streljajte.-To je vojna, n. * zahtevalo od velike porote dvijrnenje « btžb proti štirim na-daljnim osebam v boju proti žarni zastopnik nie-wta Tligh. je rekel, da je prepričan da gre tudi v U-m slučaju za iifjan.se o*v»te od strani stavbin-skd organizacij f r«»t i odločitvi Ljittdi>a. .lavno ogorčenje i roti stavbin- K NEMIROM V CHICAGU. Slika nam kaže policiste na motor nih kolesih, ki so pripravljeni vse.k čas izpolniti povelja policijskega načelnika. KONFERENCA JE IMELA NEKOLIKO USPEHA DELEGATI NA GENOVSKI KO NFERENCI IZJAVLJAJO. DA JE BILO SICER VELIKO IZJA LOVLJENJE, DA PA JE STIK Z NEMČIJO IN RUSIJO UČIN IL MARSIKAJ DOBREGA. SE STANEK MED KOMUNISTI IN PRISTAŠI GOSPODARSKEGA SISTEMA. ADAM IN EVA V MODERNI OBLIKI Zakonski par hoče dokazati, da je mogoče živeti tudi brez blagrov civilizacije. NUNE ODVEDLE BOGATO STARKO. Potepuhi so jo pričeli ter bodo prosili za milost.. s>> prodno bo z njimi opravila polieija. Dobili jih Immiio, živo ali mrtve. Ohieago je treba zavarovati pred bombami in požigom. Meščanski odbor jo i z posloval ta $lf».000.000 zavarovalnine proti |M»žigii in uničenju. Dunaj, Avstrija, 18. maja. — Listi s i ► priobčili značilno povest i r. 1'z.horoda v karpatski Rusiji, ki predstavlja sedaj del Čehoslo-vaške. V vasi Minaj, v bližini l>horoda je živela neka stara vdova. |w> imenu Popanj, ki je. donela častitljivo starost štiri in osemdeset let ter postala že nekoliki otročja. Naenkrat pa je ta strra ženica izginila, ne da bi kdo vedel, kaj se je prav zaprav zgodilo 7. njo. Poliaija je k o nov no dodala, da so staro ženieo, ki je bila procej bogata, odvedli z avtomobilom dve ukrajinski nuni iz bližnjega samostana tor jo spravili k pravnemu zastopniku dotionega samostana. Tam se jo je pre>-govorilo, da je podpisala pdoku-ment. da je zapustila celo sv<^ premoežnje nunam, ki so s svoje strani obljubila, da bodo dale či-tati vsako leto po trideset maš za izvelioanje duše bogate starke. KOBILICE OGROŽAJO PRIDELEK V RUSIJI. Moskva. Rusija, 18. maja. — V Kavkazu, Raku in na Krimu je zaznamovati velikanske roje kobilic, ki bodo povzročile še večje uničenje kot je bilo ono, povzročeno lansko leto. To je resen udarec za upanja prebivalcev južne Rusije da bo letošnja letina n-godna. FRANCOZI IMAJO SVOJ LASTNI PETROLEJ. FRANCIJO JE TREBA SPRAVITI H PAMETI Ameriški finančnik pravi, da je položaj v Nemčiji kritičen. Francija naj popusti. Boston, Mass.. IS. maja. - Mr.f Washigton, D. C.. 1 \T nekem kabelskem maja. — in Mrs. Karo I A. Sutter se bosta v i V neKem KaoeisKem sporočilu. od civilizacije katero jo poslal znani ameriški Izlet v Jugoslavijo. Kdor hoče potovati v Jugoslavijo. naj si izbere parnik "Paris'*. Tz New Yorka odpluje kot izletniški parnik za Jugoslovane dne 14. junija. Jugoslovanom bodo na razpolago kabine z dvema, štiri mi ali kvečjem šestimi posteljami. Vožnja preko morja je samo šest do sedem dni. Deseti dan ste že lah ko v Ljubljani. Jugoslovanskim potnikom bo kompanija dala v Parizu brezplačen obed. Iz Pariza v Trst «e bodo odpeljali s posebnim vlakom. 3 pa mikom "Paris" odpotuje tudi vodja tiskar* ne "Glas Naroda", Mr. Ludvik Benedik. ti Pariz, Francija. 17. maja. Medtem, ko so celi svet kavsa za p trolejske pravice v Rusiji, j© pričela Francija ravnokar spoznavati. da ima precejšnjo zalogo petroleja v svojem lastnem ozemlju, če se jo bo razvilo na primeren način. Prospekt i ran je v bližini Clermont-Ferrand tekom preteklega leta je proizvedlo več kot ene tono surovega petroleja dobri? kakovosti. Na temelju teh prvotnih' uspe-ho\ s oje navrtalo nove vrelce v globino 2400 čevljev, ki produei-rajo več galor. surovega petroleja na dan. V preteklem tednu je postalo stalno uhajanje plina močnejše in vsled tega je tudi proizvajanje novih vrelcev poskočilo na ve? kot en .sod. Izvedenci so prepričani da bodo dobili stalno vretjo petroleja ki bo dovoljevalo trgovsko izkoriščanje vrelcev, če bodo zvrtali Se 900 čevljev ■rloVje. Geološko formacijo do-tičnega ozemlja se da ugodno pri merjati s pennsvlvanijskirai polji soboto poslovila dvajsetega stoletja ter so zakopala. oblečena le v obleko, katero-jej narava jx>darila človeku, v divjine države Maine, kjer hočeta za dobo šest ill tednov doprinesti dokaz da lahko ljudje še sedaj živo kot v paradižu, to je daleč proč od kulture ter pomočkov moderno civilizacije. Oba bosta planila v gozdove brez ozira 7'a vremenske razmere, brez obleke, živil o-rnžja ali ognja, kar najbrž pome-nje" toliko, da no bosta vzela s seboj niti ene užigalice. .Sutter jo star sedem in dvajset let in njegova žena tri in dvajset. Slednja je majhne postave ter ne dela utiša moi'ne genske, a je v resnici močna in utrjena kot njen mož. V to pustolovstvo so podaja z navdušenjem, katero je opaziti pri njenih tovarišieah le takrat, kadar jim je privedel parnik iz Pariza novo obleko aH kadar so prilizujejo svojim možem, da izprosijo od njih denar za nov spomladanski klobuk. Načrt, katerega sta scsflivila oba mlada človeka, vključuje mar sikateri riziko. kajti ozemlje, kater« si jo par izbral za svoj eksj>o- j riment, se nahaja v centralnem j distriktu severnega dela države' Maine tor jo tako divje kot. je bilo ob časih, ko so Indijanci z lokom in tomakavkom blodili po pragozdovih svoje domovine. Ozemlje je absolutno neobijudono ter še vedno polno divjih zveri. Za- j konski par Suttter pa je vajen živi jen a v gozdovih, ter ve, kako varovati se in preživljati, daleč proč od policije, mesarjev, pekov i r del i k a tesen-pro d ajal en. Ker so noči v Maine v tem letnem času še zelo mrzlo, si bosta morala preskrbeti hitro kako o-blcko, če nočeta zmrzniti, vendar pa izjavljajo, da znata napraviti dobro obleko iz notranje skorje gotovih dreves. Kar se tiče hrane, jim bo delalo to manj težav. VELIK POŽAR V RIMSKI BOLNICI V zgodovinski Santo Spirito bolnici v Rimu je izbruhnil požar, ki je zahteval dvajset žrtev. finančnik Vanderlip iz Genove konefrenči trgovskih zbornic Zdr. držav, je izjavil Vanderlip. da bo postal položaj v Nemčiji kritičen in da bo prišlo do velikih ljudskih uporov ki bodo posledica vedno naraščajočih cen živi jonskih potrebščin, če se ne bo Francijo potom primernega in odločnega državništva prisililo do tega. da '/avzame bolj pametno in razsodno stališče napram Nemčiji. Bankir je tudi navedel rosne bolezni, na katerih boleha Evropa: — Fantastično pretirane odškodninske zahteve; vojaški iz-dntki. ki morajo spraviti Iz rav-i'dežja vso državne proračune; meje, ki nasprotujejo vsem gospo Carskim in narodnostnim principom; vladni dolgovi ter gospodar ska izolacija Rusije. Vanderlip hvali stališ«"-**, katero je zavzel ameriški državni department ter pravi, da je bila konferenca v Oenovi klinika, kjer se j<» razkril » bolezni Evrope, a so iih ni ozdravilo. Rim, Italija. IS maja. — -Zgodaj danes zjutraj je izbruhnil usodepolen požar v zgodovinski bolnici Santo Spirito, eni najbolj [Rusiia in Evropa, opozarjajo na to. da se je poleg dogovora za Genova, Italija. IS. maja. — Na seji pobiega političnega komiteja konference, ki se bo vršila danes, in katere se bodo vdele-žili delegati vsh tukaj zastopanih narodov, se bo najbrž konečno <♦-dobrilo načrte za sestanek izvedencev, ki naj bi v Haagu razmišljali o ruskih problemih. Jutri se bo vršila plenarna seja konference in kmalu nato se bo konferenca najbrž odgodila. Podkomisija se je včeraj odločila za dvojne komisije v Haagu in po današnjem odobren ju se bo sporočilo načrt vladi Združenih držav, najbrž s pomejo pisma, v katerem se bo prosilo za ameriško sovdeležbo. Včeraj odobreni dostavki naj bi začasno pogodbo glede sp '^nega mirovnega sklepi raztegnili tudi na osem republik. ki so zvezane z Rusijo Nekateri delegati so se že pripravili na povratelč v svoje domače kraje. "Ljudje, ki so tukaj pričakovali velikih pridobitev, v kolikor prideta pri tem v pošte v OSEBNA VEST. V našem uredništvu s<> jo ztrla-si! rojak Mr. Walter Predovich, starih in slikovitih dobrodelnih naprav v Rimu. Polom tlaka je izoliral oddelek za kronične bolezni. Šestnajst trupelj se je že potegnilo iz gorečih razvalin do pol osme ure zjutra j. V napravi se je nahajalo približno pet tisoč bolnikov, ostarelih blaznih in otrok, ki so nastanjeni v bolnici kot. taki, uniobol-n;ei, sirotišnici in zavetišču za ostarele in bolehne. Požar je izbruhnil malo pred polnočjo v pralnici. Izprva je izgledalo kot da je neznaten, a se je hitro razširil na sosednje oddelke. kojili vsak je vseboval po trideset kroničnih bolnikov, katerih se je vseli polastila velika parčka Ki iki nesrečnih trpinov so se mešali med pokanje ognja, do-čim je postalo ozračje kmalu na sičeno z dimom. Bolniške strežnico in zdravniki so hitro spravili ljudi iz enega od-uolka in trem iz nadaljnjega oddelka se je posrečilo priplezati na varno. Požarna hramba iz bližine je prihitela na lioe mesta, a v trenutku prihoda požarne hrambe so električne 1 u«'-i ugasnile, kar je še in vršil se je prvi sestanek med pristaši komunizma ter onimi iro-spodarskega sistema, ki obstaja že dolgo časa v drugih deželah. Pripravilo se je pot za na daljne koristne konference evropskih narodov, mogoče s sodelovanjem merikaneev, vsled česar bi s«' tudi lahko pričelo ■/. gospodarsko rekonstrukcijo sveta, tako, da bi se moglo mednarodna sporna vpra sanja reševat i s pomočjo kongresov, ne pa topov. Papež Pij je baje radi pospešenega konca konference opustil svoj načrt, da pošlje v Genovo svojega državnega