Po pošli projoman:
:elo Juto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — Četrt , , 6 „ 60 , mesec , 2,20,
Vupravništvu projoman:
za
celo leto naprej SOK — h pol leta „ 10» — , ietrt , , 6 „ - „ mesec , 1 „ 70,
Z<x pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnine in insérait» sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi ce ue vraiajo,
nefraokovaua pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2. !.. 17
Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
Štev. 118.
V Ljubljani, v petek 24. maja 1901.
Letnik XXIX.
Občni zbor katol. slovenskega društva za radovljiški okraj v Gorjah.
Takoj po javnem shodu, katerega je opisal »Slovenec« v ponedeljkovi številki, pričel se je redni občni zbor imenovanega društva.
O društvenem delovanju podal je tajnik Mat. Mrak nekako nastopno poročilo: Slavni zbori Poročati mi je o društvenem delovanju od zadnjega občnega zbora, ki se je vršil koncem leta 1899, do danes. Pred vsem moram opravičiti odbor, da je tako pozno sklical občni zbor. Meseca december in januvarij nista bila pripravna za zborovanje — radi državnozborskih volitev. V poznejših mesecih pa smo odlašali ravno radi bohinjske železnice, o kateri se je danes razpravljalo na javnem shodu. Težko smo pričakovali poročila z Dunaja, kako bode glede postaj vlada ustregla našim opravičenim zahtevam. To poročilo je sedaj pred nami, toda v taki obliki, da mora naše društvo, katero zastopa ogromno večino prebivalstva našega okraja, odločno ugovarjati. Slavna vlada ima srce samo za Bled. Za ostali okraj se ne zmeni. Zakaj se oficijelni krogi na Bledu potegujejo za kolodvor pred Dako, ne vem. Ali ti možje res mislijo, da je naravna lepota našega Bleda tako malo znana po svetu, da je obisk tujcev odvisen samo od krasnega razgleda z bodočega kolodvora ? Jaz bi rekel, da nikdar ne in da na Bled ne bode nobenega ptujca manj, ako bo moral izstopiti ali v Zaki ali pa za re-čiško cerkvijo. Ako so upošteva želja gor-janBke občine, ustreženo bo tudi Blejcem. Središče blejskega zdravišča bode ostalo tam, kjer je sedaj, v Gradu, Želečah in Zagoricah. Ako se pa zgradi kolodvor pred Zako, zna Be zdraviščno središče v nekaterih letih premestiti na drugo stran jezera in prebivalci imenovanih vasij gotovo ne bodo hvaležni možem, ki bodo to zakrivili.
Da danes zborujemo, imamo se v prvi vrsti zahvaliti našemu deželnemu poslancu gospodu Ažmanu, ki je danes naš hišni oče.
Gospod je sicer izjavil, da v bodoče noče več biti naš zastopnik. A zadnjo besedo o tem danes še ne moremo spregovoriti. Gospod poslanec je mnogo delal za naš okraj. To nepristransko sodbo smo slišali danes tudi iz ust naših političnih nasprotnikov, zatorej ne sme kratko malo — v pokoj. Ka-košno je bilo delovanje našega društva v preteklem letu? Imeli smo štiri shode: v Lescah, Gradu, Kranjski gori in v Mojstrani.
Najznamenitneiši je bil javen shod v Lescah na binkoštnl ponedeljek. Naši nasprotniki, liberalci in socijalni demokrati bili so razburjeni, ker si »klerikalci« upajo zborovati v Lescah, kjer je glavna domena liberalna in mokraška. Tacih viharnih shodov sem do sedaj malo doživel. Obkladali so nas s psovkami, kakoršnih so vajeni le naši poslanci v državni zbornici.
Naš odločen nastop pa je te ljudi tako vzburil, da so pokazali ne le svojo veri temveč tudi — kot slovenski Woliovci — Avstriji sovražno stran. Zazvenela jo parola: Avstrije ne maramo!
Vladni zastopnik zbal se je rabuke in shod zaključil. Našemu društvu na leškem shodu gre zasluga, da jo nasprotnikom potegnilo izdajalsko krinko z obraza. Kakor v Lescah slišalo se je nekaj mesecev potem tudi iz Ljubljane: »Na Dunaju nimamo nič iskati!« Pred kratkim smo pa brali, da je liberalni kolovodja dr. Tavčar, ki neki kan-diduje tudi za mesto deželnega glavarja, glasoval z Wolfovci zoper nadvojvodo Franca Ferdinanda, našega prestolonaslednika. Ako ga vlada vkljub temu morda le deželnim glavarjem imenuje, bode naše društvo prvo, ki bode od katol. narodnih poslancev zahtevalo, da ne smejo zborovati pod takim predsednikom — kakor je dr. Tavčar.
Društveni odbor je imel tri seje.
Pri prvi seji se je odbor na novo kon-štituiral in volil predsednika g. I. Vurnika, ? podpredsednika gg. dekana Novaka in deželnega poslanca Ažmana ter tajnika. Naročile so se društvene sprejemnice in določilo, da društvo vstanovi agitacijski fond,
za slučajne potrebe domačega okraja. V čast naših gg. zaupnikov pa moram takoj omeniti, da za zadnje volitve od našega društva tudi samo jednega vinarja niso' zahtevali. Čast njihovi požrtovalnosti!
V	drugi odborovi seji v Lescah je odbor izrazil navzočemu c. kr. vladnemu komisarju obžalovanje radi izdajalskega vsklika : Avstrije ne maramo.
Tretja odborova seja je veljala državno-zborskim volitvam. Odbor se je razširil v volitveni odbor za domač okraj in soglasno proglasil kandidaturo g. Josipa Pogačnika centralnemu volilnemu odboru v Ljubljani.
Društvo je štelo 1. 1899 701 člana — v letu 1900 pa 931, tedaj so je pomnožilo za 230 članov, kar moramo imenovati prav lep napredek. — Društvo je razširjeno po vseh farah okraja — razun v dveh.
Stanje blagajne je bilo koncem 1. 1900 nastopno :
A.	Dohodki:
1.	Gotovina iz 1. 1899 . . . K 140-94
2.	Doneski članov 1. 1900 . . » 1415 -56
Skupaj . K 1556-50
B.	Stroški:
1.	Za »Domoljuba« ....	K 1028 80
2.	» škofove šol. zavode . .	» 100-—
3.	Ciril Metod, družbi . . . .	» 30 — i. Naši Straži......» 30-—
5.	»Danici«.......»	20*—
6.	Del. kat. društvu v Ljubljani	»	20"—
7.	Razne tiskovine.....»	19 56
8.	Sv. maše po umrlih članih .	»	10'—
9.	Razni stroški za društveno
knjižnico, pošto itd. ...» 47 60 Skupaj . . K 1305-96
V	blagajni je ostalo 250 K 54 vin., katere je tajnik naložil v gorjansko posojilnico štev. 205.
Slavni zbor izvoli dva pregledovalca računov, ki bosta o reviziji računov poročala prihodnjemu občnemu zboru.
Ob sklepu poročila se obračam do gg. zaupnikov in vseh članov, da ostanete društvu zvesti in delavni. Danes pogrešam na zboru marsikaterega odličnega moža naše stranko,
ki bi bil, kakor Vi, društvu lahko prinese mali dar svoje častite navzočnosti.
