Gospodarske stvari. Vodilo, kako se naj pokončava pei-onospora. 1. Prvikrat se naj škropi pred cvetjem. V ta namen se vzame 1 kilo čistega bakrenega vitrijola in l1/-. kilo novega ugašenega čistega apna na 100 litrov vode. 2. Drugokrat se naj kropi v 5. ali 6. tednn po cvetu in sicer z močnejšo tekočino; vzame se namreč na 100 Iitrov vode V/2 kilo čistega bakrenega vitrijola in 2 kilo čistega apna. 3. Bakren vitrijol se ima drobno stolči in v topli vodi razpustiti. 4. Novo ugašeno apno se naj v vodi razlopi, precedi in vse nesnage očisti. 5. Tako raztopljen bakren vitrijol in apno se polera z določeno vodo pomeša in združi. 6. Ta tekočina bakrenega vitrijola in apna se mora v posodi večkrat premešati in sicer vselej, preden se deva v kropilnico. 7. Kropiti se ne sme na roso, pred in po dežu, temveč kedar je listje suho; sicer pa se zamore kropiti celi dan, tudi v solnčni vročini. 8. Tekočina se naj kakor tnegla po listju razprši tako, da bo vse listje okropljeno. 9. Za prvo kropljenje je potrebno na eden oral vinograda blizo 300 litrov te tekočine, za drugo kropIjenje 400 litrov in za tretje kropljenje, ako je potrebno, 500 litrov. 10. Kropilnice in druga posoda se mora po vsakem delu skrbno umiti in očistiti. Hi-ošč, škodljivec dreves. Naša dežela je za sadjarstvo pripravna, kakor redko katera druga; zato pa tudi veseli domoljuba, kedar vidi, da se sadjfireja pri nas lepo razvija, ali kakor vse na svetu, tako ima tudi sadjereja svoje sovražnike in teh ni malo. Naj ne omenimo vremenskih nezgod, opozorimo dnes le na kebra ali hrošča. Le-ta se kaže najbolj v meseeu maji in se mu pravi zato tudi semtertje majski keber. Naši kmetovalci poznajo ga dobro in kar je huje, čuti.jo tudi večkrat njegovo delovanje. Keber pa tudi črv je škodljiv, vendar pa je sreča, da jih ni vsako leto, navadno so kebri v velikem številu vsako četrto leto in istotako tudi njegov črv, t. j keber, dokler šŁ je v podobi črva pod zemljo. Tacih se nahaja zraerom nekaj — za plugom. Odkod pribaja to, da ni vsako leto veliko kebrov, oziroma črvov? O tem vprašanji so si belili učenjaki dolgo glavo, sedaj pa se trdi, da so ti črvi si sami sovražni ter vkonča večji črv manjše. Godi pa se tako, da se leto stari črv loti za leto mlajšega ter ga posune. Vsled tega si zarod v poslednjem letu ne opomore in ostane ga le manjše število. To je dober migljaj za nas, kako da zatremo, čem največ moremo, tega škodljivca. Tisto leto, ko je kebrov veliko, moramo jih marljivo pobirati ter vkončati. S tem se doseže, da bode raanj škode po kebrih, pa tudi manj črvov. V letih pa, ko je kebrov malo, ne storijo že le toliko škode na drevji in kedar se iz njih črvi naredijo, pridejo v žrelo starejših in se tako vkončajo; nekaj jih pač ostane za drugo leto, ali le-ti bodo potem grob za mlajSe črve. Tako se zmanjšuje polagoma število črvov in vsled tega ne bode potem več toliko kebrov in tudi škode ne več toliko škode po njih na drevji. V novem času pa se delajo tudi poskušnje z neko glivico, ki je neki — kuga kebrov pa tudi črvov. Ime tej glivici je »botrvtis tenella« in ona zanese neki nalezljivo bolezen med kebre ter jih tako vkončuje. Skušnja dokazuje, da v kakem kraji kar h krati izginejo kebri in njih črvi in kriva je prikazni neki ona gliviea. Te glivice se poslužujejo sedaj učenjaki, da spravijo z njo kugo med kebre in njih črve. Glivica se dene na kuhano meso, ki je namočeno v kakem sladkem rastlinskem soku ter se to potem raztrosi po njivi, kjer je veliko črvov. Črvi se ga lotijo in se tako bolezni nalezejo, da čez nekaj ur potem poginejo. Boljše pa se neki obnese še poskus, če se nabere par črvov ter jih položiš v posodo, v kateri je rnalo vlažne prsti, da se črvi zarijejo va-njo. Sedaj pa se potrosi kalic one glivice na črve ter se pokrije posoda in na krov se dene še nekaj vlažnega mahii. Ko preteče 5 do 6 ur, nalezli so se črvi bolezni in vzamejo se iz posode ter se dajo v lonce, v katerih je nekaj navadne prsti. Bolni črvi poginejo v 10 ali 12 urah in glivice se razvijejo' na njih v večjem številu. Črvi se raznesejo potem na njivo ter se tu in tam pokopljejo v prst. Čas za to je od aprila do oktobra. Glivice se v tleh razvijejo dalje in tako pride kuga raed črve. Tako poskušnje, ali pa je v resnici vse tako? Doslej se še ne zna za gotovo in torej počakajmo. Kar pa moremo storiti, je to, da zatiramo kebre, kar se največ da, v tistih letih, kedar jih je veliko število. To je najvarniša pot zatreti jih. Sejmovi. Dne 19. maja pri Sv. Lenartu, v Slov. goricah. Dne 20. maja na Starih sv. gorah pri Podsredi in pri Sv. Križi tik Slatine. Dne 23. maja pri Sv. Hemi nad Podčetrtkom, v Ločah, v Loki, v Lučanah, v Ljutomeru, v Marenbergu, v Mozirji in v Laškem trgu.