tajnika. Mon-signorja Pizzardo. da s>* pogaja glede papeževe spomenice, tikajoče se verske prostosti in drugih vprašanj. Vatikan se ho pogajal vsled tecra direktno z Rusijo. Washington, D.iC.. IS. maja. — Kol se je danes avtoritativno izjavilo. jo že Amerika oficijelno obvestila poslanika Childa. no-ofi?ijelnega opazovalca na Genovski konferenci, da je ameriška vlada pripravljena lotiti se vprašanja sovdeležbo pri izključno iro-snodarski konferenci jrlode ruskega položaja. Kakorhitro je državni! department izvedel v nedel jo, da se zavzema Prano i ja za novo konferenco v Ilaagu določilo tudi sestanke mednarodnih bankirjev v Parizu in Londonu ter smatralo tudi začasni dogovor glede nc-agresivne politike za značilen uspeh. R^izventega pa so tudi mne \ konferenco izključno ckonomske-nja, da pomen ja sestanek za sto p- j ^ „uleaja. je sporočil poslaniku pikov dva in tridesetih narodovi velik moralični uspeh, kar prod- J stavlja največje zop^tno združe-j nje narodov v zgodovini Evrooe. i I,osf'!,,,f'k s< iz Pueblo, Colo. Čitateljem našega Povečalo grozo položaja. Cliildu, da odobrava ameriška vlada to misel. V tem je iskati tudi bodo Zdr. Resnična narava evropskih problemov je baje stopila na dan i J rza ve t laagu. vdeležila konfereice v lista je predobro znan po svojih temelijitih člankih in opisih, po svoji uspešnosti v Iločevarjevi zadevi in delavnosti ob priliki povodnji v Pueblo. Colo. Vsak, ki je imel žnjim kak trgovski opravek. ga ceni kot moža-pošten jaka. Z njegovim posredovanjem so imeli naši rojaki izza zadnje jeseni marsikatero veselo urico. Vsem ga toplo priporočamo in mu želimo srečno potovanje po Ameriki. VOLITVE NA IRSKEM. Dublin, Irska, 18. maja. — Volitve v prosti irski državi se bodo vršile dne IG. junija ter jo upa- na lice mesta ter skušala pomiriti Ko so padli veliki leseni tramovi bolnice, je bilo čuti pokanje in udri se je strop ter pokopal pod seboj dvajset bolnikov. Vsak dohod je bil nemogoč. Karabinijerji, člani kraljeve straže, strežnice in zdravniki so vprizorili junaške napore, da rešijo nesrečneže. Pohiteli so skozi dim in ogenj ter spravili ven dvanajst bolnikov, ki pa so bili že vsi mrtvih, kajti zadušil jih je dim. Več rošilccv je bilo poškodovanih. Dva oddelka sta bila uničena, a požarni hrambi se je posrečilo rešiti ostala poslopja. Župan in prefekt sta pohitela Velika ugodnost. Z velikim brzoparnikom BERENGARIA (52,000 ton), bi odpluje 30. maja, bo zastopnik Cunard j)roge spremljal potnike do Ljubljane. Za varnost prtljage bo vse preskrbljeno. Iz New Vorks do Ljubljane samo 9 dni. Cena iz New Yorka do Ljubljane $110.00 in $5.00 vojnega davka. Prank Sakser State Bank. ker je dosti rib in divjačine, ka-;t; da ho zav]ajai liat0 v deželi | bf;lnike' kafcere se .le re«il0 in ki tero bosta lovila z pastmi in orož-j f0i]ji0 zaželjeni in-potrebni mir. | 80 ložali na tl^b predno se jem. katero bosta izdelala sama. JEKLARSKI MAGNATI PRI PREDSEDNIKU. NEMCI SE SELIJO V CENTRALNO AMERIKO. Washington, D. C., 18. maja, — Danes se bo vršil pri predsedniku Hardingu banket, katerega se bodo vdeležili lastniki dvajsetih jeklarskih podjetij. (Kako pa bi bilo. če bi enkrat predsednik povabil na večerjo par (Advertisement) uboSih P"; ki se ▼ ieMaT' jih je odvedlo v druge naprave. V kolikor je bilo mogoče ugotoviti je našlo smrt dvajset ljudi. __I Šestnajst t m pel j so že spravili iz San Salvador, IS. maja__V po- j razvalin. Štirje nadaljni bolniki .ročilih. ki so dospela semkaj iz so bili hudo poškodovani, Manuague se glasi, da se je neka- ko sto nemških in nizozemskih družin naselilo za stalno v poljedelskih kolonijah v Xicarairui. BABJA ZMAGA. Svojo zmago pri senatnih pri- ----i mamili volitvah v Pennsvlvani ji skih napravah ter dajo svojo živ- ; pripisuje Gifford Pinehot v glav- ljcnsko kri za par centov, katere ;im plačujejo ti magnaii?} nem ženskam, ki zanj. so se zavzele _ - IA DENARNA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI OZEMLJU IZPLAČILA ZASEDENEM m se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah. Včeraj so bile naše eene sledeče: Jugoslavija: Razpošilja na zjulnfo pošte in izplačuje 'Kr. postni <'ekovni ura0. — po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $30.—: i>o '1 (••■uta oosebno koristno pošiljati tja dolarje, ker se dobi v New Torku mnogokrat za dolar več kron ali dinarjev kot v Jugoslaviji, Denar nam je poslati najbolje -po Domestic Money Order ali pa New York Bank Draft. _ ^ FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. GLAS NAHODA. 19. MAJA 1922 "GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) in« Publish*« by Blmnio Publishing Company Iz Slovenije. Peter Zgaga JCA Corporation! FRANK SAKSER, Proaldart« LOUIS BENEDIK. Traaaurar Plača of Bualnaaa o« tha Corporation and Addraaaaa of Abova OffIcarai ■a Cortiandt Straat, Borough of Manhattan, Naw York City, N. Y. ••O"« Naroda** Izhaja vaakl dan Izvzemil nedelj In praznikov. Zm tilo leto vvija flat za Amarlko ,»„.. tft Zm Naw York xa c«o lato .. ta pol lata za celo lat« m pol iata .... f7.09 ...... I3.U Za z« poi lata ................. (•trt 1*4a ., ..... ....... $3.00 ........ $1.50 zm Inozamatvo 17.00 , . |3.go • LAS NARODA (Vola« ot th« People) laeue* K vary Day Except Sundaya and Molltfayfc Subscription Yearly •«.•0 Advertlaementa on Agreement. Doplal brer, podplaa in oeebnoetl ae ne prlobCuj6jo. Denar naj ae bU*0T0H pott ijatl po Money Order. Prt tprrmrmbl kraja naročnikov proalmo. da ae nam tudi preJAnJo biva MS«** nnmanl. da hltrrj« najdemo naalovnilca._ Q L A 8 NARODA Cortland* Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287* POLOŽAJ V CHICAGU. Y C'hu-ajru, ponosni prestol ici c<*iitraliiili držav, je izlirulinila državljanska, vojna. M« (l delodajalci in delavskimi organizacijami stav-I»i 11>k«• industrije je obstajal že dolgo časa spor, in ko-ih ."-no sta se dogovorili obe stranki, da predložita celo zadevo v razsojo znanemu sodniku Landisu, ki "rona"' si daj vso base-ball industrijo. Sodnik Landis je razsodil drugače kot so pričakovali delavci ali vsaj, kot so pričakovali voditelji organizacij, spadajočih v stavbinsko stroko. Delodajalci, opirajoč se na odločitev sodnika Landi-sa, so pričeli z grajenjem poslopij, a organizacije so bile proti odločitvi sodnika Landisa ter skušaie, —vsaj kot se glasi, — ovirati dela. Delavske organizacije, ki so izjavile, da se bodo pokorile odločitvi sodnika Landisa, so napravile veliko napako, ko so se na ta način obvezale. Nikakor pa niso imele prav, ko so prekršile dano obljubo ter nasprotovale odločitvi, prav kot niso imeli prav premogarski baroni, ki se niso hoteli pred prvini prilom pogajati z delavci glede novih plačilnih lestvic. V < 'hicagu sla bila umorjena, ustrejena dva policista, i i1 podtaknen je bil ogenj v več poslopjih. Oblasti pravijo, «!;t -o to nasil je izvršili plačani in najeti tolovaji organi-. -ij stavbinskih delavcev. Koliko je resnice na tem, bo pokazala bodočnost. Mi hoeeino govoriti o neki povsem drugi stvari. l\i> so premogarski baroni snedli svojo besedo ter se ni .o h«»teli pogajati s svojimi parami, s čemur so izsilili i Ur nli stavke, ki je pahnila v nesrečo in bedo toliko pre-!nkili družin, niso vstale krajevne, okrajne, državne m /ve/i.....blast i ier rekle ])remogarskim baronom-miljo- ua r jem: \i morate držali svojo besedo ter se pogajati z delavci. Ko pa niso bili voditelji stavbinskih organizacij za-dovohjni z tikazom sodnika Landisa in ko je prišlo vsled tega do izgredov, je takozvani meščanski odbor v Chi-eat: ii tako j spravil skupaj. milijone, namenjene za boj proti organiziranim delavcem. Napovedalo se je taktično državljansko vojno, in Vlak je povozil dva moška. Kakor poročajo iz Maribora, je na meji pri Št. 11 ju osebni vlak povozil dva moška, Id .sta šla ob progi. Eden je obležal mrtev, drugi pa je bil smrt 11 onevaarno poškodovan. Sadi se, da sta bila t<> dva tihotapca, ki sta ob progi poskušala priti preko meje. Pri mrtvecu so našli papirjč, glaseče se na ime Alojzij Danjko. Zagonetno obolenje. V hotelu "Zamorec" v Mariboru je nenadoipa obolela Anto- riši in Sokoli. Bela Krajina, vsa Dolenjska je jnihitela v tisočih, da s proslavo Kromarjevega spomina po veliva idejo, katere mučeni k je bil 011. Bil je tako nepopisno lep dan, kakršnih Črnomelj še ni videl. Ljubljana in Črnomelj, dežela m mesto, sta se priklonila duhu pokojnega Kromarja. Žalni sprevod je postal manifestacija narodne misli, zakaj iz krvi 11111-e en i kov se dviga vstajenje. Xi bila zaman prelita Kromarjeva kri, ker padLa je v srca rodoljubov ter vžgala plamen ljubezni di> nija Bajt. soproga ljubljanskega I liaroda. do domovine! In dosežen trgovca s evetlieaami. Poklicani zdravnik je odredil, da se prepelje god istimi znaki tudi njen soprog, ki se je bil iz Maribora vrnil v Ljubljano. Zagonetni slučaj doslej še ni pojasnjen. Poštni uiad v Žireh okraden. Poštnemu uradu v Žrreh je bilo te dni ukradenih 58 kg telefonske žiee v vrednosti 10.400 K_ Ker lat žice ni mogel spraviti na varno, jo je pri Dobračevi vrgel proč, kjer so jo našli in vrnili poštnemu uradu. Iz Ptuja se pritožujejo, da na tamkajšnji javni bolnici že 3 mesece ni voditelja kirurgične-ga oddulka.a Edini zdravnik bol-nice dr. Vrečko, ki je obenem o-1: raj ni zdravnik, je internist in vrhutega silno preobloženi. liolni-ca ne more sprejemati nobenih ki-rurtr Lenih slučajev iti prebivalstvo trpi vsled tega ogromno škodo. r Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla trgovec pod Trančo Anton Leutgeb in go-spica Marija Kalan. bivša lastniea nožarske tvrdke Hoffman. Nekaj, česar še nikoli ni bilo. V nedeljo dne 23. aprila se je pripetil ob priliki blagoslovi jen ja veržejskega mostu razveseljiv in pomemben dogodek, ko se je pri pontifikalni sv. maši, ki jo je daroval proešt dr. Tomazic, pel prvič v zgodovini evangelij v slovenskem jeziku. Slovesen pogreb narodnega muce-nika Kromarja. Xa slovesen način se je poslovila djie 22. in 2'i. aprila Slovenija od svojega narodnega inučenika Kromarja. Na deseti is«»če ljudi je izkazal o Kromarju svojo 'posied-11 jo čast — narod se je poklonil je bil triurni' narodne misli, ko sta v bratskem za grl ja ju Hrvat in Slovenec izrekla isto očitno spoved: "Vse za narod, vse za domo vino! * SlaVa njegovemu spominu! Razstrelba v kamniški smodniš-nici. Dne 18. aprila zvečer ob pol !