Društvo je za okraj živa potreba. To so pokazale zadnjo volitve. Da smo tako sijajno zmagali, kakor v malokaterem drugem okraju, zahvaliti se imamo, po mojem mnenju, vsaj nekoliko tudi našemu društvu. Morda ni okraja, ki bi imel primerno toliko bralcev katoliških časopisov, kakor je ravno naš okraj. Letos imamo najmanj 1300 naročnikov na »Domoljuba «. Pa tudi »Slovenec» je vsled rašega društva pridobil veliko naročnikov. Narod je tedaj podučen in gre za nami. Kjer ni tako živahne agitacije za katoliške liste, kjer naša stranka ni organizo-zovana, tam so ljudstvo ne zaveda svojih sovražnikov in — voli ž njimi.
V	jeseni imamo deželnozborske volitve. Boj bo še hujši kakor zadnjič. Da smo takrat tako veličastno zmagali, nas no smo malomarno storiti. Akoravno upam, da je poraz, katerega smo zadali g Pircu, moža tolikanj zmodril, da ne bo več sreče poskušal v radovljiškem okraju, vendar so no bo manjkalo nasprotnikov, kateri so bodo potegovali za to čast. Zatorej možje na delo I Ne vojskujemo se za osebe, naš boj na pr. ne velja osebi dr. Šusteršiča. Naš boj velja katol. načelom, katero zastopajo naši izvoljenci. Naši nasprotniki kličejo: Proč od ljubljanskega, proč od tržaškega škofa ! Čez nekaj časa pride na vrsto : Proč od Rima ! Na leškem shodu so izdali parolo: »Mi Avstrije ne maramo !" Totn načelom velja naš boj! Da so pa ta nikdar med našim narodom ne vresničijo, da so Slovenci pod krilom matere sv. rimske katoliško cerkve in pod orlom mogočno Avstrije razvijamo duševno in gmotno kot narod, kot voja velikega slovanskega debla, to je namen našega katol. slovenskega društva, čegar geslo je in ostane : Vso za vero, dom, cesarja !
V	odbor so bili soglasno zopet izvoljeni: gg. I. Vurnik, dekan Jan. Novak, svetnik Jan. Ažman, Jak. Žumer, Ignacij Zupan, Janez Arh, Josip Pogačnik, Avgust Šinkovec, Mat. Mrak in mesto umrlega Andreja Jurgelo g.
LISTEK.
„Štrajk".
Slika iz naših dnij. Spisal Anton Kopač.
(Dalje.)
In resnično se jih je zbralo na napovedani dan veliko število v Zaletelovi gostilni. Najmanj polovica jih je prišla iz same radovednosti, od druge polovice pa velik del ni vedel, o čem bi bilo treba govoriti in kaj ukreniti, niti ni imel kakšnih določenih želj& in ravno tako malo kakšnih jasnih nazorov o vsem tem čudnem vrvenju, ki je nastalo hipoma med delavci, kmeti in obrtniki v Le-ševju.
Sprva so se razgovarjali med sabo le o malo važnih, vsakdanjih stvareh. Vsem so je videlo, kakor da pričakujejo nekaj posebnega in da se ravno vsled tega nekako bojč, po nepotrebnem in prehitro dotikati se »glavnega predmeta«.
Nekaterim možem, posebno krog miz v prvi sobi, pa se je poznalo, da se jim zde ti nedavno oznanjev&ni novi nauki pretirani, zoperni, smešni in škodljivi. »Kar je na vsem resnice, to je samo revščina našega ljudstva; a s takim rovanjem in krivičnim natolcevanjem drugih stanov se ji ne bo opomoglo.«
Pili so dolgo časa, ne da bi kdo vBtal in govoril, ali da bi predlagal kaj trdnega, o čemur bi se dalo razgovarjati. Nekateri so se naveličali čakati in so odšli, medtem pa bo prihajali drugi, ki so zvedeli šele pozno, da se ima vršiti ta večer poseben razgovor.
Naposled se je dvignil Stranar in pričel razlagati žalostno stanje nižjih slojev, posebno delavskih, — ne po resnici, kakor ga je bil spoznal s svojimi očmi, temveč popolnoma z besedami, ki jih je slišal prejšnji teden na shodu iz ust mestnega govornika. Opisaval je samo na splošno bogastvo in blagostanje »višjih« in neizmerno uboštvo »nižjih«. Navel ni nobenega vzgleda, kar bi mu bilo tudi popolnoma nemogoče; zakaj slikal ni sveta takega, v kakoršnem je živel on sam, niti ljudij, kakor jih je poznal, — temveč ustvaril si je v svoji domišljiji čisto nove razmero s samimi kričečimi nasprotji in krivicami.
Zato je bilo tudi naravno, da ni vedel povedati ničesar, kako bi se dala odstraniti ta nasprotja in te krivice. A čudno je, da imajo ravno besede, ki niso z resnico v ni-kakem soglasju, navadno največ vpliva, — toliko več, kolikor silneje pretiravajo. Govorniku so ploskali, — in krik in prepir so je pričel, kakor bi se v tem trenotku šele
vsem razvezali jeziki. Le malo jih je bilo, da bi mu ugovarjali. Pritrjevanje je bilo na vdušeno, — čeravno to navdušenje ni prihajalo morda naravnost iz srca in prepričanja in je vzkipelo samo pod hipnim vplivom visokoletečih besed.
Zdaj je hotel imeti vsakdo glavno besedo, a nihče ni povedal kaj novega. Pre-mlevali so Stranarjeve izraze, ponavljali jih, vezali jih v nove stavke, preobračali jih in uporabljali po svoje. Toda ko je vstal Porotnik in pričel govoriti s hladnim, treznim glasom, utihnilo je vse po gostilni in mnogo jih je prišlo bližje, da bi ga slišali natančneje.
»— — Predno se more kaj storiti, da se zboljša naše stanje, treba je najprvo, da natančno poznamo razmere in so ravnamo po njih, — drugače blodimo na slepo, brez pravega namena in torej tudi brez vspeha .. Kako bi se mogli dvigniti iz uboštva kmetje in obrtniki, to za danes ni moja stvar, — govoriti hočem v prvi vrsti o opekarnskih delavcih, pri katerih je, — kakor morate priznati vsi, — revščina največja .. .«
Ob tem stavku so je začulo mrmranje od nekaterih stranij in Stranar je glasno ugovarjal . . . »Kako to ? Zakaj ravno pri teh ?«
»Samo poslušajte me dalje. Prepirati bo
nisem prišel; razložiti hočem počasi in mirno, kako stoje stvari, in komur so bo morda zdelo, da nimam prav, naj vstane in odgovarja . . .«
In pričel je razlagati natanko o življenju svojem in svojih tovarišev. Slikal je z najtemnejšimi barvami napor in trud poletnih dnij, kako se delavec muči in peha, da si prisluži »par krajcarjev«, in skrajno uboštvo v zimskem času, ko je povžito in porabljeno vso: — skromni poletni zaslužek v opekarni in poljski pridelek, kolikor ga jo. In takrat se pričenja pomanjkanje in stradanje.
