1: Damijan Denac foto: Borut Stumberger 2: Al Vrezec foto: Petra Vrezec Novi upravni odbor Dragi člani, drage članice DOPPS, na letošnji Skupščini Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, ki je potekala v soboto, 8. aprila 2006, v Grand hotelu Union, so navzoči člani izvolili nove temeljne organe društva: predsednika, podpredsednika in devet članov Upravnega odbora. Pet od teh je rednih članov odbora, poleg njih pa imajo mesto v odboru še predstavniki vseh treh regionalnih sekcij društva in predstavnik zaposlenih. Društvo bodo vodili dve leti. Dovolite, da vam jih predstavimo. Upamo, da vam bodo kratke, a klene predstavitve vlile zaupanja v njihovo delovanje za dobro društva ter ptic in narave, pa tudi ljudi. Damijan Denac, predsednik Damijan je profesor biologije in kemije in je zaposlen na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Član DOPPS-a je od 1.1989. K Društvu ga je pripeljala želja po raziskovanju in odkrivanju narave. Tu je spoznaval ljudi, tako starejše kot mlajše, ki so ga navdihovali in bogatili v vseh pogledih. Navdušujejo ga tereni, naravovarstveno delo in prijateljstvo. V DOPPS-u danes vidi potencial, da premakne društvene norme in vrednote varstva narave na bolje. Član ostaja, ker je prepričan v plemenitost poslanstva Društva, ki deluje v dobro vseh ljudi, ptic in narave. Damijan je bil na Društvu zaposlen pet let, delal pa je na področju izobraževanja, s prostovoljci, pri varstvu ptic in kot urednik revije Svet ptic. Svojčas je bil predsednik Štajerske sekcije ter član Odbora za varstvo narave. V različnih vlogah je sodeloval pri mnogih društvenih projektih. Meni, da je za Društvo najpomembnejše, da vsem članom da priložnost in jim pomaga, da se lahko uresničijo. To so ornitologi, raziskovalci, predani prostovoljci, ljubitelji ptic, simpatizerji, naravovarstveni aktivisti ... in vsak od teh mora v Društvu najti nekaj zase: znanje o pticah, priložnost za delo in učenje na terenu, prijetno družbo, priložnost za sodelovanje pri akciji ali projektu. Pravi, da brez članov ni ne društva ne pisarne. Meni, da mora DOPPS kot stanovska ornitološka organizacija izpolnjevati tudi to svoje poslanstvo. Pri varstvu ptic in narave se mu najpomembnejše zdi izobraževanje, iskanje novih priložnosti za ljudi ter raziskovanje. Osebno ga zanima varstvena biologija in ekologija ptic v ožjem pomenu. Posebej priljubljene ptice so mu bela štorklja, navadna čigra in v zadnjem času tudi repaljščica, s katerimi se podrobneje raziskovalno ukvarja. Zanimajo ga rečni ekosistemi in tradicionalna kulturna krajina z interakcijami in soodvisnostjo človeka in ptic. Zanimajo ga ukrepi in načini upravljanja, ki so namenjeni varstvu ptic in hkrati omogočajo ljudem razvojno perspektivo. Življenje mu poleg ptic in narave zapolnjujeta dve stvari: družina z otroki, drugo pa za zdaj še ohranja kot skrivnost. Na vprašanje o idealizirani podobi DOPPS-a odgovarja takole: »10.000 zadovoljnih članov, 10 naravnih rezervatov v Sloveniji, Svet ptic z naklado 20.000 izvodov, Acrocephalus kot vodilna znanstvena in strokovna revija v JV Evropi, predvsem pa nobenih starih zamer, obrekovanj in razprtij, samo delo, skoncentrirano na opravljanje poslanstva, ki bi združevalo vse generacije.« Dr. Al Vrezec, podpredsednik Al je zaposlen na Nacionalnem inštitutu za biologijo kot raziskovalec in ornitolog. V 1. 2004 je bil na Univerzi v Ljubljani imenovan za doktorja bioloških znanosti. Član DOPPS-a je postal 1. 