>. uri se je na smodnišniei v Kamniku vnel oddelek za sušenje .smodnika, kateri je stal v severnem delu smodnišniee ter je ves zgorel. U»enj je nastal na ta način. da se je vsled segrevanja vnela neka zmes, ki je povzročila, da so se vneli v tem objektu nahajajoči se trije sodi smodnika, vsled cesar je bila takšna eksplozija, da so pO bližnjih hišah v Spod. Stranjah popokale vse šipe in je goreče t ramo v je eksplodirane stavbe letelo po zraku, kar je povzročilo strah, da se vžge kakih ]00 n. pioč ležeče skladišče za smodnik, v katerem se je nahajalo pol vagona črnega smodnika in katerega eksplozija bi bila brez dvoma v mestu povzročila mnogo škode Človeških žrtev ni bilo, ker slu joči delavci pravopisno li. da gori neka zmes, ter so š« preje utekli iz prostorov, predli« •se je upalil smodnik v sodčkih Sreča v nesreči je b la to, da s-teden preje iz te sušilnice odvzel večjo množino smodnika. V t a kil slučajih se pokaže, k;:ko ne^pa inetno je bilo, da je uprava t» smodnišniee dala posekati lepi negovane in zaraščene go/de, ka teri so ločili objekte enega o< drugega ter tako zabranjevali go lečim ogorkom padati na razm ' bjel ožari in nove raz strelbe. Okoličani, predvsem p; i Irabničani so bili v nevarnosti kdaj jih prah aru a žive pokoplje so po-opazi ua veliko Pogorela je soboto hiša France! u duhu mučenika. S Suhega byjer- Trohi na liabnem polju. Pohištvi ja, onega žalostnega spomenika avstrijske tiradiije, s«- je pomikal v soboto 22. aprila popoldne veličasten spreviKi pro4i ljubljanskemu glavnemu kolodvoru. Z vsemi častmi je pokopal narod ostanke onega moža, ki je dal svoje življenje, ker je jasno povedal to. ::ve/.Tie oblasti se'niti ne ganejo, dočim so odhajali vlak 'kar so mislili vsi rodoljubi: 'Prav ima Srbija, da se brani!' Najvišji predstavniki države in najpreprostejši državljani, mlado in staro, vse, kar čuti plemenitost i:i patriotizem, se je zbralo ta dan k veličastni manifestaciji. Drugi dan pa so se poslovili od Kromarja v Črnomlju njegovi stanovski tova- ;:a vlakom v West Virginijo, polni zveznega vojaštva, ko o hoteli tamošnji premoga rji zavarovati svoje družine pred nasiljen najetih banditov in lopovov premogarskili baronov. V tem tiči razlika, katero smo hoteli omeniti. Kakorhitro zagreši kaka delavska organizacija nekaj nepostavnega, so njeni ljudje izpostavljeni smrti na prvi pogled. Kakorhitro zagreši kaka delavska organizacija nekaj nepostavnega, so njeni ljudi izpostavljeni smrti na prvi ]»ogled. Kakorhtiro pa zlomijo in snejo industrijalni baroni . . _ v «»|o besedo, pa imajo na svoji strani moč države, da jili|!'>stno ^ sporočati kaj takega kaditi pred upravičenim srdom delavcev. r moram .iaz ravno v tem do- 'I'- je nauk. katerega črpamo iz sedanjih dogodkov TukV je 5ht stavJko k,azit 5 fhieagu. naših rojakov. Ker spadajo k raz- -Mi ne odobravamo nasilja, katero izvrže delavci v obrambo svojih pravic in svojega obstoja. Ne v veliko manjši meri pa moremo odobravati nasilja Kat, ra se izvršuje v imenu pravice in postave. Taka na-«» na dnevnem redu proti malo •m. katera zagreši delavstvo. in orodje je rešil. Zavarovan jt !>il nizko. Kili so žalostni prazniki jf iXtS^««- Imenovanje v državni službi. Kmetijski svetnik Viljem liohr-n i an je imenovan za kmetijskega svetnika -'5. .stopnje v ('». činovnein razredu pri {»okrajinski upravi \ lijubljaaii, kmetijski nadzorni!-France Trampu/ pa za kne-tijske ga svetnika (J. stopnje fi. Činovne ua razreda pri kmet. oddelku po krajinske uprave v Ljubljani. Odtegovanje davka pri mezdah ustavljeno. Veliko razburjenje je nastal« med delavstvem, posebno med ru treba v vrste organiziranih ru-|darji, ko je začeila ]>remogokojma darjev in voditi skupni boj do na-j družba v Trbovljah odtegovati še zmage. 1 delavstvu velike svote za plačil« Naj omenim, da doseilaj nima-[osebne dohodnine. Davčni pred-mo preveč stavkokazov. Kaj ža-'pisi so nalagali delodajalca odgo- sil številnim izzvanim D opis Iti« do leno Claridge, Pa. "*e nihče ogljcsiti \/. na-naj ja/ »ipr^ročim. m tukaj g?TH»crarji pridn« ol>de-Iiljeino svoje vrtove, da bomo imeli zadosti zelenjava čez celo y>o-b't je. Prav prijetne počitnice hna-mo. ker **mo si jih napravili sa:i>i in v z organiziranimi rudarji prv»ti fz'korii'evaJeem. ►rej. da ni odgovarjalo vsiikda-njirn potrvlw-'inain. MisJiili s«» si: Tako 2 do dni v t^dnu naj delajo. ko pa pride tisti čas za novo plaf-ilno lestvico, l>omo lahko tako napravili kakor Ttaljan z medvedom. Xajprvo Italjan pobere cente v klobuk, 7>otem pa napove medvedu ples in medved zaplete. Tako so mislili napraviti z nami premogarski baroni. Tonsko leto avgusta so nam odvzeli toliko od naše plače, da je bilo za premišljevati. kako naj človek shaja s voruost za plačilo osebne dohod nine z v.senii postranskimi davki. Odtegljali bi znašali občutne svote 4000 do 6000 kron. Razburje nje delavstva je bilo torej razumljivo. Proti temu načinu izterjat-ve davkov pri najrevnejših so se dvignili tako delavci kot delodajalci. Kakor poroča Samostojna strokovna delavska unija": ki ,v intervenirala v zadevi pri finančnem delegatu, je že izdan nalog davčnim uradom, da se izterjeva- Magnnti so namdnli toliko dela t i. tak o nizko mezdo. Rtopiti je bilo ličnim slovenskim društvam, se bo p'*stopalo ž njimi po pravilih. Morebiti se jim je obljubilo kaki prezent, da so šli opravljat tako nesramno delo. Kadar bo stavka končana, bomo videli, kakšen pogled I h.d o imeli. Mehikanski klobuk bo imel premajhne okraje, da bi jim zakril čela. Xajbolja bo ribniška rehta. Drugikrat, ko sejnje odtegljajev takoj ustavi, še oglasim, bom navedel im«na vseli petih slovenskih stavkoflom-cev. ako jih ne bo že kateri drugi ]x»prej. Opozarjam rojake, naj pazijo pred agenti v netlanjem času. da se ne bo tako priirodilo. da bi v "nem kraju pristopil v rini jo. intern pa šel v drugi kraj opravljat umazano delo. Slišal sem, da so družbe razposlale agente, da privedejo stavkolomee. Torej varujte «»e pred sJpdkimi besedami! II koncu dopisa pozdravljam štrajkujoče premogarje in kličem: Stojmo solidarni do polne naše zmasre! Na zdar! Josip Hren. Pretep v pivovarniški kantini. Ignacij (ijura. delavec v pivovarni 1'nion v lijubljani. je z ne-k<» družbo p< pival v pivovarniški kantini. V pijanosti -so se kmalu spore kli in končno tudi st^pli. < i jura je dobil pri tej priliki fako močno po glavi, da je moral iskati pomoči v bolnišnici. Izprememba pri mariborski policiji. Poveljstvo varnostne straže je pievzel rev i mi nadzornik Fran F nž«ar. dosedanji poveljnik re vimi nadzornik Anton Najdič pa je natopil bolezenski dopust. -Jutri se b<» oženil moj prijatelj Hlač i. Moje iskrene, prisrčne čestitke. In trm čestitkam za ocvi-rek dober . vet : Dragi prijatelj. , za hlače se boj! • * • Kako je tam doli pri nas .. < >d Triglava do Soluna sama buna. Od solin do Kobarida nič ni prida. V Ljubljani, slavnozmni. je nemir. V belem Zagrebu so vrani. v jielemgradu bo pa j ir . . . ' • * Pa pravij« in pra' *te. da ju-geslovanski pe.«!::nei ničesar ne delajo. () saj ni res. saj temu ni tako. Kljub temu jih ima pa jako na piki veliki srbski vojevod Pašič. Xepi-estano jim očita brezdelje, ali kot se bolj po domače pravi — lenobo. Zadnjič je vstal v obrambo svojih tovarišev poslanec ter takole izvajal: — Volile I so me poslali v Bel-crrad ter mi naročili naj delujem za kmetijsko reformo, za agrarno vprašanje, r.a zdrave podlage in v.a javno moralo. Vse to sem o-P'-avljal vestno in točno. — Kako? — so ira vprašali — ko v;is vendar nikdar ni bilo v skupščini. On je neprestano zatrjeval: V t''iii oziru sem več napravil kot vsi drugi. Posebno pa, kar se tiče javne morale. — Kako vendar? — Tekom zadnjega zasedanja i;:rodne skupščine sem jaz zase- 3iujnsinuartiiUa Ustanovljena 1, IS38 iKatiiL dlrftuitta Inkoruorirara 1. 1900 1 GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glafil PredsednlK: RUDOLF PEHUAN, »3?> 18{Uh St., a Podpredsednik: LOU 18 FALAN^, Rji 10« Pear! Am, O. rtjnlk JOSEPH PISHV:-:R. Kly. «l*»rajiitk: GEO. BiiOCIPH, Elj, Mlini. HJa-ajnik smrtuLi: JUU N ilUVKKN. N. '2nd W. Duluth, Mlnm. Trhoral s4r»ra.n Ave.. Seattle, Wash, b RANK ZORICH. 