»A doslej je bilo skoro, kakor da se ne zavedamo svojega uboštva, svojega poniževalnega stanja. Trpeli smo mirno in brez ugovorov, kakor žival, ki si no more pomagati. Stradali smo leto za letom, naši otroci so hodili raztrgani in razcapani, naše žene so moledovalo pri prodajalcih, da so jim zaupali sol in zabelo, — a mi smo gledali vso to in delali naprej in molčali. Res je, — sami nismo bili vredni, da bi se nam boljše godilo. Niti z mezincem nismo ganili, da bi bo vsaj za silo izvlekli iz tacih neznosnih raztner ... A tako ne moro in no sme ostati dalje . . .«
Pozival jo na odpor in na krepko, brezobzirno zahtevanje.
Janez Pristavec, župan v Mošnjah. Namestnika sta odbrana gg. Janez Berlic in Klemen Dolžan.
Državni zbor.
Dunaj, 23. maja.
Železnice
Včeraj je zbornica vsprejela 7 paragrafov železnične predloge in pričela razpravo o paragrafu osmem. Ta paragraf dovoljuje vladi 487,038.000 kron v pokritje za vse nameravane železnice do konca 1. 1905. V tej svoti pa je tudi 80 milijonov, katere je vlada že izdala na račun še nedovoljenih železniških stavb. Posl. Kaftan in tovariši so že v odseku zahtevali, da se teh 80 milijonov izloči. Ta predlog je včeraj v zbornici zagovarjal soc. demokrat dr. Ellen-bogen. Ugovarjal mu je železniški minister dr. vitez Wit te k. S tem je bila včeraj okoli 5. ure razprava pretrgana zaradi večerne seje.
Danes so doslej govorili Kienmann", Tambosi, dr. Ferjančič, dr. Lupul, Borčič in dr. Scheicher.
Vsak govornik razkriva svoje želje, ki s § 8. niso v nobeni zvezi. To pa zato, ker vsi ne morejo priti na vrsto v glavni raz pravi. Zbornica je z veliko večino vsprejela člen VIII. ter odklonila vse predloge manjšine.
Deveturni delavnik.
Sinoči je zbornica čez polunoč razpravljala o deveturnem delavniku. Kakor znano, je vlada predložila načrt zakona o deveturnem delavniku za delavce vpremogo-kopih. V tem smislu je dr Kolischer tudi sostavil obširno poročilo za odsek. Pododsek pa je predlogi predelal in zahteval za tri leta še deveturno, a čez tri leta osemurno delo, in sicer ne le v premogo-kopih, ampak v rudnikih sploh in sicer za delavce v jamah, pod zemljo. Poročilo za ta predlog je prevzel schoiswohl. Posl. Schuhmeier pa je priporočal predlog posl. Cingra, ki takoj zahteva osemurno delo v rudnikih in premogokopih za delavce pod in nad zemljo.
Najprvo je dr. Kolischer priporočal načrt zakona, ki ga je vsprejela odsekova večina. Za njim je Schuhmeier zagovarjal Cingrov predlog ter ostro napadal premogarske barone. Schoiswohl je utemeljeval predlog manjšine, ki čez tri leta zahteva osemurni delavnik za delavce v rudnikih sploh, ki delajo v jamah pod zemljo.
češki poslanec Sramek zagovarja osemurni delavnik. Poljedelski minister baron Giovanelli odločno zagovarja vladni načrt, s katerim soglaša odsekova večina. Posl. Luksch govori proti osemurnemu delavniku, Cingr je zagovarjal svoj predlog in dr. R o s k o w s k i je podpiral Schoisvvohla. Na predlog dr. Grossa je zbornica nato končala glavno razpravo in glavnima govornikoma sta bila izvoljena Stein in Choc, ki prideta danes zvečer na vrsto. Predsedstvo hoče še nocoj dovršiti razpravo o deveturnem delavniku, a jutri železnično predlogo.
Cesta Podbrdo-Škofja Loka.
Posl. Pogačnik in tovariši so danes predložili sledečo resolucijo :
Pri zgradbi druge železnične zveze s Trstom bode treba vse potrebno gradivo za progo od Podbrda do Sv. Lucije dovažati po južni železnici od Ljubljane do Gorice, torej 161 km, in od Gorice do Podbrda 72 km z vozom, kar bode gotovo provzročilo velike troške. Ti troški bi se izdatno znižali, ko bi se dogradila cesta od Škofje Loke do Podbrda. To cesto bi bilo treba razširiti in okoli 10 km ceste še dograditi. Podbrdo je od Škofje Loke oddaljeno 25 km. Vlada se torej poživlja, da se takoj dogradi okrajna cesta Skofja Loka-Podbrdo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. maja.
Poslovni načrt poslanske zbornice.
Poslovni načrt poslanske zbornice določujejo sedaj zastopniki nemških strank in češkega kluba. Tako so se sošli ti zastopniki tudi te dni in določili poslovni načrt za zadnji del tega zasedanja od Binkošti do 12. junija. Določili so, da se snide zbornica
zopet 29. t. m. dopoldne in prične z drugim branjem predloge o vodnih potih. V večerni seji isti dan ter 30 maja dopoldne se ta razprava nadaljuje. Zvečer tega dne pride na dnevni red drugo branje budgetnega provizorija. V petek, zadnji dan majnika, se dopoldne zopet vrši razprava o vodnih cestah in popoludne o budgetnem provizoriju. V soboto se ta dnevni red nadaljuje, ob jednem se pa vrši tretje branje investicijske predloge. Ko bi pa dne 1. junija ne bila seja, pride ta točka že na dnevni red prejšnjega dne. V nadaljnih sejah pride potem na vrsto predloga o lokalnih železnicah, obrtne zadruge, delavska statistika, prememba §§ 59. in 60. obrtnega reda in nekateri drugi načrti. — Ob jednem se je pa sklenilo, da se ta dogovor predloži v odobrenje ostalim parlamentarnim strankam. Poljski klub, konservativni veleposestniki in katol. centrum so predlog že vsprejeli.
Princ Schwarzenberg o vodnih potih.
V nekaterih mladočeških krogih so pričeli pravcato gonjo proti češkemu konservativnemu veleposestvu, posebno pa proti princu Schvvarzenbergu radi njegovega stališča v vprašanju glede vodnih cest. Povedali smo že, da njegovo stališče nikakor ni graje vredno, kar dokazujejo tudi številne zaupnice, ki jih dobiva imenovani poslanec iz vseh delov volivnega okraja. Tudi v Bud-jejevicah izhajajoči list „Jihočeske Listy" mu je izrazil javno zahvalo in zaupanje. Nato je princ Schwarzenberg poslal uredništvu daljšo zahvalo, v kateri je pa še jedenkrat pojasnil svoje misli v kanalski zadevi. Odločno ugovarjam, pravi v tem pismu, vsaki trditvi, češ da hočem zavirati veliko delo uravnanja naših voda. Ko bi to storil, bil bi nespameten in bi slabo zastopal češke interese. Jaz hočem nasprotno pospeševati to velikansko delo. Želim pa, da se poprej poskrbi za plovbo in kanalizacijo naših voda, posebno Labe in Vltave do Budjejevic, in da se istodobno izvedo potrebna melioracijska dela, to je, da se naše domače vode tako uravnajo, da bodo služile najprej našim interesom. Po dovršitvi tega dela, ki je predpogoj dobrega funkcioniranja kanalov, želim, da se tudi ti zgrade našim razmeram primerno, da ne bodo le prevozno sredstvo za tuje blago. — Iz teh pojasnil je razvidno, da češki poslanec ne more zavzemati bolj šega stališča, ako hoče res koristiti svojemu narodu. Gotovi mladočeški krogi in pa znani Penižek se morata seveda ozirati na druge interese.