1989, ko sta po prebiranju Acrocephalusa s prijateljem Borutom 44 Svet ptic Rubiničem obiskala Dareta Šereta in pogovor z njim ju je navdušil za članstvo. V društvu je sprva našel možnosti za širjenje svojega znanja o pticah, ekologiji, terenskem in raziskovalnem delu, danes pa ga veseli, da lahko s stanovskimi kolegi izmenjuje svoje izkušnje in znanje, pa tudi prijateljstvo. Sodeloval je v Terminološki komisiji, bil je vodja nekdanjega Znanstveno-raziskovalnega odbora društva, tri leta pa je deloval kot urednik ornitološke revije Acrocephalus. Že vseskozi sodeluje tudi pri različnih popisih ptic. Društvo so zanj ljudje, ki so povezani na prijateljski in strokovni ravni. Vidi ga kot skupino ljudi s podobnimi usmeritvami in zanimanjem, a vendar različnimi sposobnostmi, katerih aktivnosti pa se pri varstvu ptic in narave med seboj pomembno dopolnjujejo. Poglobljene raziskave ptic vidi kot osnovo za konkretno naravovarstveno delo. Njegovo ornitološko pot so zaznamovale sove, še posebej kozača, lesna sova in koconogi čuk, s prijateljem Borutom pa je na dalmatinskih otokih odkrival tudi sredozemskega galeba. Poleg ptic ga še posebej zanimajo žuželke in raki, prepričan pa je, da je vsako bitje v naravi enako pomembno za njeno nemoteno delovanje. Ptice mu kot odlične pevke dajejo tudi navdih za pevsko ustvarjanje. Dare Fekonja, član upravnega odbora Dare je po izobrazbi grafik - tiskar, zaposlen v tiskarni Hren. Član DOPPS-a je n let, včlanil pa se je, ker je ob včlanitvi dobil popust pri nakupu Zimskega ornitološkega atlasa. V društvu ga vseskozi navdihuje prepričanje, da so člani dobri ljudje, ki delajo v službi narave. Dare tudi predava, vodi izlete in popisuje ptice. Redno animira in vodi na izlete skupine otrok iz vrtcev in osnovnih šol in jih pobliže seznanja s pticami. Meni namreč, da je pri varstvu ptic in narave še posebej pomembno delo z mladimi, seveda pa tudi z vsemi člani DOPPS-a in drugimi ljubitelji ptic in narave. Želi si, da bi Društvo upravljalo čim več zaščitenih območij in s tem pripomoglo k zmanjšanju zastrupljanja okolja ter k ohranjanju habitatov ptic in drugih živih bitij. Kot ornitologa ga še posebej zanima gnezditvena biologija rjavega srakoperja in plavčka. Življenje pa mu poleg ptic zapolnjujeta družina in fotografija. Jernej Figelj, član upravnega odbora Jernej končuje študij agronomije, član DOPPS-a pa je deseto leto. Kot člana ga navdušujejo ptice in varstvo narave ter dobra družba, največ časa in energije pa v Društvu nameni popisovanju ptic. Sodeluje pri različnih popisih: za novi ornitološki atlas gnezdilk, pri monitoringu kvalifikacijskih vrst na območjih Natura 2000, pri zimskem štetju vodnih ptic... Večkrat vodi društvene izlete, občasno pa tudi predava. Želi si, da boji za naravo ne bi bili potrebni, saj bi ljudem ostajalo več časa, ki bi ga preživeli v naravi in se ukvarjali s pticami, ki jih privlačijo. Jerneja najbolj zanimajo ptice gozda in kulturne krajine, še posebej v zahodni Sloveniji. Poseben pomen daje prav slovenskim pticam in naravi ter njihovemu varstvu. Meni, da je pri varstvu narave zelo pomembno dvigovanje kulture in spreminjanje odnosa vseh ljudi do nje. Poleg ornitologije ga veseli še veliko drugih stvari, denimo glasba in šport. Jakob Smole, član upravnega odbora Jakob je zaposlen na Inštitutu Lutra, kjer se ukvarja z vidro. Po izobrazbi je diplomiran univerzitetni biolog. Član društva je že 15 let, k pticam in društvu pa sta ga od navdušenja nad vodnimi hrošči in drugimi živalcami v najstniških letih pripeljala prijatelja Luka Božič in Damijan Denac. Danes ga še posebej zanimajo ptice vodnega okolja in zgodovinski vidiki ornitologije. K članstvu v DOPPS-u ga že od začetka vzpodbujajo prijateljstvo, kolegialnost in altruizem. Z vodenjem društva se je spoznal že kot član nekdanjega Izvršilnega odbora, več let pa je sodeloval v uredniškem odboru revije Svet ptic. Kot pomembne društvene vsebine vidi naravovarstveno delo in delo s člani, zlasti mladimi. Želi si, da bi bil DOPPS 3: Dare Fekonja foto: Vojko Havliček 4: Jernej Figelj foto: Eva Vukelič 5: Jakob Smole foto: arhiv Lutra //letnik 12, številka 04, december 2006 45 6: Rudolf Tekavcic foto: Pavel Remskar 7: Ales Tomazic foto: Damijan Denac 8: Andrej Figelj foto: UrsaKoce dobro uigrana organizacija s predanim članstvom in strokovno ter poslovno močno pisarno. Pri varstvu ptic in narave zagovarja potrebo po varovanju življenjskega prostora. Pomembna se mu zdi zavest o altruističnem delovanju, velik pomen pa daje tudi druženju s podobno mislečimi ljudmi. Rudolf Tekavčič, član upravnega odbora Rudolf je po izobrazbi grafik - tiskar, zaposlen v tiskarni Schwarz kot komercialni direktor. Član DOPPS-a je že od leta i98r, ko je k Društvu pristopil na pobudo kolegov obročkovalcev, kot zunanji sodelavec Prirodoslovnega muzeja Slovenije s področja obročkanja ptic. Glavna društvena aktivnost je bila tedaj popisovanje gnezdečih ptic Slovenije, kar je bil tudi zanj nov izziv, zato je k popisu z veseljem pristopil. Kasneje je sodeloval še pri popisu za Zimski ornitološki atlas in v letih popisa je k Društvu prirasel. Že 1. r982 je bil izvoljen v tedanji Izvršilni odbor, leto kasneje pa je postal predsednik. V tej funkciji je ostal do 1.1992. Istočasno je kot tehnični urednik pomagal Iztoku Geistru, glavnemu uredniku Acrocephalusa. Meni, da je pomembno, da člani društva aktivno sodelujejo pri varstvu ptic in narave ter da se udeležujejo društvenih dejavnosti, kot so predavanja, akcije in izleti, ki jih zanje pripravljajo v pisarni. Pomembno se mu zdi, da Društvo vsako leto izpolni zastavljene cilje. Meni, da je pri varstvu narave pomembno spoštovanje sprejetih zakonov in mednarodnih konvencij s strani države, žalosti pa ga, da je v realnosti drugače. Pomembno se mu zdi tudi ohranjanje območij, ki so namenjena pticam, ter ohranjanje čistih voda. V ornitologiji ga še posebej zanima preučevanje selitvenih poti ptic in vpliv vremena na ptice, zato si na terenu vedno beleži tudi vremenske podatke. Zanimajo pa ga tudi redke vrste in njihov življenjski prostor. Življenje mu poleg ptic zapolnjujejo družina, gorsko pohodništvo in strelska dejavnost v okviru strelskega kluba. Aleš Tomažič, član upravnega odbora Aleš je študent biologije, član DOPPS-a pa je od 1. r997. V Društvo ga je pripeljala učiteljica biologije v osnovni šoli. Kot člana ga navdihujeta prijateljstvo in zavedanje, da lahko nekaj dobrega naredi za naravo. Aleš v okviru Društva vodi izlete, občasno predava, sodeluje pri naravovarstvenih akcijah in popisih ptic ter za ptice, naravo in društvene dejavnosti skuša navduševati tudi druge ljudi. V društvu se mu najpomembnejša zdi povezanost članov, ko se bojujejo za iste vrednote. DOPPS vidi kot organizacijo, ki ima dovolj moči, da izpolni svoje ambicije v prid pticam in naravi. Najpomembnejše se mu zdi osveščanje ljudi ter vzgoja odgovornega odnosa do narave. Ker je to počasen proces, kot neizogibno dejstvo vidi tudi aktivno ohranjanje vrst in njihovega življenjskega prostora z delom društva. V ornitologiji ga najbolj navdušuje popisovanje za novi ornitološki atlas gnezdilk, še posebej v predelih Slovenije, ki so njemu neznani, kjer nikoli ne ve, kaj bo videl in kaj lahko pričakuje. Veliko »prostega« časa mu vzame fakulteta, poleg časa, ki ga preživi ob pticah in v naravi, pa se veseli tudi tega, ki ga preživi z dekletom. Andrej Figelj, predstavnik pisarne DOPPS Andrej je naravoslovno-matematični tehnik, zaposlen na DOPPS-u, član Društva pa je deset let. Pravi, da ga je v Društvo pripeljala želja po znanju o pticah, osebno pa Tomaž Mihelič z njegovo neomajno dobro voljo in optimizmom. Eden glavnih motivov za članstvo je bila društvena strokovna ornitološka revija Acrocephalus. Član DOPPS-a ostaja zaradi velikega števila podobno mislečih in čutečih ljudi, ki skušajo skupaj doseči zastavljene naravovarstvene cilje. Poleg redne službe v DOPPS-u sodeluje še v mnogih prostovoljnih akcijah Društva, npr. pri popisih za novi atlas gnezdilk Slovenije, pri zimskem štetju vodnih ptic ... V ornitologiji ga še posebej zanimajo toploljubne vrste ptic, zlasti na Primorskem. Meni, da so izobraževanje, raziskovanje