8217 St. Clair Ave., Cleveland. O Vdruievalnl odbor: VALENTIN PIRC, B1& Meadow Ave., Rookdale. Jollet. I1L »»AULINE ERMENC, 638 — 3rd Street, La Salle. I1L JOSIP STK2LE, 404 E. Moia Avenue, P-ieblo. Colo. ANTON CELARC 70« Market Street. Wankeffan. I1L —»—r- Jednotlno aratLao /rlusllo: "Glaa Naroda ". r i -i Vse itvarl tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poMlJa-tro naj pe pošiljajo x:a trlav epa tajnika. Vw pritožbe naj se poAllja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za »prejem novih Članov In bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Kacoilfika Je-'nota se priporoča vsem Jugoslovanom ■a obilen pristop. Kdor fteii i>ostati C'an te organizacije, naj se zglaal tajnika bljif^ega drn£tva J. sj., F. i Za ustanovitev novih društev ■e pa obrnite na tajnika. Nove drufitvo se lahko vstanovl ■ 8 člani ad članicami. Ameriški duh na visokem morju. Stric Sam v potniški službi. Paro-bro^dna črta, ki je v njegovi služ-i bi prevaža največje število članov tuierodne družine. dal nizko polico v tihem kotičku. J Evropejci, posebno pa iz onih Polovico svojih d i jet sem dal j k>r je bila izseljeniška port ir ju, da me je pustil tam. j ,.vota "pi.(Mi „„.seei dosežena. To je velika žrtev za narod. Tn j , .ik;ij0 y mr7.lično nestrpnost jo d mira žrtev je bilo trpljenje, ki j je poslediea slabe r<.l>e. katero , t.:ora človek v .Tnirosla vi ji zavži-ti. In vprašate me. kaj sem stor:l pc;:vomočna nova prisel.iniška postava. ki znova odpre vrata v novi svet onim. katere navdaja za javno moralo ? Le pomislite.. tpj, (|e]u tci. so prs.pojeni s trd kaj bi bilo. če bi svoj fw.se! kar 1I;, Voljo. lioteč si prilastiti demo-tako v zbornici opravljal . . . j kr.-.tične naprave Amerike. o nekaterih evro]>skib »Tugoslaviji je vsepolno vo-:dr>.avah donar malo vrefb'n. v j;.kov prot iboljševiškeoš 1 iajo svojcem karte v domovino, najbolj ugaja najnovejša par«»brodna družba. b> je I'nited Saltes Fines, katero Icon trolira vlada. Xdrnzonih držav. Fnited Stat.-s Lines, katerih iilav ni urad je 1."» P.roadwav in ki imajo urade in atrenture v vsakem mestu Združenih držav. y>o roeajo. da so vkn jižili že velikansko število vnaprej plačanih vo žen j. To so dogaja iz praktičnih in dii^cslovnih razlogov. — United States L:ne> so ustanovile popolnima nov sistem zm potnike tretjega razreda, ki potujejo med Xew Vorkoin. ('herhourgom. Biv4-menom in (idanskom na njihovih razkošnih parnikih. Potniki, ki potujejo s parniki Fnited States Lines, potujejo v čednih, čistih i:i udobuiii kabinah. Imajo tako udobnost in postrežbo kot so jo mili prej samo kabinski potniki. 'l"o dejstvo i.- postalo splošno znano in vsledtejra so postajali parniki Fnited States Lines vedno bolj in bolj popularni. Vsled te-ga so ni čuditi, da oni, ki hočejo dobit.iNein svoje ljudi, kupijo karto za parnik Fnited States Lines, kateri odpluje i r. T»remcna in Odanska. Se bolj važen in zanimiv razlog je pa ljubezen, pripadnost in zarodu ill A merikaneev ameriškega. To čustvovanje se tiče tudi Fnited Spif«-s Lines, ki so pod zaščito ameriške zastave. \iln*e bolj ne ceni in ne občuduje ameriških naprav kot ino-zi-mec. ki hoče dokarati pri vsaki nudeni mu priliki svoje odobravanje velikih liaredb. katerih se je tudi on udeležil. Tujerodei z navdušenjem ]MMlj»irajo vssiko amei-:ško napravo vsled tega tudi I'nited Slates L nos kajti olji zaupajo v Ameriko, ameriško pravičnost in ameriški duli. ki teri olji na plemenitem principu bratske ljubezni ter enakosti vseli. Francosko zna. Ali razuuudc !*r::neo.sko'.' Da. čo sam govorim!'' NOVE SLOV. "JUGOSLAVIA" PIANO-ROLE 7 PESMI Z BESEDAMI. 3 POLKE, 3 VALČKE, 3 KOHAČNI^S itd. PIŠITE TAKOJ TO CENIK, KATEREGA DOBITE uDINO PRI: N A v INŠEK-POTOK A R 331 GREEVE ST. CONEMAUGH, PA. ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar? PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM B0 POVEDAL TO V NAP^UI Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izaajc rTojih dohodkov, brez ozira ra to kako *ra.li so, ali kako občutni so odbitki na istih. Ako sme tora] dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno po-stavko naših izd&Lkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dvigovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno. DAJTE NAM PRILIKO RAZLOŽII1 VAM NAČIN, KI BI BIL NAJBOLJ PRIMEREN VAŠIM POTREBAM. N Glavno zastopstvo Jadranske Banke FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street — — New York, y. Y. / p GLAS NARODA, 19. MAJA 1922 . f /" m Dr Ivan Tavčar: V I SOŠKA KRONIKA. * - • l • 1 F 1 1695. * | • fr i * ZiJ. „ r Slavnost v Veržeju. Narodni praznk je bila nedelja!imenu Muropoljeev je pozdravil 2-J. aprila za Prek mu rje in Mur- goste Rajko iz (vena. načelnik »ko polje, kajti ta dan se je ures- okrajnega zastopa v Ljutomeru, ničila davna želja prebivalstva, Zahvalil se mu je minister Pueelj. da sta se namreč obe pokrajini j V imenu gasilcev je govoril Ja- snio metali, dokler ni hudič vzel | vasi, ki so jo imenovali Jenikov. v.s^ga, kar smo bili naplenili v Mošnja je odtedaj s plenom In ro- . zvezal i z lepim mostom. Dasi kri-'čeča gospoda>rska potreba, so vendar Madžari z vso silo nastopali poni postajala težja in težja, in proti premostitvi Mure. Na vsak so odšli nato gostje čez mo^t na obilokrat mi je ožulila kožo, ko ? ^ "T^??' kjer »o jih ,,ri- siiK. se v skoku podili nad cesar- TT*}1. Prek,liur.cl ^"■poljcejcakovirli ^po«laiici Prekmurja. sj_e jin da bi na ta način vstala v njih K«»t prvi je pozdravil župan iz zavest, da niso osamljeni, temveč Dekležovja Mesaric. Lepo in i>o- *Pa tudi Tortensona sva se z Lu- imajo preko Mure dobre in zanes-'gumno je govorila za njim mala kezem nasitila. Prestopila sva v ]j",ve brate. Naj tudi propade'Kuhar iz Zahove. Vsem se je zavrete Bamera, ki tudi m bil dosti jvekmurjc gozdarsko, samo da!hvalil minister Pueelj. Iloteli so prida. Zatorej sva jo prav kmalu izvrži n^žarizacija Prekinur-liujei da bi bila reka Mura jez. ki od njega od k uril a ter se zopet ja? je geslo Madiarov iu zaJ11:lj bi loC;|a Pl.ekmurje (k1 slove. vUmjala pri cesarskih, kjer je bi- radi tega se ni smela Mura iu-e.lllije. Toda ne ^ temve£. vez ,K>dl ,o manj strapaca m vee menaže. 111)>sliti I reka Mura! In da bo to doseženo. Prej sva se vofkovala za svetij Toda izvršil se je preobrat in'se je zgradil veržejski most evangel,3, sedaj zopet za sveto \s]avui "Magvarorszag" se je zva polju in kar smo bili naropali po sdiščih. Da, divje življenje smo živeli! In to življenje mi sedi sedaj na tilniku, da težko umiram! Verjemi mi, da težko umriam! Nekoliko se je oddehnil. izpil nekaj vode, potem pa je zopet nadaljeval: — Ko so bili zabodli gospoda Wallensteina. smo prišli pod grofa G al lasa. Ta kapitan je rail pil in ni skrbel, da bi bilo kaj v skladiščih. Zatorej smo večkrat trpeli lakot, tako da sva se ga z Lu-kcžein naveličala in da sva v tihi noči odrinila k Švedom. Tam je ti daj zapovedoval vojvod Bernard. ki se je imenoval po nekem nemškem mestu, katerega ime mi je ušlo. Bil je hudič v. človeški podobi, a vem. da ni veroval ne v hudiča, še manj v Boga. Podil nas je od batalje do batalje; ena j«' bila eedne.iša od druge. Dobro MiiT. živeli. Vsakemu, najsi je bil papist, najsi je bil protestant, smo vzeli zadnji vinar. R^s, bili so časi, katerih se jezdec rad spominja ! Od Bernarda smo prestopili I od Torstensona. ki je vselej vedi 1 sovražnika zgrabiti na pravem mestu. Pa je bil hud gospodar, ki 1<* je za najmanjšo reč izročil pro- f'.su. da si v hipu stal na lestvi. ... - ----— — pod vislicami in da so ti sapo vze_ | ^d.lerjem za jahali, ko smo hteva niti visoka svota. Toda bilo dil da se p.se za Jošta Schwarz-'rc je Jugoslavija takoj spi,znala koblerja in da je doma .z Evrls-\vr i]iX nemud(>llia im deio za houna. nekje tam, kpr leži mesto zgradbo mostu. Toda nastajati so Passau. Govoril je. da je oženjen težkoče za težkočami. Spri- in da je pust.l v domači vasi ženo Oo naraščajoče gradinje so se *>re-m otroka, hotec s, pridobiti v koraeili proračunjoiii stroški za vojski kaj denarja. Ni pil. ni lg- zgradbo mostu in delo je moralo ral. m gotovo je tudi on nosil pod počivati. Tedaj so se oprijeli deda kn-asom težko mošnjo. B.l je čin- dovolitev potrebnih kreddtov vek stare,« od naju. sam zase in Samostojne kmetijske stranke za manj odkritosrčen, da ti m rad Avenijo. Kot pni je potrkal na poredni oko v oko; 'dveri ministra za javna dela Vu- Pn Daehauu na Svabskem smo kičeviča poslanw Drofenik. Mini-navsezadn.ie zopet enkrat Švede *ter je takoj spoznal, da je dogra-potolkli. Z Lukežem in Sehwarz- ditev mostu, nujna in da se li prej. kaknr si mislil. Vse to ni ugajalo ne meni, ne Lukežu. — I ri Jenikovem na Pemskem smo premlat ili eesarske iu jih na ti-S'Hv-e položili v travo. Midva z Lu-ke/em sva imela srečo, da sva dobila v pest cesarskega generala. Se danes dobro vem, da mu je b:lo ime Ilatzfeld. Da sva mu izkazal« pardon. je nama moral jk>-1-žiti sto težkih zlatov, katere sva pošteno delila. Odtedaj se pričenja moja nesreča ! V ta rumeni denar sem se zagledal in polastila se me je lakomnost. Teh petdeset rumenjakov sem spravil v usnjato mošnjo podili sovražnika, v njegovo ba- Jt. tedaj ravno v dobi neusmilje-gažo; Tam smo uplenili vojno bla- nega zmanjševania proračuna lu jrajno. katero smo s težavo pri- zategadelj, kie vzeti potreben dele.i 1 i tovarišem. Vendar se nam nar! Pritisni je posrečilo, da smo jo spravili,ministra, ki načeloma ui bil nana varno in da smo jo zakopali v sproten, toda je izjavil, da nima zemljo. Ravno ko smo bili z delom denarja in da bi moral potem u-o-pr. kraju, je sprožil neki Sved. ki eliti enakim željam prebivalstva je ležal ranjen pod polomljenim j tudi v drugih pokrajinah. Toda vozom, svoj samokres na nas ter poslanci Sam. kmet. stranke niso (Nadaljevanje.) VII. ? ' ~ . Drugo jutro je bil oee mirnejši. Njegova govorica j« pričala, da mu je nekaj pomirilo razburjeno notranjost. Ko sem pristopil k njemu, mi je ukazal sesti, in tak »j sem vedel, da mi hoče nekaj povedati, česar mi do takrat še ni bil povedal. Res je pričel govoriti in dolgo je govoril: - Ta iz Loke me je potolažil. Pov«-lal mi je, da mi še ni obupati iifl večnostjo. Kar pa mi je n:.'o/< no, to se mora zgoditi, ker bi s'cer ne postal deležen usmiljenja. katerega sem silno potreben Kar ti bom naložil, izpolni. Izidor, če hočeš pomagati očetu, ki se prav kmalu selil s sveta! Zapriseči me je hotel, da izpolnim njegovo voljo; zahteval pa j*, da naj prisežem pri svetem csvangeliju.