Krščansko-socijalno gibanje na Ogerskem je še z malo izjemami povsod v povojih, ker je skušala vlada takoj izpočetka zatreti vsako gibanje, ki jej ni bilo naravnost po-všeči. Vendar pa krščansko socijalni voditelji ne spe in se je posebno v katoliški ljudski stranki pojavilo dokaj mož, ki vedo, kako nalogo ima prava inteligenca med poštenim a zatiranim katoliškim ljudstvom. Ti možje so priredili sedaj v Budimpešti prvi kršč,-socijalni kurz, ki se je pričel minuli ponedeljek popoldne v prostorih budimpeštan-skega katoliškega kluba. Mej soudeležniki se nahajata tudi nadškof iz Kaloše Csaszka in pomožni škof Kohl. Kurz je otvoril znani katoliški prvoboritelj grof Ferdinand Zichy s krasnim nagovorom, v katerem je naglašal, da je bil sam Leon XIII. tisti, ki je v neki okrožnici naglašal potrebo, naj se socijalne ideje spravijo v soglasje s krščanstvom. V tem smislu naj delujejo sedaj krščansko-so-cijalni krogi. Na to so se pričela predavanja. Prvi je govoril bogoslovni profesor Pro-haszka o bistvu socijalizma ter posebno naglašal, da je naloga duhovščine, podpirati gospodarske interese ljudstva. — Pričelo se je tcrej tudi na Ogerskem veselo gibanje v korist bednega ljudstva. Dal Bog temu delu obilen blagoslov!
Demonstracija proti sestanku grškega in rumunskega kralja ?
Čuje se, da pride v tekočem poletju srbski kralj v Italijo, kjer se bode sestal s črnogorskim knezom in menda tudi s knezom bolgarskim. Ta sestanek naj bi bil, kakor pravijo nekateri listi, nekaka demonstracija proti sestanku grškega in rumun-kega kralja v Opatiji.
Ministerska posvetovanja v Berollnu.
Nemški državni kancler grof Biilow vabi s posebno okrožnico dotične ministre Prusije, Bavarske, Saške, dalje VVirtemberga, Badenskega in Hessena k carinski konferenci v Berolin, ki se vrši 4. junija. Na dnevnem redu bo seveda v prvi vrsti obnovitev trgovinskih pogodeb. Kakor je razvidno iz tega koraka osrednje vlade, hoče potisniti v ospredje zopet federativni značaj države in dati priliko vsem zveznim državam, da sodelujejo pri državnih opravilih, kar se pač že dolgo ni zgodilo.
Salisburpjev kabinet si je minuli torek priboril lepo zmago v zbornici. V razpravi je bil predlog zastopnika Fowlerja, naj se izrazi vladi graja z ozirom na vladno finančno politično stališče. Nič manj kot 300 članov je glasovalo proti temu predlogu. Za predlog se je oglasilo le 123 poslancev, to pa le iz tega razloga, ker so se zdržali glasovanja poslanci obeh irskih strank in nekateri radikalci.
Novi boji z bokserji.
Berolinskemu »Local Anzeigerju« poročajo iz Pekina mej drugim tudi sledeče: Komaj so Francozi začetkom maja izročili upravo okraja, katerega so imeli dosedaj v oblasti in leži južno od Paotingfu, v roke generala Liu, so se že pojavili novi nemiri od strani bokserjev. Liu je sicer dvakrat odbil njih napad, a jim vkljub temu ni bil kos. Jedna četa vstašev, ki jo je zasledoval, je skušala ubežati v gorovje, pri tem pa je dne 19. maja zadela ob dve nemški stotniji, ki sta jo pognali nazaj. Ubitih je bilo nad sto Kitajcev. Močne vstaške čete se nahajajo sedaj pri Anpingu. Proti njim je na potu iz Chingtinga 2500 mož redne kitajske armade, katerim sledi takoj 1500 Francozov pod vodstvom generala Baillouda, ki vodi v tem slučaju celo operacijo. V Paotingfu in Tient-sinu so izvršene že vse priprave, ko bi bokserji udrli v pokrajino, ki jo varujejo sedaj Nemci.
Dopisi.
Iz Go6 na Vipavskem, 21. maja. V vrt pobožnega krščanskega življenja je bila na novo vsajena cvetlica čednostit ko se je letos pri nas ustanovila dekliška Marijina družba. Ustanovili so jo z mnogim trudom, kajti težko je bilo dekletom razne pomisleke in dvome premagati, katere jim je vzbujal ne le marsikateri mlačni »nebodigatreba« ampak celo marsikatera tovarišica, češ, kaj bodo rekli ljudje ! Sedaj je premagano vse ! Dobro čutimo, da ni vse popolno, pa Bogu moramo hvaležni biti za dosedanje uspehe.
Na vnebohod Gospodov dne 16. maja se je pomikala dolga vrsta belo oblečenih in ovenčanih deklet iz župnišča proti cerkvi. Med slovesno sveto mašo so bilo pri skupnem sv. obhajilu, po sveti maši je bil prav ginljiv sprejem. Sprejetih je bilo 53 deklet v Marijino družbo. Marsikatero oko je bilo rosno med govorom čast. gospoda župnika. Pevci so na koru prelepe Marijine pesmi peli. Stari ljudje pravijo, da niso doživeli tako krasne službe božje.
Pred kratkim smo dobili prekrasno podobo kraljice nebeške, prav umetno delo. To bo zdaj naša družbina podoba, kjer se bomo pred svojo kraljico zbirale. Z veličastnim sprevodom smo šli naproti podobi. Vse je bilo veselo in navdušeno, nebo pa tako jasno in zrak miren, kakor bi hotela narava sama z nami praznovati slovesni dan, ki nam ne bo izginil nikdar iz spomina.
Ana M i s 1 e j, voditeljica Marijine družbe na Gočah.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. maja.
Liberalne breztaktnosti. Z Dunaja se nam piše: Nikdar nismo našim liberalcem prisodili kaj takta. A mislili smo vendar, da se bodejo pri svoji slepi gonji ustavili vsaj pred krono. Motili smo se. Breztaktnosti, katere uganjata g. Penižek in dr. Tavčar se svojimi zavijanji o pogovoru cesarja z dr. Šusteršičem, že presegajo vse meje. Pravi vzrok liberalne jeze je ta, da bo jim — vrata v delegacijo temeljito zaprta! Za šest let je vsaj preskrbljeno, da noben kranjski liberalec no bode delegat — temuč vedno
kakšen tak, kojega bode »Narod« imenoval »nevrednega« zastopnika slovenskega naroda. Pač dobro, da imajo o vrednosti poslancev soditi volivci, ne pa ljudje okoli »Slov. Naroda«.
Imenovan je gosp. Maks Klodič vitez Sabladoski inženerskim asistentom pri c. kr. drž. železniškem ravnateljstvu v Beljaku.
