PRIMORSKI DNEVNIK »'S^ETUJT"" - Cena 40 lir Leto XXIL St. 124 (6411) TRST, petek, 27. maja 1966 V OKVIRU VLADE SPREJETA NAČELA O REFORMI BOLNIŠNIC Spori o načinu reševanja perečih vprašanj zdravstva in zdravstvenega zavarovanja Spor med ministrstvom za delo in za zdravstvo glede ureditve zdravstvenih storitev Izvršni odbor PSI soglasno zahteva izvedbo petletnega gospodarskega načrta RIM, 26. — Mnogo se govori o ponovni napetosti v vladni koaliciji, do katere je baje prišlo v zvezi s predlogi o zakonu o javni varnosti. Vendar je. danes notranji minister Taviani *anikal vesti, da je prišlo do odložitve seje ministrskega sveta, ker so bila glede zakona o javni varnosti različna stališča med J® in PSI. Istočasno pa se ču- !*jo govorice, da KD namerava »vesti novo vladno preosnovo, tako da bi dokončno odstranili Mora z mesta predsednika mi-b'strskega sveta, katero naj bi *asedei Rumor. Vse govorice pa *°gIasno potrjujejo, da ne bo Prišlo do resnejših težav pred ^ključkom volilne kampanje. Danes so se sestali pod predsedstvom Mora podpredsednik Nenni to ministri Colombo, Taviani, Ma-fWtti in Bosco. Po sestanku je mi-n’rier za zdravstvo Mariotti izja-V’l: »Končno smo se sporazumeli m bomo na prihodnjem zasedanju ministrskega sveta proučili zakon-**i predlog o reformi bolnišnic.« Tako Mariotti ko* minister Bo-,co Pa nista nič dodala glede spota med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami, ki je že dalj ča-*a tudi predmet spora med obema ministrstvoma. Ta spor je prvikrat v uradni °bliki prišel do izraza z uradnim sporočilom ministrstva za zdravstvo 0 »tehničnem« sporazumu, ki J? bil sprejet med INAM in FN-in ki ga je vsedržavni svet fNOM včeraj zavrnil. V poročilu I* rečeno, da so se včeraj na ministrstvu za delo sestali predstavniki ministrstva za zdravstvo, ministrstva za notranje zadeve in za *aklad ter predstavniki zavaroval. n'h ustanov. Na sestanku so ob- ravnavali tehnični sporazum in predstavnik ministrstva za zdravstvo je v imenu ministra Mariot-tija izrazil obžalovanje, ker niso bile upoštevane pristojnosti ministrstva za zdravstvo, ki je bilo šele med tem sestankom obveščeno o sporazumu in torej sedem dni po zaključenih pogajanjih. Predstavnik ministrstva za zdravstvo je izrekel načelne pridržke in naslednji dve pripombi: 1 Univerzitetni asistenti so bili izključeni iz seznama splošne zdravstvene pomoči, kar je nerazumljivo in nesprejemljivo. 2. FNOM ni pristojna, da vrši izključno sindikalne funkcije, in to še zlasti ne za zdravnike bolnišnic, katere zastopa skupen odbor prizadetih sindikalnih organizacij in ki ni sprejel predlogov FNOM-INAM glede bolniških zdravstvenih storitev. Ministrstvo za zdravstvo je zato ponovno opozorilo na absurdnost poskusov, da bi z delnimi ukrepi rešili vprašanja, ki so objektivno med seboj povezana. V zvezi z zaostritvijo spora za radi stališča FNOM pa je tajnik CGIL Mosca ugotovil, da FNOM zahteva' povsem nov način pogajanj, ki predvideva vsedržavno pogodbo in vrsto pokrajinskih pogodb. »Tehnični« sporazum bi še poslabšal stanje in sedanje stanje spora jasno govori, da je mogoče celotno vprašanje urediti samo z reformo zdravstva. Pri tem se ne- >IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIM immiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiMiiiiiiMiHiiiiiiiiiii RAZSTAVA KMETIJSKIH STROJEV V MOSKVI Gospodarsko sodelovanje med Italijo In ZSSR Izjave poslanika Sensija v italijanskem paviljonu ob dnevu Italije Moskva, 26. — Na mednarodni f*2stavi kmetijskih strojev v Mo-•kvi je bil danes «dan Italije* v Julijanskem paviljonu. Navzoča je Mia skupina sovjetskih tehnikov in Ptedstavnikov trgovskih organiza-clj, med katerimi podpredsednik '•kovinskih zbornic Sovjetske zve-** Vaslljevski in ravnatelj razstave Ihtdenko. Najprej so si ogledali I*»viijon, zatem pa je italijanski po. •lanik v Moskvi Sensi imel tiskov-110 konferenco, na kateri se je v Uv°du zahvalil sovjetski vladi in 0rganlzatorjem razstave za prisrčno gostoljubje in za prijateljsko Sodelovanje. Omenil je, da je pred osmimi meseci bil v Moskvi «dan * tali je,> na mednarodni razstavi strojev kemijske industrije. Zatem je poudaril, da Je ponovitev take hianifestacije v tako kratkem času doka* dobrega razvoja gospodar-®kih odnosov med obema državama. ki postajajo vedno tesnejši in frisrčnejšl. Poslanik je nato navedel nekaj številk o italijansko-so-vJetski trgovinski izmenjavi v zadnjih desetih letih, da dokaže velike korake na poti gospodarskega in hgovskega sodelovanja. Leta 1957 J® vrednost izmenjave med Italijo m Sovjetsko zveza znašala 80 milijonov rubljev, leta 1965 Je ta vrednost narastla na 250 milijonov rubljev (en rubelj je 695 Ur). Zatem Je poslanik izjavil, da se opaža težnja po povečanju te iz-mttijave, ker so med državama ob. Jsktivni pogoji komplementarnosti M ker je na obeh straneh že iskre-J1® ž®lja, da se poveča gospodarsko m tehnično sodelovanje, kar ima *a neposredno posledico povečanje dvoza in izvoza blaga in storitev. Gf® za spontano gibanje, pri kate-tem sodelujejo z enako zavzetostjo ®°Vjetske ustanove in italijanske Proizvodne kategorije. Obe vladi sta spodbujali in nameravata ved- no podpirati to smer, ki je nedvomno z vseh vidikov pozitivna. Nato je poslanik ugotovil, da je italijansko-sovjetska trgovinska bilanca več let neuravnovešena, dodal pa Je, da je treba na to gledati kot na prehoden pojav, in da zaupa v povečanje sovjetskih nabav italijanskih proizvodov in naprav, ki naj uravnovesijo trgovinsko bilanco. Gospodarsko in tehnično sodelovanje, ki ga Italija ima s Sovjetsko zvezo, gre od pravega industrijskega sektorja z dobavljanjem popolnih naprav na tekstilnem kemijskem, avtomobilskem in živilskem sektorju, do znanstvenega sektorja s sodelovanjem itabjan-skih strokovnjakov na sektorju miroljubne uporabe atomske energije. Poslanik je omenil, da se Je kompleks prijateljskih in plodnih odnosov nedavno še utrdil ob obisku sovjetskega zunanjega ministra Gromika v ItaUji, ko so v Rimu podpisali sporazum o industrijskem tehnično znanstvenem sodelovanju. Obiski važnih gospodarskih delegacij v obeh državah so že daU močan zalet in bistveno vsebino temu sodelovanju. Na koncu je poslanik izjavil, da razstava kmetijskih strojev in naprav daje na razpolago Sovjetski zvezi, vse kar ItaUja izdeluje na tem sektorju najboljšega in najmodernejšega 4n tudi to je znaten prispevek k okrepitvi dobrih odnosov med obema državama, ker poteka na tako imenovanem »občutljivem* sektorju sovjetskega gospo, darstva, t. J. kmetijskem, kateremu novi sovjetski petletni načrt posveča tako veliko pozornost. Jutri bodo razstavo obiskali člani centralnega komiteja KP SZ, ki Je začel včeraj svoje zasedanje, na katerem razpravlja o izboljšanju kmetijstva v Sovjetski zvezi. kateri voditelji FNOM skrivajo za iluzorno zaščito svobode zdravniškega poklica, dejansko pa napadajo sistem zdravstvenega zavarovanja in zdravstveno reformo. V Aosti je posredoval kvestor, ki se je dalj časa pogovarjal s predsednikom deželne uprave odv. Caverijem^ končno pa je novi predsednik deželnega sveta, včeraj izvoljeni socialdemokrat prof. Mon-tesano lahko v spremstvu policijskih funkcionarjev zasedel predsedniške prostore Qdv. Caveri pa vztraja na nezakonitosti izvolitve in zasedbe prostorov in je zato izjavil, da bo naredil prijavo na javno tožilstvo Izvršni odbor PSI je danes soglasno sprejel stališče, da je politika programiranja in njegovo stvarno uresničenje odločilnega pomena in da je zato nujno, da bo načrt odobrila poslanska zbornica še pred poletnimi počitnicami, jeseni pa senat. O načrtu je poročal minister Pieraccini, prisotni pa so bili na zasedanju vsi socialistični ministri. Govorili so tudi o položaju v Aosti, in so potrdili stališče, da PSI lahko sodeluje samo v odboru levega centra, ki se ne sme posluževati odločujočih glasov liberalcev. Po pooblastilu paritetične komisije med PSI in PSDI sta se danes sestali tajništvi obeh strank, ki sta imenovali člane treh komisij, ki bodo pripravile združitev. Komisiji za program bo predsedoval Nenni, za prehodne ukrepe in organizacijska vprašanja Cariglia in za ustanovitveno skupščino Bro- ] dolini. Ugotovili so, da komisije | lahko končajo delo še pred polet- ] nimi počitnicami, tako da jih bo lahko paritetična komisija odobrila. V poslanski zbornici se je nada ljevala razprava o amnestiji, med katero so prišla do izraza različna stališča. Začeli so tudi razpravo o 82 popravkih, od katerih je enega predložila vlada. Predvidevajo, da bodo jutri ves dan razpravljali o amnestiji in da bodo razpravo zaključili glasovanjem. Skoro gotovo bodo sprejeli več popravkov, tako da bo zakon moral ponovno pretresti senat. Minister za reformo državne u-prave je danes izkoristil včerajšnjo izjavo ministra za zaklad Co-lomba, da država ne razpolaga z ustreznimi sredstvi za zvišapje prejemkov uslužbencev. Minister Bertinelli pravi, da gre za skupne zahteve v višini nekaj sto milijard lir, s katerimi sedaj država ne razpolaga Njegova izjava se na naša na že napovedano stavko PTT, na predvideno stavko železničarjev in na vretje med državnimi uslužbenci, ki že dalj časa niso imeli zvišanih plač. Danes so se ponovno začela pogajanja za obnovitev delovne pogodbe za kovinarje zasebnih podjetij, ki se bodo nadaljevala jutri in najbrž še v soboto. Zaključil se je drugi del pogajanj za vinarje državnih podjetij in pogajanja se bodo nadaljevala v petek 3. junija. Delegacija PSI na kongresu SZDLJ RIM, 26. — Na vabilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije se bo njenega kongre-sa, ki bo v Beogradu od 7. do 11. junija tl. udeležila tudi delegacija PSI, ki jo bodo sestavljali: poslanca Venerio Cattani in Fernando Santi ter dr. Gianni Finocchlaro. Vest je sporočil danes odsek za zunanje zadeve vodstva PSI, ki ga vodi poslanec Venerio Cattani. DŽAKARTA, 26 — Predsednik Sukamo je odobril začetek mirovnih pogajanj med Indonezijo in Malezijo, ki se bodo začela jutri v Bangkoku. Indonezijsko delegacijo bo vodil zunanji minister Malik, malezijsko pa ministrski predsednik Razak. Protest • v »i ril* l južnih lirolcev BOČEN, 26. — Vodstvo ustanovljene stranke za socialni napredek na Južnem Tirolskem je nocoj izglasovalo protestno resolucijo proti pozivu italijanskih oblasti dr. Kreiskemu, naj ne govori v Bocnu. V svoji resoluciji poudarja vodstvo stranke med drugim, da ima namen povabiti evropske ugledne o-sebnosti, da bi govorile na južnem Tirolskem, in zaključuje: »Stranka za socialni napredek Južne Tirolske se vsekakor ne bo dala zaradi te okoliščine odvrniti od svojega smotra, ki je konstruktivno prispevati k ustvaritvi življenjske demokracije na Južnem Tirolskem. Prepoved za naš socialdemokratski se. stanek je očitna kršitev temeljnih demokratičnih pravic. Proti temu odločno protestiramo.