GLASILO OBČINSKE KON FERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 6 LETO XIV • ŠTEVILKA 10. • 2. OKTOBER 1978 KAKO URESNIČUJEMO SREDNJEROČNI PROGRAM RAZVOJA? S SEJE IZVRŠNEGA SVETA: BOLJE PREPREČITI KOT ZDRAVITI! J'**'« ur*sničevan}a družbenega plana za obdobje 1976 do 1980 '7° uresničevanje v prvi polovici letošnjega leta je pokazalo, da mj.*? n**' slučujno niso take, kakor bi morale biti. Zabeleženo je na-ec zaostajanje in stagnacija prav na tistih področjih, ki so za naše ob-‘»»e najbolj pomembna. Komunala je kakor pastorek, ki nikakor ne more na zeleno vejo, sta-uovanjska gradnja je daleč za načrtovano tudi potrebno, prostorski na-• h S° neP°P0'n' *n zaradi tega tudi je otežkočeno napredovanje viške ustnjske cone. Na seji izvršnega sveta naše občine so člani polo analizirali dejansko stanje in se odločno zavzeli za to, da se je , . a ®n*rat za vselej prenehati izgovarjati na različne objektivne ali _Jelct|vne vzroke za tako stanje in postaviti vse v tako luč, kakršna je rez olepšav in zavajanja občanov. - kar malo bolj podrobno pogledamo stanovanjsko izgradnjo, pri-u**10 ‘kjslev, ki niso najbolj razveseljiva. Zemljišča so nepriprav-črti *' 0,n,,n,,ln® infrastruktura je pomanjkljiva ali pa je sploh ni, našo bd l*®1***1®”'' $*P* raziskava tal, oziroma je izdelana že potem, ko (te. * ®®črti. Ker so ti prilagojeni drugačnim razmeram, jih je v*nju *M>*>°*,,on'® spremeniti in tako dalje. Tudi postopki pri pridobi-z*™“JUč in dokumentacije so prepočasni, strokovne službe se s dg bo V,l,m •Selom ne morejo ravno ponašati in rezultat vsega tega je, vaniti010 l*hko s •■Ki™ načinom zgradili morda le tretjino vseh načrto- " Snovanj. kme(j 0Vanje med Zavodom za komunalno urejanje zemljišč in pa novanjskeZem'*'**t0 s*cuPnostj° ie nepopolno, delo neusklajeno. Sta-remljišč k Z‘ldruge so se znašle pred težavami, ker ne morejo pridobiti Pot iz sl p Cr S° P'an'rale izgradnjo stanovanj. Torej, zaustavilo se je in •reba d i! -1 ICe ,reba najti. Kakor vse kaže, bo koncem koncev le ^upanje "SC ne*cai s,rokovnjakov, ki bodo s svojim delom opravičili **četkutk>S*)0<**rStV0 "* <*ose8® pričakovanj. Investicije, za katere je v n*plani 0’ d® bodo pomagale pri napredku in razvoju občine, so "tanj >i h .OZ’roma so nestrokovno planirane. Denarja je vedno mikov • kl se s lem ukvarjajo ne upoštevajo nobenih časovnih pre-•ako je v CV**vac'Je “* v končnem računu se zrcali primanjkljaj. Prav medtem .P'‘R edu tasti zaposlovanja v občini. Presega predvidevanja, rak, ki e ” družbena reprodukcija upada in nastaja tako velik razko-teh neca« Premostiti, če z natančnejšim izpolnjevanjem piana VB“ Pojavov ne bomo odpravili. B*Praviln ru*^ Po^točjih družbenega razvoja lahko najdemo kakšno v*č sivih i°St’ ^ P* zaenkrat nima takega obsega, da bi povzročala pre-•rebanaj«**' ' eod®r velja: »Bolje preprečiti kakor zdraviti,« zato bo •reba prevl* 'n z®,ret* čim več že v kali, da v prihodnjih letih ne bo uih dmžh. *ud*b besed in misli, tako pri občanih, kakor tudi pri čla-uopolitičnih skupnosti in organizacij. MOJCA KAUČIČ PLANIRAMO IN NE PLANIRAMO!? O tem: predsedstvo občinske skupščine Ocena uresničevanja družbenega plana naše občine je bila skupno z ugotovitvami izvršnega sveta predmet razprave tudi na predsedstvu občinske skupščine. Ob potrditvi že ugotovljenega je bilo izrečenih vrsta kritik na boleče dejstvo, da na žalost še vedno skoraj polovica delovnih organizacij na območju občine nima izdelanih svojih družbenih planov razvoja. In čeprav to ne ugotavljamo prvič, se stvari ne menjajo. Kdo je za to odgovoren? Navsezadnje tudi sami poslovni rezultati nekaterih kolektivov ne morejo biti v prihodnost zevajoča ugotovitev — živeti in poslovati od danes do jutri. V fazi uresničevanja zakona o združenem delu in niza sistemskih zakonov pa ostaja vse prej kot odprta tudi pot do zadovoljivo urejenih in samoupravno dograjenih dohodkovnih odnosov. To dejstvo pa žal tudi v veliki meri prispeva k tako kritični oceni samega srednjeročnega razvoja občine. Planiranje je usklajen proces in plan je odraz sinhroniziranih hotenj ob realnih možnostih. Vsak manjkajoč kamenček tega planiranega mozaika nujno povzroča ohromitev v začetni fazi tako uresničljivih potreb. Ocena bo razgrnjena na oktobrski seji pred delegate vseh zborov občinske skupščine. Kakšne bodo njihove pripombe in ugotovitve? Verjetno bodo delegati iz tistih delovnih organizacij, kjer njihovi programi že dobivajo odraz v vidnih rezultatih vloženih prizadevanj^manj glasni, mogoče bo izrečena kakšna kritična misel na računostalih, po mnenju predsedstva občinske skupščine pa po drugi strani »preti« bojazen, da zopet ne bo slišati nič glasnejšega s strani delovnih sredin pa tudi vseh ostalih, ki del krivde za neuresničeno nosijo na svojih bremenih. Morda je to precej kritična ugotovitev, izvira pa zopet iz potrjenih in žal v praksi tudi podkrepljenih izkušenj. V razpravi smo slišali vrsto zaskrbljujočih opažanj, tako npr. delegacije v razpra . ah, ki se do obisti nanašajo na gospodarsko problematiko, ostajajo f>opolnoma same in včasih že kar nebogljene. Ni sodelovanja z delavskimi sveti, vodstvenim kadrom, strokovnimi službami in kaj lahko se bo ob tej »planski« razpravi zgodilo, da bo delegacija iz svoje sredine popolnoma neinformirana, kaj šele, da bi morebitne težave problemsko obravnavala. Predsedstvo občinske skupščine zato predlaga, da osnutek te ocene srednjeročnega družbenega razvoja občine obravnavajo delegacija za zbor združenega dela, delegacija oziroma delegacije za SIS in delavski svet v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji. J. DOMITROV1Č VILI BELIČ-PREDSEDNIK 10 SKUPNOSTI SLOVENSKIH OBČIN Na zasedanju skupščine skupnosti slovenskih občin, ki se je odvijalo v Kopru od 21. 9. do 22. 9. 1978, so delegati izčrpno spregovorili o nadaljnjih nalogah in še posebej o vlogi občine v našem družbenopolitičnem življenju. Izvolili so tudi novo vodstvo in sicer bo v naslednjem mandatnem obdobju skupščino vodil predsednik skupščine občine Koper Mario Abram, izvršni odbor pa bo vodil predsednik viške skupščine Vili Belič. Čestitamo! VODSTVA DELOVNIH ORGANIZACIJ TUDI LETOS NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU Tudi letošnji že tradicionalni obisk, ki ga je Izvršni svet menda že desetič organiziral za vodstva gospodarskih delovnih organizacij iz naše občine, je minil v prijetnem vzdušju. Ob tej priložnosti so se udeleženci seznanili tudi z dosežki nekaterih naših delovnih organizacij, ki so tudi tokrat razstavljale na jesenskem zagrebškem velesejmu. Tobačna tovarna Ljubljana, IGO, Kovinska industrija Ig, TOVIL, Ilirija-Vedrog, Mercator. Letošnje srečanje pa je hkrati bilo tudi koristno, saj so se tako lahko vodstva teh organizacij seznanila tudi z akcijami širšega družbenega pomena, ki jih občina načrtuje v bližnji prihodnosti. V mislih imamo predvsem izgradnjo letoviške baze v Paeugu (o tem smo obširneje pisali v prejšnji številki našega glasila), za katero je bila pobuda neposrednega sodelovanja delovnih organizacij z odobravanjem sprejeta. OPOZORILO BRALCEM! V delegatski prilogi »Naše komune« tokrat objavljamo »Oceno uresničevanja ciljev družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976—1978«. ^ Ocena je sad dvoletnih prizadevanj vseh nosilcev razvoja v občini. Čeprav je namenjena delegatom vseh zborov občinske skupščine kot delovno gradivo za oktobrsko zasedanje, pa bo vsekakor zanimivo branje tudi za slehernega občana! OB PRAZNOVANJU POBRATENE OBČINE LAJKOVAC POGLOBITI SODE- LOVANJE Tudi letos na dan 34. obletnice osvoboditve Lajkovca, se je delegacija naše občine, U jo je vodil predsednik izvršnega sveta skupščine France Martinec, udeležila proslave, U je hkrati namenjena tudi praznika te pobratene občine. Naša delegacija je bila tudi tokrat deležna izredno gostoljubnega sprejema občinskega vodstva pobratene občine iz SR Srbije. Se posebej pa sc je naši delegaciji vtisnila v spomin osrednja proslava, ki se je odvijala v Doma kulture dne 17. septembra. Slavnostni govornik na tem zasedanju, Id so se ga poleg vseh zborov občinske skupščine, vodstev družbenopolitičnih organizacij, udeležili tudi predšiavniiLi družbenopolitičnega življenja podrin-sko — kolubarskog regiona, je bil predsednik občinske skupščine Bogoljub Markovič. Spregovoril je o dosedanjem razvoja in prizadevanjih delovnih ljudi in občanov za hitrejši napredek te družbenopolitične skupnosti, kjer živi skoraj 20.000 občanov. V imenu naše delegacije pa je zbrane pozdravil Marko Golobič — predsednik OK ZSMS in dejal: »Sodelovanje med obema občinama se je v teh letih pobratenja že močno okrepilo, vidni so že prvi rezultati in delovni uspehi. Vsekakor pa je to sodelovanje potrebno razširiti še na vrsto interesnih področij, kjer so dobre možnosti za medsebojno izmenjavo izkušenj!« Na proslavi so najzaslužnejšim občanom in organizacijam podelili 15 odlikovanj predsednika republike ter tri že tradicionalne septembrske nagrade. Posebno doživetje pa je bil nedvomno izbrano pripravljen kulturni program. V njem so poleg domačega kulturno umetniškega društva »Dragojlo Budič« sodelovali še člani Na-rodnog pozorišta iz Beograda. V Lajkovcu so ob tej priložnosti odprli tudi nov, sodoben Dom zdravja — prepotreben objekt .družbenega standarda, ki hkrati predstavlja tudi nekakšen začetek pospešene izgradnje tovrstnih ustanov. Naša delegacija si je ogledala še novo proizvodno halo »OBNOVE« — delovne organizacije, ki izdeluje zaščitno opremo in kjer bodo lahko v kratkem zaposlili novo delovno silo. Zelo zanimiv je bil tudi ogled kmetijske zadruge UB — lep primer sodelovanja s kooperanti, ki imajo vzorne kmetije. Precej usmerjenih kmetij pa je danes videti tudi v Lajkovcu samem. Po vzoru tovrstnih kmečkih proizvajalcev, ki so si jih Lajkov-čani med svojimi obiski ogledali pri nas, so jih sedaj nadvvse uspešno upeljali tudi v svoji sredini. Naj še povemo, da Ljubljanske mlekarne opravljajo inženiring za izgradnjo nove, modeme mlekarne v Lajkovcu, kjer se bo dnevno zbiralo in predelovalo 50.000 litrov mleka, Z obiskom v Lazarevcn, sosednji občini, kjer raste čndovit in funkcionalno zasnovan Dom kulture ter z ogledom spomenika Dimitrije Tucoviču na Vrabcem brdu, je naša delegacija sklenila svoj obisk. Sklenila pa gaje tudi s sklepom, ki ga vsekakor velja za-nLsati. V okvir občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in OK SZDL LajkovaC se bosta v kratkem formirala' dva koordinacijska odbora. Naloga obeh bo izdelati in spremljati program sodelovanja obeh pobratenih občin tez vanj vključiti čim več nosilcev tudi b ostalih interesnih, družbenih področij dela. ZBORI OBČINSKE SKUPŠČINE SPREJELI ODLOK 0 OBVEZNI PRIPRAVI DOKUMENTOV »LJUBLJANA 2000« Potrebne smernice naj bodo konkretne in pripravljene brez kompliciranih in nepotrebnih postopkov. Pod dokumentom »Ljubljana 2000« so navedeni tako dolgoročni družbeni plani vseh petih ljubljanskih občin in mesta Ljubljane , vključujoč njihov dolgoročni prostorski plan, dalje dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja in seveda urbanistični načrti omenjenih občin. Smernice oziroma njihov osnutek morajo biti predložene v razpravo občinski skupščini najkasneje čez leto dni — torej do septembra 1979, medtem ko mora biti osnutek plana izdelan najkasneje leto dni pozneje — torej do septembra 1980. Tako je zapisano v že sprejetem odloku. Priprave na izdelavo tega za razvoj Ljubljane še kako potrebnega dokumenta se torej intenzivno pričenjajo. Biti morajo v prvi vrsti časovno precizno zastavljene, gradivo — torej realno postavljene zahteve, pa kar se da natančno opredeljene in argumentirane tako z nosilci razvoja kot tudi z viri financiranja. Ob vsem tem pa je potrebno tekoče spremljati in korigirati ter usklajevati množico spremljajočih hotenj z obstoječimi možnostmi in selektivno izločati prednostne naloge. Čeprav je to v veliki meri naloga samih strokovnih služb, pa se bodo verjetno tega morali držati tudi vsi, ki se bodo pojavljali s svojimi predlogi in razvojnimi usmeritvami. Akcija mora torej steči že sedaj, od temeljnih celic naše družbene ureditve — KS in TOZD, do samoupravnih interesnih skupnosti, občin in do mesta. Napak iz preteklosti, ko smo se marsikdaj »zaplanirali« in svojih zgrajenih hotenj nismo znali ali hoteli trezno pretehtati in usklajevati, ne smemo ponavljati. Vse preveč ostajajo namreč prisotne želene potrebe, možnosti za njihovo realizacijo pa stopicajo zadaj. In kot so menili delegati družbenopolitičnega zbora, zavzeti se je treba za enotno metodologijo dela in usklajevanja, izogniti pa po drugi strani tudi včasih preveč zapleteni plati družbe- nega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Akcija zahteva polno odgovornost in je vsekakor prioritetna naloga. Socialistična zveza bo organizirala v oktobru in novembru javno razpravo o izdelavi tega dokumenta, v ta namen bo ustanovljen poseben štab pri OK SZDL, ki bo koordiniral akcijo. Tako naj bi bila že v decembru izoblikovana stališča o izdelavi tega dokumenta. To je potrebno, saj morajo biti v Ljubljani priprave enotne. Že v osnutku samih smernic pa naj hudo kar se da argumentirano prisotne tudi težnje po enakopravnem razvoju vseh področij kot tudi skladnemu razvoju posameznih gospodarskih panog, so menili delegati družbenopolitičnega zbora, saj se v tako enotnem prostoru kot je ljubljanski, ne smemo srečevati s pojmi manj in bolj razvitimi. D. DIMITROV1Č Področje Ljubljane zahteva skladen razvoj PRED NAJVIŠJIM ZBOROM SLOVENSKIH SINDIKATOV IZDVOJITI PROBLEME IN JIH OBRAVNAVATI S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE DELEGATSKI MOLK JE PREMALO! Prvo skupno po počitniško zasedanje vseh treh zborov pri občinski skupščini občine Vič-Rudnik je potekalo v dopustniškem vzdušju. Res je, da je Mia večina dokumentov širšega značaja in ni obravnavala samo občinskega merila nekaterih tem, vendar pa je s položajem v občini zelo povezana. Z boljšim poznavanjem mestne in republiške problematike lahko delegati z objekti vnejšega zornega kota gledajo tudi na to, kar se dogaja v občini. Razprave k sprejetim dokumentom praktično ni bilo, če ne upoštevamo nekaterih delegatskih vprašanj, ki se, razen dveh, niso neposredno nanašala na obravnavano gradivo. Morda je vzrok za to res nekoliko manj aktivno delo delegatov v poletnih mesecih, vendar bi s svojimi pripombami lahko pripomogli k izboljšanju tistih- poglavij, za matera mislijo, da bi lahko vplivala na kasnejše življenje v mestu in občini. Tudi na zasedanju zbora združenega dela razprave ni bilo, čeprav bi morda le veljalo malo podrobneje proučiti pripravljanje dokumentov »Ljubljana 2.000«. V tej Ljubljani bomo živeli tudi v naši občini in »delegatski molk« vsem tistim, ki se ukvarjajo s to problematiko, prav gotovo ni v pomoč. Čeprav je izrazito vezana prav na delegate združenega dela, informacija o poslovanju organizacij združenega dela v naši občini v prvi polovici letošnjega leta ni bila deležna nobene pripombe. Uspeh oziroma neuspeh pri poslovanju organizacij združenega dela je tesno povezan z življenjem naše občine in bi kot tak lahko vzpodbudil delegate k razmišljanju o najboljših poteh do še boljših rezultatov. To namreč ni samo naloga tistih, ki poslovanje načrtujejo, ampak nas vseh, še posebno pa tistih, ki so v teh organizacijah združenega dela zaposleni. Na septembrski skupni seji vseh treh zborov viške občin« skupščine so delegati potrdili imenovanje dveh ravnateljev osnovnih šol in sicer za OS »L bataljona Dolomitskega odreda« v Horjulu dosedanjo ravnateljico Ano Pogorelec ter OŠ Velike Lašče — dosedanjega ravnatelja Nika Valjavca. Prav tako so potrdili izvolitev nove ravnateljice vzgojnovarstvenega zavoda »Trnovo« Justi Plavšič. M. K. Tako bi lahko na kratko označili vsebino predkongresnih razprav, ki se v tem času odvijajo v delovnih sredinah naše občine. Čeprav se bodo slovenski sindikati sestali na svojem 9. kongresu v zadnjih oktobrskih dneh, pa živahna aktivnost v bazi teče že datj časa. Zvrstile so se razprave o kongresnih dokumentih — osnutkih sklepov 9. kongresa in Statuta Z.SS. Obs uGičamenia obogatcr.a z vrsto pripomb in dodatbui mnenj, bosta sklepno vsebino začrtala na zboru samem. Ob tem pa lahko zabeležimo aktivnosti v osnovnih organizacijah, konferencah teh organizacij in področnih sindikatih. Te so po svoji vsebini zanimive in napovedujejo akcijo. Posamezne sredine so namreč izločile iz niza tekočih nalog in obveznosti problem, ki zahteva spričo svoje pomembnosti globoko in vsestransko obravnavo. Tu imamo že zapis iz Ilirije-Vedroga, kjer so poudarili uresničevanje plana kot prvenstveno nalogo, v času ko poročamo, so se sestale žene samoupravi javke, ki bodo na temo »Delavka v združenem delu«, skušale z vseh zornih kotov kar najbolj temeljito osvetliti današnji položaj žene-proizvajalke, matere in družbene delavke. V sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom je omenjeni po- V ILIRIJI-VEDROG svet organiziral svet za družbenoekonomski položaj žensk pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. V Tobačni tovarni so sindikalni delavci izbrali za predmet razprave čisto kongresno temo »Nadaljnje razvijanje delitve OD po načelih delitve po rezultatih dela«, v Hoji pa bodo razpravljali o problemih samoupravne organiziranosti na osnovi dohodkovnih odnosov in motiviranja delavcev in temeljnih organizacij združenega dela v eni organizaciji združenega dela. O poteku in zaključkih pomembnejših razprav bomo poročali v naslednji številki glasila. VERA VALANT — DELEGATKA IX. KONGRESA ZSS SMERNICE ZA REŠEVANJE PROBLEMOV Veliko Mercatorjevo »družino« sestavlja 52 TOZD oziroma 21 delovnih or-ganhadj, od tega 11 enovitih in 10 delovnih skapnosti z okoli 10.000 zaposlenimi. V delovni organizaciji Mercator-Rožnik je zaposlena todi VERA VALANT, delegatka na 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Za diskusijo na kongresa se še ni dogovorila, rada pa M razpravljala o problemih in temah, s katerimi so se Mercatorjevi delavci največ nkvaijaU v pripravah na kongres in pri predelavi kongresnega gradiva. »Med glavnimi je prav gotovo problem pomanjkanja delovne sile in njena fluktuacija iz trgovine v druge poklice. Med vzrok^ zakaj se mladina le stežka odloča za trgovski poklic, je tudi prepočasno reševanje stanovanjskih problemov. Zaradi nizke akumulativnosti trgovina sama nima možnosti, da bi pomagala svojim delavcem in družba se bo v prihodnje prav gotovo morala bolj posvetiti reševanju tega problema,« pravi Vera Valant. »V naši delovni organizaciji je 80 odstotkov zaposlenih žensk. Velike težave povzroča zato tudi popoldansko varstvo otrok, saj morajo delati v več izmenah. Vrtci v popoldanskem času pa niso odprti. Trgovina ima nizko tehnično opremljenost in zato rabimo veliko delovne sile. Posledica tega pa je predvsem v živilskih trgovinah nizek osebni dohodek. Dohodkovnim odnosom nasploh posvečamo veliko pozornost. Že kmalu po sprejetju Zakona o združenem delu je SOZD Mercator sklenil s še 20 proizvodnimi organizacijami samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju med proizvajalci in trgovino. Do danes je k temu samoupravnemu sporazumu pristopilo že 260 proizvodnih organizcij in s tem je zajeto že 80 odstotkov Mercatorjevega poslovanja. Na osnovi tega smo doslej podpisali okoli 1000 kratkoročnih planov med proizvajalci in trgovino, v katerih je natančno opredeljeno: skupni cilji, skupni riztk in skupna delitev celotnega prihodka. Pri urejanju dohodkovnih odnosov pa se še vedno srečujemo s problemi kot so neurejen sistem oblikovanja maloprodajnih cen in neenotna zakonodaja po republikah za živilsko branžo. Zavedamo se, da cene ne smejo naraščati, vendar pa mora biti v tem smislu urejen celoten sistem cen. Velikokrat pa se srečujemo tudi s problemom, da se proi- zvajalci v določenih panogah brez večjega sodelovanja trgovine in potrošnikov dogovarjajo o vrednosti dela oziroma svojih deležih v celotnem prihodku, kar jih postavlja v monopolen položaj. V naši zakonodaji še vedno ni dovolj precizna opredelitev organizacij, ki se ukvarjajo s trgovino na debelo in tistih, ki se ukvarjajo s trgovino na drobno. Delovne organizacije z manjšimi trgovinami so zato v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami kot so na primer velike blagovne hiše. Bistveni so grosisti, delijo pa grosistični del marže. Mercator ima v maloprodaji veliko število manjših trgovin, zato je nemogoče primerjati enako grosiranje z blagovnicami. Pri planiranju srednjeročnih planov smo se trgovci odkrito pogovorili s proizvajalci. Pri tem smo naleteli na problem razvitosti kapacitet enega ali drugega partnerja. Zato smo se sporazumeli o investiranju v manj razvite panoge.« Delavci Mercatorja so v kongresnih dokumentih našli sebe in prepričani smo, da bodo na kongres« našli smernice n reševanje svojih problemov, s katerimi se srečajejio pri vsakdanjem deln: za prodajnim pultom. IVO BREČIČ AKTIVNE PRIPRAVE NA 9. KONGRES ZSS Vrh priprav na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije bo v delovni organizaciji Ilirija — Vedrog predstavljala problemska konferenca na temo: Družbeni plan in uresničevanje ciljev srednjeročnega programa, ki bo 3. oktobra. Prisotni bodo člani izvršnih odborov sindikata iz vseh TOZD in delovnih skupnosti, vsi člani ZK, ter vsi tisti delavci, kj se bodo želeli udeležiti razprave. »Konferenco pripravljamo skupaj z organizacijo ZK«, nam je povedal predsednik konference ZSS v delovni organizaciji llirija-Vedrog, Dragan Štancar. »Že od julija delavci predelujejo kongresno gradivo v sindikalnih skupinah. Poleg teme, ki bo na problemski konferenci, pa so posvečali veliko pozornosti predvsem stimulativnemu nagrajevanju delavcev.« Sindikalne skupine sestavlja 10 do 20 delavcev v samouprav- nih delovnih skupinah, vodi jih poverjenik, ki je obenem tudi član predsedstva izvršnega odbora ZSS v svoji TOZD. Gradivo, objavljeno v Sindikalnem poročevalcu št. 9 so delavci temeljito predelali in na sestankih sindikalnih skupin so se razvnele številne razprave. Vsekakor je primer Ilirije — Vedrog lahko vzor vsem tistim delovnim organizacijam, kjer so se na bližajoči se kongres Zveze sindikatov Slovenije pripravljali preveč površno. ZAKAJ TAKO? DELEGATSKA VEST, KJE Sl? Na spomladanskih volitvah, M smo občani ie v zgodnjih jutranji urah pohiteli na volišča, da u»r Urno svoje sokrajane in delovni sotovariše v delegacije krajevN" skupnosti in delovnih organizM preko katerih bomo odločali 0 vseh skupnih zadevah našega r' trišnjega dne na zasedanjih občin-ske in samoupravnih interesnt" skupnosti, so tako že več kot pol? vico leta za nami. Zasedatr skupščin se vrstijo, pretresajo*.' številni problemi, o katerih pa n°l svojo končno odločitev z dvigof rok potrdijo prav naši deleg^ Prav je tako, oziroma prav bi butr da bi se posamezne delegaciji' mnenji svoje »baze« pripravili"* takšno zasedanje. Še bolj prav P1 bi bilo, da bi se takšnega zasedi' nja tudi udeležile! Pisali smo & praznih delegatskih mestih (•’ sejah skupščin, o tem in o aktiv" nem delovanju delegacij bc>nv} najbrž tudi še pisali. Tu, na td* mestu, pa bi želeli napisati nekaj 0 tisti, čisto človeški vesti delegadP za zbor krajevnih skupnosti 0°'_ činske skupščine, ki je bila izv0j Ijena e krajevni skupnosti Turi0*' Če se prav spomnim, je bila udeležba v tej krajevni skupnost j še pred iztekom volilnega dne JjA j odsotna. Na volišču so torej P0"1' j teli vsi krajani, prispevali so s™ I glas, ponosni so bili po objavlč i n ih izidih, da so svojo državlj0* I sko dolžnost tako zavedno op" vili. Pa danes! Ali sploh vedo, : se njihov delegat oziroma delegacije sploh ne udeležujejo'j občinske skupščine? Njihovo ^ legatsko mesto zeva praznino, pa ne služi nikomur, še najoj^ pa krajanom Turjaka, ki danem trenutku polno odgovo" zahtevajo odgovor na to »čr'’ zabeleženo dejstvo. Služi po “"L, tudi vsem ostalim, da od ‘zv0JlIf nih delegacij le skušajo P°f*jt odgovor na vprašanje, kakšno^ njihovo delovanje, ozirotnO, .j smo res izbrali izmed svojin ^ prave tovariše za naloge, *' skupne nam vsem! j/ In ne navsezadnje, kakšna delegatska vest te delegacija V poletnih mesecih so se v to stavbo, ki jo vidimo na fotografiji, na Trgu MDB 14 preselila še ostala vodstva družbenopolitičnih organizacij naše občine. Poleg OK ZSMS, občinskega sindikalnega sveta, imajo tu sedež OK SZDL in OK ZKS, občinski odbor ZRVS ter uredništvo Naše komune DRUŽBENOPOLITIČNO IZOBRAŽEVANJE ' DELEGATOV SE PRIČENJAJ • k(P Koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje pri oljčin-'’ ferenci SZDL v naši občini je v sodelovanju z Delavsko univerzo »or'5v'(jr^' pripravil program za družbeno izobraževanje delegatov. Zajelo bo ti*t*. henopolitičnih skupnostih, kakor tudi tiste iz samoupravnih interesnih * sli. Potekalo bo v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah naše občine. Vsebinski del programa je usklajen s programom republiške konference SZDL, ki je predvidela, da bi delegati lahko ob spremljanju osmih načrtovanih tem dodobra spoznali družbenopolitični sistem, delovanje delegatskega sistema ter se seznanili s težavami v občini in mestu. Predvideno je, da bi se predavanja začela v mesecu oktobru ter bi ves program lahko izvedli nekako v dveh letih, Predavatelji bodo iz tistih sredin, kjer najbolje poznajo problematiko, ki jo je treba obdelati in sc bodo tako lahko najbolje približali dejanskemu položaju v določenih sredi- nah. Predavanja so sodelovanju z mestno SZD1 .jj dri1 Že na prvenj posvetu z vo l £ gacij in konferenc delegacij *c£,|iP kazalo, da bi bila najMA* ftJf predavanj za delegate v obli ^ i . vora in izmenjave izkuše,j^ ijib" | rttiAio Kzk/Lt I-iIiL enota vojakov vojaš-nice Ljubo Šercer, mladinska Pohodna enota Ljubo Šercer. Slavnostni govornik na ®srednji proslavi na Robu je ' občinski predsednik ^ “pščine Vili Belič, kije med “rogim poudaril, da bo treba "a vseh področjih dosledno . resn'čevati dokumente, spre-!e,e na VIII. kongresu ZKS !n XI. Kongresu ZKJ, ki l#sno nakazujejo usmeritve r«*voja naše družbe. Odkritje spomenika Zdravku Jovanoviču Prav tako so za nas vse polno zavezujoči tudi sklepi obeh republiških kongresov ZSS in ZSMS, ki bodo v mesecu oktobru. Večja vloga mladih in tesnejša povezava združenega dela s krajevnimi skupnostmi bodo le pomembnejši med njimi. Slavnostni del praznovanja se je nadaljeval z nastopi pevcev in glasbenikov. Najzaslužnejšim krajanom vseh treh krajevnih skupnosti pa so podelili priznanja. f POSLEJ DEJAVNEJŠI klub samoupravljalcev? delovanje kluba samoupravljalcev v občini Rudnik je v zadnjem času kar nekako zamr-*°' bi mogli trditi, da dejavnosti ni, vendar ni Ve* tako pestra,kot je bila v lanskem letu. Vzro-kov ** to je več, končna posledica pa je pravza-l*r*v le-ta, da v letošnjem prvem polletju klub n'tua kaj dosti pokazati. Vse tiste formalnosti so *e^le in bi morda komu, ki se v zadevo ne bi po- globil vsebinsko, bilo videti tudi povsem v redu. 'endar ni bilo več tistega konkretnega dela, kot e bilo to prej. Zato je bilo slišati precej upravi- “•alne Pripomb na delo kluba, saj je šlo le za for- sestanke odborov, kar pa ni dovolj. Izo- •evanje in dejavnost z delegati in samou-pravljavci sploh je namreč povsem oprijemljiva 11 ^“okretna naloga. kar <*ru®em polletju se je zadeva začela premi-jekj| 2o^raževanje vodij delegacij je steklo kot verit° na^rtovano 'n tu je brez dvoma vloženega bj ' ° t*ela- Razmišljanja pa so tudi o tem, da na. aj sPet organizirali,kot lani, okrogle mize o jjj1^iltua*nejSih vprašanjih in o zadevah, ki bi stiti ” Potrebno morda tudi še teoretično razči-brai eči° skrb pa bo potrebno posvetiti izo-gle(jeVaniu- Za to so podane tudi vse možnosti Cent na V novoustanovljeni področni Q^r ^lavške univerze. Zrejen,ern Pa Pridemo do vprašanja, ki še ni ra-jaSn ~~ ,Ucl> teoretično stvari še niso povsem ibe(j le je meja med delavsko univerzo in njun Uh°m samoupravljalcev oziroma med deia lrn Doslej obstajajo tri inačice: klub slcrg^ Zase in delavska univerza sama zase, tiču0 j dvo,irnost, v drugi inačici deluje prak-rn°čna avska univerza sama, saj je bila tako t^eni k| 3 C enostavn° vsrkala in ji ponje jn *e dobavitelja kadrov za izobraževa-faj° Vs *rcfl Primerih gre za to, da klubi dolo-verza ,n°' ki jo potem izvede delavska uni-Verjetn° °r8an'zacijski plati. Ta tretja inačica je Pi-jj . e najbližja pravemu namenu. ert1 sodelovanju pa prihaja večkrat tudi do očitkov ob cenah. Cene so včasih tako visoke, da pomenijo enostavno skorajda zaporo za določene dejavnosti. Kot so izračunavali na občinskem svetu ZSS Vič-Rudnik , velja včasih predavateljska ura pri delavski univerzi kar 400 din. To seveda ne dobi predavatelj, temveč je draga ura, saj je v njej vsebovano vse od amortizacije, do osebnih dohodkov osebja delavske univerze, regresa za hrano in počitnice itd. Ker je institucija profesionalizirana, je tudi nujno tako in je vprašanje, kje je tu rešitev. Del krivde za zmanjšano delovanje kluba v občini pa je tudi pri samih kadrih. Za vodenje kluba oziroma konkretno delo ni bilo človeka, ki bi to lahko prevzel in ne bi bil preobremenjen. Ker je bilo rešitev tedaj pač treba najti, je prevzel predsedstvo izvršnega odbora skupščine kluba samoupravljalcev Rudi Rojc. »Profesionalca, ki bi se tedaj ukvarjal s tem, nismo imeli in poleg službe in vseh družbenopolitičnih funkcij sem prevzel še to, tako da delo ne bi povsem zaspalo. Seveda pa to ni uspešna kadrovska rešitev. Našli smo jo šele tčdaj, ko smo dobili profesionalca, tako da bo lahko delo steklo. Sedaj je v izdelavi program izobraževanja in mislim, da bo poslej vendarle šlo.« Predsednik skupščine kluba samoupravljal-ccv Ivan Prebil meni: »Težave so bile, ker nismo dobili človeka, ki bi se bil pripravljen profesionalno ukvarjati z vsem skupaj. Izobraževanje je tako občutljiva in pomembna zadeva, da je ni mogoče prepustiti komurkoli in enostavno stihiji. Že v maju bi morala biti seja skupščine, pa smo jo glede na vse skupaj preložili na jesen. Ker je bila naša dejavnost minimalna, smo tudi nehali zbirati po delovnih organizacijah denar. Ta se je v začetku leta še natekal, potem pa smo to prekinili, ker ni bilo dejavnosti in bi torej neupravičeno zbirali denar. Zaradi majhne dejavnosti v začetku leta nam je tudi ostal denar, saj ga nismo porabili. S tem bomo lahko startali v jesensko obdobje in to upam uspešneje in dejavneje.« M. DLMITR1Č 'N J NIČ NOVEGA PRI URESNIČEVANJU PROGRAMA II. Glede na obsežno informacijo o izvajanju drugega samoprispevka v naši občini, ki so jo naši občani prebrali v julijski številki glasila, bo današnja zelo kratka. V uredništvu smo se namreč dogovorili, da bomo naše bralce o poteku gradnje oziroma ne-gradnje objektov družbenega standarda, za katere občani dajejo del svojih osebnih dohodkov, tekoče obveščali. Vse, kar lahko povemo, je, da se stvari niso bistveno spremenile. Še vedno se zatika povsod — kakor pred tremi meseci. Lahko bi rekli, da ne poteka gladko niti ena sama stopnička, ki pelje do začetka gradnje objektov. Problematično je pridobivanje zemljišča, geološka raziskava tal, pridobivanje dokumentacije, komunalna opremljenost zemljišč in še bi lahko naštevali. Problematiko so pred kratkim obravnavali tudi člani izvršnega sveta naše občinske skupščine in sklenili, da je skrajni čas, da stvari stečejo po pravem tiru. Strokovne službe, ki lahko pripomorejo pri hitrejšem izvajanju izvedbe samoprispevka, bodo morale vložiti v delo skrajno mero naporov. Ne samo pri zagotavljanju, da bo vse v redu, ampak tudi pri izpolnjevanju obljub, ki so jih dale že pred nekaj časa. Res je, da so birokratska pota do pridobitve potrebnih dokumentov in dovoljenj dolga in zapletena, pa bi morda le šlo tudi kako drugače. Pravzaprav bi moralo iti, če pomislimo, da v drugih občinah stanje ni tako kritično, da ne rečemo, da je veliko boljše, kakor v naši občini. Zadovoljni niso niti tisti, ki delajo na tem področju, niti občani. In prispe-van denar je končno njihov in kar je še pomembnejše — tudi zaupanje je njihovo. In to zaupanje je zelo lahko podreti, težko pa ga je zopet pridobiti. Ker so se za problematiko sedaj odločno zavzeli člani družbenopolitičnih skupnosti in organizacij, lahko pričakujemo, da bo delo steklo hitreje in temeljiteje. MOJCA KAUČIČ DELEGAT XI. KONGRESA ZKJ O SPREJETIH SKLEPIH SE NAPREJ ¥LAGATI V KMETIJSTVO Za Jožeta Modica, ki je bil delegat naše OK ZKS na XI. kongresu ZKJ, bi lahko rekli, da je veteran, saj je bil doslej že na zveznem kongresu SZDL, dvakrat na republiškem kongresu ZKS in enkrat na republiškem kongresu SZDL pa... Se bi lahko naštevali, kje vse je hodil kmetovalec Jože Modic iz Vrb-Ijenja in kje vse je zastopal ideje napredka, vedno povedane z jasnimi in vsem razumljivimi besedami. Njegovim besedam vedno radi prisluhnejo v vsaki sredini, saj vedno izraža resnično mišljenje naprednih ljudi. In kako ocenjuje Jože Modic zvezni kongres ZKJ? »liil sem že na marsikaterem pomembnem sestanku od časov NOV dalje, vendar takega zadovoljstva med ljudmi kot ga je bilo čutiti na tem kongresu še nisem občutil. Takšnega svečanega vzdušja še ni bilo. Precej so k temu pripomogli številni mladi delegati, ki so dali svoj pečat delu kongresa in še posebej vzdušju. Ta kongres je dokaz, da je naša mlada generacija prepričana v naše uspehe in prepričana, da bomo zamišljeni sistem in zapisana načela resnično uspeli tudi v praksi realizirati. Tu so bili cilji očitni in jasni. Dvomov in dilem ni!« Jože Modic je na kongresu delal v komisiji za SLO, nekajkrat pa se je priključil tudi komisiji za gospodarstvo, pa ne takrat, ko so obravnavali industrijo, temveč kmetijstvo. To je področje, ki ga zanima, saj je sam kmet. »Kmetijstvo ima v naši družbi v zadnjih letih že pomembnejšo vlogo, ki smo jo prej nekaj časa zanemarjali. Se vedno pa kmetijstvo nima tistega mesta, ki ga bi nujno moralo dobiti, saj dandanes vse bolj zanimivi postajajo produkti kmetijstva, včasih že tudi bolj kot industrije. Zato pa sem prepričan v bodočnost našega kmetijstva in to svetlo bodočnost. To pa bomo dose- vali razvoj v kmetijstvu. P pospeševanju mislim tako n družbeni kot zasebni sekto Zadnjih nekaj let dajemo p nas premalo poudarka druš benemu sektorju v kmeti stvu. Mislim, da je nujno t spremeniti, vendar ne na t način, da bi sedaj oškodova nam prepotrebno zasebno kmetijstvo, temveč naj bi večji del novih sredstev — le-ta bomo morali vlagati v kmetijstvo — usmerjali v razvoj družbenega sektorja. Le z razvitim družbenim sektorjem bo lahko pospešeno napredoval tudi zasebni kmet. Vsak posameznik se kot kmetovalec le težko razvije, če nima ustreznih kooperantov v družbenem sektorju in seveda tudi ustrezne pomoči in strokovnosti, ki jo je mogoče organizirati le za večje površine. Posamezni kmetje pa se bomo morali začeti med seboj dogovarjati in to potem tudi uresničevati, o sodelovanju posebej pri mehanizaciji. Pri nas imamo npr. mnogo preveč traktorjev. Poglejte, saj pride skoraj na vsak hektar en traktor. Kajti če ga ima en sosed, ga hoče imeti tudi drugi. Amortizacije in stroškov pa si pri tem nihče ne izračuna. Takšnega odstotka traktorjev na hektar nimajo niti najbolj razvite dežele, saj pomeni nepotrebno in tudi predrago skrajnost. Mislim, da so rešitev strojne skupnosti, ali pa vsaj dogovor med več sosedi. Mislim, da bomo le tako lahko na kmetijah gospodarili ceneje in seveda tako tudi bolje živeh. Dal sem le primer traktorjev, takšnih primerov pa je še več. Več je treba sodelovanja in bo marsikaj prihranjeno. V zadnjih letih je bilo vloženega zelo veliko v zasebni sektor kmetijstva. To je prav, vendar me moti povratni odnos. Mnogi, ki so dobili od naše družbe visoka posojila, do te družbe, ki jim je pomagala povzpeti se k boljšemu kruhu, ne čutijo nobene odgovornosti. Mislim, da to ni prav. Mislim, da bi moral vsak zasebnik čutiti določeno odgovornost in to v povsem konkretnih zadevah. Na tej osnovi naj bi bila vzpostavljena tudi kooperacija. Sedaj pa se večkrat pojavlja posamezna delovna organizacija ali institucija kot kreditor in pomaga kmetu, potem ko gre za odkup, pa taisti kmet svojega »dobrotnika« sploh ne pozna, temveč se odloča za prodajo enostavno tistemu, ki mu več ponudi npr. trgovini ali komu drugemu, ki pa temu kmetu pri razvoju sploh ni pomagal. Kooperantske pogodbe predstavljajo po mojem mišljenju prešibko obveznost. Ne s pravnega stališča, temveč s povsem etičnega in moralnega stališča. Zdi se mi, da smo pri nas preveč zanemarili malega in srednjega proizvajalca in pa polkmeta. Zavedati se moramo, da veliko ustvarijo v našem kmetijstvu vsi tisti, ki po delovniku v tovarni doma obdelajo tako ali drugačno krpo zemlje in da tudi oni do-prinašajo k temu, da je naša družba kot celota bogatejša. Mali kmet, srednji kmet in polkmet se čutijo večkrat zapostavljene in kar malce so nejevoljni, ko se primerjajo z velikimi kmetijami, ki so že usmerjene. Tem malim kmetom moramo posvetiti več pozornosti in jim pomagati, da se bodo njihovi pogoji kmetovanja in tako tudi standard začeli hitreje izboljševati,« pravi Jože Modic. »Pomembna stališča o razvoju kmetijstva pa je sprejel ravno tudi minuli kongres ZKJ.« MILOVAN DIMITRIČ Proslave ob 30-letnid Kovinske industrije Ig so se udeležili tudi vidni predstavniki družbenopolitičnega življenja KORAK OD OBRTNIKOV DO MODERNIZACIJE Slavnostnemu vzdušju niti močan naliv ni mogel do živega, čeprav so morali delavd Kovinske industrije Ig proslavo ob 30-letnid svoje delovne organizadje preseliti, s slavnostno okrašenega dvorišča pred tovarno v osnovno šolo Ljuba Šercerja na Igu. Slavnostni prireditvi, ki je bila 7. septembra in na kateri so občinske skupščine, Darko Pe-rovšek, sekretar občinskega komiteja ZKS, Lojze Fortuna, generalni sekretar Gospodarske zbornice SRS, Niko Kralj, predstojnik Fakultete za gradbeništvo in arhitekturo, Stane Semič-Daki, narodni heroj, ter številni drugi. Ob ustanovitvi so v K IG izde- Velja omeniti podatek, da je vrednost na teh tržiščih prodanih proizvodov sedemkrat večja od njihovih potreb po reprodukcijskih sredstvih USPEHI GOSPODARJENJA V 30 letih so poslovna sredstva v KIG, ki so bila ocenjena ob ustanovitvi v višini 1.789.000 dinarjev, narasla na 106.500.000 novih dinarjev. V zadnjih letih so realizacijo povečali za 43-krat, doseženi dohodek za 52-krat, produktivnost za 22-krat. V letošnjem letu so dosegli faktor ekonomičnosti 1,45 in 31,2-odstotno rentabilnost. Produktivnost s 177.000 dinarji ustvarjenega dohodka na zaposlenega je 31,odstotkov nad povprečjem kovinsko predelovalne industrije v Sloveniji. 68 odstotkov nad povprečjem panoge je tudi višina poslovnih sredstev na zaposlenega, delež akumulacije v dohodku pa je za 96 odstotkov večji kot v drugih delovnih organizacijah kovinsko predelovalne industrije. Pri delitvi dohodka so z razmerjem 47,4 odstotka za osebne dohodke, 26,5 odstotka za splošno in skupno porabo ter 26,1 odstotka za sredstva akumulacije že danes dosegli boljša razmerja kot so zastavljena za republiko v srednjeročnem planu. Ob gospodarskem razvoju pa y KIG niso pozabili na strokovno in splošno izobraževanje ter skrb za boljše življenjske pogoje vseh svojih delavcev, saj so temu posvečali veliko pozornost. Na področju družbenega standarda so uredili počitniške domove, redno tudi rešujejo stanovanjske probleme zaposlenih. V pregledu razvoja samoupravne organiziranosti in dejavnsoti se radi pohvalijo, da je od ustanovitve prvega delavskega sveta 1950. leta do danes aktivno delovala v raznih organih delavskega samoupravljanja večina članov kolektiva "KIG. Iz podjetja z 18 zaposlenimi obrtnimi delavci so se danes razvili v dvesto člansko delovno organizacijo, ki v okviru SOZD Industrija-trgovina Celje predstavlja enega izmed nosilnih stebrov slovenske kovinsko predelovalne industrije. Za to pa gre predvsem zahvala veliki zavzetosti in visoki delovni zavesti vseh zaposlenih. IVO BREČIČ TRIDESET LET ANGORIIMIH PENTELJ Delovna organizacija Tekstil je v mesecu septembru praznovala 30. obletnico obstoja svoje temeljne organizacije združenega dela Angora, ki ima sedež v naši občini. Proslave v počastitev jubileja je bila v Mestnem gledališču ljubljanskem in se je je udeležilo veliko število družbenopolitičnih delavcev mesta in republike. Slavnostni govornik na proslavi je bil Koman Albreht, med drugimi pa so prišli tudi Mitja Ribičič, Lidija Sentjurc, Zvone Dragan, Vitja Kode, Marjan Orožen. Temeljna organizacija združenega dela Angora je zaradi svojih lepih in kakovostnih modelov predvsem ženskih pletenin poznana doma in v tujini. V njej je zaposlenih 327 delovnih ljudi, predvsem žensk. Kljub temu, da so si v Angori vedno prizadevali za kakovost svojih izdelkov, se je znašla takratna delovna organizacija v hudih finančnih težavah, ki jih kar sedem let ni mogla premagati. Huda konkurenca na domačem in tudi tujem tržišču ter visoke cene izdelkov so k temu veliko pripomogle. Leta 1975 se je Angora priključila delovni organizaciji Tekstil in že naslednje leto je bil uspeh veliko boljši, saj v TOZD niso več zabeležili izgube. Lansko poslovno leto so zaključili s 117;376.000 dinarji prihodka. Velik delež predstavlja tudi izvoz, ki znaša okrog 30 milijonov dinarjev in od lega kar dve tretjini na konvertibilno tržišče. Letno v Angori naredijo približno 1.000.000 kosov pletenin ter pripravijo nekako 160 različnih modelov. Za pripravljanje novih modelov je v TOZD poseben oddelek za razvoj in pa tri modne kreatorke. Trenutno je v Angori največja težava uvoz repromateriala, ki ga potrebujejo za svoje izdelke. Poleg tega pa bodo prihodnje leto uvozili tudi novo opremo v vrednosti sedem milijonov dinarjev. Proizvodnih prostorov zaenkrat ne bodo širili, ker si morajo najprej ustvariti trdno materialno bazo, ki je pogoj za nadaljnje uspešno delo v temeljni organizaciji združenega dela. Oba posnetka smo ujeli na celuloidni trak v TOZD »Angora« na Dolenjski cesti Pogoj za uspešno delo pa je tudi tesno sodelovanje z drugimi delovnimi in temeljnimi organizacijami na področju tekstilne industrije. Svoje delo so do sedaj povezali z nekaterimi temeljnimi organizacijami Tekstilove »družine« (kar 14 jih je) skupaj v DO Tekstil. Najožje Angora sodeluje s Pletilstvom Prosenjakovci, PLETILJA Litija in KUK Kobarid. Povezovanje in skupno načrtovanje vseh, ki delajo v tekstilni industriji je tudi po besedah slavnostnega govornika Komana Albrehta osnova za uspešno delo. Strokovni delavci bi s skupnim načrtovanjem in dogovarjanjem lahko popolnoma izkoristili svoje znanje in zamisli ter tako dosegali še boljše uspehe. M. K. sodelovali basist Ladko Korošec, igralec Rudi Kosmač, harmonikar Milan Stante, folklorna skupina Barje, moški pevski zbor KUD Ig ter pioniiji osnovne šole Ljuba Sercetja, so prisostvovali tudi Tone Kovič, republiški sekretar za industrijo, Janez Vin-kler in Dore Dovečar, republiška podsekretarja za notranje zadeve, Ivo Klemenčič, član izvršnega sveta skupščine SRS, Albin Vengust, predsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane, Vili Belič, predsednik skupščine občine Vič-Rudnik, Franc Martinec, predsednik izvršnega sveta viške lovali brzoparilnike, črpalke in zidne štedilnike še na popolnoma obrtniško individualni način, saj za sodobnejšo proizvodnjo niso imeli niti potrebne strojne opreme, niti materialnih sredstev. V 30 letih proizvodnje so asortiment izdelkov popolnoma spremenili. Uvedli so serijsko proizvodnjo za gradbeništvo, kemično industrijo in opremo za trgovine. S trdim delom in samoodrekanjem vseh zaposlenih so se ne le prebili med najuglednejše tovrstne delovne organizacije pri nas, temveč so s svojimi izdelki prisotni na tržiščih tako zahodne kot vzhodne Evrope ter dežel v razvoju. TRGOVSKO POSLOVNI CENTER NA RAKOVNIKU BO! Na prostoru pod Rakovniško cerkvijo bo splošno gradbeno podjetje Ingrad gradilo nov trgovsko poslovni center, ki ga krajani Krim-Rudnika in okoliških KS prav gotovo zelo potrebujejo. Sedaj morajo skoraj vse prinesti iz mesta, saj je trgovin v tem delu naše občine malo in še te so »klasične«. Stanovanjske hiše in bloki rastejo kot gobe po dežju, prebivalcev je vedno več in vrste pred prodajnimi pulti vedno daljše. Prav zato bodo krajani najbolj veseli trgovskega dela novega centra, čeprav jim bodo marsikatero pot v mesto prihranili tudi pošta, lekarna, poslovalnica Ljubljanske banke, frizerski salon, knjigama Mladinske knjige in foto trgovina. Poleg tega bosta tu dobila svoje prostore tudi predstavništvo Polikema in Zavod za urejanje zemljišč občine Ljubljana Vič-Rudnik. o novem trgovskem poslovnem PRED GRADNJO CENTRALNE AVTOBUSNE IN ŽELEZNIŠKE POSTAJE V LJUBLJANI NATEČAJ BO REŠIL LE DEL PROBLEMOV Ljubljanska mestna skupščina je skupaj z društvom arhitektov in društvom urbanistov Ljubljane razpisala javni natečaj v dveh fazah za urbanistično arhitektonsko rešitev območja centralne avtobusne in železniške postaje v Ljubljani. Prva faza naj bi omogočala predvsem izhodišča za gradnjo nove avtobusne postaje in povezave z železniško postajo in bo končana do konca januatja naslednjega leta, do konca junija naslednjega leta pa tudi druga faza, Id bo dala že konkretne rešitve avtobusne in železniške potniške postaje. Čeprav je železniška postaja vključena v sedanji razpis, pa je seveda zelo daleč od tega, da bi od samega natečaja lahko pričakovali, da bo rešil vse pereče probleme, ki se pojavljajo na železniški postaji v Ljubljani. Res bo ustvarjena povezava r < železniško in bodočo avtobusno postajo, ki bo nekje ob Vilharjevi cesti, predvidoma v Jami in arhitektonsko in urbanistično obdelana tudi sedanja železniška potniška postaja. Vendar je to tudi praktično vse. Vemo pa, da nas pesti še cela kopica drugih problemov, ki so vezani na ljubljansko železniško postajo, naj jih omenimo nekaj. Gornji ustroj je nesporno dotrajan in ga bo treba obnoviti. Poleg tega postaja ljubljanska železniška postaja zaradi nedokončanih rekonstrukcijskih del vedno bolj ozko grlo. Zlasti to velja za vzhodni del postaje. Poleg tega je treba zgraditi prevozne tire za tovorni promet, tire za opremo potniških vagonov in vlakov, novo brzovozno skladišče in še marsikaj. Prav tako zaradi nedokončanih del na spodnjem ustroju ni mogoče vgraditi sodobnih signalno varnostnih naprav. Obsežnejša dela bodo težko izvedljiva, ker je potrebno vsa dela opraviti ob gostem prometu. S podvozi na Titovi, Prešernovi, Drenikovi in Erjavčevi (z deli so pravkar začeli), je v sedanji fazi rešen problem, kako železniški promet izločiti iz ljubljanskega mestnega jedra in trenutno ni potrebe za realizacijo znane in po generalnem urbanističnem načrtu še veljavne variante A-54, ki je predvidevala nekoliko kasnejši razcep gorenjske in primorske proge ter predor pod Rožnikom. Vendar železničarji vztrajajo pri rezervatih zemljišča za to varianto, kajti čez nekaj let bo treba pričeti razmišljati o izpeljavi projekta hitre proge Miinchen-Zagreb, ki bo morala nekje tudi skozi Ljubljano. Po sedanji trasi pa je to skorajda nemogoče. In če ne bo rezerviranih primernih zemljišč v ta namen, bodo takrat težave še večje. centru beseda teče že nekaj časa. Kakor vse kaže, bodo stvari stekle sedaj malo hitreje. V začetku meseca oktobra bo po vsej verjetnosti že javna razgrnitev načrta v prostorih občinske zgradbe. O tem, katera trgovska delovna organizacija bo prevzela trgovski in gostinstvu namenjen del v novem centru, je bilo dolgo časa vprašanje. Prva se je namreč ponudila delovna organizacija Emona, ki pa je leta 1975 od tega odstopila. Zato so se pri Ingradu, ki je lastnik zemljišča in izvajalec gradbenih def odločili za Mercator. Pogovori trajajo že od leta 1975 in v zadnjem času sta temeljni organizaciji združenega dela Dolomiti in Hoteli in gostinstvo poslali projektni nalogi za ta del zgradbe. V novem trgovsko poslovnem centru bo vsega skupaj približno 5190 kvadratnih metrov koristne površine. Od tega je za samopostrežno trgovino namenjenih 700, za gostinski del pa 850 kvadratnih metrov. V projektni nalogi za samopostrežno trgovino je Mercatorjev TOZD Dolomiti zapisal, da bodo v njej prodajali: živila, meso, delikatese, kruh, pecivo, sadje, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke, galanterijo, kozmetiko, čistila in čistilna sredstva, kratko robo, posodo, tobak in časopise. Zaposlenih bo 16 delavcev. V gostinskem delu je Mercatorjev TOZD Hoteli in gostinstvo predvidel restavracijski prostor z eno ali več jedilnicami za goste, v enem prostoru bi namestili najmanj 30 sedežev, po možnosti pa naj bi restavracijske prostore povezali s premičnimi stenami. Točilnica naj bi hib po možnosti povezana z restavracijo ter hi jo obenem uporabljali za bife. V ta bife je treba omogočiti direkten vstop. Opremljen naj bi bil z okroglimi stoječimi mizami. Poleg tega so navedli tudi ostale potrebne prostore — shrambe, pomivalniro, skladišča, prostor za odpadke in še kaj. Letos so se pri krajevni skupnosti zače li dogovarjati o tem, da bi trgovski in gostinski del prevzel PK Beograd, vendar se ti načrti, kakor vse kaže, ne bodo uresničili. Z zgradbo namreč razpolaga Ingrad, ki je prostore že prej obljubil Mercatorju, čeprav pismene pogodbe o nakupu prostorov s to delovno organizacijo niso sklenili. Tega tudi ne morejo narediti, dokler ne bodo izračunali vrednosti enega kvadratnega metra površine. Ingrad v pogovorih s PK Beograd ni bil udeležen in tako vse kaže, da so pri krajevni skupnosti prodajali mačka v Žaklju, saj pri Ingradu, kot lastniku zemljišča in nato tudi zgradbe, odločajo o tem, komu bodo prostore prodali. Ker to podjetje z Mercatorjem sodeluje že dolgo in bo tudi v prihodnje to sodelovanje še trajalo, besede ne bodo »požrli«. Če se bo le dalo, ne. Po vsej verjetnosti je krajanom prav vseeno, katera delovna organi- zacija bo imela svoje prodajne in gostinske prostore v novi zgradbi. Že- lijo si le to, da bi bil center kmalu zgrajen in bi v njem lahko kupovali osnovne življenjske potrebščine. Prav gotovo niso najbolj srečni, ker morajo v mesto precej pogosteje, kakor bi hodili, Če bi bila v bližnji okolici trgovina, kjer bi dobili osnovna živila, ne da bi bilo treba čakati v vrsti in se bati, da bi tega ali onega zmanjkalo, kakor se to pogosto dogaja. MOJCA KAUČIČ NOV IZDELEK TA V KORAK S SVETOM S tekočih trakov za protrt^j njo cigaret v Tobarčni •°vV Ljubljana so začeli prihajal mesec elegantni temnomodri vojčki cigaret. Novi proizvod ^ deluje TTL v sodelovanju sfL jim že tradicionalnim partnerjem, ki izdeluje zna«* ^ garete Astor. Nove cigar*** ^ TTL nosijo naziv »Astor niild* so na zahodnih tržiščih š* *** g Na našem trgu bodo trenut«® nekaj časa skupaj v prodaji 9 , sičnim Astorjcm, katerega pU-d®' zvodnjo pa bodo v TTL op«-.^t korist nove cigarete. Astor, * ^ ga v TTL izdelovali doslej, J* dokaj močna in polna katere zavojček je veljal v P*vJ 14 din. Astor mild je cen*U/|# velia 10 din. le nrecei blažr velja 10 din, je precej tne ni****« tobakov) in ima perforinri P* ^ stavljen je iz kvalitetne ki naj hladi. Zato se v fritr* ^ j garete kondenzira več vlag* zato filter učinkovitejši. Pri novem proizvodu p11 ^ toliko važen sam izdel*^ stroji za njega izdelavo in ** ^ agijo. S to tehnologij«^ Irži TTL korak z najmod* indust^J*',|,1 imi tovrstnimi vetu. Generalni direktor ANEZ ČEMAZAR P®«4^ nembnost te tehnološke p Ive. »V tendenci čim hjažJjJ1 ^ I O**4 ret v svetu smo se tudi mi. To je svetov«! firma, ki izdeluje Astor vodi v tehnologiji in teh«1 ^ lave lahkih cigaret. Z**0 " iif sodelovanje pomemb«0 stališča, da smo šli v j, nji v svetu in lahko reče1*^ danes Nemci niti k°** nami v izdelavi. Osvoji« sodobnejšo tehniko i« gijo izdelave in to j* P® m <* tudi za nadaljnji rarv"* , / vame, saj smo na tekoč* > lovnimi dosežki.« šestkrat prijateljstvo! mladinci smo letos Wi pobrateno mesto ^lesbaden. Srečanje je bilo že °P° Vl^ti in tako postajajo ban *tar tradicionalni. Wies-stv 'l1 k tako po številu prebival-»Jn vclikosti, kakor tudi po odnosti problemov podobno b|jj 0 kot Ljubljana in leži pri-1?®® štirideset kilometrov od oro° • Urta‘ Z na*e strani je bila /»"'“racija v rokah VIK ZSMS, sL-en!*ke pa v okviru mladin- Jih v »,Uba PUB’ki J* eden več' . "'csbadnu in mladinskega d- ,a v mestu. V štirinajstih > «i smo jih preživeli v Wies- badnu, smo spoznali marsikaj novega o problemih jedrske energije in onesnaževanja okolja, pereče brezposelnosti, volilnega sistema v ZRN, kajti program tako predavanj kot tudi ogledov podjetij je bil izredno zanimiv. V Wiesbadnu deluje tudi klub naših delavcev, kjer smo doživeli zares izredno prisrčen in gostoljuben sprejem in resnično smo se počutili kot doma. Vročeželijo razširiti stike z domovino in zopet so izrazili željo, da bi Ljubljana postala pokrovitelj kluba. Na zaključku smo izrekli zahvalo našim gostiteljem za izredno gostoljuben sprejem, organizacija srečanja pa je bila več kot odlična. Mladinska delegacija iz Wies-fcadna je skupaj z nami pripotovala v Jugoslavijo, kjer se je seznanjala z našim sistemom samoupravnega socializma. Upam, da bodo nekaj tega, kar so izvedeli tukaj, posredovali svojim tovarišem in jih tako seznanili z našim sistemom, našim napredkom in razvojno usmeritvijo. MATJAŽ JEVN1ŠEK ZAPIS Z OSNOVNE ŠOLE OSKAR KOVAČIČ SODELOVANJE. KI NAJ BO ZA ZGLED Najbrž tako tesnega, uspešnega in obojestranskega sodelovanja staršev in pedagoških delavcev ne poznajo na nobeni drugi šoli kot je to na osnovni šoli Oskar Kovačič. To sodelovanje traja že nekaj let, zato tudi kljub slabim materialnim in prostorskim pogojem uspehi šolarjev niso izostali. Starši na sestankih dajejo koristne pobude za uspešnejše delo, prav tako kažejo željo po pedagoškem izobraževanju, da bi svojemu otroku lahko pomagali, kajti na celodnevno šolo še nekaj časa ne bodo mogli pomisliti, v podaljšanem bivanju pa je kljub zanimanju le manjšina otrok, to pa povečuje vlogo staršev pri delu doma. Starši želijo imeti pogoste roditeljske sestanke in možnosti govorilnih ur. Sodelovanje staršev se je tako razširilo, da že razmišljaj^ kako bodo prešli na novo kvalitetno raven sodelovanja — ustanovitev kluba staršev. Klub bi imel nalogo organizirati predavanja za starše. Ustanovitev kluba je nujna, a se tu zopet pojavi nerešljiva uganka, kje najti prostor. Šolski prostori so popolnoma zasedeni od sedme ure zjutraj do sedme ure zvečer, nekateri prostori, zlasti telovadnica,so zasedeni tudi po tej uri. Verjetno je ta šola ena izmed redkih, ki jo tako tare prostorski problem. Učencem, ki se vozijt} ne morejo preskrbeti varstva. Vsak dan vozijo skupino otrok višjih razredov iz Barja na centralno šolo, prav tako tudi sedem prvošolcev. Zaradi prostorske stiske vozijo ves razred na podružnično šolo na Rudnik. Prostorska utesnjenost je le največji problem šole, ni pa edini. Šolsko poslopje stoji na takšnem mestu, Skrb za šolo in življenje v njej je tudi skrb staršev, katerih otroci jo obiskujejo COS HORJUL-ZAČETEK JE TEŽAK V notranjost osnovne šole »I. bataljona “lomhskega odreda« v Horjulu smo stopili v trenutku, ko sta dežurna učenca pri-fravljala mize v jedilnici za malico. Posa--- vr,ie klopi so bile označene, kateri bili b° sede v VTS“’ Popravljeni so Prtički in namazani kosi kruha. Ker je "rančev 310 — v 13 oddelkih, kolikor jih na Imajo — je treba z malico pohiteti, če-•''Imajo otroci šestih oddelkov na ra-^ “ni stopnji odmor za okrepčilo po prvi nri, na predmetni pa po drugi učni uri. *cer pa je bilo potrebnega veliko dela, da I na ,ej osnovni šoli lahko letos začeli s ce-nevnim poukom. Predmetnika sicer ni 0 treba spreminjati, zato pa je bilo treba organizacijskega dela, da bi' lahko ob' v"0 razdel'l' prosti čas, omogočili redno $0| ovanJe pouka tistim učencem, ki se v j 0 v°rijo z avtobusom. 49 otrok pa vsak Pripelje v šolo Viatorjev taksi kombi. nj,rad‘ Pomanjkanja kadra so na podruž-,eda'k V Žažariu Prekinili pouk in ti otroci pel ^ hodijo na matično šolo. Prav tako pri-je |°otroke iz Samotorice in Korene. Cesta p e 0 slaba in zato ravnateljico šole Ano mo®®re*ec zelo skrbi, kako bo pozimi. Pa bo naj a *e Bo- *n ko smo že pri vožnji otrok, trebPovemo ^e to, da je za prevoz s taksijem Ilce I V nudil. »Mislim, da je novi objekt — vsaj po načrtu ben in zagotavlja življenje, ki se ga ne bo treba nik0^ bati,« zatrjuje direktor. J Malce greni življenje sedanjim oskrbovancem in misel o novi cesti, Id bo tekla v bližini doma. Sedanji poln mir in popolna odmaknjenost od prometa i*0®**^ nili, vendar ocenjujejo, da promet le ne bo bistveno šil miru in tišine. Nova cesta bo namreč precej pogi®®^ — za okoli 7 metrov — zgrajena na bo tudi oosebnnPj - zgrajena pa bo tudi posebna ... »K... picKiaun, nulo da bodo razmere še vt‘dn° ^ ugodne in bivanja v domu nova cesta z vsem Prol,1j,i vred ne bo poslabšala v primerjavi z drugimi do®’®-«' stojijo npr. sredi mesta. M diMI^ Pogled na gradnjo novega doma NA KLJUČU AKCIJA ZA SPOMINSKI DOM S tridnevno delovno akcijo so učenci osnovne šole 7. maja Dobrova in delavci Ljubljanskih mlekarn prispevali svoj delež pri gradnji in urejanju spominskega doma Dolomitskemu odredu na Ključu. Konec septembra so namreč položili drenažne cevi In zasuli odkop ob domu. Vsekakor pa Je dela še veliko, če hočejo, da bo dom do 8. maja prihodnje leto odprt. Na Ključ — hrib nad vasico Brezje v Polhograjskih Dolomitih, je italijanski okupator 7. maja llM2. leta poslal 8000 vojakov z namenom, da preženejo in uničijo peščico partizanov, ki so jim pred vrati Ljubljane postajali vse bolj nevarni. Po celodnevnem boju je partizanom uspelo prebiti obroč in italijanski vojaki so se proti večeru z mnogimi izgubami vračali v Ljubljano. V Žirovnikovem grabnu jih je čakala zaseda vaške zaščite iz Hruševa, Gaberja in bližnjih vasi. Že s prvimi streli so pognali Italijane v brezglavi beg. Njihov načrt, uničiti partizansko enoto na Ključu, se je tako popolnoma izjalovil, Dolomiti pa so takrat slavili prvo večjo zmago, v kateri so tesno sodelovali partizani in vaška zaščita. V spomin na te dogodke so se člani ZZB NOV v občini Vič-Rudnik odločili, da zgradijo spominski dom. Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik Stane Vrhovec je 7. maja lani položil temeljni kamen za izgradnjo tega doma. Danes domu manjka le še streha in notranja oprema. Kljub velikim težavam med gradnjo, ves čas je nagajalo vreme, je gradbincem SGP Gradis in Grosuplje uspelo zgradili dom do druge plošče ter postaviti strešni venec in po- žarne zidove. Člani odbora za izgradnjo so se PLj kratkim dogovorili za les, ki ga bodo dali zaseh" prek obrata za kooperacijo Gozdarstva Ljubija00.,, TOZD Gozdarstvo Vrhnika. Do konca jeseni b‘ j tudi vgradili okna in vrata, ki jih bosta preskrbela b. Logatec in LIKO Vrhnika. SGP Grosuplje bo pribij, nje dni pričelo postavljati ostrešje. V začetku P01’ — njega leta bodo delavci IMP Ljubljana uredili v't> |y, vod in električno napeljavo. Plinarna Ljubljana uredila plinsko postajo. Ce bo vreme ugodno, n krajani še ta mesec nasuli in uredili cesto od BrežU doma. .j. Dom na Ključu, ki predstavlja pomnik rev0 ,are) nnrnega boja Dolomitov proti okupatorji), b° * kmalu nared. OK SZDL ORGANIZIRA ZAKLJUČEK JAVNE RAZPRAVE • OK SZDL ORGANIZIRA ZAKLJUČEK JAVNE RAZPRAVE OBČANI VIČA 0 AVTO CESTAH V kratkem čas« bodo zaieU na področju občine Vič- Rudnik graditi vrsto cest, Id so ne le ljabijan.skega pomena, temveč jugoslovanskega in evropskega pomena. Gre za sistem avtocest in obvoznic, ki smo ga občirno opi-v prejinjl itevilki. Nove cestne povezave bodo začeli graditi v kratkem. V tem čam pa so po celotnem področja občine organizirali javno razpavo o predlagani gradnji. Občani so si lahko ogledali načrte in podali pripombe, saj bodo predvidene gradnje bistveno posegle v samo okolje povsod, kjer bo cesta, ponekod pa bodo nove ceste povsem spremenile tudi pogoje življenja. Zato je prav, da so se o predlaganih gradnjah izjasnili občani v tako široki razpravi. Ugoden sprejem predloženih načrtov OK SZDL Vič-Rudnik je orgam-zirala tudi posebno sejo ob zaključku javne razprave o »U« sistemu avtocest in ljubljanskih ob-yoznicah. Splošna ugotovitev je, da je predlagani načrt bil med občani sprejet izredno ugodno kljub temu, da ponekod zelo posega v sedanje navade in način življenja in bivanja. Občani se namreč zavedajo, da so te ceste nujno potrebne in da “odo od njih imeli korist tudi oni sami. Da ni nasprotovanj, temveč da gre v javni razpravi največ za ma-enkostne pripombe, je verjetno udi zasluga prej dobro priprav-jene akcije. Oddelek za urbanizem ,n gradbene in komunalne zadeve Je namreč dobro pripravil in občinska skupščina je pri načrtovanju uveljavila svoja stališča, tako da je cun manj občanov prizadetih z gradnjo. Južna avtocesta oziroma obvoznica je toliko odmaknjena na durje, da ne bo potrebnih rušenj "nezgrajenih objektov na Rakovi J""1’ avtocestno križišče oziroma nkotnik pa je tudi v skoraj praznem prostoru. Kakšne so pripombe ln Predlogi občanov? Nekateri razpravljavci so v javni razpravi menili, a Jp Priključkov na avtocesto pre-'n. k° to gradnjo podražilo, "•enili so, da bi bilo dovolj, če bi jih duo manj. Vendar večina meni, da ?° številni priključki le koristni, saj |e sicer preveč vozarjenja sem in Ja, kar obremenjuje promet in s tem izgubi smisel avtocesta, če so izvozi oziroma uvozi preredki. Sodobna mesta imajo veliko takšnih priključkov, kar je posebej značilno za mesta podobne velikosti kot je Ljubljana npr. v severni Italiji- Avto cesta naj se nadaljuje do Šmarja Občani so tudi mišljenja, da je nesmiselno prenehati z avtocesto na Lavrid, temveč da je smiselneje potegniti jo do Šmarja, torej do tamkajšnjega prikljnčka na avtocesto. Tu pa so določeni zapleti zaradi financiranja. Zadevo namreč fi-nandra Evobanka, Id razpolaga z manj sredstvi in so ji v prvenstvenem interesa predlagane cestne smeri in izvedbe. V prvotnem načrta je bila dcer takoj sedaj načrtovana tudi avtocesta oziroma podaljšanje do Šmarja, vendar je bilo to dotlejdokler so menili, da bo zadevo (Inandrala Mednarodna banka. Predlog o podaljšanja pa je še vedno vreden vsega razmisleka ' tudi zaradi kočevske magistrale. Z novim mostom pd Broda na Kolpi in sedanjo sodobno cesto se bo namreč stekal preko Škofljice in Lavrice tadi gost promet z morja. Številni vozniki že sedaj uporabljajo (to so počeli tudi v preteklosti, kljub slabi cesti) to zvezo z morjem, ki je ugodna zaradi prečkanja in ker je manj obremenjena. Ta cesta pa postaja vedno bolj obremenjena in ko bo vse gotovo, bo še bolj. Tedaj se bo dogajalqkot so opozarjali na Turjaku, da bodo stale vrste vozil do njih, če bo na Lavrici navadna cesta, na katero se bodo morali vključevati vsi. Rešitev je le avtocesta. To bo potrebno seveda hitro razmisliti in odločiti, kajti južna obvoznica bo gotova konec leta 1981, zahodna obvoznica pa celo že januarja 1980. Obnovo Tržaške in Dolenjske časovno opredeliti! Mnogi udeleženci javne razprave so zaskrbljeni zaradi Dolenjske in Tržaške ceste. Njih obnova je bila predvidena v kratkem, vendar so jo preložili zaradi gradnje teh avtocest. Jasno je, da imajo prednost avtoceste in jasno je tudi, da zaradi prometnih tokov ni mogoče sočasno z gradnjo avtocest obnavljati tudi Tržaško in Dolenjsko, vendar občani menijo, da je nujno potrebno določiti, kdaj bodo te ceste začeli obnavljati. Odlaganje za nedoločen rok ni sprejemljivo in tudi ni pametno. Obe cesti sta v desetletnem programu izgradnje ljubljanskih cest in jih zato ni mogoče kar odložiti brez dogovora, kdaj bo načrtovano uresničeno. V razpravi so postavili tudi zahtevo, da se v zvezi z rekonstrukcijo Dolenjske in Tržaške nadaljujejo vsi postopki, ki so potrebni za gradnjo oziroma za pridobitev dokumentacije, tako da bo mogoče potem z gradnjo takoj začeti. Formalni postopki se lahko namre^kot je znano, izredno zavlečejo. Urejen bo tudi odvoz smeti, kar je nekatere skrbelo in so predlagali gradnjo mostu preko Malega grabna v trasi Tbilisijske ceste. Obstoječe in vzporedne ceste Eno najbolj perečih vprašanj — to tudi še ni povsem jasno —je uporaba obstoječih cest pri gradnji oziroma gradnja vzporednih cest. V krajevnih skupnostih sedaj obsta-jajo posamezne poti, ki jih KŠ same vzdržujejo, kolikor zmorejo in so prilagojene tistim nekaj vozilom. V času gradnje se bo seveda promet po teh poteh izredno povečal in prebivalci apravičeno pričakujejo, da bodo povsem uničene. Sedaj jih skrbi, kdo bo to potem plačal oziroma popravil. Graditelji se namreč v takšnih primerih prevečkrat izgovarjajo, češ da so to javne ceste in poti In torej jih lahko uporabljajo. Zato večkrat KS ostanejo praz- Strokovnjaki opravljajo tako rekoč še finalna dela na novi avto cesti Vrhnika—Dolgi most nih rok in z dolgimi nosovi ob razbitih cestah, ki jih potem leta in leta ne uspejo s skromnimi sredstvi obnoviti. Kako bo to urejeno, je odvisno od organizacije gradbišča. Ta pa še ni znana. Načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve in urbanizem občinske skupščine Vič-Rudnik Jože Lekšan je pojasnil, da je potrebno pri precej povečanem prometu pridobiti posebno dovoljenje komunalne skupnosti, občinskega upravnega organa in seveda krajevne skupnosti. To bo mogoče uporabiti v teh primerih in tedaj bodo lahko krajevne skupnosti na vse bistveno vplivale. Prebivalce Kozarij, kjer bo avtocestni trikotnik, skrbi izgradnja vzporednih poti z avtocesto. Nove avtoceste bodo namreč presekale predel in nekateri kmetje bodo imeli kmetijo na eni strani, zemljo pa nekaj kilometrov proč na drugi strani. To bo potrebno urediti. Kako bo to urejeno, bo točno določeno v lokacijskem dovoljenju. V območju avtocestnega trikotnika kmetijskih zemljišč ne bo, ker bo vse urejeno hortikulturno. Ostaja torej to vprašanje zanimivo le za tiste kmetovalce, ki so imeli doslej razdrobljena zemljišča. Jasno pa je, da bodo ustrezne vzporedne ceste zgrajene. Enako je tudi povsem jasno, da bo urejen za vse prebivalce ustrezen pristop oziroma dovoz do njihovih hiš. V javni razpravi je bila podana tudi pripomba o obremenjenosti Ceste v Mestni log v času gradnje in po njej. O sklepih razprave še občinski izvršni svet V javni razpravi so se oblikovali tudi nekateri sklepi, ki jih bo izvršnemu svetu občinske skupščine Vič-Rudnik posredovala OK SZDL. Istočasno s projektiranjem in gradnjo avtocest je potrebno tudi projektirati in zgraditi priključne ceste na področju Brda do obstoječe Brdnikove ob coni VP-6 in še naprej in poleg priključka na Tržaško cesto z avtoceste je potrebno zgraditi na področju Viča še priključek na regionalno cesto iz smeri Polhov Gradec-Dobrova-Ljubljana od Ceste Dolomitskega odreda mimo pokopahšča Vič s podvozom pod železnico v križišče priključka Vič s Tržaško oziroma Žirovnikovo. Podaljšek Gorupove (Gorupova je podaljšek Titove) zaenkrat, odpade, ohranili pa ga bodo kot urbanistični rezervat, ker Barje še ni pozidano in ker zapiramo center za promet in bi priključek na avtocesto trenutno pomenil velik pritisk na promet v centru. Rešitve pri avtocestah naj bodo takšne, da bodo čim manj prizadele obstoječo pozidavo in naravo. Tržaška cesta bo sicer rekonstruirana od viške cerkve do ceste na Brdo, vendar mora Uti v določenem času razširjena oziroma prenovljena v celotni trasi do trga MDB. Avtocesta naj ne pelje le do Lavrice ampak do Šmarja, čeprav je to drago, saj bodo potrebni štirje tuneli. Obstoječi promet po Tržaški in Aškerčevi in mestnih ulicah naj U skušali čim bolj preusmeriti na nove cestne odseke in tako mesto razbremeniti. Že pred dograditvijo priključka avtoceste na Rndniku na Dolenjsko cesto je potrebno le-to dokončno rekonstruirati od novega prikljnčka avtoceste do Orlove ceste. MILOVAN DIMITRIC SRAMOTA Z IMENOM IŠKI VINTGAR lepa za prijaznost in postrežbo! Posebej pa še hvala za ob-*tek !Ey 6 PodPis nečitljiv in datnm 18. bi 19. september 1978.« Li-jCLhs ,e® napisom je bil zataknjen za rešetkasta vrata v stranskem ob-z#<. .v ^kem Vintgarja, ko smo si hoteU ogledati to gostišče, ki je v Čin *ein času postalo pravi simbol nenrejenosti. Popotniki, ki so peša-*e JSulfVrop8^ pešpoti — ta pelje skozi Uki Vintgar — (Ey 6 je simbol želje 80 ** očitno želeli odpočiti in prespati v tem gostišču, vendar so siji,'“p* možnosti pa drugo. Na umazanem kartonu na vratih go-RostihT"*1 p°nedeljek zapito. NajbHžja odprta gostilna Pristavec. Ta 'tikak nazaj proti Ljubljani in je nekaj kilometrov oddaljena, torej Še 'j ** ni prikladna za utrujenega popotnika, ki mora pešačiti potem **Dr» 6 *c'*on,etre. V redu! V ponedeljek je bilo gostišče upravičeno * *oreh? Brez obvestila, brez česarkoli, enostavno nič! Kaj bo 'P kaj si mislijo, to vodjo gostišča in zakupnika ARIFA DU-°čitno sploh ne briga. 80 8 položajem, ka-dovo • . tokem vVintgarju,neza-. 'epo , ‘ Vs' po vrsti. Nekdaj stiščg i an° 'n Priljubljeno go-Sedanip Povsem propadlo. Za ^danL IZre<^no slabo stanje in wrež dv~ 2anemarjenost pa je burič Dma *Cr'V župnik Arif ^ ihožn 3 j|e8pstilna kar zaprta, ?a> da jP° kriviti "'kogar druge-kriv tudi |VSe urnazano, je lahko najemu ^ti, ki ima gostišče v ^ zUč Preteklost iekt Išu':0!” Pri zgodovini. Ob- ?aial danes bi lahko wdo Pohri ,n.0sti. če bi se zanj J^ogoČe ‘n 8a malce urejal! °žo jn 'Postavni kam kako i 'letnem v bno- Pa bi bilo že ou ^ačetku je bil zaradi H^fcein^*3' solidne po- golice DriYZar*dl nekdai bJ- av vsem. V so lične, druge pa so prave podrtije in pravcata strahota. Celo stare železniške vagone so privlekli tja in jih »preuredili« v vikend hišice. Lep predel je počasi postajal v določenih kotičkih nakaza. Kljub vsemu pa je ostal Iški Vintgar priljubljen. V gostišče pa nihče ni kaj dosti vlagal. Tu nosijo krivdo njegovi lastniki in tudi različni upravljalci. Že pred štirimi leti je bilo gostišče bolj klavrno, saj ni bilo že dolgo temeljito popravljeno. Potem se je začela strma pot navzdol. Sedaj je stanje najslabše. Proč z zasebnikom! Lastnik objekta je viška občina in ta se trudi že dalj časa nekaj ukreniti, da bi se stanje uredilo. Veijetno bi bilo objekt sploh bolje zapreti, kot pa da ga ima v najemu zasebnik, ki z njim posluje tako kot Arif Durič. Ko je on prevzel objekt, so ga kot gostinca kovali v zvezde. Zato je razočaranje toliko bolj grenko! Na nedavnem posvetovanju o turizmu je bilo ugotovljeno, daje gostišče sedaj v grozotnem stanju in da je tega v veliki meri kriv sedanji zakupnik gostinec Arif Durič. Jasno je, da krivde za trhle lesene stene ne kaže pripisati zakupniku. Za vzdrževanje, ki zahteva teiae-Ijito obnavljanje in velika vlaganja je odgovoren lastnik — torej občina — in ta ni naredila dovolj za gostišče. Vzrok je v klasičnem pomanjkanju denarja, pa tudi v tem, da so skušali najti nekoga, ki bi objekt, če bi bil obnovljen, tudi vzdrževal, kot je treba. Takšnega pa doslej niso našli. Resnično bi bilo brez smisla vlagati težke denarce v obnovo, da bi potem bila gostilna odprta, ko bi se zakupniku zahotelo ali ljubilo. Tudi nima smisla vlagati denarja, da bi potem nekdo vse skupaj zanemarjal. Edina rešitev je zato, da bi Iški Vintgar prevzel družbeni sektor in tako naredil red, saj v sedanjih zasebnih rokah ni drugega izhoda kot gostišče zapreti. Takšno kot je, je namreč prava sramota. Zakaj? fciSčuj^^PHpra Vol*1* Prostor ° ledai kar tcžko tlHJni' V tem ‘n V8i 80 bni Zad°-vike Pa so Ulbljenem Pre* k od hišice^ 1 kmalu 8raditi • Nekatere so bile in Žalostni ostanki nekdaj privlačnega gostišča Polomija in umazanija Pred samim gostiščem sta veliki luknji, ki po dežju nudita skorajda možnost plavanja. Nekaj lopat peska in vse skupaj bi bilo v redu. Toda kdo naj to stori? Parkirišča sploh niso urejena in tam, kjer je bil nekdaj pesek, je sedaj plevel in trava. Tudi to bi človek pričakoval, da bo vzdrževal tisti, ki ima v zakupu oziroma najemu gostišče. Okolica gostišča je pravcato smetišče. Na jasici na levi je gora odpadkov, mnogi so očitno iz gostišča. Saj res! Kdo bi se trudil s tem, da bi jih kdo ve kam vozil, ali odlagal. Za stranskim objektom drugo smetišče. Za glavnim objektom smeti. Za objekti razmetani zaboji s praznimi steklenicami in v.nes različni odpadki. Podoba, kot da že več let nihče ne bi tam hodil. Vendar kdo potem prinese zaboje s steklenicami? Ob plesišču oziroma betonski plošči med objektoma so razmetani stoli. Temu manjka prečka, onemu dve, oni je sploh brez njih, četrti brez naslonjala, barva odrgnjena, vsi umazani... vse leži poprek. Ne vem, če je en sam stol, ki bi bil spodoben in bi človek tvegal sesti nanj. Večina oken ima na notranji strani papirno zaveso iz paketnega papirja. Tako je v lokalu temačno in zoprno. Tisti papir na šipah oken je prav nepotreben. Šipe so namreč tako umazane, da skoznje skorajda ni nič videti. Skozi dve, ki sta odgmjeni, nezastrti (nismo namreč imeli te prilike, da bi našli gostišče v katerem naših.poskusov odprto) smo se zazrli v notranjost. Pepelniki polni čikov v ponedeljek, pepelniki polni čikov v torek... vse nespremenjeno, vse ne-premaknjeno, vse nepospravljeno. V gostišču »Rifko«, kot ga (po tabli sodeč) imenuje najemnik, so videti umazani prti. Včasih so bili beli. Seznam prepovedi Pogled za točilno mizo bi povzročil pri pravem gostincu veijetno pravcati šok. Je pa povsem ustrezna slika ostalega. Več n epo mi ti h kozarcev kot pomitih, vse naloženo poprek, razni odpadki, cunje, vse skupaj za-nemaijeno in odbijajoče. Avtor tega zapisa si tam ne bi upal kozarca niti prijeti, kje ide piti iz njega. Menda pa imajo tudi kuhinjo, vendar gost, ki vidi takšno stanje kot je, veijetno nima kaj prida teka. Ob težilni mizi je tudi cela tabela raznih prepovedi in navodil. Manjka le še napis, da je prepovedano obiskovati lokal. Zadnji napis pa je uganka. Tudi referentka za gostinstvo ga ni znala pojasniti. Na tablici piše: »Po odloku JV in ZV in zakonski običaj.« Na kaj naj bi se vse to nanašalo, kdove? Vliva pa ustrezen strah. Kratice so tudi zelo učene, le pomen ni znan. Zakonski običaji so sicer morda res kje v običajih, pri nas pa ne. Kaj naj bi bil zakonski običaj, pa je verjetno jasno le tistemu, ki je tablico obesil. Ob vsem tem ni čudno, da je gostov vse manj. Sem in tja pride kdo, pa odide razočaran. V času ko smo bili tam, sta pripeljala dva avtomobila in odpeljala. Le nekaj so imeli daljšega: nosove. Prepovedi na cesti Cesta, ki pelje do Iškega Vintgarja, je v grozotnem stanju v dolžini zadnjega kilometra, prej pa tudi ni ravno blesteča, saj je zelo ozka. Luknje, ki so na zadnjem odseku, pa zadostujejo včasih tudi za skrivalnico za manjši avto. Zato so vozniki začeli voziti po travnikih in povzročati škodo, saj preko tistih lukenj ni mogoče voziti. Tako traja sedaj »vojna« med lastniki travnikov, ki so postavili razne prepovedi in žice in sedaj končno celo naložili hlode. Vzdrževalca ceste se zadeva očitno ne tiče! Najhujše »prepade« bi bilo mogoče popraviti že z nekaj samokolnicami asfalta. Vse našteto pa ima le eno samo posledico: Iški Vintgar propada. Vsak dan je manj gostov, objekt je vsak dan v slabšem stanju, saj ga nihče ne vzdržuje, cesta je grozna itd. Cesto bi bilo potrebno popraviti, gostišče pa odvzeti zasebniku in bi ga morala prevzeti delovna organizacija, ki bi končno naredila red. Lastnik bi moral objekt obnoviti, oziroma, koHkor bi ga prenesti na delovno organizacijo, Id bi ga bila pripravljena sprejeti, bi morala storiti to ta OZD. Položaj, kakršen je, pa je vsem v sramoto. Prekrasna izletniška točka, ki bi lahko bila ena temeljnih točk viškega turizma, po nepotrebnem propada! Na potezi je brez dvoma občinska skupščina, ki mora v zadevo odločno poseči in jo urediti. MILOVAN DIMITRIČ NOV ASFALT PROTI IGU Rekonstrukcija dela Ižanske ceste se končuje. Odsek, ki je bil že nekaj let v izredno slabem stanju in so bile luknje v asfaltu globoke tudi po 15 cm, je obnovljen. Na predelu, dolgem nekaj kilometrov, tako ne bo več nevarnosti in ne bo več potrebna dosedanja omejitev na 40 km. Nova plast je položena v celotni dolžini, razen na mostu. Sedaj urejajo še bankine. Cesta pa je na nejevoljo prebivalcev ostala po širini nespremenjena in je tako še vedno brez pločnikov. To pomeni, da bodo morali pešci še naprej po cesti in glede na delno že gosto naseljenost ob Ižanski cesti predstavlja to nevarnost za promet. Glede na obcestne odtočne jarke in kanale ter glede na neutr-jenost zemljišča (barjanska zemlja) ceste niso širili in urejali pločnikov, ker bi to zahtevalo temeljito rekonstrukcijo in torej veliko denarja. Zato bo potrebna pri vožnji po Ižanski še vedno velika pazljivost kljub novemu asfaltnemu traku. M. D. PRED X. KONGRESOM ZSMS O PRED X. KONGRESOM ZSMS O PRED X. KONGRESOM ZSMS OKREPITI AKTIVNOST OSNOVNIH ORGANIZACIJ Letošnje leto, ki ga lahko imenujemo kar leto kongresov, je tudi za nas mlade še kako pomembno, saj bo v mesecu oktobru potekal naš X. kongres ZSMS. Kongres je najvišji organ Zveze socialistične mladine Slovenije v obdobju med oberpa kongresoma, ki se sestaja vsaka štiri leta. Kongres obravnava in ocenjuje aktivnost ZSMS v obdobju med kongresoma, načrtuje programsko orientacijo in politiko ZSMS pri najpomembnejših vprašanjih njene aktivnosti v izgradnji socialističnih druž- temu, da je bil čas, v katerem smo imeli razpravo, sila neugoden, saj je bil to čas šolskih počitnic in dopustov. Na samo gradivo smo prejeli nekaj pripomb in predlogov, ki smo jih posredovali odboru za pripravo X. kongresa ZSMS. Na tridnevnem seminarju, ki ga je organizirala Republiška konferenca ZSMS v Novi Gorici v času od 1. do 3. septembra in je tudi na samo kandidatno listo za novo vodstvo RK ZSMS. Vse to dokazuje, da mladi v naši občini le ne stojijo ob strani, temveč nasprotno. V mesecu septembru smo imeli javno razpravo o kongresnih dokumentih še v osnovnih in srednjih šolah in v tistih OO ZSMS, ki iz objektivnih razlogov niso mogli tega prej izpeljati. Poleg tega je potrebno izpeljati vse programe aktivnosti v obdobju do kongresa, ki so si jih zadale posamezne komisije ozi- benih odnosov, ugotavlja in opredeljuje osnovne principe in smeri organizacijskopolitičnega razvoja ZSMS. Kongres sprejema in dopolnjuje statut ZSMS, oziroma na predlog republiške konference ZSMS verificira spremembe statuta med obema kongresoma. Tudi v naši občini se mladi intenzivno vključujemo in pripravljamo na kongres, saj potekajo javne razprave o kongresnih dokumentih v vseh sredinah. Tako smo razprave izpeljali že v skoraj vseh OO ZSMS v krajevnih skupnostih, kakor tudi v organizacijah združenega dela, sestale so se že vse komisije in centri, ki so formirani pri P OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik, kljub bil namenjen usklajevanju pripomb in aneksov na kongresne dokumente, so tudi delegati iz naše občinske organizacije ZSMS tvorno sodelovali pri delu. Naše pripombe so se predvsem nanašale na organiziranost osnovnih organizacij ZSMS v večjih temeljnih sredinah (uvajanje aktivov v osnovnih organizacijah in ne uvajanje več osnovnih organizacij v eni temeljni samoupravni skupnosti). V obdobju od seminarja RK ZSMS v Novi Gorici pa do 5. seje RK ZSMS, ki je bila 16. septembra v veliki sejni dvorani naše skupščine občine, sta sekretariat in predsedstvo OK ZSMS pripravila še vrsto pripomb na dokumente, ki so v javni razpravi in roma centri pri predsedstvu naše občinske konference. Lahko rečemo, da so programi delno že realizirani, pospešeno pa je aktivnost potekala v mesecu septembru in bo vse do pričetka kongresa. Prav tako se še posebej vestno pripravljajo na kongres delegati, ki bodo prisotni na samem kongresu ter zastopali interese mladih v naši občini. Z vso to aktivnostjo želimo, da bi slehernemu članu Zveze Socialistične mladine Slovenije vtisnili duh pripadnosti, pravic in dolžnosti, skratka, da bi se vsak, še tako nezainteresiran mladi občan vključil v mladinsko delo in ga s tem znal tudi vrednotiti. ALOJZ TOMC UČENCI NA SEJI SKUPŠČINE ZANIMIVA IN KORISTNA IZKUŠNJA! Zadnje seje občinske skupščine, ki je bila 19. septembra, so se udeležile tudi učenke Šole za blagovni promet. Učenci so se namreč odločili, da pri predmetu »Samoupravljanje« tudi praktično spoznajo samoupravno življenje in delo v občini. Vse so bile prvič na seji občinske skupščine in povprašali smo jih o vtisih. Jelka Vidmar: »Seja je bila zelo zanimiva. Ugotovila sem, da delegati razpravljajo o številnih problemih, ki se pojavljajo v občini. Predvsem mi je bilo všeč, da so bile razprave delegatov kratke in jedrnate.« Jožica Čememik: »Dogajanja na seji so mi prinesla povsem nove izkušnje in predstave o samoupravnem življenju. Na dnevnem redu je bilo precej tem, mislim pa, da jc to nujno, saj jc tudi problemov, ki se pojav* Ijajo v občini, veliko. Šele sedaj sem lahko v praksi spoznala, kako deluje skupščina v občini, v kateri živim.« Mojca Petrovšič: »Bila sem prepričana, da bo seja mnogo daljša. Hitra in jedrnata uvodna poročila so me zato prijetno presenetila. Menim, da so delegati premalo razpravljali. Vtisi, ki sem jih dobila, mi bodo pri pouku zelo koristili.« Vlasta Jančigaj: »Doslej sem lahko spremljala le poročila s sej, predvajana na televiziji, zato mi je.da-našnja seja prinesla številne nove vtise. Ugotovila sem, da je teorija, ki se je učimo v šoli, vse premalo, da bi bilo treba praktičnega pouka mnogo več.« Učenke 2. g razreda bodo o svojih vtisih s seje viške občinske skupščine te dni poročale svojim sošolcem. Želimo si, da bi tudi v prihodnje na sejah videli mladi rod, ki se pripravlja za življenje samoupravljavca. IVO BRECIČ ZAKAJ NI VEČ ODZIVA MED MLADIMI? PESTRO KULTURNO ŽIVLJENJE V 00 ZSMS KRIM-RUDNIK Tretje leto se bo kmalu dopolnilo od dne, ko so se v prostorih OO ZSMS Krim-Rudnik prvič zbrali mladinci, ki jih je malo bolj kot druge zanimala kultura. Ustanovili so kulturno sekcijo, ki se je ukvarjala s pripravljanjem proslav ob praznikih in poštah marljivi soustvarjalci lepe besede v naši krajevni skupnosti Krim-Rudnik. Sprva je seveda bilo bolj težko, kajti pripraviti mlade ljudi za javni nastop tri lahko delo. Z nekaj bolj ali manj uspešnimi nastoplpa je tiste trdovratna trema vsaj malo popustila. Po letu delovanja je pristopilo v sekcijo nekaj novih članov. Starejši in bolj izkušeni so mlajše »kolege« uvajati v delo. !. usko leto seje formirala oziroma izkristalizirala iz ostalih skupina desetih .'Ji, Id je pripravila v šolskem letn 1977-78 osem večerov. V dvorani KS so v orv mizadji kulturne komisije nastopati člani APZ Tone Tomšič, nekaj članov je pripravilo informativni glasbeni večer o popularni skupini »Eagles«. Večji d. * celotnega programa pa je obsegalo sodelovanje pri nekaterih proslavah in pripravljanje titeramih večerov. Več javnih nastopov je vneslo med mlad« s nit umike tudi več samozavesti. Nekateri izmed njih tudi sami ustvarjajo in prav ti so na dveh literarnih večerih razgrnili pred poslušalce slike njihovega pesniškega sveta. Višek sezone pa je pomenil glasbeno literarni večer siovenrite rock-gUtite. Sodelujoči v predstavi so na svoj način predstavili boljše tekste slovenskih pop skupin in individualistov. Kot glasbena kulisa so služili mriginalni posnetki izvajanih skladb. Višek sezone pravim zato, ker je v njej sodelovalo največ mladincev in je btia tudi pripravljena za tekmovanje »Naš klub« 78. V tem tekmovanju smo sc uvrstiti med najboljše mladinske organizacije in pre- jeti diplomo za najbolje organiziran klubski llterami večer. Najbrž ni potrebno poudarjati, da to priznanje vsem sodelujočim res veliko pomeni. Mladi knltamiki so s tem dobili krila in v sezoni, ki je pred nami, se pripravljajo na zelo važen dogodek. Zveza kuhumih organizacij Slovenije je kulturni komisiji OO ZSMS Krim-Rudnik zaupala organizacijo »Območnega srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov«. Iti bo v oktobru. Poleg te Imajo mladi v načrtu še več literarnih večerov, na katere bodo povabiti znane pesnike in pisatelje. Pa še to: morda bo ta kratek pregled dela kulturne komisije OO ZSMS Krim-Rudnik prebudil zanimanje tudi manj mladih ljudi, ki se (>o sedaj niso pretirano odzvati našim vabilom za prireditve mladih kulturnikov. Obiščite nas v dvorani KS Krim-Ruihiik, Pot k ribniku 20. PETER KOSMAČ ZAVZELI SE BOMO ZA VEČJO AKTIVNOST MLADIH! Še približno petnajst dni nas loči do pričetka kongre- sa slovenske mladine. Tudi delegati občinske konference ZSM Ljubljana Vič-Rudnik opravljajo še zadnje priprave in pripravljajo referate, s katerimi bodo sodelovali na kongresu. Kongres bo potekal od dvanajstega do štirinajstega oktobra v Novi Gorici. Delo bo teklo v petih komisijah in sicer za družbenoekonomske odnose; razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije; vzgojo, izobraževanje; kulturo in znanost; interesne dejavnosti in mednarodne odnose. Našo občinsko konferenco ZSMS bo na kongresu zastopalo petnajst delegatov, ki so si razdetili področja, na katerih bodo tudi aktivno sodelovali. O čem bodo razpravljali, smo povprašali kar delegate! Zdravko Zrimšek — Poiskati stalne oblike združevanja brigadirjev! vsebinsko in kadrovsko pripravljene. Doseči bo treba, da bodo posamezne TOZD, ki so doslej organizirale brigade, postale pokrovitelj brigade, da bodo brigadi pomagale materialno, kadrovsko in pri organiziranju interesnih dejavnosti.« »Deloval bom v kongresni komisiji za interesne dejavnosti. Področje dela te komisije je predvsem vloga in problematika družbenih organizacij in društev, preživljanje prostega časa, vloga mladinskega turizma, telesne in tehnične kulture. Področje, v katero se bom prav posebej poglobil, je področje mladinskih delovnih akcij in način preživljanja prostega časa brigadirjev ter interesne dejavnosti v brigadi. Bil sem komandant mladinske delovne akdje Pot spominov in tovarištva, zato so mi ti problemi toliko bližji. Na kongresu bomo skušali najti nove oblike organiziranja aktivnosti brigadirjev v prostem času. Želimo, da bi presegli kampanjsko delo in s tem izboljšali delovanje na področju prostovoljnega dela. Zato bo potrebno v prihodnje uveljaviti stalne oblike dela na tem področju, torej stalne brigade in khibe brigadirjev. Ti dve obliki združevanja brigadirjev bosta dosegli, da se mladi po končani akciji ne bodo razšli, marveč bodo ostali aktivni še vnaprej, sodelovali bodo tudi na naslednjih akcijah! Klubi brigadirjev in stalne brigade nuj bi imeli nalogo usposabljati brigadirje za vse odgovornejše funkcije na mladinskih delovnih akcijah, ker se še vedno kaže potreba po tovrstnem kadru. Mladi prihajajo nepripravljeni na akdje, tako vsebinsko, srečujemo pa se tudi s kadrovskimi težavami. Potrebno bo posvetiti več pozornosti lokalnim delovnim akcijam, ki naj bi bile stalna oblika in predvsem skrbele za pripravo brigadirjev pred odhodom na zvezne in republiške delovne akdje. Doslej so poleg OK ZSMS in družbenih organizacij in draštev tudi delovne organizadje organizirale samostojne brigade za mladiaske delovne akdje. Trdno se bomo morali odločiti, kdo je lahko organizator brigade in kdaj. Osnovne organizadje ZSMS v delovnih organizadjah ne bi smele organizirati svojih brigad brez predhodnega seznanjanja OK ZSMS. Te brigade so majhne in slabo organizirane, slabo Alojz Tomc — Obuditi večjo aktivnost v društvih! »Moje področje je obravnava družbenih organizarij in društev (DOD), odnosov med DOD in ZSMS v krajevnih skupnostih in delovnih organizadjah. Mladi iz DOD se ne vključujejo v delo mladinskih organizarij na terenu in v delovnih organizadjah, čeprav je IX. kongres ZSMS opredelil DOD kot kolektivne člane ZSMS. Republiška konferenca ZSMS je pripravila javno razpravo o problematiki DOD. Lani je tekla javna razprava o osnovnih organizadjah in občiaskih konferencah. Vendar sklepi javne razprave niso prinesli sadov pri povezovanju DOD z mladinsko organizadjo. V kongresnem gradivu je omenjena povezava bolj opredeljena. Deseti kongres prinaša novost pri organiziranju DOD. Vsi mladi v DOD ustanavljajo aktive ZSMS, ki se povezujejo v osnovne organizacije Ijamo kot kritiki na različnih področjih, ne vključujemo pa se pri izgradnji sistema samega- Kongres bo razpravljal o formalni zastopanosti mladih v različnih organih in vprašanju vsebinskega delovanja mladih. Prav tako bo moral opredeliti področja delovanji mladih in razrešiti vprašanja v mladinski organizaciji, ki zavirajo odpiranje mladinske organizadje navzven. Mladinska organizadja mora postati akcijska družbenopolitična organizadja! To je vprašanje temeljne usmeritve mladinske organizadje v naslednjem obdobju. Njen delegat se bo moral po kongresu vključiti v akcijo!« Igor Krč — Vrsta nalog na področju izobraževanja! »Področje, na katerem se bom vključil v kongresno razpravo, je področje konference mladih v izobraževanju. To področje zajema izobraževanje, kulturo in šolsko samoupravo. Ugotavljam, da v šolski samoupravi nismo dosegli zastavljenih dijev. Na kongresu bomo postavili ’ smernice nadaljnjega razvoja samouprave dijakov na šolah ter opredelili odnos med di- ZSMS. Kongresno gradivo predvideva ustanovitev koordinacijskih odborov za DOD pri ZSMS, ki naj bi pospešili sodelovanje med mladino in DOD ter sveta za DOD pri RK ZSMS.« Murko Golobič — Še vedno premalo vključeni v samoupravo! »Mladinska organizadja naj bi se ne ukvarjala sama s seboj, marveč naj bi se vključila v dogajanje v okolju in vplivala nanj, vključila naj bi se v delegatski sistem in v družbenoekonomske odnose. Mladi se premalo vključujemo v samoupravni mehanizem, za to obstajajo objektivni in subjektivni vzroki. Problem je vključevanje mladih v družbenopolitični zbor. Mladi se vse preveč pojav- verzi je ta problem manj pe' kot na srednjih šolala jaki In profesorji. Že učence (»snovnih šolah bo treba P{i' pravljati na delo v mladln** organizadji, vključevati j'b^ treba v marksistične kroz* OZN. Mladi na šolah možnost samoupravlj*JJJ vendar je po mojem mneti) njihov vpliv dokaj skrome • Tega niso krive le objeM'v|' ovire, ki zavirajo razvoj šol* ^ samouprave, marveč ** mladi kažemo premalo za t .»vrstno aktivnost. Na membno vlogo naj m mladinska organizacijo 'tV. pri usmerjanju mladih v d* dtarne poklice. .r Prav tako prisotnost 1° ^ dih delavcev v sam<>uprH' organih delovnih organi**^ ni zadovoljiva, čeprav mladi v DO nosilci u terc akcije. Vpliv mladi zato šibak.« , FRANCE PRESt**^ V OSNOVNI ŠOLI ŠKOFLJICA IN V ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKI SREDNJI ŠOLI PRIČETEK ŠOLE Šolski hodniki in učilnice so zaživeli v prvih septembrskih dneh. Mladi so zopet prestopili prag hramov učenosti, nekateri pa so to storili prvič. Končane so tudi dileme maturantov osnovnih in srednjih šol, am se vpisati, kajti novo šolsko leto se je že začelo. Na mnogih osnovnih šolah so ob koncu preteklega šolskega eta pričeli z akcijo zagotoviti učencem poceni oziroma brezplačne šolske knjige. Na Škofljici sose lotili tega tako, da so učenci o koncu šolskega leta pustili 0 s'te knjige preteklega leta v Damjan Volkar »Lani sem hodil v malo šolo. Doma sern iz Škofljice. Dopoldne delam v varstvu domačo nalogo, po nalogi se igram z drugimi, če ima kdo rojstni dan, ga skupaj praznujemo. Za domačo nalogo sem danes napisal nekaj sedaj? Iz njihovih odgovorov izhaja, da jim odločitev ni bila pretežka, saj so se odločili za šolanje, ki jih veseli. Srednja Živi-norejsko-veterinarska šola izobražuje dijake za delo v kmetijstvu in živinoreji in omogoča tudi nadaljnje šolanje. Doslej se je govorilo, da to šolo izdela vsakdo, ki se nanjo vpiše. Tudi Služba za poklicno usmerjanje je svetovala osnovnošolcem, ki jim je povsod »spodletelo«, vpis na to Robi P, onlVvar Marko Suša Majd« p, hod ?re^e*' Pa so knjige za pri-nJe šolsko leto. Akciia ni bila J^P°lnoma uspešna, ker neka-knjiUCenci niso odstopili svojih kn 8 m.S0 tudi kuPili nove- Tak‘ htev.nač'n zamenjave knjig za-ganiia’ da učenci s svojimi knji-rabnp eP° mvnajo, da so upo-zeio *et' Prihranek je tako k° e lk- To vedo zlasti starši, leta °rui° °b začetku šolskega So|ar8 Ob°ko se^‘ v ^eP- Mlad* knji„ ^ Potrebuje le šolskih trebjl. Marveč tudi druge po-obute^ne ,er toplo obleko in njeva • ^ takšno prakso zame-Se knjig bodo na Škofljici Učen Izvali, s tem da bodo Pred„eni 'n staršem razložili dnos‘i takšne metode. ^ šolo radi hodimo«... ^ na Škofljici so se po •»a n Pouka že kar navadili *»kov>B 0ko*Je' Tovarišico so Uje, p^lubili, da ne morejo brez skor,i r®zl?ovoru so sodelovali 8l»szi»IS prvoi°lčki in vsi v en V šolo d* zelo radi hodijo ’ ***aJ tudi ne, saj delajo Slt*S» d.i tne ^ Poleg šol-0hiskuJ!a’ kjer rišejo in pišejo, 1**1 oaii, , riidi različne krožke. lo: ^,bolJ i Borut Novak besed in pobarval sadje, obleko in pohištvo.« Majda Pečjak »Danes dopoldne sem se igrala s prijateljico, čuvali sva tudi mojega mlajšega bratca. Napisala sem domačo nalogo. Hodim k pravljičnemu krožku, film Rdeča kapica mi je bil zelo všeč. Veselim se, da bomo začeli z ročnim delom. Pri ročnem delu bom izdelovala prtičke. Matematiko imam najraje.« Borut Novak »Raje hodim v šolo kot v varstvo. Dopoldne v varstvu napišem domačo nalogo. Danes smo praznovali rojstni dan naše prijateljice, ki tudi hodi v varstvo. V šolo nosim poleg zvezkov tudi svinčnike, barvice in radirke. V šoli smo se že naučili nekaj pesmic. Če lepo rišemo in pišemo, dobimo plus, če ne^pa minus. Vsi se zelo trudimo.« Pred dijaki in dijakinjami prvih letnikov Živinorejsko-ve-terinarske srednje šole je bilo preteklo leto leto odločitve. Končali so osnovno šolo. Kam Damjan Volkar šolo. Morda je bilo doslej takšno mnenje tudi do neke mere upravičeno. Za sedanje šolsko leto lahko rečemo, da je tu zavel povsem nov veter. Šola je omejila vpis, vpišejo se lahko le kandidati, ki jih ta stroka veseli in se bodo v kmetijstvu oziroma živinoreji tudi zaposlili. Takšna usmeritev, kot so si jo zastavili letos, je povsem pravilna, kajti doslej so se nekateri vpisali na to šolo le zato, da so imeli spričevalo srednje šole, zaposleni pa so bili povsod drugod, le v kmetijstvu ne. Šola daje dovolj kvalitetno izobrazbo fantom in dekletom, ki bodo prevzeli v gospodarjenje domača posestva, a tudi družbeni sektor potrebuje takšne kadre. Na šoli dajejo velik poudarek povezovanju teorije s prakso. Teorijo, ki se je naučijo v šoli, takoj uporabijo v praksi, poleg tega imajo obvezno enomesečno počitniško prakso, ki jo opravljajo v posamezni kmetijski organizaciji ali usmerjeni kmetiji. Na šoli se dijaki spoznajo z osnovami svinjereje, konjereje, govedoreje ter spoznajo glavne vzroke infekcijskih bolezni. Ljubezen do živali Vladimir Smole, 1. razred »Na to šolo sem se vpisal, ker imam rad živali. Delo na kmetiji poznam, čeprav sem doma iz Ljubljane. Med počitnicami grem vsako leto na deželo, kjer pomagam na kmetiji. Najraje imam konje. Po maturi na tej šoli nameravam študirati veterino.« Marija Zor, 1. razred »Doma imamo kmetijo, vendar ne bom ostala doma, marveč bom šla študirat veterino ali agronomijo. Doma sta še brat in sestra, eden od njiju bo najbrž prevzel kmetijo, delo na kmetiji me ne veseli. Skupaj s prijateljico sva se odločili za to smer šolanja, posvetovala pa sem se tudi s svetovalcem na Zavodu za zaposlovanje.« Marko Pavlič, 2. razred »Po končani osnovni šoli nisem točno vedel, kam bi se vpisal. Na osnovi mojih interesov so mi na Zavodu za zaposlovanje svetovali to šolo. Po dobrem letu šolanja mi ni žal, všeč so mi zlasti strokovni predmeti. Če bom uspešno končal šolanje, se bom vpisal na veterinarsko fakulteto. Na kmetiji doma ne bom delal, ker ni donosna ter zaradi prenizkih cen kmetijskih proizvodov.« David Vodopivec, 2. razred »Zame odločitev za šolanje ni bila težka, kajti delo z živalmi poznam že dolgo. Oče je veterinar in kadar imam čas, vedno hodim z njim in se seznanjam s skrivnostmi zdravljenja živali. Delo na kmetiji tudi poznam, ker včasih pomagam sosedu pri vsakdanjih opravilih. Dopoldne se v šoli seznanjamo s teorijo, popoldne pa imamo vaje, praktično delamo v hlevu,« F. PREŠEREN OB ROJSTVU VIŠKIH TROJČKOV PRIMOŽ, UROŠ ll\l ALEŠ SO TUDI NAŠI Triindvajsetletno dekle iz naše občine, ki je prišlo iz Banjaluke, je prvi četrtek v avgustu rodilo trojčke. Če ne upoštevamo, da je to precej redek dogodek pri nas, bi stvar niti ne bila preveč nenavadna. Vendar pa mimo nje ne moremo kar tako. Dekle Ankica Sulič je namreč samohranilka in stanuje v majhni najemniški sobici v Groharjevi ulici 16. Zaposlena je kot snažilka v gostinskem lokalu Vis-gostinskega podjetja Vič. Odločila se je, da bo za svoje tri fante, ki so sicer še v bolnišnici, čeprav jim ni treba biti več v inkubatorju, skrbela sama. Primož, Uroš in Aleš so se rodili s šestimi meseci in pol in so bili nekaj časa v nevarnosti, saj bi se jim zaradi prezgodnjega poroda in krhkosti ter neodpornosti lahko zgodilo, da »napora« na tem svetu ne bi preživeli. Vendar vse kaže, da nevarnost ni bila tako huda, saj so se začeli lepo razvijati in bodo lahko šli kmalu domov. Ta dom pa je precej majhen, lastnik sobe, v kateri živi Arikica in v katero bodo kmalu prišli tudi trije bratci, ne dovoli priključiti pralnega stroja. Le-ta pa je mami nujno potreben, saj takorekoč več deset plenic ter nekaj povijalnih hlačk ter vsega, kar k obleki dojenčka sodi, skoraj ni mogoče prati na roko. Ker tudi osebni dohodki matere niso ravno veliki, je samoupravna interesna skupnost za socialno varstvo materi mesečno »prisodila« 1.500 dinarjev. Sindikalni svet delovne organizacije je že vložil prošnjo pri SIS za stanovanjska vprašanja, da bi Ankica dobila svoje stanovanje, kjer se bodo lahko fantje nemoteno razvijali in rasli. Prav tako so pri občinskem odboru viškega Rdečega križa že začeli z akcijo, v kateri bi zbrali plenice in morda še nekaj oblačilc za malčke. Prav gotovo je v naši občini precej družin, ki doma še hranijo oblekice, ki so jih nosili otroci, pa so se starši obenem odločili, da v prihodnje ne bodo več »kupovali« otrok. Če kje občani imajo otroška oblačila, ki jih ne bodo več potrebovali in jih tudi nimajo namena dati kateremu od svojih znancev, jih lahko prinesejo odboru RK Vič na Dolenjski cesti — v zgradbi zdravstvenega doma na Rudniku. Prijetno presenečenje je bilo za odbor viškega Rdečega križa, ko je eden od občanov ponudil za Ankico in njene fantiče voziček za trojčke. Tudi odbor je mladi materi olajšal začetek materinstva z nekaj denarja. V občini imamo precej delovnih organizacij, ki morda ne bi preveč občutile majhnega »primanjkljaja« v svoji blagajni aH pa bi kako drugače priskočile na pomoč v prizadevanjih, da bi Ankici vsaj nekoliko ugladili pot. Ob razmišljanju o solidarnostni pomoči v primerih, kakor je Ankičin, se človek mimogrede vpraša, koliko časa taka pomoč traja. Pogosto se namreč zgodi, da so sprva pripravljeni pomagati vsi, ko pa preteče nekaj časa, vse utone v pozabo. Tisti, ki mu je pomoč potrebna, nenadoma stoji pred dejstvom, da je vsa skrb ostala na njegovih ramah. Morda pa vseeno vsa stvar ni tako črna. Morda na Ankico ne bomo hitro pozabili in se bomo spomnili nanjo tudi kasneje, saj vemo, da velja, kar pravijo matere: »Majhni otroci, majhne skrbi, veliki otroci, velike skrbi!« MOJCA KAUČIČ TUDI ŽIVALI ZBOLIJO! Ob našem obisku v veterinarski bolnišnici ob Cesti v Mestni log smo se odločili, da bomo malo podrobneje pogledali v delo veterinarjev klinike za mesojede živali. To so predvsem domači ljubljenčki psi in mačke. Vsako leto imajo veterinarji na tej kliniki opazno več dela. Lani je prišlo po pomoč okrog 2600 ljudi s svojimi domačimi živalmi, letos pa bo ta številka za kakšnih 500 živali višja. Domačim živalim se življenje v stanovanjskih blokih in v stanovanjih nasploh zelo pozna. Vedno več je namreč kožnih obolenj, na katera lahko vplivajo talne obloge v stanovanjih, premalo gibanja pa tudi klima in podobno. Pogosto je vzrok tudi nepravilna prehrana živali, ki jih lastniki »razvajajo« in jih hranijo s stvarmi, ki ne sodijo v živalsko prehrano. Pogosti -so tudi prehladi, predvsem v jesenskem, zimskem in spomladanskem času. Topla stanovanja in nato hitra sprememba ob prihodu na mraz se hitro poz- I govornih je po veda- Robj »Ris 0nikvar Nu saenje 'mani najraje. Pri ri- Š0l° nos "1 narisal našo šol° V *Uicm J"1 žest zvezkov. Udele-l(r ^av'j*čnega krožka. Na R(1eča stno 8ledal' fi|m vžeč. p . P|Ca, ki mi je bil zelo 0*°em i:,j0*:nern delu bom s so-jf|a* leseno ladjo.« n-3 dotnač^Cm areCr^lizniCO,PO,empaj0 •z njegovega trebu- najo. Letos so veterinarji pri psih opazili masovno obolenje za pasjo kugo. Veterinarsko bolnišnico tarejo predvsem prostorske težave in pa pomanjkanje bolničarjev, saj imajo samo enega. Precej je treba opraviti tudi operacijskih posegov na živalih, čeprav so to predvsem kozmetične operacije, pri katerih živalim skrajšajo rep ali uhlje. Niso pa redki tudi primeri, ko morajo živali operirati tumor. Pravzaprav je ta bolezen kar nekako podobna tisti, ki jo imajo ljudje. Pri živali namreč ni nikakršnih zunanjih znakov in lastnika na obolenje opozori šele niranje živali, ki odklanja hrano. Takrat je bolj ali manj prepozno. Delo se prične ob osmih zjutraj, v popoldanskem času pa deluje ambulatorna klinika; de- žurna služba, pri kateri veterinarji opravljajo tudi obiske na domu, če zbolijo večje živali — govedo ali konji. Na ljubljansko veterino ne prihajajo samo Ljubljančani s svojimi živalmi, ampak je vedno več tistih, ki pridejo iz drugih slovenskih krajev, pa tudi z Reke ali Pulja. Prav tako pridejo v Ljubljano po pomoč iz sosednje Italije. Vsi, ki se odločijo za študij veterine in ga tudi končajo, v tem poklicu ostanejo. Pravzaprav skoraj vsi, saj pravijo, da je to poklic, v katerem se je v kakšni drugi stroki zaposlil najmanjši odstotek strokovnjakov. Študentov je kar precej in prihajajo od vsepovsod. Po končanem študiju se vrnejo na svoje področje in tam opravljajo svoj poklic. MOJCA KAUČIČ Boli ga noga, toda kmalu bo bolje! »Bolan sem, toda .zdravnika’ se ne bojim,« pravi kuža NA VIČU NAJBOLJŠA OSKRBA Z UČBENIKI V MESTU Z izvajanjem uružbenega dogovora o organizirani preskrbi učencev osnovnih šol z učbeniki smo že po treh mesecih, kolikor jih je minilo od podpisa, lahko zadovoljni. Tako vsaj trdijo na republiški Zvezi sindikatov. V zelo kratkem času, ki so ga še skrajšale šolske počitnice, so se dejavniki, ki se ukvarjajo s preskrbo in distribucijo učbenikov, uspeli uspešno pripraviti in izvesti dogovor. Večina občin je pripravila ustrezne akcijske načrte in se pričela obenem tudi pripravljati na postopno zagotavljanje brezplačnih učbenikov. Letos so brezplačne učbenike uspeli zagotoviti v Slovenskih Konjicah, Slovenski Bistrici, Radgoni, Tolminu, Brežicah, Škofji Loki in Velenju. Pri uresničevanju družbenega dogovora je prišlo do izraza predvsem tesno neposredno sodelovanje med šolami in knjigarnami, ki je bilo še posebno uspešno tam, kjer so se vključili poleg učiteljev tudi sveti šol in starši. Razen sredstev, ki so jih zagotovile občinske izobraževalne skupnosti, na žalost niso uspeli angažirati drugih virov financiranja. Izjemo so predstavljale le redke delovne organizacije, ki so zagotovile skupno 78.000 dinarjev. Pomanjkanje časa naj bi bil vzrok za dokaj različno, ponekod zelo slabo angažiranje družbenih dejavnikov in šol pri izvajanju dogovora. Zatajili so predvsem v ljubljanskih občinah, kjer so za nekaj dni preprosto preselili knjigarne na šole. To je popolnoma nesprejemljivo in se v bodoče ne bi več smelo dogajati. Le na Viču so akcijo dobro izpeljali. Gneče v knjigarnah so bile še vedno prehude, čeprav se je prodaja učbenikov zmanjšala za 40 odstotkov. V druž- beni dogovor namreč niso bile zajete šolske potrebščine.1 čemer bomo morali prihodnje leto prav gotovo razmišlj* ti. Prav tako še vedno nihče resno ne razmišlja o pbdof nem družbenem dogovoru za srednješolce. V najkrajšem času naj bi zagotovili sredstva za btei’ plačne učbenike in uredili šolske izposojevalnice rabi)1' nih učbenikov. Vseh sredstev pa občinske izobraževal«1 skupnosti s svojimi programi zagotovo ne bodo mogle gotoviti. Nujna je torej neposredna povezava med šol« delovno organizacijo in krajevno skupnostjo. Šole najb se ueiovno povezale z okoljem, v katerem delujejo. ^ tem se lahko marsikaj naučimo na primeru kosovskih5°' katerih učenci odhajajo v prostem času pomagat na polj1 Tako zagotovljen denar šole nato uporabljajo za opre«1* prostorov. Prav gotovo je to lep primer, ki bi ustrezno p« lagojen našim razmeram, verjetno pokazal dobre rezul|J' te. Kaj kmalu bomo morali izpeljati tudi samoupravni sp1 razum o cenah učbenikov ter urediti založenosttrži® Prav tako moramo, če hočemo zagotoviti večjo trajni knjig, izdelati ustrezne normative in standarde v oprt«1 učbenikov. Uspehi, doseženi v prvem letu izvajanja družben«!’ dogovora o organizirani preskrbi učencev osnovnih učbeniki,so nedvomno veliki, na pomanjkljivostih in«* pakah, ki smo jih opazili v praksi, pa se moramo učiti in« pravočasno pripraviti za njihovo odpravljanje v prih«4 njem šolskem letu. ^ IVO BREč« PREDLOG PROGRAMA ZK0 LJUBLJANA VIČ - RUDNIK Prireditve: XVII. SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN DVE REVIJI ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV DVE SREČANJI MLADINSKIH IN OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV II. SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN II. SREČANJE MLADIH LITERATOV I. SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV LIKOVNA RAZSTAVA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV SREČANJE KNJIŽNIČARJEV — KULTURNI PRAZNIK II. SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN KNJIŽNE RAZSTAVE KULTURNA AKCIJA Igor Torkar »Pozabljeni ljudje« — KUD BARJE Miha Remec »Mrtvi kurent« — KUD BARJE A. C. PUGET »SREČNI DNEVI« Edtvard Albee »Zgodbe iz živalskega vrta« D. H. Lawrence »Snaha« — PD HORJUL Svetlana Makarovič — »Soviča Oka« — PD HORJUL Dubillard »Naivne lastovke« — KUD DOLOMITI DOBROVA D. Keyes »Rože za Algernona« — KUD DOBROVA Tone Partljič — Ribe na plitvini — KUD IG Pavel Golia »Kulturna prireditev v Črni mlaki« — KUD IŠKA VAS Tone Partljič »O ne, ščuke pa ne« — KUD LAVRICA Leon Kuczkovsky »Prvi dan svobode« — KUD ZADRUGAR NOTRANJE GORICE Igor Torkar »Zlata mladina« — KUD POLHOV GRADEC D. Storey »Obletnica poroke« (še niso izbrali) — DPD SVOBODA PODPEČ Prežih-Mikeln »Samorastniki« — KUD ROB Mirko Zupančič »Dolina neštetih radosti« — KDP ŠENTJOŠT Miloš Mikeln »Golobi miru« — KPD ŠENTJOŠT Vandot »Kekec« — KPD ŠENTJOŠT Mira Mihelič »Svet brez sovraštva« — KPD ŠKOFLJICA Mirko Zupančič »Hiša na robu mesta« — KUD FRANCE PREŠEREN Smiljan Rozman »Drama« — KUD FRANCE PREŠEREN Žarko Petan »Beseda ni konj« — KUD ŽAŽAR Slatvomir Mrožek »Čarobna noč« — KUD ŽAŽAR Branislav Nušič »Sumljiva oseba« — KUD ŽELIMLJE 7 lutkovnih predstav 15 recitalov (ob 60.obletnici ZK in drugih spominskih dnevih) 5 folklornih skupin 1 baletna skupina 14 razstav likovnih samorastnikov 8 knjižnih razstav 1 razstava fotografije 18 pevskih zborov s celovečernimi koncerti 5 literarnih večerov KULTURNA AKCIJA Ko sem zavrtela na telefonski številčnici število 76-016, sem si v duhu predstavila osnovno šolo IG z njenimi novimi strogo črnoobrobljenimi okni, skrbno pograbljenim dvoriščem, urejeno zelenico, na kateri so učenci zasadili vrtnice in sijočimi hodniki, kjer ni tistega značilnega vonja, ki sicer daje pečat šolskim poslopjem. »Prosim, seveda lahko takoj odgovorim na zastavljena vprašanja,« mi je odgovoril energičen pa prijazen ženski glas, katerega lastnica se je najbrž navajena vsak dan soočati z nepredvidenim, kar pa je treba sproti odločno razreševati. Tovarišica Eta Durjava, ravnateljica osnovne šole Ig, podpredsednica Zveze kulturnih organizacij, je predsednica odbora za kulturno akcijo, ki jo sama vodi prav tako zagnano in odločno. Moja vprašanja so bila namenjena temu področju njenega družbenega udejstvovanja: Prosim, povejte na kratko in s preprostimi besedami, kaj vam pomeni kulturna akcija? — Neposreden stik s kulturnimi delavci. Ljudje iz zelo oddaljenih krajev, ki bi sicer težko šli na primer na koncert, imajo možnost, da umetnike vidijo in slišijo. — To vlogo ima tudi radio in televizija. — To ni isto. Kontakt sega globlje, sega v čustveno plast zavesti. Hkrati pa daje možnost umetnikom, da spoznavajo novo občinstvo, navadno hvaležnejše kot so ga navajeni v mestu. Imate z angažiranjem umetnikov kakšne težave? Do zdaj so bili vsi kulturni delavci, ki sem jih prosila za sodelovanje sama ali preko Mestne zveze, takoj pripravljeni sodelovati, tudi denar ni predstavljal nikoli problema. Kaj pa sodelovanje s krajevnimi skupnostmi? V krajevnih skupnostih se pojavlja nekakšno »pomanjkanje domišljije«. Spet in spet bi poslušali iste pro- »KOMET« TRNOVSKI GLASBENIKI Trnovčani imamo svoj ansambel »Komet«. Sestavljajo ga štirje dijaki — od 14. do 18. leta starosti. Imeli so že tri javne nastope. Prvič smo jih poslušali učenci trnovske šole ob praznovanju Novega leta. Navdušili so nas z nastopom in program so morali ponavljati. Nato so dvakrat nastopili še na Gimnaziji Vide Janežič. V mesecu juniju pa so se predstavili tudi trnovskemu občinstvu v domu KUD »France Prešeren«. V skoraj polni dvorani so navdušili poslušalce. Tudi v septembru so imeli koncert. Mladim glasbenikom, ki igrajo v sestavi Matjaž Drolc-orgle, vokal, Grega Drolc-bas kitara, Boštjan Novak-solo kitara, vokal in Frenky Novak-bobni, vokal, želimo veliko uspehov. S tem zapisom želim ta sestav predstaviti Trnovčanom in ostalim občanom! DANILO S^Č-KO grame. To je po eni strani razumljivo, saj imajo naši stalni sodelavci, n. pr. Ueana Bratuž, Andrej Jarc, Trio Lorenz, Ladko Korošec s spremljevalcem harmonikarjem Stantetom, Rudi Kosmač, Alenka Svetelova (da naštejem samo nekatere) resnično kvalitetne in bogate programe, vendarle pa bi bilo dobro, da bi KS upoštevale predloge, hkrati ko ne bi bilo slabo, da bi Mestna zveza izdelala programe izvajalcev kot nekakšen priročnik ponudb, da bi vendarle uspeli z vsaj tromesečnhn načrtovanjem kulturne akcije. Kaj predstavlja pri izvajanju kulturne akcije največji problem? Nerazčiščeni odnosi med nekaterimi kulturnimi komisijami pri krajevnih skupnostih in društvih. Izkoriščenje kulturne akcije za priložnostne proslave. Potem prihaja do težav: vsi hočejo na primer lutkovno skupino meseca decembra, umetniki imajo obveznosti v lastnih hišah in seveda ne morejo ustreči vsem na isti dan. Naj večji problem pa je pomanjkanje načrtovanja. Izdelati je treba srednjeročne programe in se jih držati. Kakšni so vaši načrti? Imenitno bi bilo predstaviti neko skupino izvajalcev, ki bi kot Frontno gledališče postopoma obiskala vse krajevne skupnosti. Tudi tiste, ki so dozdaj sredstva združevala, pa imajo same možnost za nastop. Saj ni potrebna velika dvorana. Prireditev bi bila lahko na primer po stari slovenski navadi sredi vasi pod lipo. Kaj priporočate kulturnim komisijam, da bi kulturna akcija bolje stekla? Čisto konkretno: programe. Napisane programe, ki jih naj pošljejo na Zvezo kulturnih organizacij. Programi so lahko samo okvirni: želimo folklorno skupino, želimo slišati koncertne pevce, radi bi se sešli z likovnim umetnikom, pisateljem itd., vendar pa morajo obvezno napisati DAN, MESEC, URO, KRAJ in potem mi lahko telefonirajo, saj vedo številko. J. T. ŠTUDIJ ZB0R0V0DSTVA NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI V LJUBLJANI kuiturnil1 Na pobudo Zveze ___ organizacij bo Pedagoška alrt’ demija uvedla študij zborovo“’ stva za odrasle zbore v okvif1 predmetne skupine Glasb*flil vzgoja. Zveza kulturnih orgaC' zacij Slovenije je naslovila na v*1 občinske ZKO nujno prošnjo ^ prijave, saj je znano, da zbor0" vodskega kadra predvsem Ljubljani in njeni okolici moči’0 primanjkuje. Vabljeni so vsi, ki bi želeli !,u' dirati na višji stopnji ob delu. Javijo se naj na naslov: Zveza k uh turnih organizacij, LjubljaflM! Dalmatinova 4-II. ali na obči'!'1 sko zvezo tel.: 23-381, int. 94' Rožna dolina je danes vzorno urejeno stanovanjsko naselje »TAKO SE JE RODILA NAŠA ROŽNA DOLINA« ii O delu olepševalnega turističnega društva Rožna dolina smo v našem glasilu že pisali. V mesecu septembru pa je Rožna dolina praznovala 80, Olepševalno turistično društvo pa 75-letnico obstoja. V Rožnodolskih novicah so ob tem jubileju zapisali: »Ko je leta 1895 potres porušil mnogo hiš v Ljubljani, je »Slovensko delavsko stavbno društvo« pomagalo ljubljanskim delavcem in jim priskrbelo poceni stavbne parcele na vseh koncih Ljubljane. Toda teh parcel je bilo premalo, zato so začeli misliti na močvirnate travnike med železniško progo in Rožnikom. Na teh travnikih je bilo dovolj prostora in so si začeli na njih postavljati svoje skromne domove delavci iz Tobačne tovarne in železni- bilo povezano z razvojem Rožne doline. Tak na začetku delovanja je novim priseljencem1 poslovalo posojila za gradnje, organiziralo k a .cu uuii jt;, im £tiui/n ».g stovoljna dela — zasilne ceste in poti, °d ,0y jarke — ter dajalo napotke za urejevanje vn in sajenje sadnega drevja. To dejavnost še vedno opravlja, obenem Py pri društvu tudi ocenjujejo najlepše vrto'?^ Rožni dolini in opozarjajo tiste krajane, 1 okolico svojih hiš ne skrbijo dovolj. s " Ob 75-letnici društva je bila v veliki dv°rs(r : II Študentskega naselja proslava, na kateri sm.. čarii. To je bilo rojstvo naše Rožne doline.« Že 5e leta 1908 je bilo zgrajenih 110 hiš s 1.683 prebivalci, leta 1930 pa 314 hiš s 2.159 prebivalci. V Rožni dolini je sedaj 2.505 hiš, kjer živi 7.000 prebivalcev. Leta 1905 — šestnajstega januarja je takratno deželno predsedstvo potrdilo pravila in registracijo Olepševalnega društva. Tesno >■ je delovali priznani umetniki iz Rožne doline, ski zbor Jepa s Koroške, učenci osnovne * Vič in najmlajši iz vrtca. Pred začetkom nega programa je bil občni zbor, kjer so G seznanili z delom društva. Poleg tega pa sp glasili tudi rezultate ocenjevanja vrtov, ki P-ocenila komisija. Med 351 vrtovi jih je karP^ cej dobilo odlično oceno — 102 — & društvo s svojim delom nadaljevalo tako, k ^ do sedaj, bo teh odličnih vsako leto več in K . £ dolina vsako leto lepša. MOJCA KAL^^/ NA TEKU SE DOBIMO ^ ‘ri leta deluje na območju naše občine več izposojevalnic ekaskih smuči, ki so bolj znane po vzdevku »rumene smuči«, a teh rumenih smučeh je prvič steklo veliko število sedaj navedenih tekačev, ki jih boste jeseni srečali na TRIM stezi ali ekje v gozdu na treningu, pozimi pa v smučinah na Rakitni, s rneni vrhu, Pokljuki, Kranjski gori in drugod. Z namenom, da TTir 7C*rav' panogi zapiše več občanov, je letos tudi v -P Ljubljana Vič-Rudnik pričela z akcijo, ki jo uvajajo v ^Sloveniji z nazivom »Na teku se dobimo«, v hk i? 'ma namen vključiti v redno najmanj 2-krat tedensko vau ^mveč občanov obeh spolov — ne glede na starost. Z p^avlj*tCka naj b' Pričeli tak°j’ tak° da b' 241110 Pričakali P11' ^ Zato vabimo vse, ki ste doslej le razmišljali, da rabite več gi-,‘mJa, odločite se in pridite na skupno vadbo teka. Kam? Pri-dredc)3 ^rd° (pr' Lal'n'šču). Pričetek vadbe je vsak ponedeljek in ^Na Krimu (ob nogometnem igrišču) vsak torek in četrtek ob ar*> pri TV D Partizanu Vič vsak ponedeljek in sredo ob •fO- Pri Kajak kanu klubu vsak torek in četrtek ob 17.00 'uri. * penjenih mestih vas bodo čakali vodniki, ki vas bodo merjali pri vadbi teka. In zakaj vam priporočamo to akcijo? na m>°rerno ntimo dejstva, da »standard« zahteva svoje tudi pri ys' Namesto s kolesom in peš se vozimo z avtom in dvigalom. Ve^ dela opravljajo stroji, vse več sedimo in vse več jemo. 10 ie težko ohranjevati telesno ravnotežje, če smo zanemarili Posledice pa se kažejo v obliki najrazličnejših zdrav-b0|en'h motenj od nevroz, nespečnosti, akutne utrujenosti do ezni srca in ožilja. Torej bolezni moderne dobe. 2>u temu se lahko izognete, če pričnete z redno vadbo. 0 Pričnete z vadbo teka. Na teku se dobimo. Ugl 10 LET BAUNARSKEGA DRUŠTVA BRDO m posnetek priča o živahnosti na igrišča TVD Partizan- V priletnem gozdičku na Brdu imajo krajani Brda in Vrhovcev kar nekakšen rekreacijski center v malem. Pravzaprav ga zaenkrat sestavljata le TRIM steza, dolga 2.700 metrov z 21 postajami in dvostezno balinišče, je pa ie. Balinišče uporabljajo v veliki meri le člani balinarskega društva »Lado Snoj« Brdo, ki je sredi meseca septembra' praznovalo 10. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti je bila v Domu družbenih organizacij na Brdu proslava, na kateri so osmim ustanovnim članom kluba podelili pozlačene plakete za desetletno požrtvovalno delo pri razvoju balinarskega kluba, dvajsetim so podelili bronaste pldkete — priznanja za delo, poleg tega pa še devet priznanj za požrtvovalno in nesebično delo v klubu ter 16 priznanj predstavnikom družbenopolitičnih organizacij za organizacijsko in strokovno pomoč pri uveljavljanju kluba in športnega balinanja. Pred desetimi leti je skupina približno desetih ljudi začela z izgradnjo balinišča na lokaciji posestva »Barje« — za domom Bokalci. Igrišče je bilo hitro dokončano in na pobudo nedavno umrlega rednega obiskovalca balinišča Vlada Janežiča so ustanovili klub »Lado Snoj« Brdo. Leta 1971 je odbor kluba sklenil, da se bo klub preselil na novo lokacijo — bivše otroško igrišče. Člani so naredili dvostezno balinišče ter si uredili prve prostore v predelanem čebelnjaku. Tega leta so fantje tudi prvič nastopili na republiškem prvenstvu in si priborili prvi pokal — na turnirju v Rožni dolini. Tri leta kasneje je klub prvikrat organiziral tudi svoj turnir. Članov je bilo vedno več, zato so lahko ustanovili prvo moštvo, ki se je udeleževalo tekmovanj prve lige v balinanju v Ljubljani. Ker je bila vedno močneje zastopana tudi mlada generacija, so pri matičnem društvu ustanovili še sekcijo »Dolomiti«, ki je bila namenjena predvsem mladim tekmo- Balinaiji valcem. Nastopala je v ljubljanski II. ligi. Tekmovalci kluba se sedaj vestno udeležujejo tekmovanj v okviru mesta in republike in dosegajo lepe uspehe. Na državnem prvenstvu v Postojni leta 1976 so zasedli deveto mesto, na lanskem republiškem prvenstvu so bili sedmi, letos pa so na prvenstvu ljubljanske regije dosegli četrto mesto. V klub je sedaj včlanjenih preko 110 balinarjev, poleg tega pa se vsako sredo na balinišču zbere tudi okrog petnajst pionirjev — v glavnem so to otroci članov kluba. Ker bo na prostoru, kjer je sedaj balinišče, nekega dne tekla obvoznica, je bilo treba začeti razmišljati o novi lokaciji, da bo klub lahko nadaljeval svoje delo. Odločili so se za prostor, od sedanjega oddaljen nekaj 100 metrov, skoraj nasproti doma na Bokalcih. Poleg novega balinišča bi na tem prostoru radi naredili tudi asfaltirano igrišče za športe z žogo in pa majhno otroško igrišče. Tako bodo krajani Brda in okoliških KS dobili pravi rekreacijski center, saj bodo novi ob- jekti namenjeni predvsem njim. Novo balinišče bo imelo štiri steze namesto sedanjih dveh, prestaviti pa bo treba tudi TRIM stezo. V svoje načrte so člani kluba vključili tudi skrb za delo z mladimi, če pa bodo možnosti dopuščale, bodo skušali poskrbeti tudi za rekreacijo oskrbovancev doma na Bokalcih. Seveda načrti za prihodnost ne izključujejo tesnega sodelovanja s krajevnimi in občinskimi organi ter z mestno in republiško balinarsko zvezo. Kljub temu, da delo v klubu in balinanje vzame članom precej časa, bodo z veseljem, ki ga imajo do boMnanja, lahko premagali ovire. Up prav gotovo na poti do cilja ne bo manjkalo. Da so s pesnimi uresničiti, kar si zamislijo, to prav gotovo dokazali v dosedanP desetih letih obstoja battaaeskega kluba »Lado Snoj«. MOJCA KAUČIČ bogate možnosti za športno rekreacijo i0^‘elesno kulturnih organizacij Ljubljana Vič-Rudnik organi-s*rt»i za tekmovanje med šolskimi športnimi društvi v občini. čr *ekmujejo ^0r*no značko Uv Špo, ved|j rtno 50 tekmovanje za so ietrdela ’z predšolske dobe, V 5Portn 00 že v VVZ vključeni 1 fer J ^Ovam ZnačLo. Program tek- ^ otrok9 ^portno značko ob-^fecjg „e 0(1 prvega do osmega 0bii° š k-r0C' ^0'°^ene starosti i tton; Primerne naloge, ki i b,i« W J° “P01"'*«, da si prido-| za * 0 značko. Tekmova- ^vanipPPrlno značko je nada-Wdclai2 .?troci že P aktivnost. V to dejav-I k ^ nr- n'so vključili vsi : - Na ^ kros Lr'1 akcj1|eni'bne^a množična ji U k° tekmovanje v o!elezerjce0ktobra- ZTKO vabi ari0Vno*olSL.Sheh slarosti- Start 'W Vrasli otrok ob 14. Po|Uri-St'.r.Pa bodo startali ob W v*žbaton?eS,°bonaBrdu k° ,ud* neposredno na psov- Prijave ■ ''L) na Viču, prija- Spomladi bo ZTKO organizirala občinsko tekmovanje vzgojno varstvenih zavodov. Prav tako pripravlja občinsko tekmovanje Šolskih športnih društev v namiznem tenisu in streljanju, pričeli bodo tudi s plavalnimi tečaji otrok, vključenih v vzgojnovarstvene zavode in za učence osnovnih šol, ki se niso udeležili šole v naravi ter tiste učence, ki se niso naučili plavati. Vrsta tekmovanj v jesenskih mesecih Program komisije za rekreacijo ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik za mesec september, oktober in november je takšen: Pokalno tekmovanje v malem nogometu se je pričelo 10. septembra in se bo nadaljevalo vse leto, ZTKO še sprejema prijave ekip. Sedemnajstega novembra se bo začel dvodnevni turnir v kegljanju na kegljišču Jamnik na Vrhovcih, istega meseca bo prirejeno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Ljubitelje veslanja ZTKO obvešča, da Kanu klub Ljubljana na Livadi in Rekreacijski center Ljubljanica še vedno izposojata čolne z? rekreacijsko veslanje. Redna vadba v društvih Partizana V društvih TVD Partizan Vič in Trnovo se je pričela redna vadba občanov vseh starostnih skupin, od cicibanov do starejših članov. Vaditi je možno dvakrat tedensko v popoldanskem času. Ženske imajo vadbo ob ponedeljkih in četrtkih, moški pa ob torkih in petkih popoldne. Ob sredah imajo vadbo starejši člani in članice. Kdor se želi dobro te- lesno pripraviti na bližajočo se smučarsko sezono, se bo bržkone priključil rekreativcem, ki si nabirajo kondicijo ob sredah pri TVD Partizan na Viču ali Trnovem. Vsi, ki želijo preizkusiti svoje fizične sposobnosti, bodo to lahko storili od petnajstega oktobra naprej na stadionu Svobode ob Gerbičevi ulid. Tam bodo delava ZTKO opravljali dvanajstminutni Coopcrjev test, tako da bo vsak udeleženec preizkusil svoje moči in po Coo-peijevi tabeli izvedel, kako je telesno pripravljen. FRANCE PREŠEREN II. skupina ^ r) _Q r) r> _• A ŠPORTNA ZNAČKA II. SKUPINE Z namenom, da bi se čimveč občanov od otrok do odraslih redno ukvarjalo s telesno vadbo, je uvedla telesnokulturna skupnost SR Slovenije in Zveza telesnokultumih organizadj SR Slovenije tekmovanje za športno značko. Tekmovanje je razdeljeno na 6. starostnih skupin. I. skupina otroci 5 do 7 let so pričeli s tekmovanjem že leta 1976. Letos pa je vse pripravljeno za tekmovanje II. skupine — učenci 7 do 10 let ali učenci od L do 4. razreda osnovnih šol. Z namenom, da se to tekmovanje, katerega nosilci bi bila ŠŠD, uvede tudi v osnovne šole naše občineje ZTKO že poslala na vse osnovne šole gradivo za mentorje. S programom pa so bili seznanjeni tudi predavatelji telesne vzgoje na vseh osnovnih šolah. Učenci 1. in 2. razreda tekmujejo za srebrno športno značko, učend 3. in 4. razreda pa zlato športno značko. Program tekmovanja za srebrno športno značko vsebuje v 1.'razredu in 2. razredu po 6 nalog, ki jih morajo učenci uspešno opraviti. Prav tako je po 6 nalog tudi v 3. in 4. razredih za pridobitev zlate značke. Učenci, ki so letos že v 2. razredu, lahko osvojijo srebrno značko, če opravijo tudi naloge za L razred. Enako pa tudi učenci 4. razreda, če opravijo naloge za 3. razred, lahko osvoje zlato značko. Upamo, da bodo ŠŠD kar najbolj množično pristopala k tekmovanju za športno značko in da bo ob koncu leta, ko naj bi slovesno podelili značke in diplome, kar največ učencev osnovnih šol osvojilo športno značko. TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠE ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO S šolskim letom 1978-79 pripravlja ZTKO Ljubljana Vič-R> d-nik pravilnik, s katerim bomo ocenjevali najbolj samoupravno organizirano ŠŠD v občini. Ns aktivu učiteljev TV je bila izvoljena 3-članska komisija iz vrst učiteljev, ki bo ocenjevala delo v vsakem konferenčnem obdobju šolskega leta. ŠŠD se bo ocenjevalo na vseh področjih: samoupravna organiziranost, program dela, statut — pravilniki tekmovanj, organizacija tekmovanj na šoli ra- zredna in šolska tekmovanja (8 panog), sodelovanje na občinskih tekmovanjih, vodenje dokumentacije, kronike, interpretacija rezultatov, delovanje krožkov, disciplina učencev na tekmovanjih, tekmovanje za športno značko II. stopnje, urejenost prostorov in igrišč za telesno vzgojo, akcije itd. Zmagovito ŠŠD bo prejelo prehodni pokal ZTKO Vič-Rudnik, vsa ŠŠD, ki se bodo udeležila tekmovanja, pa še praktične nagrade. 12. STRAN Letos praznujemo 25. obletnico organiziranega krvodajalstva. Le-to je v naši občini zelo razširjeno, veliko je krvodajalcev in za vse je treba voditi kartoteko. Zato pri občinskem odboru RK trenutno urejajo evidenco, ki bo vsem, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo, v veliko pomoč. Da bi obletnico te humanitarne dejavnosti kar najbolje proslavili, bo konec meseca oktobra ali v začetku meseca novembra proslava, kjer bodo 280 občanom — krvodajalcem in pa organizatorjem podelili odličja »Zaslužni krvodajalec«. Prav tako bodo nagradili delovne organizacije, ki so na tem področju storile precej. Dobile bodo plaketo za zasluge, saj aktivi RK v delovnih organizacijah precej pripomorejo na tem področju. ,, K NAŠA KOMUNA XIV/10» 2. OKTOBER 197! ■^»———i..ai .. I«-. ____________________ OBČINSKI ODBOR RK ORGANIZIRA O ■ •; IZLET SAMO ZA OBČANEj STAREJŠE OD 75 LET 1 V naši občini je kar precej takih občanov, ki so Loke, kjer bodo preživeli prijeten dan. Tiste, ki* stari že preko 75 let. Za vse te občane je občinski radi bolezni na izlet ne bodo mogli, bodo člani D odbor RK pripravil izlet, ki bo 21. oktobra. Po vsej obiskali na domu, da bi jim vsaj malo nadomerf verjetnosti bodo starejši občani šli v okolico Škofje tisto, kar so morali izpustiti. M. K Satovje pred izcejanjem v centrifugi očisti z metlico, zadelovino pa odstrani s posebno lopatico. SLAB PRIDELEK MEDU Obilno deževje v času cvetenja je krivo za izredno slab f delek medu v Sloveniji, trdijo slovenski čebelarji. To nam)1 zatrdil tudi Franci Trstenjak iz Črne vasi, ki smo ga obiskali1* dni, ko je prvič letos zavrtel svojo centrifugo za točenje Iz posameznega panja je izcedil le po 10 kg medu, medtem^ ga ob dobrih letinah dobi tudi po dvanajstkrat več. Upa le/ bo 30 panjev, kolikor jih ima, jeseni bolje založeno s to sla^1 STAR PAPIR V DOBRODELNE NAMENE Včasih so star papir, tako kakor staro železo, zbirali otroci, da so si tako prislužili kakšen dinar za priboljške ali šolske knjige. Danes je to predvsem domena občinskih odborov Rdečega križa. Na ta način zberejo nekaj denaija, s katerim lahko pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo ali pa denar uporabijo za svoje dejavnosti — spet v dobrodelne namene. Kljub temu, da zbranega.papirja ni tako malo, bi ga lahko bilo še več, če bi krajani in občani star papir bolj smotrno zbirali. Verjetno si marsikdo misli, da tisti časnik ali revija, ki jo vržejo v posode za smeti, ne pomeni nič. Pa je stvar taka, kakor v tistem slovenskem pregovoru: »Kamen na kamen...« Viški občinski odbor rdečega križa organizira akcije zbiranja starega papirja štirikrat na leto in verjetno bi krajani za nekaj mesecev lahko našli prostor. Kamor bi spravili odpadni papir. Tako bi se ga do začetka zbiralne akcije nabralo precej več, kakor ga navadno zbiralci poberejo. V začetku meseca septembra so star papir pobirali v šestih krajevnih skupnostih naše občine. Vsega skupaj je bilo 34.200 kilogramov. Najbolj pridni so bili spet Rožnodolci, ki so ga zbrali kar 9.230 kilogramov. Nekoliko zaostajajo krajani KS Milan Česnik, ki so ga zbrali 1.000 kilogramov manj, na tretjem mestu pa so krajani KS Krim-Rudnik s 6850 kilogrami. Najslabše so se »odrezali« Trnovčani, ki jim je uspelo prihraniti le 1800 kilogramov starega papirja. AKCIJE ZBIRANJA ZOPET V NOVEMBRU Zbiralna akcija bo spet v začetku meseca novembra letos. Sodelovalo bo osem krajevnih skupnosti. Zaradi praznika — dneva mrtvih, 1. novembra, bodo v KS Kolezija pobirali star papir že 31. oktobra. V krajevni skupnosti Krim-Rudnik bodo pobrali star papir 2. novembra, dan kasneje pa v KS Malči Belič. Krajani, ki so prihranili kaj starega papirja v KS Milan Česnik, ga bodo lahko oddali 6. novembra, dan kasneje pa bodo prišli na vrsto krajani v KS Rožna dolina. Še en dan kasneje, to je 8. novembra, v KS Trnovo ter 9. novembra v KS Vič. Zadnji bodo prišli na vrsto krajani v KS Vrhovci-Brdo — 10. novembra. Zaenkrat so akcije zbiranja starega papirja organizirane samo v krajevnih skupnostih mestnega območja, verjetno pa bo treba začeti razmišljati, da bi začeli pobirati star papir tudi v primestnih KS. Ker so le-te krajevne skupnosti po površini večje, prebivalci »raztreseni« tu in tam, bi bilo treba določiti zbirno mesto. Za tiste, ki po papir pridejo, bi bilo iskanje domačij precej zamudno in tudi nesmotrno. Verjetno pa krajani ne bi nasprotovali temu, da bi papir pripeljali do zbirnega mesta, saj ga prav gotovo imajo in bi ga radi dali. Če bi tem nekaj deset tisočem kilogramov papirja, zbranega v nekaj krajevnih skupnostih naše občine, dodali še papir iz ostalih KS, bi bil izkupiček toliko večji. Torej: občinski odbor rdečega križa prosi vse krajane in občane, naj starega papirja ne mečejo v posode za smeti, ampak naj ga prihranijo in oddajo ob zbiralni akciji starega papirja. Z malo truda bodo na ta način lahko pripomogli marsikomu, ki se je znašel v težavah. MOJCA KAUČIČ 50 kotiček za potrošnike V VSEH KS ŠE NISO IZVOLILI SVETOV POTROŠNIKOV Ustava SFRJ in SRS ter zakon o združenem delu nalagajo krajevnim skupnostim ustanovitev svetov potrošnikov ter tudi okvirno opredeljujejo njihove naloge. Vendar sveti potrošnikov v KS ne obstajajo le zato, ker jih silijo k temu omenjeni predpisi, marveč imajo le-ti praktično vlogo — varstvo potrošnikov pred samovoljnimi trgovci, ter samoupravno dogovarjanje med sveti potrošnikov in trgovskimi organizacijami o kvaliteti proizvodov in storitev izboljšanju izbire in drugih pomembnih vprašanjih. To dogovarjanje je storilo šele prve korake tam, kjer so sveti potrošnikov resno prijeli za delo. V nekaterih krajevnih skupnostih so sveti potrošnikov izvoljeni, vendar organ obstaja zgolj na papirju. V štirih krajevnih skupnostih sploh še niso izvolili svetov potrošnikov. Obiskal sem dve krajevni skupnosti, kjer še nimajo izvoljenih svetov potrošnikov, krajevno skupnost Lavrica in Velike Lašče. KS Dobrova in Barje tudi še nimata omenjenih organov. V krajevni skupnosti Velike Lašče so zatrdili, da so svet potrošnikov že izvolili, vendar se zaradi svoje neaktivnosti še ni povezal z Zvezo svetov potrošnikov na občinski ravni, tako da tam sploh še ne vedo, da imajo v Velikih Laščah ta organ. Na Lavrici še nimajo izvoljenega sveta potrošnikov. Izvolili ga bodo na eni izmed prihodnjih sej skupščine krajevne skupnosti. Poudarili so, da bi se razveselili, če bi nekdo iz občinske Zveze svetov potrošnikov opredelil delovno področje tega organa ter jinrpomagal, da bo ta organ v polni meri zaživel. Komunalna problematika in načrtovanje gradnje otroškega vrtca sta v tej krajevni skupnosti v ospredju, zato so malce pozabili na druge naloge. p. PREŠEREN tekočino. ranči Trstenjak pred svojini čebelnjakom na Baiju redno čisti prf ule čebele. Pri delu se prav nič ne boji čebeljih žel, saj le redke®' atera izmed njegovih žuželk na njegovi koži preizkuša njihovo o*r bele pridno iščejo cvetni nektar, vendar pa so ga letos v svoji*/ nih želodčkih predelale izredno malo in satovja so ostal* / ^ NASA KOMUNA — GLASILO OK SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDN1K - UREJATA IZDAJATELJSKI SVET (predsednik FRANC MALOVRH) IN UREDNIŠKI ODBOR — ing. JANEZ ČE-MAŽAR, MILOVAN DIMI-TRIČ, JANJA DOMITROVIČ (glavna in odgovorna urednica), ing. ALOJZ HABJAN — JANEZ JAGODIC, PETER DURJAVA, IVO ZALAR — Tehnični urednik IVAN 2ITK0 - UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE — LJUBLJANA. TRG MDB 7 ~ TELEFON 23-381, int. 26 ali 20-728 — Tekoči račun SDK: 50103-678-51173 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Tiskarna Ljudska pravica — Ljubljana—GLASILO DOBIJO VSA GOSPODINJSTVA V OBČINI BREZPLAČNO — GLASILO NAŠA KOMUNA IZHAJA MESEČNO V NAKLADI 26.000 IZVODOV ----------------------/ FILMI 0 PROMETU Svet za vzgojo in preventivo v prometu pri občinski skupščini Vič-Rudnik namerava v jesenskem obdobju popestriti svojo dejavnost in pritegniti še večje zanimanje občanov. Zato so kupili kinoprojektor in nabavili ustrezen filmski material. S tem gradivom bodo obiskovali krajevne skupnosti in tam pripravljali predavunja^spremljana z aktualnimi filmi s tematiko prometa. Tak način dela je bil doslej že v navadi v , šolah, sedaj pa bodo to še razširili na krajevne skupnosti. To je del prizadevanj sveta za večjo varnost udeležencev v prometu in za njih vzgojo. Glede na veliko število krajevnih skupnosti, ki imajo v naši občini na svojem področju izredno prometne ceste kot npr. Dolenjko, vpadnico za morje itd. so ta predavanja še posebej aktualna. M. D.