„Naš Dom« — izšel. Danes smo prejeli prvo številko »Našega Doma«. Na čelu lista prinaša izrek Slomškov »Vrli Slovenoi: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike«. „Naš Dom« izhaja na 8 str. in velja do novega leta 60 h. List je prav dobro urejevan. Priporoča ga to, da so mu nemški trgovci in »Narod« jednako nasprotni.
Iz celovške škofije. Papež je imenoval preč. g. K. E l8e rja, stolnega ško-lastika, svojim hišnim prelatom. — Vč. g. Val. Š u m a h , župnik v Šmihelu nad Pli-berkom, je postal komendator na Roberci. — V Meranu je dne 17. t. m. umrl č. g. o. J. Schnieder S. J., bivši vodja celovškega bogoslovja. — Razpisani sta župniji Medgorje in Dole v dravski dolini do 20. junija. — Župnijski izpit je trajal od 21. do 23. t. m. Udeležili so se ga gg.: Fr. Ros-man iz Jaborije, Iv. Č e s k y iz Železne Kaple in Seb. R e h r 1 iz Ljubna.
Duhovniške vesti s Štajerskega. Provizor v Poljčanah je poBtal č. g. ondotni kapelan Fran C e r j a k, na Tinjah č. g. ondotni kapelan Fran Planine. Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Ivan Medvešek iz Griž v Šmarje pri Jelšah, Josip M e š k o iz Šmarja v Št. Jurij ob Ščavnici, Ivan T o-m a ž i č iz Št. Jurija ob Ščavnici za mestnega kapelana v Celje.
Drobtinice za leto 1900 so radi nekaterih zaprek zakasnele, a vendar te dni izšle. O njih izpregovorimo kaj več pozneje. Za danes opozarjamo člane »Katol. družbe«, ki bi jih ne dobili na dom, naj se blagovolijo oglasiti za-nje pri hišniku v Katoliškem domu. Utegnilo bi se namreč primeriti, da bi hišnik, ki je še le pred nekaj dnevi nastopil svojo službo, ne mogel najti tega ali onega društvenika.
Celovec šteje po zadnjem ljudskem štetju brez vojakov 21.630 prebivalcev, t. j. 3940 več kakor leta 1890, in sicer 9920 moških (+1791) ter 11.710 žensk (+2149). Po veroizpovedanju je : 20.810 katoličanov, (+1678), 670 laterancev (+182), 126 Židov (+11), 19 drugovercev (—2). Vojakov je 2654 (+588). Hiš šteje mesto 1096 (+226). Slovencev so našteli, kakor smo že omenili, samo 439.
O smrti g. Al. Pavšiča v Idriji se poroča, da si ni bolezni nakopal vsled Vožnje na biciklju, ampak je umrl na vnetju v želodcu in črevah. S tem popravljamo svoje včerajšnje poročilo.
Zrelostni izpiti na goriški gimnaziji. Pismeni izpiti mature na goriški gimnaziji so se pričeli dne 17. t. m. Oglasilo se je razun 21 osmošolcev še 5 privatistov.
Napad. Dne 19. t. m. zvečer so trije kmečki fantje blizu gradu pri Višnji gori s kolmi napadli davčnega pristava g. Al. K1 o -futarja in učitelja g. Iv. Žena, ko sta se vračala domov. Na klic poslednjega so zbežali. Napadenca sta na glavi in tudi sicer precej poškodovana. Kot napada sumljive so prijeli naslednji dan fante Jakosa, Berčana in Culjkarja iz Drage.
Koroške novice. Dne 11. t. m. seje v trbiški vojašnici zgodila huda nesreča. Več vojakov je čistilo puške. Jednemu se je sprožila puška in strel je šel njegovemu tovarišu v trebuh. Ponesrečenec je v Velikovcu doma ter bi imel iti v nedeljo na dopust. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
_ V Rablju se je ponesrečil 35Ietni delavec
M. Petrič iz Rateč. Delal je z dinamitno patrono tako neprevidno, da se je ta raznesla in mu hudo raztrgala obličje in roko. Ponesrečenec je oče dveh malih otrok. — Izgubil se je iz Velinjevasi, občina Bilčoves, slaboumni Miha B i z a e 1. Odšel je od doma dne 24. sušca, in od takrat od njega vkljub vpraševanju po okolici ni ne duha ne sluha. Morda biva dalje kje pri dobrih ljudeh. Mož je star 35 let in majhne postave. Ce kdo kaj o njem vé, naj Bporoči posestniku Val. Kulniku p. d. Žeharju v Velinjivasi, občina Bilčoves. — Tesar Len. Trot v Lešah pri Prevaljah je dobil častno svetinjo za 401etno
zvesto Blužbovanje. — V pokoj je stopila gdčna M. P i r n a t, učiteljica na Vratih. Gdčna G. Dobrin v Repnjah na Kranjskem je imenovana za podučiteljioo v Dobrlivasi.
—	V Dražgočičah, obč. Št Jakob, je dne 5. t. m. pogorelo 7 poslopij. Goreti je začelo pri p. d. Agadu. Škode je 13.000 K
—	Deželni šolski svet je dovolil dijakom-gojencem učiteljske pripravnice državnih štipendij v znesku 4440 K, onim pripravljalnega tečaja 560 K. — Celovška mlekarska zadruga šteje sedaj 114 udov s 320 deleži po 50 K. Z zidanjem mlekarne se je že pričelo. Delovati prične meseca oktobra. — »Bauernbund« bo zboroval dne Ž. junija v Kotičah v Zg. Zilski dolini. — Shod koroških ognjegascev bo dne 15. avg. v Pa-ternijonu.
I. ljubljansko uradn. konsumno društvo v Ljubljani ima dne 5. junija svoj 13. redni občni zbor v svojih prostorih v Krojaški ulici.
Utonil je dne 22. t. m. mlinar Fr. Pi-kec z Brezovice, p. d Malnar, v nekaj korakov od hiše oddaljeni, 15 cm globoki vodi Žena ga je našla mrtvega. Bržkone je vinjen padel v jarek in tarn obležal.
Barnum in Bailey, ki bode imel dne 30. maja v Ljubljani dve predstavi, ima tudi cirkus otrok, ki je posebno določen za zabavo otrok. Za 1000 oseb, katere vodi podjetje seboj, ima svojo kuhinjo. V šotoru, v katerem se nahaja jedilnica, streže 63 oseb. Podjetje nas prosi objaviti, da za meneža-rijo, razstavo abnormalitet, cirkus in sploh za vse, kar anonsira, zadošča samo jedna vstopnica in da ni v notranjih prostorih nobenega druzega doplačila. Za vsako vstopnico se dobi jeden sedež in z vsacega tudi najcenejšega se ima popoln pregled. So-sebno zanimiv je tudi pogled na trapece, kjer nakrat kaže svoje umetnosti 30 umetnikov. Posebna vstopnina bode samo v šotoru, v katerem se bodo nahajale izložbe, ki niso še anonsirane. Podjetje pride v Ljubljano popolno. Ako bi se vse vozove podjetja postavilo drug za drugim, nastala bi dolžina mnogih kilometrov.
Protestanška agitacija. V slovenje bistriškem okraju ponujajo agenti ljudstvu protestanško izdajo novega testamenta in psalme.
Zdravje v Ljubljani. Od 12. do 18.
maja t. 1. bilo je 20 novorojenih, 1 mrtvorojen, 20 jih je umrlo, med njimi 1 za škar-latico, 6 za jetiko, 2 vsled mrtvouda, 1 vsled nezgode, 10 za različnimi boleznimi; med njimi 3 tujci, 5 iz zavodov; za infekcijo-znimi boleznimi so oboleli, in sicer: 5 za škarlatico, 2 za tifuzom, 1 za vratico, 2 za trachom.
• * *
Samomor Brescijev. Včeraj smo mej brzojavi sporočili, da se je morilec laškega kralja Umberta v jetnišnici San Stefano sam usmrtil. Odkar je bil prepeljan v to jetniš-nico, se je zelo čudno obnašal. Večkrat je Bresci hotel govoriti, a ko so mu govorjenje vsakokrat prepovedali, dejal je. da njegov konec ni več daleč. V preteklem tednu je Bresci napadel paznika ter je tako divjal, da je moral dobiti prisilni jopič. V zadnjih dneh se je njegovo obnašanje popolnoma spremenilo, govoril ni nič, ampak samo premišljeval. V noči od srede na četrtek se je obesil. Zadrgnil si je vrat s hlačami. Ko so Brescija dobili, bilo je truplo še gorko.
Kdo največ pokadi. Po statističnih podatkih, ki se pa niso ozirali na Turke, v Evropi skadi Španec povprečno 1 funt tobaka, Lah 1-28, Anglež 1 funt 38, Rus 1-82, Danec 2 42, Škandinavec 2"29, Nemec 2-40, a Avstrijec skadi 2 funta 73 na osebo.
Samomor. V Radovljici se jo v kleti obesila Marija Grilc, slaboumna žena sod-nijskcga sluge Blaža Grilca._
Društva.
(Katoliško izobraževalno društvo s v. Jožefa v T r ž i č u ) priredi v drugič predstavo »Vedeževalka« in • Kmet Herod« ali »Gorje mu, ki pride dijakom v roke«. Igra se bo vršila na bin koštno nedeljo dne 26. maja t. 1. v prostorih g. Hen. Dobrin a po domače na Skali. Začetek ob 8. uri zvečer, vstopnina je ista kakor prvikrat, pri predstavi pojo društveni pevci pod vodstvom g. F. Slabe. Pele se bodo pesmi: 1. »Lovčevo slovo«, moški zbor, 2. »Sirota«, moški zbor, 3. »Pomlad in ljubezen«, moški zbor.
(Podružnica bv. Cirila in Metoda za Libeličn in okolico) imi svoj letni ob?ni zbor na binkoštni ponedeljek dne 27. t. m. ob uri popoludne v gostilni g. Petra Ringa v Libeličah. Vapored : 1 Pozdrav predsednika. 2 Poročilo tajnika in blagajnika 3. Volitev novega odbora in zastopnikov k veliki skupščini. 4. Nabiranje letnih doneskov. 5. Govor o šoli. 6. Razni govori in nasveti. 7. Petje. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Darovi.
Za pogorelce v Gorenji vasi: G. Ivan Zupan, kurat v Št. Petru 10 K. — G. kanonik I. Sajovic še 5 K. — Neimenovana 20 K. — G. dr. J. L. 10 K. — G. profesor Anton Kržič 20 K. — G. dr. A. Ušeničnik 25 K. — G. dr. Fr. Ušeničnik 25 K.
Bog plačaj stotero ! Vivant sequentes 1
Narodno gospodarstvo. Pomen zadrug za kmetijstvo na Slovenskem.
(Narodno-gospodarska črtica.)
Če poprašujemo stare kmečke ljudi, kakšne razmere so vladale pred 1848. letom med graščinami in njim podložnimi kmeti, in če primerjamo tiste zlate čase za graščine z današnjimi razmerami, kakšen razloček se nam pokaže!
Graščino so bile nasproti kmetom tako mogočna, dostikrat krivično izsesajoča moč, katera je vsako boljšo stran človeškega življenja zastrupila tako, da je bil vsak napredek v kmečkem stanu absolutno nemogoč. Vladala so železna pravila izkoriščanja pri-prostega ljudstva. Nič čuda, če si je ljudstvo v prejšnjih stoletjih parkrat z uporom hotelo svoj težki jarem robstva olajšati; o tem, da bi se ga bilo otreslo, se niti najpo-gumnejši ni upal misliti.
Razmere so se predrugačile.
Bremena, katera so imela nositi graščine nasproti deželnim in državnim gospo-skam. so se jim odvzela ter se porazdelila in naložila na ramena vsega sedaj prostega ljudstva.
Kmetovalec je postal prOBt na svoji zemlji; prostost je dobil ne le osebno, ampak on sme prosto razpolagati s svojim zemljiščem
Kakšna dobrota 1 Ta dobrota pa ga je žalibog dobila nepripravljenega I
Na njegova ramena so se naložila nova bremena: davki. Davek mora plačevati državi, deželi, občini; nalagajo se mu poleg tega še druge vsakovrstno dolžnosti.
Zadobil je prostost! Marsikateri zna sebi in svojcem prav izkoriščati ta dragoceni dar ; marsikateremu je v zlo. Poleg prostosti se je pa začela širiti tudi omika, ki ima neprecenljivo vrednost za razvoj ljudstva v boju za obstanek.
S prostostjo in omiko nastale so pa poprej neznane potrebe, želje, dolžnosti in obveznosti ; s prostostjo in z omiko predruga-čilo se je od 1848. leta nadalje vse javno in privatno življenje tako, da so za vsakega nastale poprej neznane potrebe in razmere, ki vsacega silijo, da si svoje življenje vso drugače vredi, kakor je bilo nekdaj. Kar pa velja za posameznika, to velja v še večji meri za celoto. Vrzimo kratek pogled v te predrugačene razmere in potrebe!
1. Dandanes ima vsak mlad človek — bodisi deček, deklica, bodisi otrok bogatih ali revnih etarišev — enake dolžnosti in pravice: 1. pohajati mora ljudsko šolo; 2. priboriti si mora stan; 3 pred postavo je vsak enak; 4. od vsacega se pričakuje, da bode celokupnosti z naporom svojih moči pomagal nositi javna bremena in dolžnosti.
(Dalje prih.)
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 23. maja. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevamo, da sprejmete sledeči popravek: 1. Ni res, da sta danes dobila ukor od lastnega kluba češka agrarca Rataj in Zazvorka, ki sta podpisala interpelacijo posl. dr. Tavčarja glede kazenskega preganjanja proti goškemu kuratu Ferjančiču. 2. Dalje ni res, da se je ta ukor olicielno naznanil Slovanskemu centru. Na Dunaju 23. maja 1901. Za klub češke agrarne
stranke: Jan. Rataj, predsednik, Ant. Zazvorka, zapisnikar.l)
Dunaj, 24. maja. Glede na popravek čeških agrarcev Rataja in Za-zvorke je to res: Dr. Susteršiču je češki agrarec Hubr rekel, da je agrarni klub opominjal Rataja in Za-zvorko, ko sta podpisala interpelacijo dr. Tavčarjevo proti kuratu Ferjančiču. Hubr je naprosil dr. Šuster-šiča, da to sporoči članom Slovanskega centra. Oba, Rataj in Zazvorka, sta se izjavila, da sta pri tej interpelaciji čitala samo napis in da ne bosta nobene take interpelacije več podpisala.