* Odlikovanje Kozirevu RIM, 25. — Minister za zunanje zadeve panfam je priredil slovesno večerjo sovjetskemu veleposlaniku Semjonu Kozirevu, ki zapušča Italijo. Ob tej priložnosti mu je izročil tudi odlikovanje viteza velikega križa reda zaslug za republiko. Na večerji so bili poleg osebja veleposlaništva prisotni tudi podtajnik ministrstva Lupiš, predsednik leomisije za zunanje za PO 385 LETIH KOLONIALNEGA SUŽENJSTVA Britanska Gvajana neodvisna čaka pa jo še mnogo težav Sprejeta bo kot 23. članica r Commonwealth LONDON, 25. — Tajništvo britanskega Commonwealtha jav lja, da bo Gvajana postala 23. država članica Commonwealtha od danes, ko je postala neodvisna. Njeno včlanjenje je odobrilo 22 držav članic Commonwealtha Danes opolnoči je Gvajana po 385 letih španske, nizozemske, franco- ske in britanske nadvlade postala neodvisna. Ta nova država ima 650 tisoč prebivalcev, ki so v glavnem črnci in Hindusi. Uradni jezik je angleški. Njena površina znaša 200.000 kvadratnih kilometrov. Z ustavo leta 1961 je Gvajana dobila notranjo samoupravo, medtem ko so zunanje zadeve in obramba o-stale v pristojnosti britanske vlade. Glavno mesto Gvajane je danes vse v zastavah v šestih barvah, kar simbolizira večnarodnostni in plemensko sestavo tamkajšnjih prebivalcev. Ko so se ob proslavljanju razglasitve neodvisnosti zaključile ljudske proslave, je bila prva seja parlamenta. Po vzorcu britanskega parlamentarnega postopka je Kentski vojvoda, bratranec kraljice in njen predstavnik za to priložnost prebral kronski govor. Se prej sta se ministrski predsednik Brunham in voditelj opozicije, t. j. ljudske deve poslanske zbornice Cariglia _ in predsedniki IRI. ENI in FIAT. napredne stranke, Cedi Jagan javno iiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiihiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimihiiiiiiii »HUaiimilMIHMiMnMMBMIIHIimMINMtHIHIIHtlUlllllliUmillH ŠE VEDNO NEREDI V JUŽNEM VIETNAMU Protiameriške demonstracije vHueju Demonstranti zažgali knjižnico USIS Budistični voditelji odpovedali proslave ob 2510. obletnici rojstva Bude iz protesta proti Kijevi vladi HUE, 26. — Danes so bile v Hue nove protiameriške demonstracije. Radio, ki je v rokah študentov, je v svojih oddajah nenehno obsojal ameriški kolonializem. Današnja demonstracija proti Američanom, ki so jo organizirali budisti, je zavzela zelo velik obseg. Sodelovalo je nad deset tisoč oseb, ki so se zbrale ob pogrebu južnovietnam-skega vojaka, katerega je pred dnevi ustrelil neki Američan. Pogrebni sprevod je šel po vseh glavnih mestnih ulicah in mimo ameriškega konzulata. Na čelu sprevoda je bilo tristo bon-cev in budističnih nun. Pozneje je velika skupina demonstrantov odšla pred ameriško knjižnico USIS. Vdrli so vanjo, zmetali knjige na ulico ter jih zažgali. Policijski agenti so mirno gledali to početje, Sele po 40 minutah so poklicali gasilce. Ameriško knjižnico USIS v tem mestu so v kratkem času že drugič za- obnovitev delovne pogodbe za ko-1 žgali. Prvikrat so jo zažgali med IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIimiMlltmvflMVIIIIIMMIUIIIMIIIIIMItlllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillinilllllMMIM V Afriki snujejo rasistični blok Sodelovanje treh rasističnih režimov AKRA, 26. — Vlade Južnoafriške republike, Južne Rodezije in Portugalske pripravljajo sporazum o ustanovitvi vojaško-gospodarskega bloka. Potrebo po krepitvi medsebojnega vojaško-gospodarskega sodelovanja razlagajo vlade teh držav z dozdevno naraščajočo nevarnostjo in s čedalje močnejšim pritiskom neodvisnih afriških držav na rasistična režima v Pretoriji in Salisburyju. Zahodnoafriško časopisje piše, da so v zadnjem času pogostejša tudi posvetovanja vojaških in gospodarskih izvedencev o «skupnih problemih* in o uskladit, vi skupnih prizadevanj in akcij za okrepitev vojaških sil treh držav. Afriški časopis »Flamingo* je nedavno objavil najnovejše podatke o vojaški moči rasističnih režimov ?>&>•&? *Mk\ *' *; f I m '*r "*"»^$** Mm Dolga vrsta uporniških vojakov v Danangu, ki so jih razorožili, ko so se vdali Kijevi vojaki v Južni Rodeziji in Južni Afriki, o portugalskih kolonialnih enotah v Afriki in proračunskih Izdatkih omenjenih držav za oboroževanje. Časopis je zapisal, da so vojaške enote Južnoafriške republike in Južne Rodezije najsodobnejše oborožene in da imajo orožja veliko več kot katerakoli afriška država, razen ZAR. V sestavi suhozemne vojske ima Južna Afrika 20.000, Južna Rodezija pa 10.000 vojakov. Poleg tega lahko Verwoerdova in Smithova vlada, če je potrebno, mobilizirata skupno 275.000 izurjenih rezervistov (Južna Afrika 250 tisoč, Južna Rodezija pa 25.000). Toliko vojakov ima zdaj skupno sedem afriških držav — Nigerija, Gana, leopoldvilski Kongo, Tunizija, Maroko, Etiopija in Sierra Leone. Komunisti v finski vladi HELSINKI, 25. — Finska socialdemokratska stranka je sprejela udeležbo v koalicijski vladi S stranko centra in s komunisti. To je nocoj sklenilo vodstvo stranke in s tem sprejelo tezo voditelja stranke, da je taka koalicijska vlada edina mogoča rešitev. Četrta stranka, to je stranka levičarskih socialistov, je tudi odobrila koalicijo. Sporazum o novi finski vladi je bil dosežen po petih tednih težavnih pogajanj. Jutri se bodo začela pogajanja za razdelitev ministrskih mest, ki bodo verjetno takole razdeljena: jest socialdemokratom, pet stranki centra, tri komunistom (ki bodo prvikrat v vladi po 18 letih) in eden levim socialistom, NEW YORK, 26. — Somalijska delegacija v OZN je v zvezi z bližnjim obiskom odbora OZN za dekolonizacijo v Mogadišu objavila dokument, ki zahteva, naj OZN pozovejo Francijo, da prizna neodvisnost francoski Somaliji. demonstracijami protiameriškimi februarja lani. V Saj gonu so budistični voditelji v znak protesta proti Kijevi vladi odpovedali proslave, ki oi se morale začeti jutri v vsej državi, da se proslavi 2510. obletnica rojstva Bude (3. junija). Neki budistični voditelj je izjavil, da so proslave odpovedali, ker je politika vlade prisilila brate, da se borijo proti bratom v Danangu ;n v drugih vietnamskih mestih. Južnovietnamska tiskovna agencija javlja, da so včeraj aretirati in pripeljali v Sajgon dva glavna vojaška voditelja upora v Danangu. Kar se tiče stanja v Hueju, je predstavnik ameriškega poslaništva izjavil, da niso še nič sklenili glede morebitnega odhoda a-meriških državljanov iz mesta. A-meriški konzul pa je pooblaščen, da odredi odhod ameriških državljanov vsak trenutek, ko bi se mu to zdelo potrebno. Ameriški bombniki »B-52« so danes bombardirali neko osvobojeno področje v Južnem Vietnamu, kjer so domnevali, da se zbirajo osvobodilne čete. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je javilo, da so Američani imeli v tednu, si se je zaključil 21, maja, 146 mrtvih in 820 ranjenih. Sajgonska vojska pa je imela 236 mrtvih in 84 pogrešanih. V istem času je po sajgonskih podatkih padlo 1235 partizanov, ujetih pa je bilo 91. V Hanoju pa so predstavniki juž novietnamske osvobodilne fronte javili, da je od lanskega novembra do marca bilo ubitih, ranjenih in ujetih 114 tisoč sovražnih vojakov, vštevšl 43 tisoč ameriških in zavezniških vojakov. V istem razdobju je bilo sestreljenih 1440 ameriških letal. Potek stavke angleških pomorščakov LONDON, 25. — Angleški notranji minister Roy Jenkins je v spodnji zbornici med razpravo o izjemnih ukrepih vlade zaradi stavke pomorščakov izjav«, da so u-krepi, ki so predvideni, precej obsežni, da lahko upoštevajo vsako stanje, ki bi nastalo. Poudaril je nato, da vlada nima nobenega namena izvajati teh ukrepov, če ne bo prisiljena. V sedanjem trenutku je namen napovedanih ukrepov samo previdnostnega značaja. Dejal je, da je do sedaj bilo mogoče preprečiti preveliko natrpanost v pristaniščih ln ohraniti dobavljanje bistvenih proizvodov otokom. Vlada upa, da ne bo prisiljena uporabiti izjemne oblasti, toda odločena je storiti vse, da prepreči izkoriščanje nastalega položaja v o-sebne namene. Kar se tiče cen, je minister izjavil, da je stanje sedaj boljše kakor pred enim tednom in da ni znakov, da bi trgovci Izkoriščali nastalo stanje. Ukrepi o izjemnem stanju niso naperjeni proti sindikatu pomorščakov in tudi ne proti stavki. Njih edini namen je zajamčiti življenje skupnosti. Predstavnik opozicije za notranja vprašanja Hogg je izjavil, da je opozicija mnenja, da je potrebno v celoti podpreti vlado v sedanjih okoliščinah. Dodal pa je, da opozicija vendarle dvomi o raz-jtegnitvi oblasti vlade med parlamentarnimi počitnicami za binkošti, ker se ne ve, kako namerava vlada uporabljati to oblast. Pozneje je minister za delo sporočil, da je vlada ustanovila posebno anketno komisijo, ki bo proučila vzroke stavke ter odnose med pomorščaki in delodajalci ter predložila prvo poročilo čez dva tedna. S komisijo bodo sodelovali sindikati in delodajalci. Nova opozicija proti Francu? MADRID, 25. — Bivši pristaši fronte falangistične mladine, ki so se zbrali na zborovanju v Madridu, so sprejeli resolucijo, ki pravi, da mora Španija začeti svoj pohod k prihodnosti z utrditvijo, kar je pozitivnega v izkušnjah preteklih let, in z odpravo vsega, kar se je pokazalo za neplodno. Bivši falangistični mladinci pozivajo vse Spance, «naj bo njihovo sedanje politično stališče kakršno koli*, naj se sporazumejo in usmerijo svoja nesoglasja v konstruktivne dvogovore ter naj ustvarijo «o-zračje medsebojnega spoštovanja in spoštovanja demokratičnih odločitev ljudstva.* Bivši člani mladinske fronte, ki pravijo, da predstavljajo nad poldrugi milijon Spancev, ki so sodelovali v falangistični organizaciji, so odobrili vrsto resolucij, v katerih je med drugim rečeno: 1. Zakonodajna oblast bo morala pripadati dvema zbornicama, ki bosta morali biti demokratično izvoljeni: spodnji zbornici, ki bo zastopala različne gospodarske in socialne interese ter zgornji zbornici, ki bo tolmačila politične težnje. 2. Zupani občin in predsedniki generalnih »vetov bodo morali biti demokratično izvoljeni. 3. Sindikati bodo morali biti ijeodvisni in njih predstavniki demokratično izvoljeni. 4. Vzgoja bo morala imeti socialen značaj, osnovne in srednje šole bodo morale biti obvezne. Zdi se, da stališče, ki so ga zavzeli bivši člani falangistične mladinske fronte, kaže oddaljitev od režima. Eden od organizatorjev zborovanja je izjavil: «Nočemo, da bi se še dalje mislilo, da mi podpiramo ta konservativni režim. Molčali smo mnogo let, toda nismo več pripravljeni molčati.* objela v kraljevi loži. Jagan, čigar stranka Je uradno bojkotirala večino proslav iz protesta proti pogojem, v katerih je bila razglašena neodvisnost, je izjavil: »Prišel sem, kakor sem obljubil, da vidim snemanje angleške zastave in dviganje gvajanske zastave.* Dejstvo, da je britanska Gvajana postala formalno svobodna, je še en uspeh protikolonialnih sil. Toda vprašanje je, ali je Gvajani zagotovljen neoviran razvoj v prihodnosti. Dan svoje neodvisnosti je Gvajana dočakala v okoliščinah, ki ne obetajo mnogo dobrega. Ta veliki dan sta Gvajani priborila narodna napredna stranka in njen voditelj Cedi Jagan. Toda v neodvisni Gvajani ni sedaj naprednih poslancev v parlamentu in tudi ne borca Jagana na njenem vodstvu Veliki Britaniji je s pomočjo Ja-ganovih nasprotnikov uspelo izločiti iz oblasti to največjo stranko v Gvajani in njenega zakonitega izvoljenega voditelja, češ da je stranka pripravljala »novo Kubo*, to pa zaradi tega, ker se je zavzemala za socializem in za politiko nepovezovanja. Prav v tem primeru je kolonializem ponovno dokazal, da se težko loči od zasedenih ozemelj. Kadar pa to mora storiti, tedaj se z vsemi silami trudi, da tam ostane politično in gospodarsko. V primeru Gvajane je Veliki Britaniji to uspelo. Njene gospodarske pozicije so ostale v Gvajani za sedaj nedotaknjene. Prav zaradi tega čakajo Gvajano nadaljnje težke borbe. zahtevo koroških Slovencev po lastnem poslopju za slovensko srednjo šolo, ki je zdaj že devet let »gost* v tuji stavbi in zato obsojena na stalni popoldanski pouk. Predsednik združenja staršev Valentin Vauti pa se je ob koncu zahvalil profesorskemu zboru za skrb, ki jo posveča vzgoji in izobrazbi mladine ter izrazil željo, da bi mladino tudi v bodoče vzgajali v koristne člane človeške družbe. Danski predlog za konferenco Vzhod-Zahod PARIZ, 26. — Zvedelo se je, da bo Danska predložila na sestanku zunanjih ministrov NATO, ki bo 7. in 8. junija v Bruslju, predlog za sklicanje konference med Vzhodom in Zahodom o evropski varnosti. Danska vlada je o tem obvestila včeraj stalni svet NATO. O predlogu niso znane podrobnosti. Zdi,se, da bo Danska predlagala konferenco držav NATO in varšavskega pakta. Kakor je znano, je sovjetska vlada nedavno predlagala konferenco med Vzhodom in Zahodom o evropski varnosti, ne da hi omenila, katere države naj bi se je udeležile. Devet let slovenske gimnazije v Celovcu CELOVEC, 26. — Prejšnjo nedeljo se je zbralo okrog tisoč Slovencev v Celovcu, kjer je priredila slovenska gimnazija svojo tradicionalno kulturno akademijo. Ravnatelj gimnazije dvomi svetnik dr. Joško Tischler je uvodoma