* Pripravljen sem bil priseči, a priseči sem hotel le pri Bogu in božji porodnici Mariji. S st.irim možem, ki mi je bil oče in ki je umiral, sem se prepiral. Naposled sem odnehal v toliko, da sem prisegel pri Bogu, pri Materi božji in pri svetem cva«*reli- Ta fiopustljivost je bila velika pregreha, in komaj upam. da mi bo pri >-a;lnj; sodbi odpuščena! Nalo je oče nadaljeval tako-le: -- I );i \ «>e veš in da ti ne lio tr>ba ni.'-esar ugibati, ti bom po-vedal to-le: Sramoval se bos svojega očeta, a kar se je zgodilo, se ji* /godilo, in Valentin Trubar mi jf naložil, da ti moram odkriti 1 >a bom težko umrl, bi ti i-• pa/il. in naj sem ti prikrival ■ hudobno življerve ali ne. , nI Valentin je ukazal — to-rej poslušaj1. Na svet sem prišel nekje v Poljanski dol i ii i; kraja ti ni treba vedeti. Ali Min imel zakonskega očrta, ne veni; poznal ga nisem. Kolikor se spominjam, sem živel pri materi, ki je služila v gradu na Brdu pri gosp#- Doroteji Su-znni. Kar se spominjam, sva bila v. materjo v evangeljski cerkvi, k« r je bilo na Brdu zbirališče na j|M.bo/nc jših služabnikov sv^-evangelija. Ti so nam oznanjava I i čisto hožio besedo ter nam kazali pravo pot do nebes. Ko sem bil star dvanajst- let, je zatikazala ljubljanska gos]K>s-ka gospe Doroteji Suzani, da mora / Brda. Mater in mene je vzela s sabo ter se naselila v nem Škfm mestu, ki se mu pravi — Nuernberg. Tam sem se v svetem evangeliju še bolj utrdil, ali žalosten sem, da pozne je nisem živel po njem. V dvajsetem letu moje starosti j«- gospa Doroteja Suzana umrla. Kmalu za njo je umrla I tudi moja mati, tako da »cm hi! sam na .svetu. Potem sem se klati! okrog in ve seznanil z mnogimi malopridneži. Ko se je Šved vtek-n.l v nemško vojno in ko je gospod Walbnstein klical ljudi ]>od svojo zastavo, srni s- oglasil pri cesarskih. Silno mlad sem bil že v batalji pri Luetzonu. kjer Je padel švHski kralj in naš gen*- , ml Pappenheim. Nato pa sem vi- inIi«de talijanske generael-,talija je velika iu ljubi svinjarije. P°"zdravMa'o tako divno 'pomladno jiral po Nem " i ji okrog tor sp uile-j j** p"bajajo eden za drugim in Obupan gre raje in ponuja Leo- -^bice, da je bilo vse prepričano, leževal bitk, ki so bile r«l> lepe. | pripovedujejo olnlinst.vu, kako pardija in Foseola. a ljudje mu od-»astala tudi za obmursko i mojem oddelku je služil tu- -i»m pri srcu. In na dnu je ve- govarjajo: ''Dajte Castia in Are- Prebivalstvo vesela pomlatina!" Detedaj je knjigar imel I se pričele sveča- ga kažejo. (priliko videti samo morano anar- ,,ositb ko so se pripeljali iz Ormo- Lani j<» izšel zanimiv laški ro hi jo go pa pride v .Jakin. pa se zastopniki osrednje vlade in ni man, ki nam v .svetli luči kaže upozna tudi s politično anarhijo. Pokrajinske uprave, minist nez Stuhec. načelnik gasilne zveze za ljutomerski okraj. Skozi špalir gasilcev in Orlov ^Novo poslopje za ministrsko pred-'našo domačo tvrdko Frank Sakser sedstvo. State Bank, o kateri sem se pre- Kakor poročajo iz Beograda, je1>ri0a1' da ^ to IiaJbolj postrež-m in Istrski predsednik doibil v »po ljlva tvl"dka za ruJake- v razumu z ministrom za javna de- vsak"m UZ11"U SCIU bl1 »^boljše lu pooblastilo, da sme najeti po- P***™™ z kar letnik po- A t- -,- n. , . . Itrebuje za potovanje. Zaradi tega sojilo 15 mujonov Dm, ki .naj se - - . . ,, J priporociun to tvrdko porabi za zgradbo poslopja za mi 4 n is t rsk o p red sedst vo vsakemu rojaku, ki želi potovati v stari kraj, da se nanjo obrne in uvidel bo, da bo z vsem postrežen v svojo največjo zadovoljnost. Pozdravljam vse Slovence v Widen. Predjio se podamo na parnik \'a.. posebno Franka Turšie, "President Wilson", pozdravlja-'-Tohna Pongarc ter Hrvate, kakor ino še enkrat mojo mater, bratejSama Kostadinovič, moje kume POZDRAVI IZ NEW YORKA. katoliško stvar. Ne s posebno src- jTvr^^Z^TT ~ ^ TT"' , l>ozdravuih čo. Kjer smo trčili na Švede so p PIah" • ^ Pitalo rJh so odsh odlični gostje na sre- nas naklestili. in tu in tam smo "».stavni d^l Jugo-jdo mostu, kjer je bil postavljen izgubili generale in topove. U^f ^ V* ** ^ tud^oltar. YtKtPin^n cas da se izpolni davna zelja pre-( Besedo je ]K,vzel pokrajinski Ju^r^^: ^c^.rr^r,iamcst,,ik iiribar r.1,1 kratki re- 1. _____T , \tiiKo ipoinMK) mostu preko Mu- nuniscenci na madžarske nti-ye in sestro v Glevelandu, kakor tudi vse moje znance in prijatelje. Pozdravljam tudi mojega botra Muliiea v Jolietu, 111., Franka Za-krajška in Dežmanove v Cleve-landu, Ohio, ki .so nas spremili na kolodvor. Z Bogom in zdravi ostanite ! — Anton I.iiidič in družina iz Bele cerkve. • ^ « in vse one. ki s> ine spremljali pri odhodu. Pozdravljeni vsi! — Mihael llabijanovič. ADVERTISEMENTS. Zastopniki mintscenci na madžarske intrige podal zgodovino mostu. Most je veljal okoli 6 miljonov kron. Delalo se je pridno, in posebna zalivala gre tudi vojaški upravi, ki je znatno pomagala s svojimi tehničnimi oddelki. Z zgraditvijo Svojim prijateljem Slovencem i.n Hrvatom naznanjam, da sem'Zastopniki "Glas Naroda" kateri po prišel v New York na potu v sta-1pooblaščeni pobirati imročuiuo za d«r- ro domovino. Tu sem se obrnil na,nik • sak zastopnik izaa potrulio z* svoto, --„tero je prejel ln jih roj*t0m prip»»- ADVERTISEMENTS. Ali je vaše srce močno in krepko? ocamo. Naročnina za "Glasi Naroda" Je: Za leto $0.00; za ik»1 leta f.i.00,1 7a štiri mesece $'-AX); za. Četrt letn JI .50. San Fnu.cisco, CaL: Jakob Laualn. Tlsoeeri imajo srčno napako, pa ne Denver, Co!o.: Frank ijkrabec. Vsakdan čitamo, da je ktlo umrl i'ueblu. loV: 1'eter Culi£t Jobn Urno, verzejskega llic^ tu je storjeni šele^Ieil tega. To se zgodi, če se srce j ia J rauk Jri a slabo, je prizadeto vse telo, km- i La Sailc, IU., Jos. St-cUcb. 1IU, ... I je zaključil " pokrajinski na mests,abo Jn sistem 111 laseoutah, 111-: Frank Augustin. i\ik svoj govor. Nato je bral prošt dr. Tomažič N«sa-Tone. Vsebuje pravilno količn« pontiHkalno sv. mašo, pri kateri ^ oZivi sr<° in ^u ojači delo , , , . , v.nije. lo ]umaga cirkulaciji, kar j< . nJen- 'North Chicago, Ei.: Anton Kofeal lm ! V takem slučaju se takoj poslužitej Math Ogrlru no Springfield, 111.: Mat-^-. Barbortch. Waukegati, IU.: Frank 1'etkovšek. rank I in, Laos. in okotiro: John li®- pov§. -- • , , i . . .«' i uuiuga iiinuKiv iji, kar je m nar! Pritisnilo se jena linančne-a u aMo P^'1 fO^ieev sale-) ,Ia tleluje telo v polni moi:.5> ° 'ZljaiWkPga zavoda. Pri tej masi se kravja in živahnosti. Nuga-Tone pa jutzmill-r, Md.: lr. Vodoplvec. je pel prvič sv. evangelij v slo-j'*"1 ^»ori samo^'tega. Vsebuje sedem cuisholm, Minn.: Frank tiovže. venskem jeziku. Po sv. maši je d,,,sih zdravil: železo, ki Kiyt MLin.; Jos. J. Pealiel. blagoslov".! j>rošt dr. TomažičmJ vodstvom inže 'ijerja Orla jadruo napredovala in zgradila se je tudi lepa dovoz-jna cesta k mostu. In v nedelja23. I aprila se je izvršila »lavnositiia otvoritev mostu. \ sie»i vojne je po cciem svciu siran j>reu Knjigami, ker knjige . ^^ to narodni praz- ii!orala- glohoko padla, v deželah'silijo 'misliti'. Sicer pa dovoljuje ** ni zlepa zmagovalcev skoraj ravno tako'bogastvo vse krepkejšo zabavo , tisoče naroda se je kakor v deželah premagancev, j kot knjige. "Bogataši imajo ko- z,,|"aI° ta °b mostu in na ti- so sodimo ta polom po slov- nje, avtomobil, in družabni krog. ,s<"'e ljudstva je praznovalo dan, stvu ki ga imenujejo 4'ogledalo v katerem se potroši mnogo ener- končana stara krivica je brezdvomno v Franciji j gi je. da naravnosst trati energi- 111 ta^o zaipušče- . i. i- da poginoma zadovolji ali o' >arbert»n, O.: A. Okollsh. jal skrb cerkve za mostove. Že v,r,f' T^rovs,a ^timml I^ibo-, leveiand, O.: Janko Plehko. Jakofc starem Rimu .so skrbeli za niosto-'^ZJen.u ?!^ " ^ ^ Ch- Karlinger. ..... . ' sprejemu yi.oo. (Advti Collinuood, O.: Math Slapnlk. ve duhovniki, ki so se zato nazi- -—- Lorain, O.: Loula Balant in J. Kumše. Niles, O.: Frank KogoTftek. 