Dunaj, 24. maja. Sinočnja večerna seja poslanske zbornice se je pričela ob 8. uri. Govorila sta o vladni predlogi glede deveturnega delavnika glavna govornika Kos in Stein.
Dunaj, 24. maja. (C. B.) Poslanska zbornica je danes zjutraj do tri četrt na 3. uro razpravljala o vladni predlogi glede uvedbe deveturnega delavnika v premogo-kopih in jo tudi vsprejela. Koncem seje so se pojavili viharni prizori, ker je zahteval posl. Breiter, naj predsednik da ukor vladnemu zastopniku Zechnerju, češ da je v govoru žalil njega in tovariše. Predsednik se zahtevi ni udal, ker v govoru vladnega zastopnika ni našel nič žaljivega. Potem se je seja zaključila. Ob 11. uri dopoldne se je pričela druga seja.
Dunaj. 24. maja. (C. B.) Pričet-kom današnje seje poslanske zbornice je omenil predsednik V e 11 e r dogodka v sinočnji seji ter izjavil, da v brzopisnem zapisniku ni našel nikakega direktnega žaljenja za posl. Breiterja, da pa bo vedno varoval ugled zbornice in čast vsakega poslanca. Zbornica nato nadaljuje razpravo o investicijah.
Dunaj, 24. maja. Investicijske predloge so v drugem branju popolnoma dokončane. Posl. Wolf je predlagal, da se gre precej k tretjemu branju. Nemška ljudska stranka je bila zoper to, ker je še v dogovorih s Čehi, in je zahtevala, da pride prej na vrsto drugo branje o vodnih potih. Prišlo je do ostrega prepira. Slednjič je bilo tretje branje o investicijah odklonjeno.
Dunaj. 24. maja. Danes je bila pri kasacijskem sodišču obravnava o tiskovni pravdi Gabrščekovi. proti „Gorici". „Gorico" je zastopal dr.
Šusteršič, Gabrščka Plantan. Kasa-cijski dvor je razsodil v smislu od dr. Šusteršiča dvignjene ničnostne pritožbe in je razveljavil razsodbo goriškega porotnega sodišča ter je odredil novo obravnavo pri istem sodišču.
Dunaj, 24. maja. Izvrševalni odbor stranke čeških narodnih socijal-cev je sklenil, pozvati posl. K 1 o -f a č a, naj pride v Prago, kjer se mora opravičiti. Ako tega ne bode mogel storiti, ga bode stranka izključila ter bode od stranke pozvan, naj svoj mandat odloži.
Gorica, 24. maja. P. Friderik Inglič, eksprovincial, preminul po kratki bolezni.
Meran, 24. maja. Pri včerajšnji dopolnilni deželnozborski volitvi jc bil na mestu Zallingerja, ki je svoj mandat odložil, izvoljen konservativec dekan Jakob Schonafinger.
Praga, 24. maja. Slavnostni odbor praškega mestnega sveta je sklenil povabiti povodom navzočnosti cesarja v Pragi urednike najodličnejših slovanskih listov avstrijskih v Prago in jih pogostiti na mestne stroške.
Franoovi vari, 24. maja. Govori se, da se pride sem zdravit kraljica Draga, ker so jej tako svetovali zdravniki.
Johannesburg, 24. maja. Bivši predsednik Pretorius je umrl 19. t. m. po dvadnevni bolezni. Več tisoč prebivalcev in begunov se je udeležilo pogreba.__
Umrli ho:
23. maja. Elizabeta Herman, hiSina, 77 let, Špi-talske ulice 3, ostarelost. — Frančiška Dovjak, delavčeva žena, 24 let, Tržaška cesta 23, ¡etika.
V bolnišnici: 20. maja. Marija Bezlaj, strežnica, 43 let, pluč-nica. — Marija Čepek, kajžarjeva žena 41 let, jetika
Žitne cene
dnč 23. maja 1901.
(Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za maj-junij . , . d „ j«sen.....
R/. za maj-junij.....
B „ jesen......
TurSica za maj junij . . .
» julii-avgust . . . „ „ september-oktober Oves za maj-junij .... n , jesvn .....
K 7-73 do 7 74
Na budimpeštanski
PSenica za maj.......
„ , oktober ......
Rž za maj.........
, „ oktober.......
Oves za maj........
» „ oktober......
Koruza za maj.......
„ » julij.......
(Effektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaška.......
„ južne žel.......
Rž	n n......
Ječmen „ „......
„ ob Tisi.......
Koruza ogerska.......
Cinkvant „ .......
Oves srednji........
Fižol...........
.	798
„	7-64
„	709
.	5 57
„	5-63
n	5-81
ti	715
n	613
borzi:
K	7-38
„	707
„	7-25
:	r,-68
„	6-90
»	6-71
„	543
„	637
7 99 7,H5 710 5-58 664 5 82 718 614
do
7-39 7-68 730 6-69 6-95 5-72 544 5-38
K 7 60 do 8 00
7-45 7-30 7-20
5-60
6-90
7-20
8-00
770 8 25 825 5-70 7-20 740 10-00
Meteorologično porodilo.
iiSina nad morjem 306-2 m, .srednji zračni tlak 736'0mm.
a	Oas opa-zoranja	S lan je ^aro-motra ▼ D1 P).	!>n. ji c _ rutar. po Oliiiu	.1 V*tr«ri Nebo i	Ü. >
23] 9 zveč.		739 47 16 I		brezvetr. sk. oblač.	00
„.I 7. zjutr. H2. popol		739-1 737 8	11 8 22 9	si. jvzh. !pol oblač. sr. vzjvz. ¡del. jasno	
') NaS poročevalec z Dunaja n<m je bil sporočil vest o ukoru kot gotovo. Pozvcdeli bomo Se natančneje, kako je s to stvarjo. Vsekako tiči za tem popravkom — dr. Tavčar.
Stedilno leštilo za tla fSid£
Dunaji) je najcenejše in najpripravnejSe sredstvo za domačo poraljo pri leštenji parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 228 8 11—11
Služba organista in cerkvenika
razpisuje se na Sori. — Nastop s 15. julijem Plača nad G00 kron. 550 1-1
^upui urad Sora,
dnó 23. maja 1901.
Danes 24. maja izidejo:
Nove razglednice
po akvarelih Olihaela Ruppe-ja
v barvah natisnjene.
Kamnik:
Pogled na mesto, Mali grad, pogled na kamniike planine, pila pri Kamniku.
Bled:
Otok, Windischgraetz-ova kapela, Mirni dol ob jezeru.
Bohinj:
Iz Srednje vasi, Srednja vas, Triglav z Bohinja, planinska koča, Bohinjsko jezero z lopo za ladije, pogled na jezero.
Razno:
Izliv Kokre pod Kranjem, Sava pod Kranjem, Vrata.
Dobe se v vseh boljiih trgovinah list a 10 vin. 541 3-2
Razprodajalci dobe visok popust.
Ig.pl.Kleinmayer& Fed.Bamberg.
LJITBLJllíA.	Na in o 1 dan.
BARNUM & BAILEy m Največje kazališče svefa.
Aiuei'iSko
velikansko zabavno podjetje.
Že 50 let ponos Amerike.