pozdravil številne častne goste, med katerimi ao bili podpredsednik deželnega šolskega sveta za Koroško Seitschnig, vodja manjšinskega šolskega oddelka okrajni nadzornik Vouk, strokovni nadzornik za slovensko srednjo šolo dr. Inzko, generalni konzul SFRJ v Celovcu Franc Pirkovič z ženo in konzul Željko Jeglič, predsednik deželnega vodstva Avstrijske lige za človečanske pravice dvomi svetnik Pabst ter predstavniki slovenskih narodnih m kulturnih organizacij. Ze deveto leto so se dijaki slovenske gimnazije v Celovcu predstavili pred zaključkom šolskega leta s kulturno prireditvijo, da v pesmi, glasbi in recitaciji izpričajo svojo ljubezen do materinega jezika. Pod vodstvom profesorja glasbe dr. Franceta Cigana so nastopili mladinski dekliški, izbrani mešani, fantovski in združeni mešani pevski zbor, skupno precej nad 200 mladih pevk in pevcev, ki so izvajali bogat spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Vsak zbor je zapel tudi po eno nemško pesem in tako je koroška slovenska mladina izpovedala, da spoštuje tudi jezik in kulturo svojih nemško govorečih sosedov. Spored prireditve so popestrili tamburaški zbor z venčkom narodnih melodij, komorni trio s Corelli-Jevo sonato ter kvintet »Mladi godci* z Avsenikovimi vižami. Ravnatelj gimnazije dr. Tischler Je v svojem govoru poudaril staro Čestitke Titu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 26. — Med številnimi brzojavnimi čestitkami tujih državnikov in voditeljev komunističnih strank predsedniku republike maršalu Titu ob njegovem 74. rojstnem dnevu so tudi brzojavne čestitke predsednika ZDA Lindona Johnsona, predsednika ZAR Naserja, generalnega tajnika CK KP Italije Luigija Longa. Longo v svoji brzojavki, v svojem in v imenu vseh italijanskih komunistov poudarja: «Želim vam dobro zdravje, dolgo življenje in nove uspehe v borbi, ki jo vodite na čelu Zveze komunistov Jugoslavije za mir, socializem in enotnost v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju.* Državni podtajnik v italijanskem ministrstvu za zunanjo trgovino Dante Graziosi ,ki je prispel v Beograd v zvezi z dnevom Italije na desetem mednarodnem sejmu tehnike, je včeraj obiskal tudi zveznega tajnika za zunanjo trgovino Nikolo Djuveroviča, s katerim se je razgovarjal o razvoju gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Zvezni Izvršni svet Je na današnji seji pod predsedstvom Petra Stamboliča sprejel več predpisov s področja gospodarstva in proučil nekatera vprašanja s področja zunanje politike, tekoča vprašanja sveta in sprejel načrt dela za junij. Zvezni izvršni svet Je proučil tudi informacijo o udeležbi Jugoslavije v mednarodni akciji za reševanje nubijskih spomenikov v Egiptu. Po pogodbi o prostovoljni pomoči za rešitev spomenikov » Egiptu je Jugoslavija do konca lan. skega leta plačala 128.000 dolariev. B. B. Sporazum o zborovanjih nemških strank BERLIN, 26. - Med današnjimi tehničnimi posvetovanji predstavnikov zahodnonemške socialdemokratske stranke in vzhodnonemške komunistične stranke so se sporazumeli o datumih zborovanj, na katerih bodo govorili predstavniki obeh strank. Zborovanje v Vzhodni Nemčiji bo 14. julija v Chemitzu, v Zahodni Nemčiji pa 21. julija v Hannovru. V skupnem poročilu poudarjajo predstavniki obeh strank, da bosta obe zborovanji veljali za eno samo zborovanje ter da bodo morali tisk, radio in televizija dajati »neoporečne, popolne in neposredne* informacije. Poročilo tudi poudarja, da bosta obe strani storili vse mogoče, zato da bosta zborovanji potekali redno, ter da se govornikom dajo potrebna jamstva. Socialni demokrati so javili, oa bodo za njih stranko govorili za-hodnoberlinskl župan Willy Brandt, ki je tudi predsednik stranke, Herbert Wehner in Fritz Erler. I-mena govornikov vzhodnonemške komunistične stranke niso bila ša javljena. iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliiiiiiiiititiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitinitiiiiiiiiiiiiiliiiiiiii......Milimi Ponovno se govori o vladni krizi, o spletkah med demokristjanskimi prvaki in strujami in o poskusih, da se Moru spodmakne položaj predsednika vlade. Koliko so te govorice točne, oziroma, koliko možnosti je, da se uresničijo, je ter ko oceniti. Ni pa dvoma, da so resni spori glede nekaterih bistvenih vprašanj, kar je še zlasti prišlo do izraza glede načina reševanja spora med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami Res namreč ni v navadi, da neko ministrstvo -r- kot je tokrat naredilo ministrstvo za zdravstvo — izda uradno poročilo, v katerem odkrito in odločno kritizira nepravilno ravnanje drugega ministrstva — v našem primeru ministrstva za delo. Izvršni odbor PSI je odločno zahteval Izvedbo petletnega gospodarskega načrta, katerega mora poslanska zbornica odobriti še pred začetkom poletnih počitnic, senat pa jeseni. Včeraj opolnoči je postala še ena — sicer majhna — država neodvisna. To je Gvajana, Id je bila 385 let španska, nizozemska, francoska in končno britanska ter ima samo 650.000 prebivalcev, v glavnem črncev in Hindusov, ter meri le >00.000 kvadratnih kilometrov. Toda njena narodna napredna stranka pod vodstvom Jagana, ki je to neodvisnost priborila, ni več na oblasti, ker jo je Velika Britanija iiločila, češ da stranka pripravlja »novo Kubo*, ker se je zavzemala za socializem in nepovezanost. Zato sedanje okoliščine ne obetajo mnogo dobrega. V Hanoju so objavili statistiko padlih in ujetih vojakov v Ju nem Vietnamu od lanskega novembra do letošnjega marca: ubitih, ranjenih in ujetih je bilo 114.000 sovražnih vojakov, med njimi 43.000 ameriških in zavezniških, sestreljenih pa je bilo 1440 ameriških letal. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je sporočilo, da so imeli A-meričani v enem samem tednu, ki se je zaključil 21. t. m. 146 mrtvih in 820 ranjenih, sajgonska vojska pa 238 mrtvih in 48 pogrešanih, medtem ko je baje bilo ubitih 1235 partizanov, 91 pa ujetih. V mestu Hue so bile včeraj ostre protiame-riike demonstracije, med katerimi so zažgali ameriško knjižnico USIS. Kaže, da bo le prišlo do izmenjave govornikov med zahodno-nemško socialdemokratsko in vzhodnonemško stranko, ker so včeraj določili, da bosta zborovanji 14. julija v Vzhodni Nemčiji, 21. pa v Zahodni. Vrem« včeraj: najvišja temperatura 22.5, najnižja 14, ob 19. uri 20.6; vlaga 67 odst., zračni tlak 1017.9 pada, nebo 1 desetino pooblačeno, veter 3 km severozabodnik, morje skoro mirno. temperatura morja 17.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes. PETEK, 27. maja Magdalena Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.41. Dolžina dneva 15.19. Luna vzide ob 12.30 'n zatone ob 2.15 Jutri, SOBOTA, 28. maja Gojko IZREDNA SEJA DEŽELNEGA SVETA Predsednik de Rinaldini je poudaril da se morajo spoštovati narodne manjšine Važna vloga dežele za pospeševanje dobrih odnosov med mejnimi državami in vsemi narodi Včeraj je poteklo dve leti od u-mestitve deželnega sveta. Ob tej priliki je njegov predsednik de Rinaldini sklical izredno sejo, 172. po vrsti, na kateri je podi obračun enoletnega delovanja, t. j. od 26. maja lani. Pri tem je izrekel tudi plemenite besede o zahtevi po spoštovanju narodnostnih manjšin ter o nujnosti dobrih sosedskih odnosov z bližnjimi državami. Potem ko je omenil, da je potrebno, da se vedno bolj krepi deželna enotnost ter da se s časom vsi odpovemo zastarelemu za-pečkarstvu, tako da bodo vsi delovali za blagor dežele, je rekel: Toliko bolj je globoko v duši našega ljudstva ta čut o potrebi enotnosti, kolikor bolj se zaveda, da je obmejno ljudstvo in vsi danes razumejo, ali morajo razumeti, da meja ne sme več pomeniti stalne grožnje lastni domovini, lastni narodnosti, lastnim izročilom, marveč mora biti razlog za to, da si osvojimo vse to, kar je dobrega onstran meje ter da predajno čez mejne pregrade vse to, kar je dobrega v nas. Toda te pregrade ne smejo biti resnične pregrade, kajti tostran in onstran so le ljudje, enaki nam, ki imajo svoje vrline in napake, kakor jih imamo prav gotovo tudi mi. V tej dvorani smo večkrat slišali ponavljati geslo o mednarodnem poslanstvu naše dežele. In ni dvoma, da to poslanstvo je in niti ne bi moglo biti drugače (in res hudo bi bilo, če ne bi bilo tako), kajti ljudje ob meji imajo pred drugim tudi nalogo, da so stalen opomin vsemu ostalemu narodu o neogibni nujnosti, da se ustvarijo čimbolj prisrčni odnosi med vsemi mejnimi državami in preko njih med vsemi narodi, kajti mir je nedeljiva dobrina, medtem ko ima vsaka sovražnost najprej neogibno kvaren vpliv najprej na ozemlja, ki so najbližja mejam. To mednarodno poslanstvo, ki deželni svet še enkrat razpravljal o njem. Deželni svet ali njegove komisije so tudi proučili sedem osnutkov državnega zakona. Prvi se je tikal «kazenskih predpisov v zaščito narodnostnih in jezikovnih manjšin«, drugi pa «sprememb v sestavi ustavnega sodišča«. Tretji in četrti zakonski osnutek sta se tikala zahteve dodelitve kontingente bencina po znižani ceni; peti in šesti sta se nanašala na ustanovitev pordenonske pokrajine, sedmega, ki se je nanašal na poseben državni prispevek za uresničenje člena 50, pa je odbor umaknil. Prva dva osnutka je deželni svet odobril, o tretjem in četrtem niso v deželnem svetu razpravljali, peti in šesti osnutek o ustanovitvi pordenonske pokrajine pa sta bila predmet skupne razprave in sta bila odobrena. Zatem je dr. de Rinaldini orisal odobritev zakonov po posameznih področjih dejavnosti ter naštel razne zakonske osnutke in predloge, ki so jih predložili v razpravo komisijam. Predsednik dr. de Rinaldini je orisal še delo predsedstva deželnega sveta, volilnega odbora, odbora za pravilnik in zakonodajnih komisij. Končno je naštel še odgovore in razprave v zvezi z vprašanji, interpelacijami in resolucijami svetovalcev. OBVESTILO VSEM PROSVETNIM DRUŠTVOM Prihodnjo nedeljo, 29. maja priredita Zveza kulturno prosvetnih organizacij iz Nove Gorice in Slovenska prosvetna zveza III. OBMEJNO SREČANJE V DOBROVEM V BRDIH Dopoldne z začetkom ob 10. uri (po jugoslovanskem času ob 9. uri) nastopijo pevski zbori z obeh strani meje ter folklorna plesna skupina kulturno umetniškega društva «Tine Rožanc« iz Ljubljane. Popoldne in zvečer bodo udeležence zabavali štirje zabavni orkestri. Vse prosvetne delavce, prijatelje in občinstvo vabimo, da s svojo prisotnostjo na SREČANJU potrdijo željo po čim tesnejši, vsestranski, posebno pa še kulturni izmenjavi z obeh strani meje. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA presega gospodarske in tvame interese in se dviga v občuteno duhovnost vezi, ki se morajo vzpostaviti med ljudmi, ki se za takšne štejejo, mora nujno imeti za posledico tudi globoko razumevanje za pravice narodnih manjšin. Kdor ljubi svojo omiko, svojo kulturo, svoja izročila, lahko po izpraševanju lastne vesti le spoštuje in ceni tiste, ki imajo enaka čustva nasproti omiki, kulturi in izročilom, ki so njihova dobrina. Včasih se je res težko vživeti v takšno duševno stanje, kajti žal prevelik del zgodovine vseh narodov je posledica narodnostne o-šabnosti in ponosa, je pomanjkanje premagovanja nagonov, namesto da bi racionalno razmišljali in kazali razumevanje. Toda gorje človeštvu, če ne bo znalo kreniti na pot enakopravnosti ljudi ne glede na njihovo pleme, narodnost, vero sili etnično skupino. Malo zatem se Je predsednik de Rinaldini zahvalil vsem za sodelovanje, občini za gostoljubnost ter še posebno pozdravil vse prebivalstvo v deželi. V začetku svojega govora Je predsednik de Rinaldini spregovorili o delu deželnega sveta. Poudaril je, da so svetovalci kljub ideološkim razlikam in besednim spopadom v glavnem složno delovali za reševanje raznih vprašanj. Pri tem se je spomnil tudi umrlega svetovalca KPI Giordana Pacca in rekel, da je njegova smrt ganila prav vse. Rekel je, da je obračun dosedanjih 171 sej zadovoljiv ter se pri tem vprašal, kako je deželni svet izpolnil naloge, ki mu jih je poverila republiška ustava in volivci. Odgovor je lahko le pozitiven, če se upošteva, da ni nobena stvar na tem svetu popolna. Izrekel je tudi svoje zadovoljstvo, da je bila odobrena že večina izvršilnih določb za izvajanje deželnega statuta ter izrekel željo, da bi čim-prej proglasili tudi preostale določbe, tako bo lahko deželni svet še bolje deloval v zadoščenje prebivalstva. Zatem je poudaril, da vsak centralizem pospešuje upravni in politični despotizem ter duši krajevne svoboščine. To pa krepi med prebivalstvom sovražnost nasproti oblastem. Nato je še poudaril, da dežele ne predstavljalo nobene nevarnosti za enotnost države. Predsednik de Rinaldini Je nato nanizal precej podatkov o sejah in o sprejetih zakonih. V prvem letu je bilo 62 sej, v drugem letu pa 109. Deželni svet je odobril 42 zakonskih osnutkov, od katerih jih Je 37 že v veljavi, tri čakajo na vladno odobritev, proti enemu je vlada vložila ugovor na ustavno sodišče, enega pa je zavrnila in bo Sindikati zahtevajo vzpostavitev neposredne zdravstvene oskrbe Ker trpe delavci hude nevšečnosti zaradi nadaljevanja stavkovnega gibanja zdravnikov in zaradi njegove nadaljnje zaostritve, ker je vsedržavni svet zdravnikov zbornic zavrnil predloge, ki so jih podpirale tudi sindikalne organizacije, sta tajništvi Nove delavske zbornice CGIL in pokrajinske zveze CISL zaprosili deželnega odbornika za zdravstvo dr, Nardinija in odbornika za delo Dal Masa, naj čim-prej skličeta v prostorih deželne obliki, vzpostavili neposredno zdravstveno oskrbo. Ob 2. obletnici dežele prijeten sprejem na Gradu Snoči je predsednik dr. de Rinaldini ob 2. obletnici umestitve deželnega sveta priredil na Gradu Sv. Justa sprejem oblastem, konzularnim zastopnikom, predstavnikom strank, gospodarskih in kulturnih krogov in javnega življenja sploh. Sprejema so se udeležili predsednik deželnega odbora Ber- zanti, skoraj vsi deželni svetovalci, oblasti iz vse dežele, župan dr. Franzil, vladni komisar dr. Mazza, rektor tržaške univerze Origone itd. Sprejem je potekal v prijetnem vzdušju. Goste sta ljubeznivo sprejemala predsednik de Rinaldini in njegova gospa. V soboto občni zbor Združenja za cestno varnost Občni zbor Združenja za varnost na cesti bo v Ul. U. Poscolo 13 (šola Manzoni, dvorana profesorskega zbora) v soboto 28. t. m. ob 17.30 (ob 18. uri v drugem sklicanju). POTEK DEL NA AVTO CESTI Odsek Trst-Videm kmalu izročen prometu P0 ŠTIRIH DNEH STROKOVNIH PREDAVANJ Na sedežu delniške družbe vie Venete so včeraj pregledali de lo, ki je bilo doslej opravljeno na prvem in na drugem odseku nove arterije, namreč na odseku Trst (Lisert) — Videm, ki ga bodo po vsej verjetnosti izročili prometu že konec junija letos — ter na drugem odseku Palmanova — Latisa-na, kjer naj bi se delo zaključilo v oktobru. Naprej proti Benetkam se je za nekaj časa ustavilo delo na odseku pri Portogruaru, ker je tamkajšnja občina zaprosila podjetje, naj bi nekoliko premaknilo traso. Med tem se nadaljujejo tudi pogajanja za priključitev avto ceste na Serenissimo v Mestrah. Zaključen drugi seminar za slov. šolnike na Tržaškem Sinočnjega sprejema na gen. konzulatu SFRJ so se poleg slušateljev seminarja udeležile tudi ugledne osebnosti iz Trsta, Ljubljane in Kopra Uspela stavka gradbenih delavcev Včeraj je bila 24-uma stavka gradbenih delavcev, ki je zelo dobro uspela. Delavci so se sestali na skupščinah na obeh sindikatih, kjer sta jim govorila tajnika o vzrokih spora in o sedanjem položaju. niiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiii,,im,imiiiimiiiiii,,nun,m,,i,n, SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA Spomenik padlim na delu bo stal na Trgu Liberta Od 13. do 17. junija mednarodni kongres o astrofiziki - Konec avgusta v Grljanu mednarodno srečanje o električnih relejnih napravah - Več osebja za občinske otroške vrtce Na zadnji seji občinskega odbora je župan dr. Franzil napovedal, da bo občina priredila sprejem strokovnjakom, ki se udeležujejo vsedržavnega kongresa o državnih institucijah na tržaški univerzi. Župan je tudi omenil, da bo jutri v Verdijevem gledališče posebna svečanost ob umestitvi deželnih odborov za nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami. Dr. Fran zil je nato povedal, da se bo bivši predsednik Gronchi udeležil svečanosti, ki bodo sredi prihodnjega junija v Trstu ob 20-letnici italijansko republike. Na sedežu Mednarodnega centra za teoretsko fiziko bo v času od 13 do 17. junija važen kongres o astrofiziki, ki ga organizira trža- uprave predstavnike bolniških bla- j *ki astronomski observatorij in ka-gajn, sindikalnih organizacij, zdrav- terega se bo udeležilo več znan-niške zbornice iTvImlUgln a1|>i 1 T""- sveta. nikov bolniških zjaomic, ,ja. Kosovel se je zavedal in mi z njim, da boj ne bo lahek, eeprav živi oficialni, vladajoči svet že v «ekstazi smrti*, kakor je dal naslov eni izmed svojih Pesmi, ki je nemara danes — v času raznih absurdizmov in nihilizmov — še bolj živa, kakor je bila takrat: živa po svoji vsebi-ni in živa po svoji udarni umetniški obliki. Kosovel, ki je pozorno in vneto preštudiral «Komu-nistični manifest*, takrat znano Politično-elementarno knjigo «Abe-ce komunizma*, Buharinov «Hi-ftorični materializem, Trockega knjigo «Literatura in revolucija* m še marsikaj, je z osebno za-vzetostjo, znanjem in prizadetostjo zato tudi zapisal v svojem ese-jn še to: «Prebujenje delavsko kmečkega Proletariata, razredna zavest, stopala kot nov faktor v zgodovini človeštva. Še nikoli ni imel proletariat tako velike naloge kakor danes. Kajti njegova naloga ni •torno zrušitev kapitalističnega družbenega reda... (marveč ustva-ritev novega)... osnovanega na odgovornosti človeka napram človeku. Zato je proletarska kultura nujnost, brez katere proletariat snoje naloge ne more rešili... A zn ta \novi svet je potreba bor- kraljevati po Evropi, ki pa kakor vsaka krivica, moral tekom let propasti. Tako je razumeti mojo pesem «Ekstaza smrti*...» Kakor da bi bil pesnik že takrat slutil, da ga bodo v našem času nekateri absurdisti raznih smeri skušali izrabljati v svoje namene ravno s to pesmijo, ji je dal neizpodbitno in jasno razlago že leta 1926. Mimo te razlage ne more nihče ,ki se hoče po pošteni poti približati Kosovelu, ki je takrat že prehodil pot od naprednega nacionalnega revolucionarja in antifašista do socialnega revolucionarja v smislu komunizma. Njegova preusmeritev v socializem ni bila nekaj vnanjega ali hipnega, marveč je bila posledica daljšega in globljega procesa v njem, združena s fanatičnim študijem raznovrstne revolucionarne politične in leposlovne literature. Med zadnjo je bila tudi antologija revolucionarne pro-gramatske lirike «Tovariši človeštva*, ki je izšla v nemščini leta 1919. V podnaslovu je označena kot «Pesmi za svetovno revolucijo*. Čeprav ta knjiga ni znana niti tako upoštevana, kakor je antologija nemškega literarnega ekspresionizma «Somrak človeštva*, ki je izšla istega leta s podnaslovom «Simfonija najmlajšega pesništva*, ni ta antologija o svetovni revoluciji za razumevanje takratne lirike, zlasti pa revolucionarne lirike nič manj pomembna. Da ni bila v meščanski javnosti tako popularna kakor «So-mrak človeštva*, je ravno vzrok njena revolucionarnost. Johannes R. Becher, Carl Einstein, Ivan Goli, Walter Hasenclever, Rudolf Ernst Toller, Franz pesnika, ki je umrl pred štiridesetimi leti. Domnevam, da je umrl na posledicah gripe, ki se je razvila iz prehlada, ko smo po literarnem večeru v Zagorju prezebali v nezakurjeni čakalnici zagorske postaje in več ur čakali na vlak, ker nismo imeli denarja za prenočišče. Esej ^Umetnost in proletarec* je bil njegov in naš literarno-politični manifest, hkrati pa Kosovelova svetovnonazorska oporoka. Ko je bivSa jugoslovanska oblast leta 1929 zaplenila antologijo takratne jugoslovanske revolucionarne lirike «Knjiga drugova*, ki nosi soroden naslov kakor že omenjena nemška knjiga «Tovariši človeštva*, je kraljevska policija izdala nalog tudi za aretacijo Srečka Kosovela, ki je bil že tri leta v grobu. S svojim pesniškim delom živi še danes in živel bo dotlej, dokler bo svet imel smisel in sluh za intimno liriko osebnih smrtnih slutenj in nič manj intimne vere v revolucijo, socializem in človeka. Z njo je premagoval podzavestne mračne slutnje v sebi in jim kljuboval, čeprav fizične smrti ni mogel premagati. Dr. BRATKO KREFT Srečko Kosovel, ko je bil star 19 let 27. maja 1966 po vjtrmmm Komnu mrskiu hoveca de bomo vež stražarji ampak iskalci resničen RIM, 26. — Ukrepi v zvezi s pre-osnovo v katoliški Cerkvi so že tako številni, da bi jih bilo v tem kratkem prikazu težko že našteti. To velja tudi za notranjo preosno-vo, ki se sedaj vrši v Vatikanu. «časovna razdalja« med enim in drugim ukrepom pogosto prikaže obseg vse te preosnove v dokaj drugačni luči. Zato bomo skušali v tem svojem kratkem članku prikazati le nekaj teh dejstev. Eden izmed najbolj pomembnih dogodkov v zvezi s tem je bil sklep papeža Pavla VI., da imenuje francoskega nadškofa Gabriela Garro-na podprefekta (v resnici pa za pravega šefa) Vatikanske kongregacije za semenišča in katoliške univerze. Ljudje, ki nadškofa Gabriela Garrona dobro poznajo, so ga ocenili kot enega izmed tistih cerkvenih dostojanstvenikov naše dobe, ki so najbolj odprti. Uživa nedvomno visok ugled, predvsem pastoralni ugled; je globok poznavalec človeške stvarnosti naše civilizacije, ljubitelj dvogovora in sto- ........mm....................................... ZANIMIVA RAZSTAVA V LJUBLJANI iiiiuiiimiiiiiiiniiiiiinuuimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHHiHiiHiuiiuiiimiiiiiummiiiiHiiimiiiiii Manjšinsko šolstvo na v dobiš Werfel in dr. so zastopani v obeh, ker se je nemški ekspresionizem delil na dve skupini: na idealistič-no-mistično in na revolucionarno-realistično. Kljub temu pa je obema skupno prizadevanje po bolj ali manj konkretnem humanizmu. Prvo pesem v smislu svojega manifesta tVmetnost in proletarec* je napisal Kosovel že v šesti realki in jo objavil s psevdo-naslovom «Proletarcem» Tretji del razstave obsega manjšinsko šolstvo po drugi svetovni vojni. Tu se srečamo s podatki o slovenskem šolstvu povečini v Italiji. Statistika je podvzeta v povečani fotografiji kar iz jubilejne številke «Primorskega dnevnika«. Tu so slike gropajske šole, nove stavbe slovenskih srednjih šol pri Sv. Ivanu, goričkega in tržaškega dijaškega doma in še nekatere. Poleg številnih šolskih knjig, ki jih uporabljamo na naših šolah, so še Izvestja in mladinske revije (Galeb, Pastirček, Literarne vaje). Skromnejše je šolstvo slovenske manjšine na Koroškem, ki je še vedno urejeno po sistemu dvojezičnosti, vendar je zaradi pritiska na starše še ta dvojezičnost silno problematična. Edina pridobitev koroških .Slovencev je slovenska gimnazija, ki so jo odprli v Celovcu- 1859.-leta. Med razstavljenimi šolskimi knjigami so vzbudile pozornost slovensko-madžarske knjige za pouk slovenščine v Porabju. Po-rabski Slovenci so namreč zadnja leta le prišli do tega, da so za njihove otroke uvedli tudi pouk materinščine. Tako ostajajo sedaj samo še otroci beneških Slovencev in onih v Kanalski dolini brez pouka slovenščine. Ob podatkih slovenskih manjšinskih šol, oziroma slovenskega pouka so razstavljeni tudi podatki manjšinskega šolstva v Sloveniji, t. j. šolstva za italijansko in madžarsko narodno skupnost. Že na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943 je bila v 4. točki deklaracije sprejeta določba ((Narodnim manjšinam v Jugoslaviji se bodo zagotovile vse narodne pravice.