ptic in naravovarstveno delo tri najpomembnejše 46 Svet ptic Najbolj ga zanimajo selitvene poti ptic in biologija ptic na selitvi ter gozdne ptice. Leon je vodja Notranjske sekcije, nekaj časa pa je bil na društvu tudi zaposlen. Sodeloval je pri več projektih, denimo pri izdaji obeh knjig o mednarodno pomembnih območjih (IBA), pri urejanju revije Svet ptic ... Pri društvenem delu se mu najpomembnejše zdi sodelovanje s člani in izobraževanje ter širjenje članstva in poslanstva društva v vse mogoče smeri. Njegova želja je, da bi društvo imelo več močnih regionalnih sekcij, ki bi jih pisarna dobro koordinirala, ter številno članstvo. Pri varstvu ptic se mu zdi najpomembnejše medsebojno sodelovanje. Leonu ob vseh aktivnostih v naravi življenje napolnjuje predvsem sin Nejc. Žiga Iztok Remec, predstavnik Ljubljanske sekcije DOPPS Žiga je absolvent študija biologije molekularne smeri. Član DOPPS-a je od leta 1999, k Društvu pa ga je pripeljal sošolec in dobri prijatelj Jošt Stergaršek. Pri članstvu vztraja, ker v Društvu najde veliko dobrega, to so ljudje, ideologija in aktivnosti. Aktivno se udeležuje predavanj, vodi izlete in akcije ter popisuje ptice, že nekaj let pa je tudi predsednik Ljubljanske sekcije DOPPS. Meni, da je v Društvu poleg vloge, ki jo ima pri varstvu ptic in narave, pomembno tudi druženje članov na prijetnih družabnih srečanjih. Želi si, da bi imelo Društvo številno članstvo, ki bi zmoglo uveljavljati naravovarstvene interese, ter da bi imele vse vrste na planetu enakovredne možnosti za svoj obstoj. Pri preučevanju ptic ga še najbolj zanimajo pobrežniki in ptice severnih območij, rad pa zbrano opazuje tudi najbolj pogoste vrste. Kar opazi, vestno zapisuje v beležnico. Poleg narave in ptic ima rad gorsko kolesarjenje, tek na smučeh, druženje s prijatelji, fotografijo in solne lučke. • dejavnosti Društva. Želi si, da bi bil DOPPS tako prepoznaven v javnosti, da bi ga ta sprejemala kot avtoriteto pri varstvu narave in ptic. Meni, da bi to pozitivno vplivalo na število članov ter sponzorje pa tudi mnoge investitorje, ki bi se pred začetkom megalomanskih projektov posvetovali tudi z DOPPS- om. Trdi, da je pri varstvu narave najpomembnejše lokalno prebivalstvo. Po njegovem mnenju so po tem, ko domačini začno verjeti v pozitivne učinke varovanja narave tudi za njihovo lokalno skupnost, koraki za doseganje naravovarstvenih ciljev postali samo še formalnost. Andreja poleg ptic in narave razveseljuje tudi njegova družinica. Dejan Bordjan, predstavnik Štajerske sekcije DOPPS Dejan je absolvent študija biologije. Član DOPPS je postal pred petimi leti po zanj navdušujočem izletu na Pohorje, ki ga je organiziralo Društvo študentov biologije. Bil je edini udeleženec in tam je spoznal, da so lahko ptice njegova najboljša pot do znanja o naravi. Pravi, da je to znanje kot član DOPPS-a tudi dobil. Znanje o pticah in naravi mu zapolnjuje življenje. Kot aktiven član Društva se je udeleževal izletov in jih nekaj tudi vodil. Udeležuje se delovnih akcij, popisuje za novi ornitološki atlas gnezdilk Slovenije. V DOPPS-u vidi organizacijo, ki se je sposobna upreti uničujočim posegom v naravi, organizacijo, ki izobražuje in združuje, kar pa je po njegovem mnenju pri varstvu narave zelo pomembno. Leon Kebe, predstavnik Notranjske sekcije DOPPS Leon je univerzitetni diplomirani inženir gozdarstva, zaposlen vNotranjskemregijskemparku kot strokovni vodja. Član DOPPS-a je že trinajsto leto, pri tem pa vztraja zaradi dobregainprodornega delovanja društva ter družbe dobro mislečih in prijaznih ljudi. V društvo se je včlanil zaradi veselja do narave in zanimanja za življenje ptic, ki jih, kot pravi, lahko opazujemo vedno - podnevi in ponoči ter v kateremkoli letnem času. 9: Dejan Bordjan foto: Ana Vidmar 10: Leon Kebe foto: Jasna Zalar 11: Žiga Iztok Remec foto: avtoportret //letnik 12, številka 04, december 2006 47