Potuje sedaj po evropski celini
v 67 navlašč zato konstruiranih železniških vozovih, ki tvorijo 4 vlake po 17 voiov. Cela nerazdeljena skupin» se razstavi pod 12 velikimi šotorskimi paviljoni, katerih največji ima prostora za sedeže za ca. 12.00J (S'b.
Vsak dan 2 veliki predstavi: popoldne ob 2. uri in zvečer ob 7. uri. Otvoritev I1/, ure pred pričetkom vsake predstave, da si občinstvo more ogledati žive človeške ab normitete, tri čete slonov in dvojno menežarijo naj-redkejih živalij.
Nehrojne predstave vratolomnih, neustrašnih proizva-|anj. ki jim ni primere in jih ni mogočo posnemati. Vsak, kdor nastopi, je mojster v svoji stroki. Vsak predstavljavec zvezda. Vsako proizvajanje, vse, kar se nudi v areni, resnično presenečenje. Vse resnično in
absolutno popolno novo, in ni bilo še nikdar tukaj. Največja in najkrasneja znamenitost, ki jo je moglo izumiti Človeštvo V treh velikih, za jahalne predstave določenih mentžah, na dveh velikih odrih, na jednem neizmernem dirkališču in na jednem velikem prostoru za umetnije v zraku
Cole menažerije dresiranih divjih živalij.
Dirke vseh vrst, akrobatska proizvajanja, zračne umet nosti. gimnastika na tleh in v zraku in nova presenečenja. Veliki napori šampionov in izredni pojavi gibčnosti.
70 lepih konj, ki se v ledni meneži skupno predstavijo. 400 v konjski razstavi odlikovanih konj. 3 čete naj-učenejih slonov, ki se predstavijo v treh menežah. — 20 mejnarodnih pantomimičnih klovvnov.
Prava svetovna razstava znamenitosti j, cirkus, hipodrom, menažerija, razstava dresiranih živalij.
1000 mož, žensk, konj,
pritliko\ci, tetoviranci, požiravci mečev, dama z dolgimi lasmi in popolno zaraščeno brado, deček s pasjo glavo, možje brez rok. žunglerji 1000 originalnih stvarij in občudovanja vrednih prikaznij. Skoro brezkončna vrsta najnovejših proizvajanj in dokazov neiistrašenosti ter vratolomnega poguma, ki se sicer nikjer ne vidijo in se bodo 8'idaj prvič kazale.

Cene po kakovosti sedežev;
Vstopnina incl. nav. sedež K 1-20 in 2a50, zaprti sedež 4 K, resev. prostor 5 K, loža
Vsi prostori so numerirani, izimši one po K 120 in 2-50, in se dobe ob otvoritvi pri vhodu. - Otroci pod 10 leti plačajo polovico za vse prostore, izimši prostore po K 1'20 in 2 50. Prostori po 5 K in 6 K se
dobivajo na dan predstave tudi pri Otonu Fischer-ju, trgovina z muzikalijami - Tonhalle — Kongresni trg 9.
Jedna vstopnica je veljavna za vse naznanjene znamenitosti incl. sedež	480 C-3
Predstave v Zagrebu 2N. in 29. maja, v Mariboru 31. maja.
VABILO
na
III. občni zbor
„Kmetijskega društva y tatah,
registr. zadruge z omejeno zavezo",
ki se bode vršil
v nedeljo dne 9. junija 1901
ob 3. uri popoldne v zadružnem poslopju v Rovtah
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računa za 1. 1900.
3.	Volitev treh udov načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
543 1-1
Načelstvo.
V slučaju, da zgoraj sklicani občni zbor ne bi b'l ob določeni uri sklepčen, vrši se ob '/,6. uri isti dan, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev.
JVajkuIjN» nporj&ba
mleka !
Kar največ in najfinejšega surovega masla !
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj ; 167 40-14 y Parizu 1900 „Grand Prix".
milijona tacih strojev v rabi!
Se lahko prenaša na planino. Vsi drugi stroji za mlekarstvo Popolne oprave za dobivanje sirotke za roko in parno moč.
Načrti, proračuni.
Akcijska družba Alfa-Separator,
Dunaj, XVI., Ganglbauergasse 29.
Ceniki, podučne brožttre brezplačno.
i p
V Vj
Ij
5b 5b
1
h
/j
b b h h
(h
DBmBBBB»
Fo najnižjih cenah!
primerna birmanska darila
po najnižjih cenah in z jamstvom.
&%%%%%Vl%VVi%%Vi
tvtvtvi\%%XXXXXXt
Zlate, srebrne, nikelnaste ure in verižice, zapestnice, uhane, broše, ovratne verižice, srčke, prstane, i. t. d.
Priporočam svojo največjo in bogato izbčro in vljudno vabim slavno občinstvo na obilen obisk in ogled. Ceniki brezplačno, tudi po pošti.
Z vsem spoštovanjem
JL^r. Čuden
urar, in trgovina vse zlatnine in srebrnine.
434 9
Solidna postrežba!
n n a j s k a borz a.
&n6 24. maja.
jkupni (iriiviii dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebrn ■ ■
Avstrijska zlata renta 4%.......
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4"/„.......
Ogerska kronska rents 4"/„, 200.....
ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
irjditne delnice, 160 gld.......
London vista ...........
Merniki drž. bankovci za 100 ro. nem.drt.velj
98-35 98 05 117-56 9715 117-25 92-75 16?3-— 686 25 24042 117-50
20 mark............... .
20 frankov (napoleondor) . . . Italijanski bankovci........
C. kr. cekini . .	.......
j toé £3. maja.
3'2°/0 državne srečke I. 1854. 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kroa
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke fi°/0 . . .
23-50 19 09 90-55 11-33
181 — 171-25 211 25 95 20 141-60 259--
Ounavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zera.-kred. banke -I °/c Prijoritetne obveznice državne železnice »	» južno železnica 3°;0
»	» južne železnice 5°/„
>	> dolenjskih železnic 4°/„
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke. 10 gld Ogerskega » „ » 6 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld.....
L06-50	Salmove srečke, 40 gld......	200 -
. 94 25	St. 6en6is srečke, 40 gld. ...	234 -
. 423- -	Waldsteinove srečke, 20 gld.....	, 394 —
343--	Ljubljanske srečke..... , .	58 75
123-25	Akcije anglo-avstrijske banke, 20) gld.	. 280 -
__ ' _	Akcije Ferdinandova sov. inlez., 1000 pl. s "	, 6040 -
403 -	Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. .	, 894 -
. 390 —	Akcije južne železnice, 200 gld sr. .	90-25
. 4925	SploSna avstrijska jtavbinsk i druiba .	. 159' —
25 20	Montanska družba avstr. plin ....	463-25
. 16'30	Trboveljska premogarska druiba, 70 gld.	445 —
68-~	Paoirnih rubljev 100........	. 253 50
Nakup ln prodaja
vsakovrstnih državnih papirjev, aro6k, douarjov itd. Zavarovanja zn zgnbe pri žrebanjih, pri izžreb&nju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako trebanje. Kulanlna i i v r i i t e v naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„II K K C t
I., Woilzeils 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.

Pojasnila TMS v vseh gospodarskih in Ininčnih itvareb.
iotem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrtdntitslk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccj;» obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, TEH