« Na temelju tega določila je že 6. avgusta 1945 Komisija začasnega prosvetnega sveta ministrstva za prosveto Demokratične federativne Jugoslavije sprejela glavne smernice za ureditev manjšinskega šolstva. Naj navedem iz teh smernic le nekaj:' ((Načeloma obiskujejo 0-troci narodnih manjšin šolo svoje narodnosti. Od tretjega razreda osnovne šole dalje je poučevati po 3 ure tedensko jezik federalne enote. V učni načrt za manjšinske šole je dodati poleg nimom z .........m.......................................ml Smrt prosvetnega delavca Franca Bernetiča netiča iz Brežic. Rodil se je 4. jan. 1893 v Rodiku pri Divači, obiskoval je učiteljišče v Kopru in v Gorici, nato pa je vse do leta 1924 učitelj eval po Slovenski Istri, odkoder se je moral leta 1924 umakniti zaradi fašističnega preganjanja v Jugoslavijo. Do druge svetovne vojne je služboval pri Sv. Antonu nad Blanco in v Brežicah, po osvoboditvi pa je odšel za šolskega nadzornika v Koper, kjer je leta 1947 stopil v pokoj. Po upokojitvi se je vrnil v Brežice do 19. maja letos, ko ga je umorila kratka zavratna bolezen. Težko ga bosta pogrešal sin, gozdarski inženir in hčerka, profesorica glasbe ter številni prijatelji in znanci, saj je bil znan kot dober prijatelj in svetovalec v nesreči. D. V. Minulo soboto popoldne smo pokopali znanega prosvetnega delavca v pokoju, tov. Franca Ber- HOROSKOP be in dela. Potreba je, da se pro ...................................................................... OVEN (od 21. 3. od 20. 4.) Dobre zamisli in intuicija. Vse bo pripomoglo k uspehu. Naj vas nenadna čustva ne zanesejo predaleč. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ce imate količkaj ustvarjalnega duha, se boste uveljavili. Vaš nastop pred komaj spoznano osebo bo odločilen. DVOJČKA (od 21. 5. od 21. 6.) Prilagodite se razmeram in vzduš-Ju v vašem poslovnem krogu. Preveč ste zaverovani vase. RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Preden he utrdite svojega položaja, ne razkrivajte načrtov. Nekdo skuša razvneti vaše družinsko ozračje. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V majhnih poslih ali drobnem delu boste imeli srečo, drugje pa ne. V čustvenih zadevah vse po starem. DEVICA (od 23. 8. od 22. 9.) Brez dvoma se boste vključili v poslovni tok. Uveljavite se tudi v svojem ožjem okolju. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ce vam delo teče, ne mislite, da ste že uspeli. To, kar čutite v sebi, držite za sedaj zase. ŠKORPIJON (od 24. 10. od 22. 11.) Ves čas, kolikor ga imate, posvetite izključno delu, ker ne bo lahko. Ne bodite ljubosumni. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vsak večji strošek bi bil sedaj ze lo nevaren. Ljubljeni osebi povejte vse, kar vas teži. KOZOROG (od 21. 12. od 20. 1.) Preveč nihate med starim in novim. V čustvenih zadevah nobenih novosti. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dan se bo začel kar dobro, ne bo pa ta- ostalih predmetov še jezik manjšine ter zgodovino in zemljepis materne dežele manjšine. Učbenike za vse manjšinske šole je treba oskrbeti v državi. Učbenike, ki jih ni mogoče izdati pri nas, je treba uvoziti po odobritvi prosvetnih oblasti iz inozemstva.« Danes so ta načela že splošno znana in se vsestransko uveljavljajo. Podčrtati pa je treba, da so bila ta načela izdelana takoj po zaključku druge svetovne vojne. Na razstavi je objavljena statistika italijanskih manjšinskih šol na Koprskem. Otroški vrtci so štirje s skupnim številom 34 otrok (Koper 15, Izola 2, Piran 10, Sečovlje 7). Osnovne šoie so naslednje (v oklepaju število učencev): Bertoki (20), Kolomban (3), Koper (105), Semedela (2), Izola (111), Strunjan (20), Piran (80), Lucija (33) in Sečovlje (51). Skupno obiskuje v šolskem letu 1965/66 osnovno šolo 425 italijanskih otrok. Italijanska manjšina ima dve gimnaziji: v Kopru z 18, v Piranu s 4 dijaki. Ekonomska srednja šola v Izoli ima 27 dijakov, medtem ko obiskuje Vajensko srednjo šolo v Izoli 11 vajencev. Razstavljeni primerki italijanskih učnih knjig kažejo, da je oprema knjig skrbna in bogata. Zanimiva bi bila podrobnejša primerjava knjig italijanskih manjšinskih šol s knjigami na naših šolah. Posebnost v manjšinskem šolstvu predstavlja pojav dvojezičnega šolstva v Prekmurju. To dvojezično šolstvo ni nikakor istovetiti z dvojezičnim šolstvom na Koroškem v vseh dobah. Medtem ko stremi avstrijsko dvojezično šolstvo k postopni germanizaciji, je nova prekmurska oblika dvojezičnega šolstva v funkciji obrambe obstoja madžarske manjšine v Prekmurju. To je potrdil tudi predstavnik manjšine na izrecno vprašanje člana delegacije SKGZ, ko je pred leti obiskala Prekmurje. Prej, dokler so imeli Madžari svoje šole, je do 30 odst. madžarskih otrok obiskovalo slovenske šole in se tako v večji meri izpostavilo asimilaciji. Sedaj je to odpadlo. Z načelne in splošno vzgojne strani, zlasti s strani vzgoje sožitja med narodi je prekmurska rešitev manjšinskega šolstva rešena u-godno. Postavlja pa se seveda drugo vprašanje — izobrazbeno. Ker je pouk v obeh jezikih in v enaki meri v vseh razredih, postajajo sicer tako madžarski kakor tudi slovenski otroci ((dvojezični«, vendar plačujejo to dvojezičnost z okmjevanjem znanja. Vsekakor predstavlja pouk na takih šolah težavno in odgovorno nalogo, ki zahteva zelo sposobnih in pripravljenih pedagogov. Na drugi strani pa je tudi obremenitev učencev nad normalo in obstaja pri manj nadarjenih u-čencih večja nevarnost, da zastanejo v svojem razvoju. Statistična slika tega dvojezičnega šolstva pa je naslednja: na 16 šolah ((dvojezičnega ozemlja« okoli Doljnje Lendave je vpisanih v tekočem šolskem letu 2605 učencev. Od teh je po narodnosti 1285 Slovencev in 1330 Madžarov. Padejo v oči tudi ta ki primeri: v Šalovcih je samo 6 madžarskih in stotri slovenski učenci, v Pincah-Marofu Je po leg 28 Slovencev le 1 Madžar. V sami Lendavi sta dve šoli. V obeh so madžarski otroci pomešani s slovenskimi. Medtem ko je Slovencev na teh dveh šolah 553, je Madžarov 522. Mislim, da je prekmursko dvojezično šolstvo edinstven primer poskusa zaščite obstoja narodnostne manjšine, primer visokega humanizma in žrtvovanja. Vsekakor zanimiva razstava Slovenskem 1869-1966 O manjšinskem šolstvu se je odločalo že na zasedanju AVNOJ - Številčno stanje italijanskih šol na Koprskem Zanimiv primer na področju Lendave brošurica: ((Pregled razvoja manjšinskega šolstva«, ki jo je za to priložnost izdal Slovenski šolski muzej. Brošura obsega v glavnem dva članka. France Ostanek je napisal ((Pregled razvoja manj- šinskega šolstva na slovenskem ozemlju«, Vincenc Žnidar pa članek «Učni načrti in vsebina pouka v manjšinskih šolah.« Oba članka imata tudi izvleček v angleščini. Na koncu je na štirih straneh in pol objavljena literatura o vprašanju manjšinskega šolstva. Brošura ima tudi nekaj ilustracij, razni dokumenti pa so objavljeni v fac-simile. D. L. Aldo Briščik, 7-letni učenec 11. razreda slovenske osnovne Jole pri Briščikih, je letos na mednarodnem natečaju za otroške risbe in slike v Forte dei Marmi prejel 11. nagrado (pozlačeno kolajno in diplomo) v kategoriji otrok v 7. letu starosti. To je vsekakor lep uspeh. Čestitamo malemu umetniku, njegovi učiteljici Evelini Pahor in staršem. To pa je tudi lepo priznanje slovenskim šolam na Tržaškem, in še posebej šolam, ki pod nabrežinsko didaktično ravnateljstvo, saj si zadnja štiri leta sledijo kar po vrsti take nagrade učencem tega. šolskega o-koliša. Tudi letos je učenec slovenskih šol bil edini zastopnik vseh slovenskih in italijanskih šol na Tržaškem na tem mednarodnem tekmovanju. Vse šole pošljejo na natečaj izdelke, ki jih nato izbere posebna komisija. O-cenjevalna komisija nato izmed v \ spadajo teh izbere najboljše in izbrane avtorje povabi v Forte dei Marmi, kjer morajo napraviti risbo z enako tehniko. Letos je bil izmed vseh učencev na Tržaškem izbran Aldo Briščik. V Forte dei Marmi, kjer je bilo nad 60 tekmovalcev iz vse Italije in nekaj iz tujine, je v pičli pol uri z voščenkami naslikal vrsto hiš ob morju. Ves srečen in zadovoljen pa se je v sredo vrnil domov v spremstvu mame in učiteljice. I SIVI HI BC ul/ iiavvi ivai uv/utv, j/a o«- » nuiiniuv« ko proti koncu. Vabijo vas nekam, I skozi sto let razvoja šolstva na kamor vas ne mika. ozemljih, kjer se stikajo razni RIBI (od 20. 2. do 20. 2.) Obeta se vam velik uspeh, ki ga bo pa treba doseči. Več svobode dovolite ljubljeni osebi. narodi. Tu bi se mogel pedagog in politik marsikaj naučiti. K temu mu bo pomagala tudi lična Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Pevci in ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Ansambel «New Harlekin«; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Iz slov. glasbenega življenja; 18.50 Skladbe Bin-choisa; 19.00 Zbor «Aquilee»; 19.15 ((Važnost hranilnih rastlin v vsakdanjem življenju«; 19.30 Glasbeni kontrasti; 20.00 šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Orkester Casamassima; 21.00 Koncert operne glasbe; 21.45 Trio Lou Bennett; 22.00 «Croce in lingvistika«. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Duo Russo - Safred; 13.40 Knjižne novosti. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 8.15 Jutranja glasba; 9.00 Prenos RL; 10.00 Pesmi; 11.30 Današnji pevci; H-45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.50 Prisluhnimo jim skupaj; 14.15 Poje Dean Martin; 14.40 Melodije; 15.00 Popularne skladbe; 16.00 Zbor Moravskih učiteljev; 16.45 Slov. narodne; 17.15 Operni koncert; 18.00 Današnje teme; 18.10 Prijetna glasba; 18.45 Danes pojemo tako; 19.00 Prenos RL; 20.00 šport. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.35 Zdravnikovo PETEK, 27. MAJA 1966 mnenje; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 šola; 11.15 Ital. popotovanja; 11.30 Melodije in romance; 11.35 Plošča za poletje; 13.15 Giro dTtalia; 13.35 Dva glasova, en mikrofon; 15.15 Filmske in gledališke novosti, 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Simfonična glasba; 17.40 M. Kazan: «Gli alligatori«; 18.30 Skladbe italijanskih skladateljev; 19.10 Oddaja za delavce; 20.15 Giro dTtalia; 20.25 Kako smo prišli do republike; 21.30 Simf. orkester in zbor. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.50 Harmonikar Bettelli; 9.30 Giro dTtalia; 9.35 Plošča za poletje; 10.35 Nove pesmi; 11.40 Orkester; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Plošča za poletje; 15.15 do 16.45 Giro dTtalia; 15.35 Album za mladino; 17.35 Poljudna enciklopedija; 17.45 Mario Consiglio; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro dTtalia; 20.10 Večerne fantazije; 21.10 Aktualnosti. III. program 18.30 Likovne umetnosti; 18.45 Castiglionijeve skladbe; 19.15 I-talijanski periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.40 Debussyjeve skladbe; 21.20 Na sporedu A. Schon-berg; 22.30 Bartokove improvizacije; 22.45 L. J. Carlino: L’oceano. Slovenija 1.00 Jutranji dnevnik; 9.05 O-pema matineja; 9.55 Pionirski tednik; 10.25 Domače viže; 10.35 J. Kuhar: Cicibani Titu; 11.15 Iz hrvatske in srbske socialistične glasbe; 11.35 Novost na knjižni polici; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti! 13.05 Iz oper Rimskega Korsakova; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Domači ansambli; 14.30 Priporočajo vam; 15.05 Radijska šola: Pikapolonica zleta mi s prsta; 15.35 Dva češkoslovaška zbora; 16.20 Napotki za turiste; 16.30 Od vasi do vasi; 16.45 V svetu znanosti; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Petkov simf. koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.20 Zabavni orkester; 19.45 Kulturni globus; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Lepe melodije; 21.20 Zunanjepolitični pregled; 21.30 češka skladateljska emigracija v Parizu; 22.15 Oddaja o morju; 23.10 Za ljubitelje jazza; 23.50 Literarni nokturno. Ital. televizija 8.30 šola; 15.30 Giro dTtalia; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.45 Plavanje; 19.25 Na pragu znanosti; 19.45 šport in ital. kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 Skupno življenje. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 TV pošta. Jug. televizija 17.30 Pogovori o slovenščini; 18.00 Mali svet (odd. za otroke); 18.25 Obzornik; 18.45 Kako se pripravljamo na turistično sezono: 19.15 Karavana (o neznanih kra-Jugoslavije); 19.40 Črna ta- ila; 20.00 Dnevnik; 20.30 Kapitanov raj (film). & odstotno pripravljen na pomirje-nje. To je človek, kateremu je papež Pavel VI. hkrati zaupal pre-osnovo semenišč in najvišjo odgovornost za vzgojo «novih duhovnikov«, to se pravi bodočega duhovništva. V zvezi s temi «novimi duhovni ki« je nadškof Garrone, po svojem imenovanju na tako visok položaj v Vatikanu, rekel, da «nova generacija duhovnikov je predvsem povsem nova generacija ljudi. Zato mora nujno biti povsem drugačna in mora visoko ceniti simbol današnjega človeka. S svoje strani sem bil vedno mnenja, da je vsaka nova generacija boljša od prejšnje. Današnji duhovniki so sinovi dobe, ki ne sprejema več konven-cionalizmov, formalizmov, preživelih idealizmov, resnic, ki se ne dajo dokazati, nasvetov, ki jim ne sledijo konkretni zgledi... Je to realistična, iskrena, drzna generacija, generacija entuziastov.« Vse to pa je po mnenju nadškofa Garrona «odvisno od dejstva, da je bila eksplozija novih časov, novih znanstvenih, kulturnih, verskih in družbenih stvarnosti zelo nagla in da se vzgoja ni razvijala v enakem tempu s temi novimi dejstvi.« Ko je govoril z nekim španskim duhovnikom, ki ga je vprašal, kakšen je bil po njegovem najpomembnejši uspeh Vatikanskega koncila, kar zadeva duhovščino, je nadškof Garrone odgovoril: «Odprt je. še posebej za tiste duhovnike, ki so iz zgodovinskih razlogov živeli ločeni od drugih kultur in drugih miselnih tokov, Vatikanski koncil omogoča, da strnjeno povzamejo vse realnosti sveta in da se tem prilagodijo. Poleg tega pa tudi zato, ker je stik in dialog z vso Cerkvijo dejstvo, ki se ne more vrniti na staro. Praktično, odslej ne bo več pregrad, ne bo več Pirenejev.« Drugo zelo pomembno dejstvo, ki se povezuje s premestitvijo nadškofa Garrona v Rim, je bil sklep papeža Pavla VI., da je za podtajnika Kongregacije za verske nauka (bivši Sveti uficij) imenoval belgijskega prelata Charlesa Moller-Ja. Menimo, da ni nihče, niti sam kanonjk Moller vedel očrtati pomen tega svojega imenovanja. Ko je komentiral to svoje imenovanje na vrh najbolj pomembne kongregacije v rimski kuriji, je kanonik Charles Moller dobesedno rekel: «To imenovanje je nekaj več kot le senzacionalni dogodek. Postavlja se nad tako površno razlago in ima globok smisel obnove. In ta dogodek v zgodovini Cerkve-je bil na eni strani zelo resen .hkrati pa čudovit. Ko mi je Pavel.VI. poveril to nalogo, je hotel z dejstvom dokazati, da odslej naprej Sveti uficij ne bo več kongregacija za obrambo, pač pa za razvoj cerkvenih naukov, da bomo mi, predstavniki Svetega u-ficija, v njeni novi fiziognomiji po Vatikanskem koncilu bolj kot stražarji pravoverstva iskalci in pobudniki resnice, pa naj bo ta kjerkoli.« Tistim, ki so ga vprašali, ali lah-ko upajo, da bo ostal zvest obveznosti dvogovora s svetom, je kanonik Moller odgovoril: «Prav za to gre. Cerkev me Je postavila pred to odgovornost in s tem je izrazila vso svojo globoko zavest, da je v tem trenutku živa ustanova v večnem razvoju, v stalni obnovi in izpopolnjevanju. Ne gre za to, da bi zadržali vodo v mlaki, pač pa nasprotno, gre za to, da ne zadržimo rečnih tokov, ki morajo namakati ne le posejana polja, pač pa celo tlak... Zaradi tega je potreben plemenit in iskren dvogovor, celo tvegan dvogovor z vsemi ljudmi naše dobe« ... Da bi zaokrožili ta kratek pregled novih dejstev, ki se dogajajo v okviru Cerkve in rimske kurie, bomo zaključili z izjavami, ki jih je dal pred nedavnim španskemu tisku tajnik Kongregacije za verske nauke kardinal Alfredo Otta-viani: ((Razlika med Kongregacijo (za verske nauke) in Svetim uficijem je precejšnja in Jo predstavlja u-kinitev inkvizitorskega značaja, ki ga je ta imel. Kongregacija celo prevzema značaj pobudnika, ker je njena naloga, dajati pobudo za študije, razprave in kulturna dela v zvezi s katoliškimi nauki. V preteklosti je bil avtor, čigar delo niso smatrali za pravoverno, postavljen pod obtožbo in .to na o-snovi prijav od zunaj. V tem primeru je bil obtoženec postavljen pred tajni preiskovalni proces. Ce je bil smatran za krivega, je bil tudi obsojen... Ta postopek Je sedaj spremenjen. Dominikanci, ki so imeli vlogo preiskovalnih sodnikov, ne spadajo več v Kongregacijo za verske nauke. Obtoženec ima večje možnosti obrambe, lahko prikaže svoj način gledanja, more o zadevi razpravljati.« Ko je priznal, da je Sveti uficij postal avtoritarni organizem, je Otta viani dodal: «Zelo boleče je ugotoviti, do kod se Je prišlo in težko je tudi reči, na kak način se je to zgodilo. Morda «vrhovna» Kongregacija ni bila pod zadostnim nadzorstvom ... Vsekakor odslej ne bo več drastičnih ukrepov, razen v skrajno redkih primerih. Ne bo več vloge stražarjev, niti sodnikov, pač pa bo veljal odnos brata, ljubečega očeta, ki teži za izboljšanje in v duhu popustljivosti in ljubezni.« Kdor pozna prejšnja stališča kardinala Ottavianija, bo spoznal, kaj vse se je v Vatikanu spremenilo, posebno ko bo prebral izjavo, ki Jo je pred nedavnim isti kardinal dal tisku v zvezi z izvajanjem starega sklepa Svetega uficija iz leta 1949 o izobčenju komunistov. «Kar zadeva ta dekret, je rekel Ottaviani, je bilo veliko zmešnjave. Spomniti se je treba, da se izobčenje izvaja na račun tistih, ki se izjavljajo za marksistično doktrino, ne izvaja pa se ta dekret do tistih, ki enostavno pripadajo komunistični partiji. Kdor voli za komuniste ali ja vpisan v komunistično partijo, vendar ne pristaja na dialektični materializem, ni izobčen. V Italiji mnogi ne vedo ničesar o marksizmu, hodijo v cerkev, verujejo v Boga in volijo za komuniste. Ti niso izobčeni iz Cerkve.« ANTONIO JERKOV OP 1- DO 1 JUNIJA V KATOLIŠKEM DOMU NA SEDEŽU POKRAJINSKE UPRAVE Prihodnji teden V Gorici v četrtek razdelitev podpor -i goriškim visokošolcem kongres narodnih manjšin Delu bodo prisostvovali tudi predstavniki slovenskih organizacij Od 1, do 4. junija bo v Katoliškem domu v Gorici 16. kongres Federalistične zveze evropskih narodnih manjšin. Kongresisti bodo proučevali predvsem pravni položaj narodnih manjšin v raznih evropskih državah. Ta pomembni shod bodo pozdravili tudi predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij v Italiji; iz njihovih govorov si bodo mogli udeleženci ustvariti sliko pravnega stanja slovenske manjšine v Italiji. Udeleženci bodo bivali v Gorici, obiskali pa bodo tudi Trsf in Koper, kjer se bodo seznanili z razmerami, v katerih živi italijanska narodna skupnost v Jugoslaviji. Predsednik Federalistične zveze evropskih narodnih manjšin vodi Svend Johannsen, ki je danskega rodu. V kratkem razdobju dveh tednov bosta torej v Gorici dve važni mednarodni srečanji, namenjeni medsebojnemu spoznavanju; prejšnji teden je bilo srečanje srednjeevropskih pesnikov in kritikov, prihodnji teden pa bo že omenjeni kongres uglednih predstavnikov raznih narodov. Sestanek odbora trgovinske zbornice Sestal se je odbor trgovinske zbornice, ki mu je predsedoval odbornik Grassili; predsednik inž. Ri-gonat je bil službeno odsoten. Razpravljali so o sejmu v Celovcu, ki bo v letu 1966. Dežela gleda z velikim zanimanjem na ta sejem ter namerava v prihodnje zgraditi svoj razstagni paviljon, v kateri bi bile prikazane vse proizvajalne dejavnosti dežele Furlanije-Julijske krajine. Sprejeli so ukrepe za kreditiranje dejavnosti obrtnikov, pobude v živinoreji ter pristopih h gospodarskih konzorcijem, ki proučujejo možnosti gospodarskega razvoja v treh pokrajinah naše dežele. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO. Med 28 potrebnimi študenti bodo razdelili nad 2,5 milijona lir Kot vsako leto bo v skladu z zadevnim sklepom pokrajinskega sveta tudi letos pokrajinska uprava izplačala 28 goriškem visokošolcem na osnovi vloženih prošenj 28 podpor po 90 tisoč lir. Te podpore bodo uradno podelili prosilcem na praznik republike v četrtek 2. junija ob 11. uri na svečanosti v sejni dvorani pokrajinskega sveta. Pri reševanju prošenj so upoštevali premoženjsko stanje družin prosilcev in pa njihove učne uspehe. Od 28 prosilcev jih 22 študira v Trstu, 8 pa v drugih mestih in eden od teh celo v Bariju. Med nagrajenimi je Valter Pallavisini iz Standreža, Mihaelova ul. 65 ter e-den z Livade, Franc Selič iz Ul, Čampi št. 9. Včeraj Je imel pokrajinski odbor svojo drugo sejo v tem tednu, na kateri so nadaljevali z razpravo o problemih, ki so jih obravnavali že v torek na prvi seji. pevkarje. Na dveh poprejšnjih večerih 14. in 21. maja so izbrali finaliste, ki bodo nastopili jutri. Večji del popevkarjev je iz spodnjega dela naše pokrajine pa tudi Iz Trsta in Vidma. Ob zaključku večera bodo razdelili nagrade zmagovalcem in praktična darila. Napovedovala bosta Walter Birsa in Gabriella Grumat. Igral bo orkester «Melody», ki ga vodi Mario Tomasello, nastopil bo tudi komik Riccardo Canali. Jutri v Turjaku zaključni večer popevkarjev Jutri zvečer bo v Turjaku zadnji koncert lahke glasbe v okviru deželnega tekmovanja ENAL za po- miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfliiiiiutiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiitmiiiiii IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI niiiniiiiiiiniiiiiM Steklenice s slivovko so spravile žganjarja Cherina na zatožno klop Ni bil v redu s plačevanjem socialnih dajatev • Globa za družbo, ki ne obstaja več Večino zadev, ki jih je okrajni sodnik dr. Bassi iz Gorice obrav naval na včerajšnji razpravi je bilo odloženih na čas po aplikaciji amnestije, ki je napovedana za praznik republike dne 2. junija. Le tri so bile zaključene pa še od teh dve z oprostitvijo, odnosno z aplikacijo prejšnje amnestije. Oproščen je bil 52-letni Armando Di Dato Iz Gorice, Ul. Pola št. 3. V obtožnici je rečeno, da ni vpisal v knjigo za plače pri slaščičarskem podjetju GID na Trgu Sv. Antona, kjer je bil poslovodja, vseh dejanskih prejemkov štirih delavk Zi-gliotti, La Rocca, Cumar in Fonza-ri v obdobju ki gre od 7. novembra 1960 pa do 24. oktobra 1964. Razlika naj bi znašala okrog 2 6 milijona lir. Pri tem pa ni plačal tudi vseh prispevkov za zavarovanje za družinske doklade in druge, socialne dajatve. V zadevi je bil Di Dato obsojen že 5. novembra lani na plačilo denarne kazni 10 tisoč lir, pa je proti razsodbi vložil priziv. Pri včerajšnji razpravi je sodnik v odsotnosti obtoženca upošteval argumente obrambe in ga oprostil. Pri drugi razpravi pravtako ni bil prisoten obtoženec 51-letni Ni-cola Cherin, tovarnar likerjev lz Ul. Aquileia 46 v Gorici. Tudi on je bil 3. novembra lani obsojen na plačilo globe 12 tisoč Ur ker je pred časom v svojem podjetju proizvedel in postavil v prodajo 7 steklenic sUvovke, na katere so prilepili glavno etiketo z napisom v angleščini «SUwowitz — Plum bran-dy» ne da bi temu napisu sledil enak v itaUjanščini, kot to zahteva zakon. V resnici je bil tudi napis v italijanščini toda pod steklenicami in manjši, da ga ni bilo videti. Tudi Cherin je bil oproščen, ker Je obramba dokazala, da gre za dejanje, ki je bilo zagrešeno pred aplikacijo amnestije od januarja 1963, ki jo je treba aplicirati tudi v tem primeru. Odredil je tudi vrni. tev zaplenjene slivovke pod pogojem, da postavi nanje predpisano etiketo tudi v italijanščini. Pri tretji razpravi pa se je moral zagovarjati inž. Josip Rustja, kot predsednik družbe z omenjeno zavezo ((Katoliška knjigarna)) ker da družba ni predložila letnih o-bračunov od 1960 do 1965 na sodišču, kot to predpisuje zakon. Tudi Rustja je bil obsojen 14. marca letos na plačilo globe 12 tisoč lir. Pri včerajšnji razpravi Je povedal, da družba dejansko ne obstaja več. Vendar je sodnik potrdili prvo razsodbo za plačilo globe. Polftni urnik Kmečke banke V sredo prvega junija bo stopil pri Kmečki banki v Gorici v veljavo poletni umik, ki bo veljal do 30. septembra letos. Stranke bodo sprejemali dopoldne od 8. do 12.13 ure in popoldne od 15.30 do 16.30 ure. Protest obrtnikov iz Tržiča Obrtniki iz Tržiča, vključeni v CNA, so poslali deželnim oblastem protest, ker njihovih predstavnikov niso vključili v deželne obrtniške komisije. Organizacija v svojem protestu poudarja, da predstavlja 28 odst. obrtnikov naše dežele. Trčenje dveh avtov brez ranjenih Včeraj ob 11.15 sta na stlkallšču ulic Aqulleia in Korza Italla trčila dva avtomobila, pri čemer pa na srečo ni bil nihče ranjen in tudi obe vozili sta utrpeli le manjšo škodo Z avtom fiat 850 GO 33931, se Je pripeljal po Ul. Aquileia 50-letni Pietro Leone iz Gradiške ter zaustavil vozilo na križišču. To je prepozno opazil 30-letnl Paolo Ta-glianut, lz Ul. Brigata Avellino, ki je prihajal za njim z avtom Lan- cia flavta, GO 17821 ter od zadaj zadel v vozilo pred seboj. Oba avtomobila sta krita z zavarovalnino. Zapisnik o nesreči so napravili mestni stražniki. Mopedist se je zaletel z glavo v hišni zid Prejšnji večer okrog 20. ure se je peljal po drevoredu XX. septembra z mopedom proti pevmskemu mostu 60-letni delavec Olivio Obid lz Ul. Matteotti St. 13. Ko je hotel zaviti v Ul. Brigata Pavia, da bi se peljal domov, pa je iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad vozilom ter se zaletel v zid trgovske hiše Pecile. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili več manjših prask po obrazu. Nudili so mu prvo pomoč; okreval bo v 3 dneh. Sklep pokrajinskega upravnega odbora Pokrajinski upravni odbor (CPA) je na svoji zadnji seji med drugim odobril naslednje sklepe: Tržič: prodaja zemljišča in ljudskih stanovanj na kraju Zocchetta. Štarancan: prispevek balincarske-mu društvu Villaraspa. Zagraj: odobritev načrta za o gre valne naprave v šoli v Zdravščlni. Dolenje: blagajni predujem občine uprave za dva milijona lir. Gorica: prispevek Zelenemu križu za javni telefon v Ločniku. Trčenje na Grapatah Na cesti Grapate, ki pelje od železniškega podvoza v Podgori proti Ločniku, se je včeraj popoldne pripetila lažja prometna nesreča, v kateri je bila povzročena samo materialna Skoda. Trčila sta avtomobilist 48-letni Friderik Klavčič lz Ul. Monte Calvario 66, ki je vozil fiat 750 z registracijo GO 32808 in vespist 24-letnl Danilo Tonut iz Kaprive. Avtomobilist se je peljal proti Ločniku, vespist pa v nasprotno stran, trčila sta pri hiši št. 20. Iz tržiške bolnišnice V tržiški civilni bolnišnici so sprejeli na zdravljenje 23-letno Valentino Fontanot, delavko v timav-ski papirnici. Zdrsnilo ji Je med potiskanjem vozička; potolkla se je po desnem kolenu in se udarila v levi bok. Pridržali so jo na zdravljenju za 15 dni. Vroči katram je opekel 23-letnega Tullia Camiela iz Ul. Udine 36 v Gorici. Opekel se je po rokah; okreval bo v 10 dneh. Kolesarska dirka na Goriškem V nedeljo 29. maja bo po gori-ških cestah kolesarska dirka mladincev za pokal občine Ronke. Proga, dolga 80 km, bo speljana po Jamljah, Poljanah in Doberdobu. Gorica VERDI. 17.00: «La carovana del’-l’alleluia», Burt Lancaster ln L. Remick, ameriški barvni kinema-skopski film. CORSO. 17.15: »Una questione d’o-nore», Ugo Tognazzi in Nicoletta Machiavelli; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 17—22.30: «Ma dame X», Lana Turner in R Montalban; ameriški barvni film VITTORIA. 17.15: »I nove dl Dry fork», A. Margret in R. Bottons; ameriški barvni kinemaskopski Ulm. CENTRALE. 17.15: «La dura legge,), B. Barrie in B. Hamilton; ameriški čmobeli film. Tržič AZZURRO. 18—22: »Jaguar — pro-fessione spia», R. Danton in Pascal Petlt; v barvah. EXCELSIOR. 17.30—22: «11 tormen-to č l’estasi», Charleston Ceston in Rez Harrison; kinemaskopski film v barvah. NAZIONALE. 18-22: «La donna degli altri č sempre piu bella», Walter Chiari in Ugo Tognazzi. PRINCIPE. 18—22: «Dyango», F. Nero in L. Nusciak, kinemaskopski film v barvah. S. MICHELE. 19—22.15: «82. ma rins attak», B. Dickenson ln Karl Crow Ronke RIO. Ob 18., zadnja ob 22. uri: «E venne un uomo» (film o papežu Janezu XXIII.) EXCELSIOR. 19—22: «1 leoni dl CastigUa*, Cesare Romeo in Fran-kie Avalon, v barvah. 9. ETAPA CIRfl P’ ITflLlfl Anglež Denson prvi v Campobassu Jimenez še vedno z roza majico najboljšega CAMPOBASSO, 26. — Ko so med begom vprašali Angleža Denso-na če misli na zmago, je ta zmajal z glavo in pripomnil, da ima prav Bailetti, ki je bil z njim, največ možnosti, da prvi privozi skozi cilj. Toda Anglež, ki se je pridružil begu, ki je trajal nič manj kot 193 lan, je malo pred ciljem potegnil in pustil za seboj ne le Bailettija, temveč tudi Masselisa. Sicer Denson še ni bil gotov zmage niti ko se je sam predstavil na dirkališču. Anglež se je oziral nazaj in ko je ugotovil, da najmanj 100 m za njim ni nikogar, se je šele čutil varnega Brez dvoma je pobeg, ki sta ga Denson in Bailetti načela po 17 km vožnje, ko je do cilja manjkalo še 200 km, hvale vreden. Oba sta složno ((vlekla* In sta si nabrala naskoka, ki je celo dosegel četrt ure. Edino Belgijec Messelis se je pognal v zasledovanje in čeprav se je moral sam boriti tudi proti vetru, mu je uspelo, da je dohitel begunca. Pobeg je uspel predvsem, ker se glavnina ni brigala za ubežnike. Samo Dancelli je tu pa tam poskušal pobegniti, vendar se je prehitro vdal. Kakih 28 km pred ciljem pa je Adomi skušal presenetiti «speče» kolesarje in ker je Italijan predstavljal nevarnost za Jimeneza, se je Anquetil z rožo majico ostro protivil in organiziral zasledovanje. Jasno je, da se je francoski dvojici pridružila skupina favoritov, z izjemo Gimondija, ki je danes zaradi prazne zračnice izgubil do roza majice še nadalj- Vrstni red na cilju 9. etape Na-poli-Campobasso (210 km) je naslednji: 1. VINCENT DENSON (VB) 6 ur 00’40”, s povprečno hitrostjo 34,930 km 2. Bailetti 6.0ra” 3. Messelis (Belg.) 6.02’33” 4. Motta 6.11’46” 5. Bnossi 6. Taccone 7. Zandegu 8. Zilioli 9. Anquetil (Fr.) 10. Adomi 11. De Rosso, 12. Jimenez (Šp.), 13. Battistini, 14. Balmamion itd. •iiittiiiiitiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimHiiiMHM V soboto pester prvenstveni spored V soboto bo zelo pester spored v odbojki. Na stadionu «Prvi maj» bo zaključno kolo v B skupini mladinskega prevnstva, kjer so na sporedu tekme BOR-BREG, SOKOL-BOR in BREG - SOKOL, v telovadnici Enaoli pa bo ob 16.30 (kot na stadionu pri Sv. Ivanu) prvo kolo A skupine mladinskega prvenstva, kjer bo tokrat prvič stopila na prizorišče tudi Zarja iz Bazovice. V telovadnici ENAOLI — Ul. Campanelle 266 — bodo na sporedu tekme ZARJA • ENAOLI, CRDA - ZARJA in CRDA - ENAOLI. Zvečer ob 20. uri pa bo na stadionu «Prvl maj» elou točka sobotnega sporeda. SESTERKA BORA bo namreč sprejela v goste za tekmo ženske A lige ekipo CABASSI iz Modene. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI — BASSI v Raštelu, tel. 33-49. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura v Gorici 23,6 stopinje ob 16.10 ln nanižja 12,9 stopinje ob 5.30 uri. Povprečna vlaga 75 od sto. Balincanje SPLOŠNA LESTVICA 1. JIMENEZ JULIO 45.10’51” 2. De Rosso z zaost. 43” 3. Taccone 58” 4. Motta 115” 5. Adomi l^” 6. Balmamion HO” 7. Zilioli ra” 8. Bitossi 1’56” 9. Altig 313” 10. Schiavon 3’22” 11. Gimondi 3’26”, 12. Maurer 3’38”, 13. Zandegu 4’20”, 14. Anque-til 4’34”, 15. Polidori 45.15’56”, 16. Passuello 45.16’02”, 17: Battistini 45.16’39”, 18. Fontona 45!7’24”, 19. Maino 45.18’21”, 20. Mugnaini 45.18’25” itd. MEDNARODNI NOGOMET Prvi seznami igralcev za SP MOSKVA, 26. — Danes so objavili imena 40 igralcev, ki jih je so. vjetska nogometna zveza predložila vodstvu FIFA za nastop na svetovnem prvenstvu. Na seznamu so 4 vratarji, 12 branilcev, 7 krilcev in 17 napadalcev. Na seznamu pa so: VRATARJI: Lev Jasin, Anzor Kavazashvili, Viktor Banikov, Vladimir Maslačenko; BRANILCI: Vladimir Ponoma- rev, Albert Sestemev, Viktor Get-manov, Valentin Afonin, Murtaz Khurtsilava, Guram Covrebov, Leo-nid Ostrovsky, Vadim Sosnikin, Vasilij Danilov, Aleksej Komejev, Viktor Aničkin; KRILCI: Valerij Voronin, Vladimir Bredhev, Josef Sabo, Vladimir Muntjan, Georgij Sičinava, ffialim-zyan Hussajnov, Valerij Maslov; NAPADALCI: Andrej Biba, Anato- •l|UA||||IH|t|||||f|||||||||t|||t||||||||||||||||||Um,|i1|,„ll|||,|||||||„„|,|||||t||||||||||||||||||H|||||||Hi|||||||||||||( mimnaiMianm Jugostova"^ prvenstvo Korpa in Pirčeva glavna favorita Mladi Stipančič bo presenetil? Letošnje jugoslovansko državno prvenstvo se bo začelo v petek, 27. maja v Ljubljani. Organizacijo je prevzelo Akademsko športno društvo Olimpija. Prvenstvo bo potekalo v dvorani Tivoli, kjer je bilo že lani svetovno prvenstvo. _____________________________________ Po slabih rezultatih jugoslovan- Pokal «Laško pivo* Je v nedeljo osvojila v Tržiču dvojica Antonio Civitan in Sandro Macoratti iz Tržiča. Tekmovanje v baiincanju Je priredilo društvo lz Villaraspe, prisostvovali pa so mu balincarjl iz vse dežele Na otvoritvenem tekmovanju na novem igrišču OET pa sta zmagala balincarja Iz Tržiča Sergio Vincen-zoni in Gianni Fonovich. skih reprezentantov na letošnjem evropskem prvenstvu v Londonu, bodo igralci skušali vsaj delno popraviti slab vtis, ki so ga tam pustili. Tretje mesto v moških parih (Korpa - Vecko), gotovo ni u-speh, ki so ga vsi pričakovali. Čeprav Korpa ni trenutno v najboljši formi ga moramo vseeno smatrati za glavnega favorita, saj tudi drugi trenutno ne blestijo. Veliko pričakujemo od mladega Sti-pančiča, ki se je že v Londonu odlično izkazal,- Ni zato pretirano, če smatramo tudi njega za enega izmed glavnih favoritov za končno zmago. Enake možnosti pa imajo tudi Markovič, Vecko in Surbek. Skoraj stoodstotno je gotovo, da bo naslov državnega prvaka Jugoslavije za leto 1966 pripadel enemu izmed zgoraj nevedenih igralcev, saj vsi ostali, čeprav nekateri zelo dobri, še precej zaostajajo za njimi. Pri ženskah bo še enkrat Cirila Pirc, večletna državna prvakinja, glavna favoritka za končno zmago. Tudi ona ni v najboljši formi, nasprotno pa je nekaj mlajših igralk, ki so že letos veliko napredovale in se izkazale na raznih turnirjih. Mislimo, da bo Pirčevi glavna nasprotnica Ječmenica, večkratna državna reprezentantka. O drugih tekmah ne bomo trenutno govorili, poročali pa bomo podrobno po prvenstvu samem. T—ar NEW YORK, 26. — Američan Emile Griffith bo 13. julija letos branil v New Yorku svoj naslov svetovnega prvaka srednje kategorije v dvoboju z rojakom Joeyem Archerjem. Med tiskovno konferenco je temnopolti boksar javil, da bo veriet-no septembra branil tudi naslov svetovnega prvaka welter katogo-rije. V zvezi z dvobojem z Ben-venutijem, je Grifflthov prokurator izjavil, da je Benvenuti prvak Rima ln zato bo moral priti, če se bo hotel spoprijeti z Griffithom, k njemu v ZDA. MoroaKiuiM V nedeljo dirke v Škofji Loki za Nagrado Loke V nedeljo bodo v Škofji Loki motociklistične dirke za »Nagrado Loke». Ta nagrada, v višini 4.000 novih dinarjev bo dobil tekmovalec, ki bo dosegel nov absolutni rekord proge v enem krogu. Tekmovalna proga je ena najhitrejših v Jugoslaviji. Dolžina enega kroga znaša 4.500 m in ima pet ostrih desnih in dve leva zavoja. Po izjavah tekmovalcev svetovnega slovesa je škofjeloška tekmovalna proga za tovrstne dirke odlična. Dosedanji absolutni rekord proge v enem krogu je 133,005 km na uro. Dosegel ga je 24. 5. 1964. leta znani novozelandski motociklist Morrie Low, ki se je 8. septembra istega leta smrtno ponesrečil v Freiburgu (ZRN) Tudi za letošnje dirke vlada Izredno zanimanje, saj se je še pred rokom prijavilo nad 100 tekmovalcev. Na startu bo tudi italijanski tekmovalec Gilberto Parlotti, ki bo nastopil kar s štirimi stroji. Zanimivo je, da bo starta] tudi s Tomosovim vozilom. V soboto bo v Škofji Loki pobratenje mest Škofja Loka in Medicina (Italija), v nedeljo pa bo v okviru praznika tudi šahovska simultanka z velemojstrom Brunom Parmo. V nedeljo ob 16. uri na Proseku Nogometna tekma Stari - Mladi V nedeljo bo na Proseku že tradicionalna nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi. Na zabavno tekmo, ki se bo začela ob 16. uri in kateri bo sledila prosta zabava, že sedaj opozarjamo lij Busevets, Viktor Serebryanikoj», Valerij Parkujan, VitaliJ Kmeti«-sky, Vladimir Mihajlov, Valent« Ivanov, Antolij Baniševsky, EdvM" Markarov, Slava Metreveli, MiW| Mešhi, Viktor Ponedelnik, Nikol« Osjanin, Boris Kazakov, Igor <> slenko, Edvard Malafejev, °le» Kopajev. • M MADRID, 26. — Napadalca J* terja Suarez in Peirb in '8r*~* Juventusa Del Sola je španska nogometna zveza vključila v sezna« 26 igralcev, ki bodo sestavljali r*~ prezentanco na svetovnem pr?