1 nungstoVDH', O.: Anton KikelJ. *mbr»dge, Pa.: Frink Jakše. Ilet^emcr, Pa.: Lcnla Hrmar. vali pontifices (graditelji mostov). Katoliška cerkev je ohranila to tradicijo. V srednjem veku je bil poseben red bratov graditeljev mostov (ordo fratvuiu pontoificum), ki je gradil na južnem Francoskem* mostove. Tudi kasneje je ostala cerkev vedno zvesta tej tradiciji iu različni spomeniki na mostovih so najlepša priča cerkvene ljubezni do mostov. To je čisto naravno, kajti most je simbol cerkve. Kakor spa- NAZNANILO IN ZAHVALA. V globoki žalosti naznanjam |I>ror.ght^n, Pa.: Anton Ipavec. vsein sorodnikom, prijateljem in Jiu^tline, Pa.f John Demsbar. znancem tužno vest, da je dne 7. foaemaugU, Pa.: J. Brezorec in Vlf maja ob G. uri zvečer v Salt Lake . .. ... , U&1 itlandg*. Pa.: Anton Eozorit.? lo A. i. ity. L tali, nenadoma preminul oerina. moj ljubljeni soprog oziroma oče >ur.lo. Pa.: Atnon Oghaben. in brat * Cxport, Pa.: Loul" Sai»ančiC. ANTON PRO J 1 'orest City, Pc_: M*th Kan-ln. rojen l:j. junija 1880 v Vinnašeh I 'arrell. Pa.: Jerry O^orn. svoje m nj< . ' ' __^______t n" duševnemu stanju ljudstva. —'mu pa zaničljivo odgovori: "Ro- da lM«tavila most. Taka Xato k p«-zdravil prowt dr. To- Nemčija je kakor, nam svedočejo |mani. romani, to so knjge, kise ,,valežll0st Je vsepo- '»»ažiČ v njih narečju Prekmuree Imperial, Pa.: Valentin IVternei. pti bkotji Loki. Truplo blagega IrecrAni*. Fa.: Frank >'ovck. ja m«ist dvoje obrežij, tako je eer-1 pokojnika je bilo prepeljano v j Irwin, P».: Mike .V^rSek. kev most, ki vodi v nebesa. Toplo'liock Springs, Wvo. Pogreb je bil iMwistown, Ta.: John Polanc. I uzern^. Pa ; A"toa G«oInik. Malovrh. Maček, Wank ljudska duša še najbolje ohranila ja". Oprostiti se jim mora, da ne l^ekmurju zasijalo solnee ^ ^'va juje zato prost dr. 1o-|JZ hiso za osti 11 maja na tukaj-^ ^^ svoje ravnovesje. Nasprotno pa čitajo romanov (pravice. Na vseli obrazih sta via- u'ufe _da s «Prejetjom snje katolmko pokopališče. ^^ ^ je. kakor meni nek francoski Naš junak gre dalje v Bolo-uo dala ®vefan«st in navdušenje, po- ^ ^venih svečanosti v otvoritve- Obenem izrekam presrčuo hva- Moon Run. 1^.: Fiant kritik v Italiji napravila vojska'in ponudi tam svoje klasike na VV>d se v,d^Io> da ui ^ M'' t'lH^,0st sI'^va!a ^ta- l" vsem darovalcem vencev in w t jene posledice najgloblje ra-'debelo tovarišu - knjigotržcu. Ta J,ti držaya Vt'čjc dobrote, ka- ro tradl'>1JO iševnemu stanju ljudstva. —'mu pa zaničljivo odgovori: "Ro- lV"r da lKte*t®vila nieni pisatelji, izšla iz viharja pi- 'prodajajo! Seveda morajo imeti Vsod' lu lmkaIi topiči, donele t«'r jih pozival, naj bodo složni in j.-na predvsem jere. Italija je pa [pester ovitek ki predstavlja žen-^'esmi; Fantie na konjih, dekleta uvesti državi, ker le tako dosežejo p/> sklepu mira postala plen ne-jske! Kaj bostfc z vašimi klasi-Jv b^1'1 oblaeilih, gasilci v svojih jevolje. jeze in zagrizenosti. To ki!... uniformah, vse v prazničnem na-Nekd takrat sva skupaj dr-'1 anarchia! Firenze. Bemporad. j danes hegemonijo, so to Rusi,n^ec ^verue meje gen. Maister. zala k< »lvojčka. Bil je boljši od mene; pil ni. igral ni in za ženske ni maral, česar o sebi ne trdim. Živeli smo divje življenje. Voj skovali -smo se za vero, pa bilo n IVL'l : "Vojna ni prinesla itali-jRusi so edini narod ki je pokazal) ^ot Prvi je pozdravil goste ver-e nske eifhte. temveč je že bolj pogum zavreči buržujstvo in ga 2ejski župan, kateremu se je na pomagala zmesti naše misli. Nik-!vkleniti v okove." In to ie profe- kratko zahvalil minister Pueelj. dar nismo bili tako tako daleč so r, ki tako govori, vzgojevalec) slavoloku pred narodno šo- o'l razumevanja naš*'ga pravega duš — "Uboga Italija!", si mi-jlu Je '>il drug sprejem. Kot prva vere ni .bistva in naših izgledov v bodoč- kIl knjigar in gre dalje. Pride v govorila majhna, a pogumna v cesarskih, n« v švedskih ; "ost iu to samo zaradi svetovnega I'mbrijo na deželo in upa tam šolarka Marija Koroša, za njo pa < Jo rjo mu. kdor je priatd požarja. juajti "ponosne kreposti rodu", enako lepo gdč. Tončka Horvat, c orožje! Človeško življe- " * c 1 ' 1 " ' > ■"-« — i ni veljalo več kakor jabolko, a sklatiš z drevesa! Požirali ;'emali smo. kjor smo kaj do- svojo izdajo laških klasikov. V.kam na revolucijo." prebivalstva nismo pobijali. Piaeenzi jih ponudi med drugim| In tako spoznava vedno huj-'za prekmursko prebivalstvo! Naj i branilo; ženskam smo de- enemu odvetniku, enemu grofu stvari, a ko pride v Rim. vidi pomeni veržejski mos-t prvi. priče- in enemu protlajaleu sira. ki mu^iŠek anarhije, kajti Rim ima sa- te pomladi! | l vsako krivico: otrok nismo morili, pač pa so tak«* roči uganjali oni iz Brandenburga ali oni iz Ogrskega. Živeli smo. da si je šen dobiček od tega. če se potru-rooral Lucifer oa je zapel himno "Bože pravde". Most pri Veržeju je bil oddan ljudstvu. Nato so odšli gostje pred sale-zijanski zavod, kjer so jih pričakovali voditelj zavoda z gojenci. Sirota Primorec Vendramiu je lepo deklamiral pozdravno pesem, zbor pa je zapo-l pesem "Pozdrav". Predstavniki oblast ev, vlade in društev so odšli v zavod, kjer s^i jim i*riredili Salezijauci gostoljuben banket. Narodni praznik je bil 2o. april za Obmurje. Naj bi skoraj sledil drug in še večji praznik, ko bo zdreal železni konj iz Leudave v Ormož. Upati je, da se to kmalu zgodi, ker minister Vukieevič je obljubil storiti vse, kar je v nje govi moči. da se bo moglo praznovati čim prej tudi ta praznik. cvetja ter vsem onim. ki so se pri- '"tlsburch. Pi>.: U. Jasoblch, Z. f« k »•■'v^ke.uu m spremi k. ranjkega na zaunji Readimr. Pa.; J. Pesolre. poti na mirodvor. Posebna hvala fTorkvood, Pa.: A. Hochevar. tistim, ki so mi tako zvesto stali Steel ton. Pa.: Anum Hren. ob strani v teii težkih dneh. T^1® rrfek- in okolico: FranS S«-liifrer, Tebi pa, ne|>ozabni, ljubljeni West Newton, Pa.: Joseph Jovnn. Allton. kličem: Lahka naj Ti bo White Valley. Pa.: Jurij Prev.C. ameriška zemlja in mirno poči- Willook, Pa.: J. Peternpl. vaj' CoKeton, W. V».: rrank Koclnn. Pro« se tihf/a sožalja. Milwaukee, Wis.: Jos. Tratntk. . . .. _ Sheboygan, Wis.: n. Svetlin. Antonija Proj, soproga. West AHiSf Wis . Frank Skok Adelica, hčerka. Njck Springs, Wyo.: Ix>iil8 Tauchar Rock Springs, Wyo., maja! in A. Jc.nin. 11)22. (17-1!)—5 Poleg gori navedenih ho pooblafifral pobirati naročnino t odi vsi tajn/kl J R. K J Imenovanje. Iz Beograda se i>oroča, da je imenovan za predsednika mariborskega okrožnega sodišča višji živanja. Rimjani so prišli iz skep- gr>stje proti mostu. Pred mostom. tiezma do nihilizma. — ' j«* bila postavljena četa vojaštva, w w To je slika sodobne Italije, ka- °b vstopu na most, pri slavoloku, j sodni svetnik dr. Toplak, do#w*da-kor nam jo je naslikal Italian. pa so stale razne deputaeije. Vjnji podpredsednik okrož. sodišča. Pet vzrokov, zakaj naj si nabavite Električni lonec za lim. Ohrani isto gorkoto. Toploto je lahko izpremeniti. Lim je vedno pripravljen za uporabo. Ogenj ni odprt—vsled tega nevarnost požara zmanjšana. Pristojbina za zavarovalnino manjša kot pri odprtem plamenu. The New York Edii Lison vjompany Tour Service Oeneral Offices: Irving Placc anil 15th Street rrxjruinlce, kjer se razkazuje ln razstavlja električne priprav« udobnost obtinstva. so Norfolk St 10 Irving Place 124 West 4i(l St 151 East 86th St 15 East 125th St 562 East 149th St 555 ,T remont Ave NARODA, 19. MAJA 1922 Ti r r \ F9LANC08XI DETEKTIVSKI ROMA® \ —'- B»MI i S ( v -C M 0110 Ml ' prtTtl O, P. f Ni (Nadaljevanj« / Ji* 117 _ T«» j«- gorostasno, — je vzkliknil (jal[>in. 1 _ Seveda. —- je oglasil gospod Dobižon, — javno mnenje bolj omahljivo ter nezaneslJivo kot pa valovje morja. Ga 1 pin je na*<> vpraša! svojega pisarja: — In kaj drugega• _ Izročil sem gospodu Graneier pismo, katero ste mi dali. — In kaj je rekel l — Našel s« m «a v [Ki.svrtova.ju s predsednikom gospodom T>«»-m nijrm. WI je pismo ga prečita! t«*r rekel z najbolj ledenim glasom: _ Dobro. KeGi moram, da je bil v resnici besen, kljub vsej ledeni zunanjosti. Gospod Gulpin j® bil v resnici .strašno poparjen. __Tega n* morem prenesti. — je rekel. — Ti ljudje, ki imajo Ntrup v svojih žilah, ne pa krvi, ne < d puste nikdar. — Še par dni nazaj ste imeli o njem zelo visoko mnenje. _ piir dni nazaj ni gledal na mene kot na vrrok velike nesreče r.a njega v Nato je nadaljeval ]*/sar Mešinet: " l _ Ko -'-m zapusti' go* poda CJransier, sem se napodil v sodnijo, kjer sem izvedel novieo, kr je pretresla eelo mesto. Grof Klodijez je mrtev. \ > Galpin ;n Dob'zon sta se ozrla drug v drugega ter vzkliknila istočasno: V 1. ^ J — Moj Bog. ali je res? ^ ^ ^ — Izdihnil je danes zjutraj. l/iaJo pred šesto uro. Videl sem njegovo truplo v privatni sobi državtnefia pravdnika. Župnik iz Breši je bil tam v družbi dveh nadaljnih duhovnikov. Čakali so na nosil-nieo. da odnesejo truplo na grofov down. — I 'bogi človek. — je vzuihnil D obižon. ' — ("ul pa sem še dosti več, — je nadaljeval Mešinet. — od stražnika, ki je bil na straži v pretekli noči.Povfdal mi je, da je prišel župnik iz Breši. kakorhitro je izvedel, da grof umira, da nudi umirajočemu zadnje tolažbe vere. a grofica ga ni Hotela pustiti k bolniku. Nato pa jt prišla gospodična fcšandore ter hotela govoriti z grofico. „ — Ali je mogoče? » — Gotovo. Ostali sta skupaj več kot četrt ure. Kaj ste Lmel mjwl jagnjetu v namenu, da pridem na dan šele potem, ko bodo popolno-Bia pozabili name. — Ljudje, ki stanujejo pri Rdečem jagnjetu, morajo plačati, a( vi niste imeli nič denarja. Trumenec je hitro potegnil iz žepa pest napoleono* ter bankovcev po pet in dvajset frankov ter rekel: — Vidite, da sera lahko plačal s\ojo sobo. Vdal pa sem se, ker sem jKj.šten človek n ker nočem, da bi šel nedolžen človek na galere. — G os j »od de Boaskoran 1 — Da. On je nedolžen. To vem ter tudi lahko dokažem. Ce ne bo govoril on sam. bom govoril jaz. Dobižon in Galpin sta bila kot trda od presenečenja. — Pojasnite. — sta rekla oba v isti sapi. Trumence pa je zmajal z glavo ter pokazal na orožnike. Kot «*lovek, ki razume na vse formalnosti postave, je odvrnil: — To je velika skrvnost. Kadar se kdo izpreveduje. ne vidi rad. da hi «ra slišal -e kdo drugi kot duhovnik. Razventega pa bi tudi rad, da se mojo izpoved zapiš*'. Na znamenje Galpina sta se orožnika odstranila. Mešinet je sedel za mizo ter prijel ra pero. (Dalje prihodnjič.) Iz sovjetske Rusije. seboj ' Stražnik bi rad prisluškoval ,a ovitki ga je župnik, ki je klečal pred vrarnii. Ko sta se ločili, sta bili obe strašno razburjeni. Nato je grofica takoj poklicala duhovnika, ki je ostal pri grofu, dokler ni izdihnil. Dobižon in Galpin se še nista opomogla od presenečenja, ko je nekdo boječ potrkal na vrata. — Noter, -- je rekel Mefiinet. ' Vrata so se odprla in vstopil je orožniski ser/vedal. da ima sporočiti važno skrivnost glede obsojenega de Boaskorana. — Trun.ence ? — Da. Nato smo ga odvedli v soidnijo in jaz sem prišel po povelja. / » » ~ • g — llititi' in recite da bom takoj tam, — je rekel Dobižon. Orožnik je odšel. \ — Moram va.: r.a pust iti, gospod Galpin, — .je reke*. — Čuli ste. kar je povedal orožnik. Mora biti nekaj zelo važnega. Sodnik ni Ml prav nič manj razburjen. — Ali vas smem spremljati? — je vprašal. — Gotovo, — je odvrnil Dobižon, — a podvizajte se. Tega priporočila ni bilo treba. Galpin se je hitro oblekel, nakar sta oba odšla. Mešinet je sledil obema gospodoma, ko sta hitela po cesti navzdol. Dobri ljudje iz Sovterja pa niso bili malo presenečeni in škandalizirani, ko >o videli ponavadi tako skrbno oblečenega sodni-ga napol razgal jenega. Stoječ pri vratih, so rekli drug drugemu: — Nekaj posebno važnega se je moralo pripetiti. Poglejte ta dva gospoda. Dejstvo je bilo, da sta hodila tako hitro, da co se ljudje lahko po pravici čudili. Na celi ]*>ti pa nista izpregovorila med seboj niti ene besedice Predno pa sta dospela na sodnijo. sta bila prisiljena ustaviti se. Nekako štiristo ali petsto ljudi je zastavljalo pot. Takoj j- pol epe! hrup. Mižki o pričeli snemati klontike ter napravili protor. Na najvišji stcptijici se je prikaza! duhovnik iz Breši, v spremstvu dveh nadaljnih duhovnikov. V.a njimi so prišli štirje, ki so nosili nosilnieo. pokrito s črnim prtom. Pod blagom pa je bilo videti obrise človeškega telesa. Ženske se. se pričele solziti in one, ki so imele dosti prostora. t.o !>okloknile. — Uboga grofica, — so vzdihovale. — Tukaj je mrtev njen mož ter pravijo, da ji umira doma tudi hčerka. Dobižon, Galpin in Mešinet pa so bili preveč zaposleni s svojim lastnim delom, da bi mogli misliti na govorice ljudi. Iver je bila pot prosta, so pohitelo navzgor, v sobo Mešineta. kamor se privedli orožniki Trumenca. Dvignil se je. kakorhitro je spoznal gospode ter »nel svojo čepico Bil je v resnici Tmmence. Dobrodušni postopač pa ni izgledal tako brezkrbno kot običajno. Bil je bled ter očividno precej razburjen. — No. — je rekel Dobižon — ali ste se vendar tiostili ujeti? — Oprostite gospod. — je odvrnil Trumeiee. — jaz se nisem pustil ujeti, pač pa prišel iz svoje lastne volje. — Kako to? — Popolnoma bara od sebe. Vprašajte seržanta. Seržant je stopil na prej ter rekel: — To je gola resnica. Trumenee je prišel sam k nam tier rekel: Udajam se kot jetnik. Govoriti hočem z gospodom Dobižonom glede važnega pričevanja. Postopač se je ponosno vzravnal ter rekel: — Vidite, gospod, da se nisem zlagal. Medtem ko so ti gospodje XI. kongres komunisične stranke v Rusiji, ki je zboroval koncem marca, se je takorekoč osredotečeval okoli otvoritvenega govora Ljenina. Po ruskih boljše viških poročilih je L jen in govoril o vprašanjih nove gospodarske politike v Jlusiji. Dejal je, da imajo komunisti moč in ogromna sredstva na razpolago, niso se pa še naučili obvladati državne mašinei ije. Zapustili so stara pota, niso se pa še navadili sigurno hoditi po novih. Sovjeti so zadnji čas nastopili nek^k splošni umik pred kapitalizmom, ki je til potreben, zdaj pa je izdana parola,- da se ne are več nazaj. Prišli smo s kapitalisti do točke, preko katere ne bomo več šli. Tisti, ki so pri tem r«zširjali paniko, češ/ ves socialhcm je šel v drobne kos>e. so večji dt? menjševiki in zoper te velja slejkoprej neizprosni boj, ker le-ti nam največ škodujejo Da se Rusija ne bo poburžuazila, za to ima ra*no proletariat skrbeti, v kojega rokah se nahaja vsa politična in gospodarska moč. Seveda se pri tem. zelo čuti pomanjkanje kulture. Burzuazija je premagana, buržuazna kultura pa, naj je tudi notranje Trhla, deluje vsled sile zakona lenosti dalje in je opasna za komnuniste, ki stoje na vodilnih mestih. Toda tudi prva lokomotiva ni bila * enem dnevu zgrajena. Leta 1917., je Rusija izstopila iz najbolj reakcionarne vojne sveta, leta 191 S., je šlo za to, ali naj vladajo sovjeti ali parlament in je zmagal sovjetski sistem, leta 1919 1920 smo obvladali notranje sovražnike, leta 1921 22 začenjamo graditi novo gospodastvo. Glede uprave je dejal Lenin, da se morajo pri najvišjih sovetskih organih odpraviti različne komisije, o katerih se je prepričal, da so po veliki večini nepotrebne. Molotov .je poročal o organizaciji stranke. Stranka se je v letu 1921 22 izčistila in so različne opozieionalne frakcije izginile. Stranka šteje zdaj pol milijona članov nasproti 659.000 pred "čiščenjem". — V diskusiji o Ljeninovem govoru se je naglašala važnost gesla, da se ima umik pred kapitalizmom ustaviti; treba pa je To bolj konkretno forimrirati. Zlasti je treba vrniti se k načelu državne preskrbe in državnega gospodarstva v veliki industriji po enotnem načrtu. Trockij je zlasti poudarjal potrebo vzgoje komunističnega naraščaja. Isti boljševiški viri pa nam tudi na urugem m-stu poročajo, kako daleč se je komunizem pred kapitalističnim načelom umaknil. Brez tega bi nam i;amreč Ljeninov govor za poznavanje- nič ne ko- Pozor rojaki, ki nameravajo potovati v kratkem v stari kraj in žele brzo dospeti na svoj rojstni dom. Mi smo posredovali pri francoski družbi, da odredi poseben prostor za Jugoslovane na najboljšem parniku Paris, ki vozi samo G in i>ol dni iz New Yorka v Havre, torej do Ljubljane samo 10 dni. Parnik Paris odpluje iz New Yorka fi^ dne 14. junija in potniki tretjega razreda bodo imeli sobe z dvema, štirimi in ne eč kot šestimi posteljami, posebno jedilnico, najboljšo hrano in vino pri vsakem obedu. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplnjejo is New Torka. 24 maja — Bremen 84 maia — Hamburg 14 maja — Havr« 25 maja — Hjmburj 20 maja — Havre 24 maja — Hamburg 25 maja — Havre 27 maja — Cherbourg 27 maja — Cherbourg 27 maja — Cherbourg 27 maja — Cherbourg 30 maja — Ctaarfeourg 11 maja — Hamburg 31 maja — Havre 31 maja — Bremen 31 maja — Hamburg 7 Junija — Bremen 1 Jun. — Havre 3 junija — Boulogne 3 Jun. — Cherbourg • junija — Hamburg 3 maja — Hamburg 3 junija — Cherbourg SEYDLITZ MIN N E KAH DA PARIS SAXONIA LAFAYETTE MANCHURIA LA TOURAINE OROUNA ANTON IA FINLAND MATOIKA AC RENGAR IA M-NNEKAHDA FRANCE POTOMAC MANCHURIA HANOVER ROCHAM BEAU OLYMPIC N. AMSTERDAM OROPESA LONE STAR ST. ZEELAND MAURETANIA ST. PAUL 7 junija — Hamburg BELVEDERE 7 Junija — Trst LA SAVOIE 10 Jun. — Havre G. WASH "GTO N 10 Jun. — Cherbourg ANTONIA FINLAND AQUITANIA TUSCANIA SEYDLITZ PARIS ROCHAMBEAU FINLAND MANCHURIA ARABIC MAJESTIC ORDUNA LONE STAR ST. N. AMSTERDAM PRES. WILSON ZEELAND OROPESA ST. PAUL BERtNGAniA /ALI BAN OLYMPIC NOORDAM LA SAVOIE 1 Julija — Bremen I JulIJa — Cherbourg 4 Julija — Cherbourg 5 JulIJa — Genoa .5 JulIJa — Bre.nen 8 JulIJa — Havra • JulIJa — Havre 1 JulIJa — Cherbourg 5 Julija — Hamburg 8 JulIJa — Genoa 8 iullja — Cherbourg 8 JulIJa — Cherbourg 8 JulIJa — Cherbourg 8 JulIJa — Boulogne 8 Julija — Tret 8 JulIJa — Cherbourg 10 Jun. — Mcmbur-j 12 Julija — Hamburg II JulIJa — Cherbourg 12 JulIJa — Hamburg 15 Julija — Cherbourg 15 Julija -- Boulogne 15 JulIJa — Havre 9 Jun. — Cherbourg G. WASH'QTON 15 Julija — Cherbourg V Havre jih bo čakal poseben vlak, ki jih bo odvedel z vso prtljago vred naravnost v Trst. Na parniku ima vsako potnik do 300 funtov prtljage proste. " Izleta se vdeleži tudi Mr. L. Benedik. vodja tiskarne Glas Naroda, ki bo šel potnikom na roke. Vožnja tretjega razreda stane iz New Yorka do Trsta, vstevši vojni davek le $113.85. Izletniki naj se javijo, čimpreje mogoče, da bomo zanje vse potrebno uredili. Kdor je pripravljen, (ia se tega izleta vdeleži. naj nam pošlje takoj aro, da mu boljši prostor preskrbimo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street — New York —Adv't. HOMERIC KROONLAND NOORDAM AQUITANIA PARIS CHICAGO ROTTERDAM MAJESTIC LAPLAND HUDSON CARONIA VANDYCK CARONIA 3ERENGARIA MONGOLIA YORCK OLYMPIC LAFAYETTB ORBITA AMERICA ' RYNDAM FRANCE MAURETANIA MINNEKAHDA LA TOURAINE HOMERIC SAXONIA PR. MATOIKA 10 Jun. — Cherbourg 10 Jun. — Cherbourg ANDANIA 10 Jun. Boulogne ROTTERDAM 13 Jun. — Cherbourg HOMERIC 14 JunlJa — Havre LAFAYETTE 15 Jun. — Havre OROPESA 17 JunlJa — Boulogne HUDSON 17 Junija — Cherbourg MONGOLIA 17 Jun. — Cherbourg FRANCE 17 Jun. — Bremen CARONIA Jun. — Cherbourg MAJESTIC 17 binlja — Hamburg RYNDAM 17 Jun. — Hamburg VANDYCK 20 JunlJa — Cherbourg AMERICA 21 Jun. — Hamburg! AQUITANIA 21 Junija — Bremen j PARIS 24 Jun. — Cherbourg YORCK 24 Jun. — Havr* SAXONIA 24 Jun. — Cherbourg CRETIC t4 Jun. — Bremen BELVEDERE 24 Jun. — Boulogne SAVOIE 28 Jun. — Havre SEYDLITZ MAURETAN'A ARGENTINA KROONLAND HANOVER LAPLAND 27 Jun. — Cherbourg 18 Jun. — Hamburg t» Jun. — Havre 1 JulIJa — Cherbourg 1 JulIJa — HamburgJ HANOVER 1 JulIJa — Bremen LAFAYETTE PARIS PRES. WILSON ARABIC 18 JulIJa — Cherbourg 15 Julija — Trst 15 julija — Cherbourg 19 julija — Bremen 22 JulIJa — Cherbourg 22 JulIJa — Cherbourg 22 julija — Boulogne 22 Julija — Cherbourg 22 JulIJa — Havre 22 JulIJa — Hamburg 22 Julija — Bremen 26 julija — Hamburg 26 Julija — Havre 29 JulIJa — Cherbourg 29 JulIJa — Cherbourg 29 Julija — Boulogne 2» JulIJa — Hamburg 29 JulIJa — Cherbourg 1 avg. — Cherbourg 2 avg. — Havre 2 avg. — Brim en 3 avg. — Hamburg 8 avg. — Genoa 10 a*g. —» Tr»t 12 a*g. — Havre 16 avg. — Bremen 1t avg. — Havre 23 avg. — Havre 28 avg. — Tret 29 avg. — Genoa 30 avg. — Bremen ADVERTISEMENTS. zbežali in policija jih doslej še ni našla. O razmerju Jugoslavije do Rusije piše "Videlo"; Xe mislimo, da mora naša država slejx> slediti politiki Rusije, ker nismo absolutni rusofili. Ravno tako pa tudi nI potrebno. da živimo z Rusijo v .sovraštvu. Današnje neprijateljsko razmerje med Rusijo in našo cfi- ristil. Znano je, da se zlasti Francija z vsemi silami upira priznanju | žavo ni posledica nasprotujočih si sovjetskega režima, ker da inozemskemu kapitalu ne nudi nobene J interesov obeh držav, ampak vzrok , prave varnosti. Na to je Čičerin v ]x»sebni noti na vse velesile odgovoril. da so to pravne garancije pod sovjetskim režimom podane. — Dočim se pa t'i čer in v tej noti izraža le v splošnih frazah, je v posebni spomenici, ki j« je \elesilam j>osla! dodatno, šel konkretno do podrobnosti. V tej spomenici zahtev a namre<"- ljudski komisar za zunanje zadeve sledeče zakone, ki so s« sklenili v Rusiji glede pravnih garancij kapitala v letu 1921-22: 1. Ukinjen je zakon o vezanosti uradnikov ali delavcev na določen urad ali delovno mesto, kak or tudi prisilna delovna mob^iza-eija. — 2. Vzpostavljena je svoboda obrtne in poklicne delavnosti ter svoboda prehajanja iz enega mesta v drugo ter svoDodno razpolaganje državljanov s svojimi stanovanji; nasilno deložiranje je odpravljeno. — a. Vzpostavljena je tudi svoboda dopisovanja. — 4. Popolnoma je ukinjeno vsako izredno sodnžjsko posropanje. — fi. Varstvo državnih pravic se je kodificiralo v načrtu k&sensfcega prava, ki se predloži izvrševalnemu odboru sovjetov. — 6. /Jemlja je nacionalizirana vendar pa je vlada dovolila prodajanje n^municipali-ziranih zgradb kakor tudi prenos najemninskih pravic na stavbišča. — 7. Država upravlja sama neposredno samo maloštevilna velika in najvažnejša socializirana podjet ja; ostala so se organizirala na trgovski podlagi, tako da uživajo gospodarsko samoupravo v obliki trustov; nekaj obratov pa je eelo danih v najem privatni inciativL Take najemni' pogodbe se morejo samo rednim sodnim potom razveljavljati — 6. Inostranske koncesije ne podležejo niti nacionalizaciji niti konfiskaciji. — 9. Privatna trgovina in posredovanje je svobodno. — 10. Za izvoz in uvoz ter omogočitev zunanje in notranje blairovne izmenjave so dovoljena ruska, inozemska in mešana akcijska podjetja. To je torej tista črta. do katere se je izvršil tisti umik. o katerem je na XI. komunističnem kongresu govoril Ljeniu. Kakor sej vidi. gre precej daleč. leži v tem. da se je sedanja naša vlada zvezala s Francijo na življenje in smrt in postala naravnost vazal Pariza. Posledica take politike bomo od sedaj naprej stalno občutili, ker bo Rusija poslej nastopala skupno z Nemčijo kot velesila. Edina pomoč, da pridemo iz tega položaja, bi bil popoln preokret v našem dosedanjem režimu. ADVERTISEMENTS. Dospelo je novo:: suho grozdje. - ► Muškatel zelo sladke debele ja- !! I * gode, boksa oO funtov .. $6-50 ' ' - ► Cipar Krozdje največje In naj- '» ^' Bladkejue jagode, boksa 50 fun- ' * J [ tov ......................(7.50 «> «- Malo črno grško groždje, zelo ;; sladko, boksa 50 funtov .. $6.50 <; •> ► Gesplje font i>o 10 centov. Za **' ]! večja naročila poaetae cene. *' «k Pošljite tt. na račun vsake boka* ' - • ki naročite In noalaU bomo takol. - > ' t BALKAN IMTORTIKG CO. *' ; ^ 51-5$ Cherry Street < > New Yark, N. Y. " ?niiMMMi»miniiiii' Razne vesti. Lloyd George pri zastopnikih delavstva. Iz Genove poročajo, da je bil povabljen na večerjo ki jo je priredil švedski ministrski predsednik Branting skupno z ravnateljem mednarodnega delavskega u-rada Thomasom tudi Lloyd George. Navzoči so bili dr. Benes, Ililferding. Jouhaux, Renaudel. Smith. Wissell in več je število italijanskih in francoskih novinarjem Thomas je pozdravil vse tam zbrane ''dobre Evropejce", na kar je Lloyd George v svojem govoru rekel, da se nahaja tam kakor Danijel v levnjaku. On dobro razume skrbi delavskih voditeljev radi konference in njihovo stremljenje, da bi bili navzoči pri posvetovanju. Svoj govor je zaključil t. besedami, da ako se konferenca razbije, bo Evropa popolnoma propadla. Jouhaux je kot delavski ako nimajo v njih svojega glasu tudi zastopniki delavstva in ako se od predsodkov in nasprotstev nacijonalizma ne pride k splošnemu človeškemu naziranju. Novi politični umori u Berlinu. V noči od 18. aprila sta bila v BeTlinu umorjena dva poprej visoko stoječa Turka, in sicer bivši generalni guverner v Trapecuntu Diemal Asni Bey in profesor Ba-ha Eddin Šakir, ki sta bivala v Berlinu že več let. Ko sta se vrn.-cala pomoči domov z nekega družinskega sestanka, so ju na cesti ustrelili neznani ljudje, najverjetnejše Turki. Morilci so čakali v neki veži in ko sta prišla mimo omenjena Turka v spremstvu udo-ve tudi v Berlinu umorjenega bivšega velikega vezirja Talaat paše. so vdovo vrgli na stran, nA to pa oddali več strelov iz revol- Kako je ozdravil svojo kilo. •tar kapitan Ja oatfravU evojo lastn kilo, potem ko so mu zdravniki rekli: "Pustite ae operitaftl ali pa bodete umrli." Njegovo zdravilo In knjiga zastonj. Kapitan Collings je vozil po morji mnogo let. Slednjič Je dobil dvojno kil in nI moral samo oetati na suhem, tem ve£ Je moral biti več let v posteUL Poskusil Je zdravnika sa edravnlkooc. In pas za pasom. Pa nI Imel uspeha. Slednji? mu Je bUo rečeno, da se mora pod vreči nevarni operaciji, all pa mora a mretl. Naprav;! ni ne tega. na onega temveč ae Je sam ozdravil Kapitan Collings Je proučil sam svoje telo in slednjič je iznaAel način po katerem je postal zdrav, močan in srečen. Vsakdo se more poeiužltl tega načina ki, čisto priprost, lahek. zanesljiv i bres stroškov. Vsakdo s kilo b[ mora imeti Oomngsovo knjigo, U mu pove. ka ko se more ozdraviti, kako se more vsak do posluiiti ifcčina v svojem stanovanju brez kake iaiava. Knjiga in zdravila se polije jo ZA6TONJ. Vse se poSlJe vsake mu, kdar Izpolni dolenji kupon, katere ea Izpolni in odpofilji takoj. zastopnik izvajal, da rezultati po- ve rja na pasanta,, ki sta padla na brskali po celi okolici, sem jaz sedel v podstrešni sobici pri Rdečem svetovanja ne morejo biti uspešni, tla in obležala mrtva. Storilci so KUPON ZA KMJIGO O KILI IN ZDRAVI LO BREZPLAČNO. Capt. W. A. CoIIings (Inc.) Box 318F. Watertown. N. Y. Prosim pošljite ml Vaše BREZPLAČNO zdravilo proti kili ter knjigo bres kake obveznosti od stiani. IHI# *«**aeeeeeaaae«aa*aaaaaaeaaa NuIot Najhitrejši moderni parniki na svetu. Takoj si preskrbite prostor, V vašem mestu oziroma bližini je agent. IZLET V JUGOSLAVIJO pod osebnim vodstvom. Mauretania - 6. junija (Preko Cherbourga.) Vodila rja bosta Mr. in Mrs. Bakulic, Cunardskega urada v San Francisco. Gledala bosta na potne liste, skrbela za prtljago in druge stvari. Poseben vlak iz Cherbourga naravnost v Jugoslavijo. Celo potovanje iz New Yorka v osmih dneh. Vsi potniki tretjega razreda bodo v kabinah z 2. 4 in 6 posteljami. Posebna pozornost posvečena ženskam. Cena za 3. razred do Ljubljar • $110 Davek $5. Naravnost v Dubrovnik ali Trst, Italia -10. junija. Karta $90. Davek $5. Železnica do Ljubljane $1.65. K.je je MIHAKL OKUON, doma iz Renč pri (iork-i. Naj blagovoli naznaniti svoj naslov riui-preje mogroC-e fctvstrirni Josipini Smrekur. Ivanino Si. postal K<>-barid. Venezia CJiulia, Italia, ali pa: Thriven Savli. SIS Fulton Sr.. IirfHrklyn, New York (16-19—5) Kdo ve. kje je ALO.IZTJ M0-SRRDoma je i/. Tvittenl>erpa na Zi^omjeui Koprskem. Leta 1?>05. se je poročil z Rozalijn r»aloh iz Črnivca i»ri Radovljici in dve leti pozneje se je pa preselil v Ameriko ter bival prva tri leta v Clevelawlu. Ohio, in pozneje se je preselil v <».ik-land, t'al. Ce kdo kaj ve o njem, naj [Miroea upravi (lliisa N naroda, H2 Cortlaudt St.. New York Citv. i 18-1!»—5) Oglasi naj se PETER OMAN, ki je bil svoječasaio na 510 131 h St., Oregon City, Ore. Mi ;a tozadevna pisma naslovite: Za-de\a Oman. e o Glas Narodu, Š2 Cortlandt St., New York. (17-1!) -5) Koristno in potrebno za vsakega! Dobili smo knjigo: 'NASVETI ZA HIŠO IN DOM'. Katera vsebuje sledeče ko- j ristne nasvete in navodila: « Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trtoreja Domača zdravila Kako se napravi različne domače pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knjiga ima ^400 strani. I3T3 Stane 80 centov. "^J SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York VAŽNO ZA GOSPODINJE Izšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusua jedila z manjšimi stroški s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vezana, - stane $1. - Sloven:c Publishing Co. New York •COVIN«KA RANK\ Zakrajšek & Cešarek 7« — »th AV7L. NEW YORK. n.Y (med II. in II. CMto) poillja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozne listka za va« važnejše črte; — tzvrSuJe notarak« posle, hl eo v zvezi a ctarlm krajam. — Cen« vedno med aejnl£jtml. — Telefon Watklns 1L1> Surovina. Jurij Poznajevšek, Sletni sin kočar ice i/. Tenet Ls pri 1 viti j i, se je z otroci igral na nekem hribu. Mimo je pi-r^el ISletni delavec Fr. Podncbsek. ki je brez vsakega povoda zagrabil Poznajevška in ga vrgel s tako srlo ob tla. da »i je zlomil