*”-stvu. Seznam obsega naslednja španske igralce: VRATARJi: Iribar, Betancort; BRANILCI: Rivilla. Reija, San- chiz, Silvestre; KRILCI: Glaria, Martine*. Z* co, Violeta, Olivella, Femandea; NAPADALCI: Amando, GenW. Ufarte, Rodriguez, Rife, Zaloua, Fuste, Marcellino, Vlila, Laetra, Suarez, Peirb, Del Sol. • # • LIZBONA, 26. — Selektor portugalske nogometne reprezentanc* Manuel da Luz Afonso je objavu imena 40 igralcev, ki bodo prišli ▼ poštev za nastop na svetovnem Prvenstvu. Ti so: VRATARJI: Carvalho, Costa P* reira, Jose Pereira, Maerico; BRANILCI: Hilario, Morati, Jadro Gomes, Crus, Rodriguez, Pasta, Conceicao, Carrico; KRILCI: Alezandre Baptisti, Jose Carlos, Germano Raul, Vtcente, Almeida, Rui Rodrigues, Medel-rosh, Peres, Coluna, Pinto, Jaime Graca, Rocha, Campos, Canario. NAPADALCI: Cllveira Duarte, FF gueiredo, Luorenco, Simoes, Jo®* Augusto, Eusebio, Torres, Nobre-ga, Jaime, Carlos Manuel, J05* Mendes, Manuel Durante. • • • RIO DE JANEIRO, 26. - Tudi igralec Milana Amarildo je na *•" znamu 40 igralcev, s katerimi bodo sestavili brazilsko reprezentan co za nastop na svetovnem nogo metnem prvenstvu. Seznam izbranih nogometašev je naslednji: VRATARJI: Gilmar, Arriuda, Mota, Moraes; BRANILCI: Djalma Santos, »»*• Carlos Alberto, Orlando, Jose Mario Fidelis Dos Santos, Ruas, Bar-ehl, Fonta, Bellini, Figueiredo, L*®-nidas, Rildo, Oliveira. Gilberto; KRILCI: Custodio Machado, G*f-son, Žito, Lima, Sani Dias, FefeU, Dudu ; NAPADALCI: Jairzinho, Neto, Borges, Da Silva, Garrincha, vlo, Servillo, Rinaldo, Peti, E®}* Parank, Alcindo, Tostato, Amarildo. • • • MONTEVIDEO, 26. - Tehnična komisija urugvajske nogometne zveze, ki Jo sestavljajo Ondino Vtira, Jaun Lopez, Omar Borras m zdravnik Roberto Maslian, Je sestavila seznam igralcev, ki ga bo predložila pred svetovnim prvenstvom vodstvu FIFA. Na seznamu so: VRATARJI: G. Acuna, Mazurkti-wiez, Sosa, Talbo. BRANILCI ln KRILCI: Troclti, Martinez, Manlsera, EmJlio Alv*-rez, Eliseo Alvarez, Chabay, Dl**« Forlan, Ubinas, Goncalves, GiJ, Caetano, Mendez, Matosas, Psvoni, Silvelra. Castlllo, Ramos, Madruga! NAPADALCI: Abbadie, Salva, Ur-susmendi, Cortes, Rocha, Sliva, Sa-sia, Viera, Cubillas, Esparrago, *V rigli, Douksas, Lancon, Etchechi* ry, Perez. S. Acuna. • • * MOSKVA, 26. - V prijatelja« tekmi je moskovska enajsterica Torpeda premagala Lanerossi Vi-eenza 4:1 (1:1). • • • BUENOS AIRES, 28. - Argentin. sko nogometno moštvo Rosario Central je sinoči premagalo Caglta-ri 2:0 (2:0). «)t)(»(K)()(>(M)(K>0(M)0()(MM)(>(>(H)(>(>(>0()(K)(XMK)()0(K>(KK)(>0(><>,HM,(HK,(«HHH><;iHJ,.«HJ«H>n<,.,.i.„HHHI(MKHK>I><)(l()(>()() IVO JUVANČIČ « Boris Pahor in Trst Zgodovinske ailnice v njegovih romanih Zrastel je ob Gianniju Stu-arichu, prijatelju Slataper-i... naš prijatelj ni bil, niti >vražnik, pač pa politični na-jrotnik. V tržaškem CLN je rav v obdobju jeseni 1944 da-e, ko je ta prelomil z OF in i z njim, zastopal tržaške li-eralce ob Goričanu pesniku iagiu Marinu. Quarantotti je Sdave* ignoriral, samo vdnev-Iku-spominih: «Primavera a rieste del 1945» — «Pomlad Trstu 1945» si nas je Jugo-ovane na prefinjen način pri-oščil. Knjiga (Mondadori )51), ki je izšla kmalu v fran-Bščini, je imela med Franco-uspeh. Delo prikazuje vlo- 0 tržaškega CLN, v ozadju cofa Santina, nato pa »oku-acijo Trsta po partizanih* 1 tu je objektivno, simpatič-o opisal nekaj likov partiza-ov, partizank, celo oficirjev, >da namenoma je zbral samo iste z juga in samo primitiv-e, kmečke tipe, ob nje pa po- stavil prefinjeno kretanje, izbrano govorjenje tržaške boljše družbe Ln pokazal na prepad: tu mesto, tam zaledje, tu kulturni civilizirani meščan, tam kmečka primitivna dobričina. In je znal Gambini to podati, saj je v njem samem a-tavistlčna usedlina istrskega zemljaka zelo močna. Ob njegovi smrti je kritik lista «11 Mondo» (4. 5. 1965 str. 8) zapisal, da je tematika njegovih del bila lniciacija seksualno-eiotičnega življenja, problem prebujajoče se mladine. Vsi tržaški pisatelji da se ubadajo s tem Svevo, Slata-per, Stuparich, Izpustil JeUm-berta Sabo, ki pa v romanu «La calda vita* našega Qua-rantottija Gamblnija nastopa kot postranska oseba ln pisa-telja-začetnika Giorgia, najbrž nosi ta avtobiografske poteze Gambinija, uvaja v literatur-no pisanje in mu svetuje tudi študij Freuda. Roman «La calda vita* — «Vroče življe-nje», Je izšel 1958 in ni mogel vplivati na Pahorja in njegovo »Mesto*. Naslov ima po verzu Sabe: »Nisem 11 tisto, Id si ga tar ko ljubil, vroče življenje?* Zanimivo Je dejstvo, da se kot »Parnik* tudi »Vroče življenje* odigrava ob začetku II. svetovne vojne, in šicer se odigra v štirih dnevih (31. 8. — 3. 9. 1939). Tudi pri gradnji «Vročega življenja* najdem kroniko. Ali drugače podano: «Aktorji. vse glavne o-sebe starejše generacije obnavljajo svojo preteklost, tja v obdobje pred prvo svetovno vojno, toda ne v pripovedovanju kot Pahor, pač v podajanju dejanskih zapletov, obnavljanju dejanj. Ne bom navajal več. Za nas zadostuje podobnost in razlika. V zvezi s Pahorjem nas pri Ouarantottiju Gambiniju zadene predvsem podajanje odnosa mož-žena. Res, gleda ga strogo osebno, vsak rešuje to vprašanje z vidika svojega o-sebnega stališča. Pri odnosu Sergia-Guldo, ki Je v ospredju dogajanja romana, pa le najdemo, vsaj v doživljanju Gui- da, kot pri Pahorjevem »Mestu* pri Rudiju, zvezo z zemljo, tu z istrsko zemljo. Sergia je razvajena hčerka tržaškega potentata, ki ima besedo-denar pri ladjedelnici ima ladje; osemnajstletnica, še gimnazijka, Je sicer doživela samo prva ljubimkanja, v svetu, na križarjenju po Sredozemlju, na smučiščih St. Moritza, Guidu pa se prikaže kot že izkušeno dekle, bahavost mladoletnice Jo v besedah zažene. Sergio — sta sošolca Fredi in Max, ki je njen revni bratranec, nastrojen proti njeni družini, dasi ima deklico rad — spravila na samoten istrski otok, kjer ima Guido svojo vllo-vikend. Načrt je premišljeno, podrobno izdelan, polastiti se dekleta, ki sicer nekaj sluti, a se čuti v sebi močno, saj Je telovadka, in še Fredija ima sama nekje rada. Vmes pa poseže, v kar romantičnih okoliščinah Guido, z ladje, ko se Je vračal v Trst iz Amerike in je opazil, da se na otoku nekaj dogaja. Kot močnejša osebnost, njegov i-deal, ki ga podaja trem mla dim, je biti »mož*, »pravi človek*. In on ostane zmagovalec, toda nehote je nasedel Sergdni mladostni bahavosti; če bi vedel, da je še deviška, bi se je ne dotaknil. A sam zazna tudi v njej za prepleskano meščansko tržaško skorjo pristno Istranko kmečke krvi. »Je kmečka kri, tam v njej, kri ribičev!*... »Je kot dekleta, njene sestre in sestrične so,» ki jih je videl po Istri, »čista voda v očeh, v laseh... barva klasja na polju. Razče-sane, bose, oškropljenih nog z blatom pod bombažastim krilom in vendar ljubke*,., (str. 645). Ne samo podobnost z istrskimi dekleti, Sergio doživi v vsej povezavi z istrsko zemljo: »Bila je zemlja v njej, bilo je morje, tista zemlja in tisto morje: njena zemlja in Guidova*... »Zemlja pod lahkim nebom bela ali rdeča, bela od skal in odprta soncu ln vetru, sladka m suhotna in vendar močna kakor oljke ob skalnem obrežju. Bilo je vse to v njej, v nje očeh ln v laseh... Bila so polja in plante (rabim Pahorjev izraz iz »Mesta«) in zelehi niz travnikov...* In vse Je on čutil, da ljubi v nji* (str. 643-644). In še bi moral citirati opis združenja s Sergio (str. 774-775) v istem »občutju*, ko «ga Je neslo kot v poletu s Sergio... v povezavo s svetom*. Quarantotti Gambini Je ti- pičen liberalni individualist in njegov Guido zato, ko razmišlja, kako naj reši svoj odnos do Sergie, ko se sprašuje, za kaj gre «usodo, slučaj ali našo voljo*, da sta se namreč srečala, našla ln znašla, da jo je deklico napravil za ženo, išče rešitve le v sebi in njej, da je z njo obnavljal misel na svojo Istro. Drugače Pahor, ki odnos Majda-Rudi veže z zemljo, z ljubeznijo do zemlje. Pri vsej podobnosti, analogiji, ki ju tu najdemo med Pahorjem in Gambinljem, je treba vzročno povezavo, vplivanje izključiti, saj je »Mesto* izšlo pred »Vročim življenjem*. Od kod analogija? Trst jo diktira. Diktiral jo je Slataperju, ki ga je povezal s Krasom. Gambiniju, ki ga veže z Istro, kakor Stu-paricha z Lošinjem, in slednjič Pahorja zopet s Krasom. Da ne omenjani pesnika Ura-berta Sabe, ki pozna Kras. Samo mimogrede moram o-menitl, da je Gambini pri vsej svoji hberalnoti, pri vsem svojem tržaškem italijanstvu le pisatelj, ki tržaški buržoaziji ne prizanaša. Tudi «ma! di pa tria* — bolestna patriotičnost se pri njem ne pojavlja, dasi je vkopan v itaiijanstvo »I-stre*. «Vroče življenje* je nekje v antifašistični liniji; toda kolikšna je razlika med Pahorjem in Gambinijem! Kar tri generacije nastopajo v »Vročem življenju*: najmlajša, zrasla pod fašizmom, Sergla-Fre-di-Max, ki Je v centru dogajanja, fašizma pa sploh ne omeni. Nosi jih erotizem. Mlajša, ki Je doživela prvo svetovno vojno še v otroški dobi: Gior-gio in Guido sta pa tu odločilna, za njima pa vrsta de klet, poročenih, ločenih, vse iz boljše tržaške družbe; avtor gleda zviška nanje, sodi jih z besedami Guida. Najstarejša generacija — Izdelani figuri sta le oče ln mati Fredi ja, Bruno-Silvla. V nekaki kroniki, pripovedovanju, obuja nju spominov se pojavijo še starši Sergie, Guida. Pri vseh teh je primarna sila, ki nosi življenje ln dejanje romana odnos med spoloma, v ozadju toda samo kot sentence-domt-slice, kot lepe platonične sodbe, najdemo izjave, poglede na življenje in na politiko. Bruno se ni udeležil kot njegova generacija vojne na strani Italije, služil je Avstrijo Nekje je pacifist, slikar, mogoče, da nosi poteze slikarja Tržačana V. Giottija Mladost, študijsko dobo preživi na Dunaju, v Parizu. Zato se nesmrtno čuditi, kot se čudi Sergi-na sestra, fašistka, ko Bruno pravi: ((Pripadam Italiji, ki nima Rima za glavno mesto* (str. 414) Iz tega vidika odklanja tudi fašizem, a živi kot velik samotar in še nosi v sebi »vozel*, kompleks, odnos do umrle sestre, erotično ak-centuiran. Glavna antifašista sta Oul-do in Giorgio, oba povezana s pesnikom Sabo, ki nastopi v romanu (XXVI str. 820-631 >. Gre za vlogo kronista, kot J* Bojan v Pahorjevem »Parni ku», za pedagoga zlasti Giorgia Ouarantottlja Gamblnija-Ob sentence in vodila, kako naj piše m kaj in zakaj, pade zagrenjena obtožba, obsodba: »Ponavljal sem ti bres šale, d» Je tako imenovano vstajenje rimskega imperija postavilo na kocko Julijsko krajlnos. (str. 655). Saba Je v svoji knji-garni-antikvariatu. ki jo Je 1' mei v Trstu in jo Gambini * romanu opiše, prav od da^eS malo podoben Židu, lastniku trgovine z opremo, pri katerem najde službo Ema v »Parniku*, saj Je tudi Saba Ml Zid. (Nadaljevanje sledi} UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 9,11, TELEFON 9MU9 in *4-«tt - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulice Silvio PelUco 1 II, Telefon 33412 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Teleton 37 338, »5-828 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletne 2.250 Ur, polletne 4.400 Ur, celoletne 7 700 Ur - SPRJ: posamezna številk« v tednu m nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.00O starih dinarjev), letno 100 din OO.OOU starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trat 11-5374 — *• SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1., teleton 22-207, tekoči račun prt Narodni banki v LjuDljanl - 503 3 86 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Malt oglasi 40 Ur beseda - Ogla«! tržaške 1» goriške pokrajine se naročajo pri upravi. — Is vseh drugih pokrajin Italije prt «Socleti Pubbllciti ItaUana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst.