JANUAR 2008 OBVEZNI IZVOD Potrebna širša debata o prostorskem načrtu Romi hočejo vodo! Rekordno število glasov za Ribniški pušeljc Likovna šola zadela v črno Popravek novega križišča 20. božično-novoletni koncert JOŽE LEVKA, MATEJ PAVLIC, JANEZ SKRABEC, ZDOMARJI IN ANSAMBEL ROKA ŽLINDRE - 6700 GLASOV! Tri leta Rešeta domačih in organizatorju Radiu Urban je že uspelo razprodati dvorano Športnega centra! Dve uri in pol dolg koncert izbrancev narodno-zabavne glasbe, ki so zmagovali po mesecih v istoimenski radijski oddaji Tadeja Osvalda, je oživil tradicijo narodno-zabavnih koncertov, ki so v Ribnici sloveli po tem, da so zelo dobro obiskani in sprejeti in so semkaj ansambli radi prihajali. 19. januarja so bili med nastopajočimi tudi taki, ki so sem zajadrali prvič, videli pa smo tudi močno zasedbo ribniških ansamblov. Zdomarji, Ribniški pušeljc in Ansambel Roka Žlindre imajo že kar svoje navijače, ki so že vsem trem pomagali dobiti priznanje ribniški pušeljc, saj so množično glasovali v akciji, ki poteka že 10 let. Večino let jo je izvajalo Rešeto, odkar se je pojavil radio Urban, pa je akcija še bolj medijsko odmevna. V komaj dveh mesecih glasovanja je prišlo več kot 6700 glasov, saj se je lahko glasovalo preko kuponov v časopisu, po radiu, spletu, sms sporočilih...V Ribniškem pušeljcu se je zvrstilo že toliko imen, ki našo malo Ribnico delajo veliko s svojimi dejanji. Letos so med posamezniki največ glasov dobili: snovalec spletnega ribniškega por- tala Jože Levka, kaplan Matej Pavlič in znani slovenski podjetnik Janez Škrabec. Pri skupinah je čas za ansamble - po ansamblu Franca Miheliča se zadnja leta največ glasov nabira pri mladih rodovih; tokrat so to bili Zdomarji in Ansambel Roka Žlindre. "Enkraten koncert in koliko ljudi!" smo lahko slišali za hrbtom, ko smo se prerivali k izhodu. In prireditvi gotovo da pečat tudi močna zasedba pomembnejših mož, saj sta prišla oba poslanca ter skoraj vsi župani sosednjih občin. Nasmejala sta jih Strašna Jožeta, ki sta se držala preverjenega recepta za smeh: le v spalnice in zakone je treba pokukati, pa vidimo, da vsi plovemo na isti ladji... Izpolnjuje se starodavna resnica, da bolj ko nam je v življenju težko in štejemo kovance za svoj ljubi kruhek, več razbremenitve in osebne sreče si želimo. Tako imamo tudi v Ribnici prireditve, ki nas dvignejo na noge in menda eno najplodnejših let v naši novejši zgodovini. Srečno, Ribnica! Alenka Pahuue Foto Zdenka Mihelič Obrazložitve o nagrajencih na strani 25 JANUARJA PIŠEMO: V središču Prostorski okt razgrnjen 4 Dogodki meseca "Romi hočemo vodo!" 6 Popravek novega križišča 7 OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Kulturne drobtinice Mesec kulture 8 Spomini na najlepše melodije 8 Likovna šola zadela v črno! 10 Kiparska umetnost likovne zbirke Riko 11 Novice iz doline ^ Nov avto za nego na do 12 Razpisi Zabavne strani Bralci pišejo 28 Zakon o osnovnem šolstvu Brez vode pri Sv. Tomažu Pobude Gorenjske ceste Od vrtca do šole O prostem času osnovnošolcev 30 Športni utrinki Rokometaši prvi v B-drž. ligi 32 Octavia za Cebina in triatlonce 35 SE BOMO RIBNIČANI ZBRALI V ČETRTEN Z FEBRUARJA OB 19. URI V DVORANI IDEAL VABLJENI V DRUŽBO OŠ. DR. F. PREŠERNA IN GLASBENE ŠOLE RIBNICA. PREŽIVIMO SKUPAJ PRIJETEN KULTURNI VEČER! POČASTIMO PREŠERNA, KULTURO, UMETNOST, USTVARJALNOST IN DUHOVNO PLAT ČLOVEKA. OBČINA RIBNICA ji Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje odgovorna urednica Tel.: 8369 765/051 641 021 rA Metka Tramte - članica E-pošta: reseto.ribnica@siol.net Ji! Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, 28. februar 2008 K Majda Vrh, Pavel Hočevar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. O Lektura: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se I 1 Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. 1 M. Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si m Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si T KVM.Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. D Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. februarja 2008 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Ko poletiš v daljave in v zavetje Velike gore.... 5 motam n^sici < O PROSTORSKEM » NAČRTU POTREBNA b ŠIRŠA DEBATA Občina je v zadnjem času vložila veliko energije v pripravo novega prostorskega akta, ki bo definiral bodoči razvoj občine na področju urejanja prostora. K temu jo po eni strani zavezuje nova zakonodaja, po drugi strani pa velik interes občanov na področju gradnje. Glede na to, daje to za naš razvoj strateško izredno pomemben dokument, bi pričakoval, da bodo pripravljavci bodočega prostorskega akta več pozornosti namenili obveščanju javnosti, saj bi na ta način lahko dosegli transparentnost zastavljenega programa, predvsem pa boljši sprejem predlaganih rešitev. Koristilo bi tudi obveščanje o samem postopku izdelave prostorskega akta, ki je zakonsko predpisan, in bi tako občani lažje razumeli kompleksnost tako velikega projekta in s tem tudi časovni rok, ki je za to potreben. Prešibka komunikacija z občani je tako privedla do nelagodne situacije na razgrnitvi strateškega dela bodočega prostorskega načrta. Obiskovalci so v večini prišli na razgrnitev predvsem zato, da bi videli, če so ugodno rešeni njihovi predlogi v zvezi s predvidenimi gradnjami, ki so jih lani predložili na občini in so bili ena od podlag za pripravo novega prostorskega načrta. Žal niso prejeli odgovora, ker je bil na predstavitvi prikazan zlasti strateški del, ki pa obravnava predvsem razvojne cilje prostorskega urejanja. Drugi del prostorskega akta, ki se imenuje izvedbeni del in bo obravnaval posamezne prostorske enote, v katerih bodo določene vrste rabe prostora in pogoji gradnje, bo sledil strateškem delu in v njem bo jasno, kje in kako se lahko gradi. Se pravi, da bodo morali občani še malo počakati, kar se je vedelo že pred razgrnitvijo, samo povedal jim tega ni nihče. Drugo vprašanje, ki je sledilo, pa je bilo: Kdaj pa bo to? Odgovor bo znan pri razgrnitvi izvedbenega dela prostorskega načrta, kar je predvideno spomladi, sam zaključek obeh delov prostorskega načrta pa je predviden približno sredi poletja. Takrat bodo imeli zainteresirani pravno podlago za pridobitev gradbenih dovoljenj, seveda, če bodo njihovi predlogi upoštevani pozitivno. Če se pomudim pri predstavljenem strateškem delu, lahko rečem, da predvideva velik razvojni potencial občine. Večji del predlaganih infrastrukturnih rešitev (razen bodoče obvoznice) bo padlo na breme občine in pri tem se kot prvo pojavi vprašanje, koliko dejanske moči imamo za izvedbo zastavljenih ciljev. Glede na tempo razvoja v zadnji 15 letih, sam nekako grobo ocenjujem, da so predlagani posegi izvedljivi v naslednjega pol stoletja. Se pravi, da je večji del zastavljenega namenjeno našim potomcem. Ker posegamo globoko v našo prihodnost, se zastavlja naslednje vprašanje: Ali so predlagane rešitve tudi res najboljše? Glede na zelo majhno javno diskusijo in na pomisleke, ki jih imam sam, mislim da je še kar nekaj rezerve. Pri pripravi tako pomembnega razvojnega projekta bi pričakoval širšo javno razpravo med načrtovalci in občani. Škodila ne bi tudi kašna okrogla miza domačih in zunanjih strokovnih akterjev s tega področja ali pa mogoče celo kakšna strokovna skupina, ki bi sodelovala z načrtovalci in prenašala zastavljene razvojne predloge domači javnosti. Tako pa je predlagani razvojni načrt priletel v javnost kot strela z jasnega, in takoj naletel na precejšnja neodobravanja in celo nasprotovanja. Slednja so predvsem rezultat tega, da javnost rešitev ne pozna in jih potem tudi težko sprejema. Drugi dejavnik neodobravanja in nasprotovanja pa je lastništvo zemljišč v občini, ki je v veliki meri zasebna last. Na teh zemljiščih je predviden skoraj celoten bodoči javni program, zato je stvar še toliko bolj občutljiva. Moj namen ni sesuvati doseženega dela občine in načrtovalcev, ker vem, da je priprava tako obsežnega projekta zelo zahtevna in kompleksna. Tudi ne mislim, da razvojni predlogi niso dobri. V večji meri se z njimi strinjam. Nadaljevanje na strani 5 Osnutek prostorskega akta potreben popravkov DOLENJEVAŠKO POKOPALIŠČE Z OBVOZNICO ODREZALI OD VASI Domači projektanti upajo, da jih bo kdo povabil k sodelovanju, ker najbolje poznajo prostorsko problematiko ribniškega okolja Množica, ki je 15. januarja prišla v dvorano Ideal spremljat javno razgrnitev novega prostorskega načrta, je povedala, daje razočarana, ker je pričakovala, da se bo govorilo o njihovih vlogah in temah, ki jih žulijo. Toda Občina je tokrat želela v proces nastajanja načrta ljudi vključiti že pri pripravi strateškega dela, ki v grobem določa, kako naj bi se širilo naše okolje in kakšno podobo naj bi dobilo v naslednjih 10 ali več letih. Množica je bila razočarana, ker je pričakovala razpravo o tem, kaj in kje SE BO LAHKO GRADILO "Ribničani smo znani kot individualisti, a moramo izstopiti iz ozkosti. Želimo, da širše gledate na Dolino,"]e dejal župan Jože Levstek, ki je spremljal predavateljici Majo Zupan in Ireno Balantič iz projektnega biroja Struktura d.o.o. Izvedbeni del načrta, ki posameznike najbolj zanima, saj so podali 311 pripomb in vlog, predvsem glede gradnje, naj bi po besedah Tatjane Dečman Žagar, ki v imenu Občine bdi nad planom, sledil konec februarja. Takrat naj bi bila še ena javna razgrnitev in na njej bodo interesenti lahko zvedeli, kaj se bo z njihovimi parcelami dogajalo v bodoče. Še prej pa bi se radi v izdelavo prostorskega načrta vključili domači projektanti, ki v razpravo do sedaj niso bili povabljeni, a imajo na načrt ogromno pripomb. Janez Zobec je dejal, da jih bo vse pisno zabeležil in jih predal Občini, v dvorani pa je požel bučno odobravanje, ko je dejal, da naj se ljudem plan predstavi bolj poljudno in razumljivo. Kdor ni imel možnosti seznaniti se s tem preko spleta ali biti na občinskem svetu - in to je večina - si z januarsko predstavitvijo res ni mogel pomagati, ker so bile informacije skope in nedoločne. Nekatere smo sicer v Rešetu že nekajkrat izpostavili, zato se je tokrat bolje osredotočiti na vprašanja in pomisleke, ki so se porajali med občani. Kot največji logični nesmisel se je izkazal zaris projektnega biroja, po katerem dolenjevaško pokopališče z obvoznico ločijo od vasi in urbanega naselja. 4 .Isšsro Neformalni pogovor med strukturo d.o.o. in domačini Projektanti so se sicer zagovarjali, da narisane variante obvoznic ne kažejo prave trase, ker se bo ta določala šele v podrobnejših izvedbenih aktih, a Ribničani ne pristanejo na take spodrsljaje. Podoben je tisti, ko so snovalci prostorskega akta gradnjo poslovnih objektov v obrtni coni Lepovče narisali kar na stanovanjskih hišah, ki tam stojijo že desetletja. Prebivalci se bojijo, da bo spet kje ostalo samo pri zazidalnih načrtih, ki so preveč splošno narejeni in zato dopuščajo vrsto gradbenih anomalij, ki jih okolje nato ne zmore popraviti desetletja dolgo. Tako je trenutno žgoča tema trasa obvoznice, ki naj bi promet speljala mimo mesta, a mu hkrati omogočila normalen razvoj. Država jo je umestila v svoj dveletni proračunski plan, Dečmanova pa upa, da bi ob nadaljnjem lobiranju v 2 do 3 letih država naredila tudi idejni projekt za traso obvoznice. Ta hip je tako v planskih dokumentih začrtan le koridor, ki ga Občina mora čuvati za potrebe obvoznice, država pa bo izbrala varianto in traso, ki naj bi najmanj škodovala okolju. Tu so polemike najmočnejše - precej Ribničanov zagovarja tisto varianto, ki bi uničila najmanj rodovitnih polj. Eni bi jo najraje vseskozi peljali pod vznožjem Male gore, vse do Jasnice, in se tako izognili tudi morebitnim naravnim ujmam. Občan iz Prigorice je opozoril na veliko poplavo leta 1929, ko je bila Prigorica pod metrskim vodnim plaščem "in kaj takega se lahko ponovno zgodil" 2. varianta obvoznice (izmed treh) govori ravno o tem, da bi obvoznica prišla ven med Prigorico in Dolenjo vasjo. Brane Lovšin je celo ugotovil, da so Otavice izključene iz obvoznega loka, saj projektanti še niso predvideli priključka naselja na obvoznico. Drago Marjanovič se upira zamisli, da bi bili železnica in hitra cesta speljani v isti ravnini, "ker izkušnje kažejo, da lahko nastanejo zelo nevarna križišča". Občani so se veliko naučili tudi iz napak v preteklosti, in Franc Mikulič iz Upravne enote je opozoril, da strateški in izvedbeni del akta nista usklajena in da je potreben podrobnejši načrt o tem, kako se bo kako naselje urejalo. Na osnovi zazidalnih načrtov se namreč zelo težko pridobi gradbeno dovoljenje, je dejal ter kot primer navedel Hrastje, "kjer smo s prisilo prišli do dovoljenj". Dodal je, da Občina ni zagotovila infrastrukture za naslednjo ulico in tako se je gradnja tudi na tem območju ustavila, čeprav po Mikuličevih izkušnjah obstaja vrsta ljudi, ki bi želeli zidati ta hip v Ribnici, imajo denar, a jim Občina ne omogoči pozidave. Tega pa se naša lokalna oblast težko loti, ker bi že komunalno urejanje Malega Humca stalo od 4 do 5 mio evrov, zato bi bilo najbolje, da bi se tega lotil kak zasebni investitor. Da se Slovenci zanimajo za gradnjo pri nas, sta potrdila tudi agenta z nepremičninami, Bamba d.o.o. in agent iz Ljubljane. Od pet do osem klicev na teden je in ljudje bi radi ali zazidljivo parcelo ali staro hišo ali kmetijo in nič od tega menda trenutno ni na voljo. "Ljudje odhajajo iz Ribnice, ker ne morejo zidati, stare hiše pa se špara za otroke in niso naprodaj," '\e dejal Franc Tanko. Struktura d.o.o. je kljub temu predvidela, da se bo morala na primer Goriča vas revitalizirati z obnovo obstoječega jedra in niso predvidene nove širitve. Enak princip zagovarja Država tudi v vseh ostalih urbanih naseljih, vendar se že kaže, da je zamisel idealizirana. Spremljala in fotografirala ALENKA PAHULJE Predvidena namenska raba prostora _ . ■■ F J Bodoča urbanistična ureditev Ribnice Opažam pa skupaj z ostalimi, ki se vsak dan ukvarjamo s tem področjem, da bi bilo možno določene rešitve še izboljšati in se tako izogniti napakam in težavam, ki so se nam na tem področju dogajale v preteklosti. Mislim, da je še vedno čas za temeljitejši pregled zastavljenih predlogov. Škoda se mi zdi tudi, da občina in načrtovalci ne izkoristijo domačega strokovnega potenciala. Smiselno bi bilo tudi, da se bolj vključi lokalno skupnost, da bomo dobili res pravo razvojno rešitev, ki bo rezultat želja in potreb občanov. S tem bi presekali z obdobjem planskega načrtovanja, ko je bila komunikacija enosmerna - z oblasti na občane - in uveljavili sodobnejši način soodločanja. Potem bi bili tudi predlogi, ki bi izražali dejanske želje in potrebe občanov, sprejeti z večjim razumevanjem. O samem osnutku strateškega dela bi rekel, da je dober. Določene rešitve bi bilo potrebno še izboljšati in dopolniti. Prav tako ga je potrebno očistiti določenega balasta, da bo lažje izvedljiv in uporabnejši. Če se pomudim še pri predlaganih rešitvah: Smotrno bi bilo Goričo vas vključiti v strukturo robnega naselja Ribnice, s katero je že danes povezana. Pri Dolenji vasi in Prigorici bi bilo mogoče načrtovati pozidavo na Hribu in s tem zaključevanje sedanje polkrožne pozidave pod hribom. S tem bi dobili bolj središčno strukturo naselja in možnost za oblikovanje novega jedra. Na eni od prikazanih kart je območje Dolenje vasi in Prigorice opredeljeno po velikosti kot tretje strateško območje občine za Ribnico in območji Breg, D. Lazi in Hrastje. Ribnica je primarno strateško središče občine, sledi pa mu vsekakor območje Dolenje vasi s Prigorico, v katerega se lahko v bodoče naveže tudi Nemška vas. Nadaljevanje na strani 6 Rešeto 5 r i . i c i ; >■ >■ f-» i>*r><>ci O PROSTORSKEM NAČRTU POTREBNA ŠIRŠA DEBATA Nadaljevanje s strani 5 l s 81 H Dolgoročno pa bo grajena struktura Ribnice segala od Žlebiča do Rakitnice, vsaj dosedanji potek zapolnjevanja prostora kaže nato. Predlagana je obsežna cestna mreža znotraj območja Ribnice. Kot prvo mislim, da že danes vemo, da vsi posegi ne bodo izvedljivi, kot drugo pa je glavnina mreže in povezav predvidena v prečni smeri, glavna komunikacija pa danes večinoma poteka v vzdolžni smeri Žlebič - Dolenja vas in bo tako potekala v tej smeri tudi v bodoče. Pogrešam večji poudarek sedanjega območja Ribnice z bolj prepričljivim obročem, kar bi omogočilo po eni strani večjo koncentracijo mestnega jedra, po drugi strani pa krožno povezavo robnih naselij na robu mesta (Sv. Rok, Gorenja vas, G. Lepovče, Lepovče, Hrovača, Goriča vas, Ugar, Mlaka). Potem je tu vprašanje predvidene obvoznice, ki je predvidena v precejšnji oddaljenosti od obstoječih naselij, in se pojavlja kot rob - bari-era bodočega urbanističnega načrta. Kot da bo poselitev in industrija samo na notranji strani obvoznice. Oboje je možno širiti tudi na drugo stran. Možna bi bila tudi obvoznica na drugi strani, kar je lahko stvar širše debate in odločitve občanov. Obvoznica tudi odreže obsežno stanovanjsko območje (G. Lepovče, Hrastje, D. Lazi), ki smo ga gradili zadnja desetletja, od zelenega zaledja Male gore. Vemo, da so omenjena območja močno vpeta v naravni prostor in skupaj z njim tvorijo kvaliteten bivalni ambient. Sama industrijska cona se razteza za prej omenjenim obsežnim stanovanjskim območjem in ga tako rekoč zapira proti Mali gori. Mogoče bi industrijo preusmerili proti jugovzhodu in bližje železnici. Vprašanj je še veliko. Pravih in dobrih rešitev tudi. Potrebno jih je poiskati sedaj, ko razmišljamo o prihodnosti. Sreča pri celi zadevi je, da bo potrebno prostorske akte dopolnjevati pogosteje, kot smo to počeli do sedaj, vsaj tako predvideva zakonodaja. S tem bomo lahko popravili napake in izboljšali rešitve. V bistvu pa že danes vemo, da moramo poiskati rešitve, ki nam bodo omogočile, da bomo čim bolj izrabili možnosti, ki jih imamo, in da bomo pri tem povzročili čim manj škode. Janez Zobec, arhitekt Naslednja številka Rešeta izide 28. FEBRUARJA. Gradivo ODDAJTE DO 16. FEBRUARJA. "ROMI HOČEMO VODO, IN TO TAKOJ!" Predsednik ribniškega društva Romov grozi, da umazanih otrok ne bodo več pošiljali v šolo Branko Hudorovičje na sestanku s predstavniki lokalnih in državnih institucij ponovil grožnjo, da umazanih otrok tabor v Goriči vasi ne bo več pošiljal v šolo, ker se med sošolci počutijo manjvredne, saj se slednji zaradi smradu odmikajo od njih. Gre za 15 šoloobveznih otrok od skupno 34, kolikor jih zdaj obiskuje osnovno šolo. Hudoroviču, ki že 12 let predseduje romskemu društvu, ni jasno, kako je lahko do dveh vodovodnih pip prišlo deset romskih družin na kočevski Trati, ki prav tako bivajo na nelegalni lokaciji. Direktor Hydrovoda Antun Gašparac je dejal, da so na podjetju pripravljeni reševati problem, "čeprav bomo pri tem nekaj tvegali", želijo pa plačilo za vodo. Po njegovih izkušnjah večina Romov ne mara plačevati vode, kljub temu da ni draga, hitro pa se lahko zgodi, da se bi priključevali na črno, in bi namesto dveh pip dobili 3 ali 4...Hudorovič se je pripravljen zavezati, da bo sam odgovoren za položnice ter bo zbiral denar od rojakov, a institucije imajo menda tudi s takim načinom slabe izkušnje. Poleti problem z vodo ni tako pereč, ker si jo Romi natočijo iz pip na pokopališču, čeprav morajo ponjo večkrat na dan. Težava nastane pozimi, ko se pipe zapre, da voda ne bi zmrznila. Najbližji sosedi Romov se sicer izkažejo za razumevajoče, "toda ne moreš stalno k nekomu hoditi po vodo", je dejal Hudorovič. Zasedba ljudi, ki so 21. januarja v sejni sobi športnega centra razpravljali o romski problematiki, je segala od predstavnika ministrstva za okolje in prostor do predsednika in podpredsednika slovenske zveze Romov, direktorja Hydrovoda, ravnatelja, direktorice centra za socialno delo, policije, upravne enote, Rdečega križa in župana, ki je sestanek sklical. Romi so aktualni, ker je treba njihove lokacije vključiti v prostorski plan, ki je ravno v pripravi; v nasprotnem primeru lokacij ne bo možno legalizirati, ne legalno napeljati vode in elektrike. Država je lansko jesen testno objavila razpis za prostorsko urejanje romskih naselij, ker ta po večini stojijo na tujih zemljiščih, ki so v zasebni lasti, in jim je treba zagotoviti nadomestna zemljišča. Zaradi zakasnelosti in bornih sredstev je razpis le delno uspel - tokrat sta profitirali prekmurska in dolenjska regija, je dejal Damjan Urankar z ministrstva za okolje. Občino je pozval, da v proračunu predvidi nekaj denarja za sofi-naciranje projekta, ker je to eden izmed pogojev za uspeh na razpisu, pogosto pa odloča tudi to, ali ima občina romskega svetnika ali ne. Branko Hudorovič pravi, da je pobudo pred mesecem dni predstavil županu, pripravljen pa bi bil kandidirati, če bi ga ostali Romi podprli. Teh je v Ribnici trenutno okrog 120, je povedala Breda Oražem od Rdečega križa. V barakarskem naselju v Goriči vasi jih je največ - 45, v Lepovčah Iskanje nadomestne lokacije za Rome bo hud zalogaj, so si bili ENOTNI NA SESTANKU 0 ROMSKI PROBLEMATIKI Predsednik ribniških Romov (desno) izraža nezadovoustvo PREDSTAVNIKOM ZVEZE ROMOV SLOVENIJE 30, v Otavicah ena družina, v središču Goriče vasi ena družina stanuje v bloku, 3 v stanovanjski hiši, 4 družine z 20 člani pa prebivajo na Knafljevem trgu. Najbolj problematičen je tabor v Goriči vasi, ker je nelegalno na zemljišču državnega sklada, nima vode in elektrike, sledi pa mu črna gradnja v Otavicah. Vse so že leta predvidene za rušenje, a do tega ne pride, ker Romom nihče ne more zagotoviti nadomestnih bivališč. Ureditev lokacije še leta ne bo možna, so prepričani Romi, oblast in uradniki, zato pa ta etnična skupnost upa, da bo prišla vsaj do vode. Jožek Horvat, predsednik Zveze Romov Slovenije, je celo predlagal ustanovitev komisije za romska vprašanja, kjer bi se pristojni redno pogovarjali o vprašanju Romov, "saj priložnostni sestanki niso dovolj". Župan Jože Levstek je sprejel tudi njegov predlog, da se o romski problematiki pogovorijo z župani občin, ki imajo podobne težave, obljubil pa je, da bo poskušal rešiti oskrbo z vodo ter se pozanimati glede ponovne vzpostavitve romskega oddelka v Vrtcu. Ta je bil pred tremi leti ukinjen, ker so Romi izpisali svoje otroke, eden izmed vzrokov za to pa naj bi bila višja denarna pomoč, ki jim jo je dala država v primeru, če so imeli otroke doma. Drug razlog naj bi bil po navedbah Majde Vrh, da so Romi zahtevali, da so njihovi otroci vključeni v redne oddelke, ne v romskega. Sliši se kot vic, je pa resnica. K ribniškemu županu pride Romkinja in od njega želi, da ji pomaga pri preživetju njenih treh otrok. Župan pa odvrne: "Kdo bo pa mojih pet živel?" Ravnateu France Ivanec je poskušal Branka Hudoroviča PREPRIČATI, DA BI OTROKE KUUB GROŽNJI ŠE POŠILJAL V ŠOLO Breda Oražem od Rdečega križa pa kot tretji razlog navaja, da mame Romkinje nerade dajo od sebe otroke, ki so mlajši od pet let. Letos bi romski oddelek lahko spet zaživel, ker je spet zadosti predšolskih otrok, je dodala Oražmova. Romski vrtec se je po izkušnjah vseh vpletenih izkazal kot ena najboljših oblik socializacije, saj se otroci naučijo slovenskega jezika in se jim privzgoji vrednote, ki jim potem lajšajo vključevanje v večinsko družbo, čeprav imajo kot odrasli Romi še vedno težave pri zaposlovanju. Romi so se lani menda zelo udeleževali programa zaposlovanja, a se po njem ni nihče uspel zaposliti, čeprav Vrhova ugotavlja, da so tisti redki, ki najdejo zaposlitev, pridni in vztrajni delavci. So pa težavni pri uveljavljanju svojih pravic in socialne delavke na CSD pogosto izsiljujejo in se nenehno pritožujejo, je dejala direktorica Vrhova, čeprav se je v Ribnici zanje naredilo kar precej, predvsem so boljši bivalni pogoji. Tudi ravnatelj OŠ France Ivanec meni, da večinsko prebivalstvo Rome dobro sprejema in v šoli otroci Romov ne izločajo iz skupin, marveč to Romi storijo sami in nočejo sodelovati. Največje težave povzročajo romski otroci od 5. razreda dalje, ki zamujajo v šolo, po 3. šolski uri pa pouk neopravičeno zapustijo in v avlah čakajo mlajše rojake. Uspeh otrok na predmetni stopnji je tudi zato slabši, posledice pa so veliko bolj dolgotrajne. Predsednik Zveze Romov Slovenije je prepričan, da mora biti izobrazbena struktura Romov višja, da se bodo lažje vključili v družbo "in postali aktivisti ter v lokalni skupnosti bolj dejavni." Pogovore spremljala in fotografirala Alenka Pahuue UČINKOVITOST KRIŽIŠČA 2 Ko bodo v križišču pri Žulju aktivirani semaforji, bomo končno vedeli, ali res sproščajo smeri voženj in zagotavljajo potrebno varnost Kakorkoli smo željno pričakovali, da se uredi vpadnica v mesto, je zdaj veliko ljudi, ki si želijo, da bi se vse povrnilo v prvotno stanje in križišče pri Žulju ostalo tako, kot je bilo pred spremembo. Kajti 21. januarja so se ga morali delavci ponovno lotiti, ker je bilo potrebno popravkov. Projektant Albert Račečič iz Arhitektona d.o.o. iz Novega mesta je najprej dejal, da se je popravka lotil na željo Občine, potem pa dodal, da bi lahko nadzorni že pri količenju radija videli, da zadeva ni v redu, "kajti risba je eno, realnost pa drugo." Projektant trdi, da so vseskozi upoštevani veljavni standardi in pravilniki, tudi glede radijev (prvotni znašal 11,40 metrov, s popravkom bo naneslo 13 m). Z zdajšnjo spremembo se bo po njegovem prepričanju omogočila le večja prevoznost križišča, kar pomeni višje hitrosti osebnih vozil pri zelenem valu in s tem večjo nevarnost nesreč. Hkrati vozniku pri zavijanju ne bo uspelo držati se robnikov, in bo vsaj delno posegal v nasprotni pas, je dodal. Preglednost križišča se mu ne zdi sporna, saj jo bodo regulirali semaforji in je težava po njegovem samo zdaj, ko le-ti še ne delujejo in se morajo vozila iz smeri Vrtca pripeljati povsem na sredino križišča. Večje preglednosti že v osnovi niso mogli zagotoviti zato, ker gre za gradnjo v naselju, "kjer so vsi vogali že pozidani". Tudi semaforji po njegovem prepričanju niso postavljeni preblizu, saj jih je po veljavnih standardih postavljal specialist. Projektanti so se res poigravali z mislijo, da bi uredili krožišče, a bi moral najmanjši premer potrebnega prostora znašati 40 metrov, tako da je ta načrt propadel. Zanimivo pa je, da se jim je ta rešitev zdela smiselna bolj v poučnem oziru: če bi imelo mesto vsaj eno krožišče, bi se ljudje, ki manj potujejo, lažje navadili vključitve v krožni promet, kar bi jim koristilo pri vožnjah drugod, kjer so krožišča običajna praksa. Alenka Pahuue T-nomačini so SE Ipritoževali, da bi J-^LAHKO PRI POPRAVILU KRIŽIŠČA NAREDILI ŠE BLAŽJI ZAVOJ, A SNOVALCI NAČRTA NA TO NISO PRISTALI, KER NAJ BI BILA ODLOČUJOČA VARNOST, TA PA NAJ BI SE ZDAJ KREPKO ZNIŽALA, KER NAJ BI POPRAVEK OSEBNIM VOZILOM OMOGOČAL VOŽNJO NAD 40 KM. TEŽAVNO VOŽNJO NAJ BI IMELI LE ŠE AVTOBUSI IN DOSTAVNA VOZILA, TOVORNJAKOM PA BO VSTOP V MESTO ITAK PREPOVEDAN. Bližnji stanovalci in VSAKODNEVNI UDELEŽENCI V PROMETU PA UGOTAVLJAJO DRUGAČNO STANJE, KI SE JIM ZDI ZA KRIŽIŠČE NESPRE-JEMUIVO: AVTOBUSI PRI ZAVIJANJU V MESTO REDNO POSEGAJO NA NASPROTNI PAS, IN SE JIM MORAJO VOZILA VZVRATNO UMIKATI. IZ SMERI LJUBUANE SE PRED RDEČO LUČJO NA SEMAFORJU VZPOREDNO NE MORETA POSTAVITI DVE VEČJI TOVORNI VOZILI, KER NI PROSTORA. Zaradi bližine še enega SEMAFORIZIRANEGA KRIŽIŠČA SE NAM PO BESEDAH BLIŽNJIH STANOVALCEV LAHKO OBETAJO VELIKI ZASTOJI, KI SO JIM BILI POSEBEJ PRIČA V ČASU GRADNJE DRUGEGA KRIŽIŠČA. ■ rxj lecxi v'i :►*. > i /x< ■ />i rxj i.i,$ec»i<* ;i rvi>i ri.i;*r i>i FEBRUAR - MESEC KULTURE 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik, t.i. Prešernov dan, ker je na ta dan umrl največji slovenski pesnik France Prešeren, eden vrhov svetovne literature, preveden v ca. 40 jezikov. Odlok o proglasitvi dneva Prešernove smrti za kulturni praznik slovenskega naroda je predsedstvo SNOS-a sprejelo 1. februarja 1945. Mnogi se sprašujejo, zakaj prav datum smrti in ne rojstva. Tedaj se ni zaključilo le njegovo življenje, pač pa umetnikov ustvarjalni opus, eden od vrhov slovenske in svetovne umetnosti. Kulturni dogodki, ki se odvijajo ves mesec, ne slavijo le Prešerna, temveč kulturo nasploh, umetnost, ustvarjalnost, duhovno plat človeka, njegovega bivanja in razmišljanja. Kultura je pomensko zelo široka beseda z več pomeni. Lahko je "skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja...", ki ima pomemben vpliv na sodobnost. Ena izmed teh je še danes grška kultura. Pomeni tudi "dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, UStvarjanja..."(SSKJ, str. 526, Državna založba siovenye, 1975.). S to se pogosto srečujemo v šoli, ko obravnavamo likovno, glasbeno, književno, gledališko, filmsko, plesno in druge zvrsti umetnosti. Gre torej za dejavnost, kije protiutež materialnemu ustvarjanju. Obe skupaj tvorita celoto, skladnost v razvoju posameznika in družbe. Med množicami pa vlada splošno mnenje, da kultura ni potrebna, da se brez nje lahko živi. Resje, vendar je to življenje po načelu množic v starem Rimu: Kruha in iger. BOŽIČNO - NOVOLETNI KONCERT Z NAJLEPŠIMI MELODIJAMI PRETEKLIH KONCERTOV Na letošnjem, že 20. Božično-novoletnem koncertu so se glasbeniki sprehodili med najlepšimi melodijami preteklih koncertov, tistimi melodijami, ki so se ljudem najbolj usedle v srce. Zraven so povabili še mažorete in dodali nekaj novih skladb za še lepše doživetje čudovitega jubilejnega koncerta in kot obljubo, da imajo glasbeniki še veliko idej tudi za nadaljnje koncerte, ki slavnostno zaokrožijo praznični čas in še eno lepo leto. Božično - novoletni koncert, ki se že vrsto let prireja 26. decembra, na Štefanovo, ljudje čakajo kot še eno darilo v prazničnem času, polnem dobrih želja in drobnih pozornosti, veselih stiskov rok in srečanj. Organizator je KUD Gallus z Bernardo Kogovšek, ki je idejna mati koncertov in ki z neskončnim entuziazmom vedno znova veselo preseneča vse nastopajoče in poslušalce. Vsakič znova odidejo domov polni lepih melodij, prijetnih vtisov in spoznanja, da si je čas zase vredno vzeti ter si obdariti dušo in srce. Letošnji jubilejni koncert se je sprehodil med spomini, obudil prelepe melodije, spomine na začetke koncerta, zanimivosti in dogodke iz preteklih dvajsetih let v Sloveniji. Po spominih sta se kot povezovalki domiselno in zabavno sprehajali Marjana Starc in Viktorija Petrovič, ki sta kot pevki sodelovali že na prvem Božično - novoletnem koncertu. "Seveda vem, da je letos že 20. Božično - novoletni koncert! Saj sva bili obe na samem začetku zraven. Ti v Vitri, jaz pa v mešanem zboru KUD Gallus. Saj smo mi začeli! Bernarda si je izmislila, zraven smo povabili še kvartet Inles, tako da smo bile tri skupine in tako se je začelo. Koncert je bil 28. decembra, na torek, v dvorani TVD Partizan, pisalo se je pa leto 1988. Čisto polna dvorana ljudi je bila. Mislim, da so šli domov kar zadovoljni," je Marjana nostalgično pripovedovala Viktoriji. Torej prvi koncerti je bil na 28. december in v dvorani TVD Partizan, začetniki koncerta pa so bili nonet Vitra, mešani pevski zbor KUD Gallus (zborovodja obeh je bila Bernarda Kogovšek) in kvartet Inles. Sčasoma je datum postal primernejši 26. december. Že na drugem koncertu sta se jim pridružili dramska in plesna skupina, pozneje še Glasbena šola Ribnica in leta 1992 takratna ribniška pihalna godba ter oktet Gallus. Prisrčno voščilo povezovalk in vseh sodelujočih: "Božične melodije so vas nocoj že popeljale v praznične sanje... Ob vstopu v novo leto S008 pa vam voščimo: Da bi bili frišni kakor riba v vodi in močni kakor medved v gori! Da bi imeli mošnjo vedno polno denarja in da bi v novem letu pokali od zdravja!" Tisto leto je bil koncert tudi prvič izvajan v Športnem centru. Menda je pihalo z vseh koncev, okna so visela, vse je bilo ‘razšeklano’. "Kako čudovito je sedaj v novi dvorani ŠCR," sta zasanjano dejali. Spominjali sta se tudi leta 1994, ko je Mateja Stražar in Marijan Trček, med skupinami pa simfonični orkester Glasbene šole Ribnica, Ribniški pihalni orkester, Župnijski pevski zbor Ribnica, Nonet Vitra, oktet Gallus, moški zbor Lončar in D'Gamabis. V svojem govoru se je župan Jože Levstek dotaknil razglasitve izida plebiscita, od katerega je 26. 12. 2007 minilo natanko 17 let. 'To je naš največji praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Nič nam ni bilo podarjeno, vse le pridobljeno z lastnim delom. EU, vstop vanjo in sedanje vodenje v letu 2007 je samo potrditev naše uspešnosti. Še ene sanje so se uresničile, ki si o njih sploh nismo upali sanjati. Padle so meje. Mladi generaciji je mnogo prihranjenega, a ostaja še veliko novih izzivov." Vesna Horženova dala idejo za tematske koncerte (Letni časi, Zimzelene melodije, Filmska glasba, Slovenske pokrajine). "Meni pa je bil všeč koncert 'S pesmijo in besedo po Ribniški dolini1, pa 'V sožitju med sosedi je lepo1, ko smo slišali toliko ribniških pesmi, plesov, štosov. In glasbo naših sosedov: Madžarov, Avstrijcev, Italijanov, Hrvatov,"\e obujala Viktorija. Pa tudi zimzelenih slovenskih popevk in melodij srca, ki so vse navdušile pred nekaj leti, nista pozabili. V glasbenem delu pa so se med spomini in najlepšimi pesmimi sprehodili domači solisti Metka Lesar, ki je v uvodu koncerta tako lepo zapela čudovito staro ribniško pesem 'Mesija se rodi', pa potem Teja Asič, Igor Oražem, Robert Kožar in Tadej Osvald, gosta Korepetitorja sta bila Manca Trček in Aleksander Oražem, ki je spremljal kar sedem čudovitih pevskih točk. Mažorete so tudi obujale spomin, in sicer na nedavni odlični uspeh z evropskega prvenstva 2007 v Ribnici, ko so priplesale svoji točki Kuharice na stopničkah tretje mesto. Tik pred znamenitim Straussovim Ratezkyim marchom, ki je kot Gruberjeva Sveta noč nepogrešljiv delček teh koncertov, sta presenetila Robert Kožar in Tadej Osvald z ribniškim pihalnim orkestrom, zapela sta nepozabni Silvestrski poljub. To je bilo presenečenje za vse in aplavzov kar ni bilo konca. Sodelovala in spremljala ZDENKA MIHELIČ Foto Fantasy OPOZORILO KULTURNIM DRUŠTVOM Območna izpostava JSKD Ribnica opozarja vsa kulturna društva, da je v teku letošnji Javni poziv Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na zbiranje predlogov za Sofinanciranje (Projektni poziv 200S, Prostori/oprema 2008, Specializirana oprema 2008, MKC 2008). Pozivi so odprti od 18. 1. 2008 do 18. 2. 2008. Vsa dokumentacija je dosegljiva na spletni strani www.jskd.si. Za dodatne informacije vam je na voljo tudi Območna izpostava JSKD Ribnica, telefon 041/ 381 847. JOŽE LAMPE,vodja Območne izpostave JSKD Ribnica Torej biti sit in se imeti lepo, se zabavati, splošna razgledanost pri tem ni pomembna - prav v zvezi s tem se srečamo še s tretjim pomenom te besede. Koliko komu pomeni kultura, je res osebna stvar, a tudi tenkočutna sestavina vzgoje, saj je treba že mladim predstaviti kulturne dosežke na njim primeren in zanimiv način. Ne gre samo za vsebino nekega opernega ali književnega dela, temveč za mnogo več. Prisotne so okoliščine, v katerih je delo nastalo, in globlji pomen, sporočilo, ki gaje avtor želel izraziti. Je njegovo videnje sveta, njegovih kvalitet in tako učenje mnogih generacij. Je tudi videnje slabosti in želja po spremembi, opozorilo sodobnikom, daje nastopil čas za novo, naprednejše. Umetnost je korak ali več naprej, vidi, kar še ni vidno, kar se le nazira in je lahko le slutnja, za množice pa iluzija ali fantazija. Prešernova Zdravljica je šolski primer takšne umetnosti. To ni pivska pesem, čeprav je likovno oblikovana in kitice z razhčno dolgimi verzi ponazarjajo čašo. To ni hvalospev vinu, kot mislijo mnogi. To je vizija prijateljstva, bratstva, svobode, enakosti in dobrote. S čašo Prešeren nazdravlja vsem prej naštetim vrednotam in je napitnica le okvir za tako velike dragocenosti, zato jim je treba nazdraviti. Nazdravljamo pa redko, v najsvečanejših trenutkih življenja. Prešeren, zaveden Slovenec in Slovan, ki sije upal pisati o tem v času avstrijske države in policijskega Meternichovega absolutizma, ki je zatiral vsako svobodoljubno misel, ni mislil nase. Mislil je na svoj narod, zato sije upal pisati proti državi in bil pripravljen nositi posledice. Prav zaradi svobodomiselnosti je mesto samostojnega odvetnika dobil šele po štirinajstih letih, in to proti svoji želji v Kranju, vmes pa je bil kar petkrat zavrnjen. Resje Zdravljica nastala v njegovih zadnjih ustvarjalnih letih, to je 1844, a tudi dela iz zrelega obdobja ne zaostajajo po tem. Naj samo omenim, daje v Sonetnem vencu okrcal Primičevo Julijo, da ji njegove pesmi niso ljube, ker so slovenske, verjetno bi raje brala pisane v nemškem jeziku. Svobodomiselnost in pesnjenje v slovenščini sta bila med glavnimi razlogi, daje Julija, Prešernova ljubezen na prvi pogled, ostala zanj nedosegljiva. Ostalo mu je le grenko razočaranje Že v Glosi seje zavedal, da mu to ne bo prineslo materialne stabilnosti, medtem ko spretni trgovci obogatijo in se norčujejo iz pesnika. Tudi poeti morajo obstajati, kulturniki, navidezni idealisti, zagovorniki maternega jezika, svoje kulture, kije identiteta naroda. Vse bolj bo treba ohranjati svojo tradicijo, da se ne izgubimo v množici narodov in držav. Potrebujemo zdrave korenine, ki nas pojijo, navdihujejo in ohranjajo. Z marsičim se ne strinjamo, vsak ima razloge za kritiko. Naj bo ta zdrava, dobronamerna, konstruktivna, predvsem pa kulturna. Naj gradi in povezuje, utrjuje zaupanje in spoštovanje. Cenimo, kar imamo, tudi Prešerna. Ne mislimo, daje Zdravljico, našo himno od letal991, napisal, ker je rad pil in je bil ničvreden. Posamezniki znajo ob takih besedah še zamahniti z roko, da so še bolj omalovažujoči. Pa se zavedajo, da s tem kažejo na svoje neznanje in nepoznavanje Prešerna, umetnosti, kulture v vseh njenih pomenih? Koliko sijih upa zastaviti svojo kariero tako kot Prešeren, izraziti čutenje svojega srca in biti v službi domovine brez diplomacije, le z umetniško besedo? Še mnogo takih možje rodila Slovenija, tudi Ribniška dolina, pa o njih drugič. Darinka Suuevič Rešeto 9 ■ rxj ixjr i.i;i r !>■ aioz !XIMJLSKMICZ >■ (Vj>l f l.i; I f 1 Mg __ v -W Preko 100 udeležencev! Likovna šola, ki jo je organizirala Galerija Miklova hiša, je dobila neverjeten odziv, akr kaže na to, da so ljudje likovno umetnost pogrešali. Obiskuje jo kar 102 slušateljev iz občin Ribnica, Kočevje, Sodražica, Loški Potok Velike Lašče in Dobrepolje. Cilj je ponuditi temu okolju osnovno znanje z likovnega področja. Udeleženci so nadvse navdušeni nad novim izzivom. Razdeljeni so v šest skupin, pouk pa poteka enkrat tedensko po tri ure. Šolo, tečaj risanja, slikanja in kiparjenja vodita Sašo Koprivec (slikarski del) in Marko Glavač, ki kot akademski kipar skrbi za kiparski del, oba sta doma iz Kočevja. Sašo Koprivec, s katerim sva imela krajši pogovor, je akademski slikar in profesor likovne vzgoje. Trenutno je kot likovni terapevt zaposlen v psihiatrični kliniki. "Začeli smo z idejo ponuditi osnovno zunanje o tej vrsti umetnosti in ustvariti s tem tudi bolj kompetentno publiko za obiskovanje najrazličnejših razstav tu v Miklovi kot drugod. Z idejo, da bi ta začetni tečaj prerasel čvrst okvir likovne šole glede na interes,” je menil Koprivec. Jeseni naj bi se šola nadaljevala, zdaj pa bo potekala do maja. Po izkušnjah se vsi začetniki v veliki meri odločijo iti naprej. Kot pa je povedal vodja Galerije Miklova hiša Stane Kljun, je problem prostor, predvsem ko bodo začeli s kiparskim delom šole, kajti vso ogromno količino gline bo zelo težko spraviti v zgornje prostore Miklove hiše, kjer likovna šola poteka. "Radi bi kar najeli prostor, toda vse to je povezano z velikimi financami, kar pa nam je trenutno nemogoče," je še dejal. Morda pa se najde kakšen dobrotnik, ljubitelj ali mecen umetnosti, ki bi imel kakšen prostor, si mislim, in bi ga lahko odstopil za določen čas v dobro likovne šole. V soboto, ko sem obiskala tečajnike pri delu, so slikali tihožitje valjastih predmetov, potem pa so tudi senčili. Zares lepe izdelke je bilo že moč videti. "Na likovni šoli gremo od osnov, od začrtne do tonske risbe, od osnov tonskega do barvnega slikanja. Vse delamo skozi praktični proces, z dodatkom teoretskega znanja pa udeleženci bogatijo svoje vedenje. Moj cilj je, da vsak udeleženec dobi osnovna likovna znanja in da lahko to aplicira tudi na svoje področje dela, ne glede na talent, ki ni ravno mersko opredeljiv, in ne glede na izkušnje in predhodno znanje. Torej da napreduje in si ozavesti možnost likovnega ustvarjanja," je razložil slikar in profesor Koprivec. Kot pravi, imajo nekateri tečajniki že izkušnje, nekateri se pripravljajo za sprejemne izpite na različnih šolah, nekateri enostavno uživajo v risanju, nekateri pa so tu zaradi novega izziva, učenja in radovednosti. V šoli vlada kreativno in sproščeno vzdušje, predavatelj razlaga zelo lepo, vsem Mojca Henigman z Griča: "Šla sem za sprostitev. Nisem se ravno ukvarjala z risanjem, rada le barvam razne vzorčke, toda risala nisem. Tu sem se s tem poskusila in vidim, da se kar da. Je zanimivo, vodja dobro razloži, jasno in vzpodbudno." Marjan Križ s Trave, Sl let: "Kar nekaj rišem, predvsem v kolonijah, ki jih organizira Loški Potok. Veliko uporabljam olje, prej pa sem žgal v les in delal slike z lepljenjem slame. S takim risanjem kot tu pa se ukvarjam prvič. Tu mi je zares všeč. Vidim, da mi manjka 'fins', ki jo daš v tihožitje. Malo sem se prijavil pa tudi zaradi vzpodbude hčerki, 17- letni Tanji, ki tudi rada riše. Ona uporablja grafit in svinčnik. Doma sem za novo leto uredil prostor samo za risanje, slikanje, tam je zdaj najin kotiček za ustvarjanje. Razstavljal sem tudi že na občinskih razstavah ob občinskem prazniku. Če se bo jeseni šola nadaljevala, bom videl, kako bo sestavljen program in predvsem, če bo tudi hčerka zagreta za to." Jani Gorše iz Kota, 37 let, računalničar: "Včasih sem veliko risal in slikal, a potem kar ni bilo več časa. Sem se prijavil, da se v tem času osredotočim samo na to in nič drugega, sicer bi verjetno bil za računalnikom. Lahko pa rečem, končno seje v Ribnici nekaj zgodilo." jasno, z dobro voljo, raznimi pripomočki in potrpežljivostjo, slušatelji pa so zelo zagreti. Najstarejši udeleženec je star okoli 68 let, najmlajši pa komaj 11 let in obiskuje 5. razred OŠ. To je Matej Šporar, ki pravi, da se je prijavil, ker rad riše, in ja, enkrat bi bil rad slikar. V likovno šolo pokukala in fotografirala Zdenka Mihelič Slikarski del šole vodi Sašo Koprivec Najmlajši udeleženec, 11-letni Matej Šporar BI BIL RAD SLIKAR ZAHVALA Izzvenel je jubilejni, SO. Božično-novoletni koncert na Štefanovo, 86. decembra 2007. Vsem nastopajočim: pevcem v zborih in skupinah, pevcem solistom, plesalkam, instrumentalistom v pihalnem in simfoničnem orkestru, obema dirigentoma, zborovodjem, mentorjem, korepetitorjema in povezovalkama, vsem izvajalcem tehničnih del se iskreno zahvaljujem za sodelovanje. Tistim, ki ste z veseljem to počeli vrsto let, pa še posebno! Naj vas aktivno delo v kulturnih skupinah duhovno bogati in plemeniti še naprej! Vodja prireditve: 10 REšetib ČETRTI IZBOR IZ LIKOVNE ZBIRKE RIKO PREDSTAVIL KIPARSKA DELA Bogata likovna zbirka Riko se je začela sistematično predstavljati leta 2004 v Galeriji Miklova hiša, vsakokrat z določenim izborom del. Letošnji izbor, katerega otvoritev je potekala 20. decembra 2007, je v Galeriji Miklova hiša po treh slikarskih razstavah prvič predstavil kiparska dela iz likovne zbirke Riko. Te mojstrovine so ustvarili nekateri izmed najvidnejših predstavnikov slovenskega kiparstva 20. stoletja in današnjega časa. Pred uradnim odprtjem razstave izbora del Iz likovne zbirke Riko je bilo slovesno prvič predstavljeno tudi kiparsko delo Mirsada Begiča Ohraniti sanje,ki stoji pred podjetjem Riko hiše v Ribnici. Navkljub mrazu in snegu so si prišli ogledat kip ter prisluhnit besedam Andreja Medveda, ki je kiparsko delo predstavil, mnogi ljubitelji umetnosti ter tudi mnogi umetniki, je povedala Polona Lovšin, kustusinja Likovne zbirke Riko. Nato je v Galeriji Miklova hiša sledilo odprtje razstave kiparskih del Likovne zbirke Riko - razstave, ki je povezala več generacij slovenskih kiparjev in tako izpričala izseke bogate kiparske zgodovine 20. stoletja. Na razstavi so bila predstavljena kiparska dela Stojana Batiča, Mirsada Begiča, Mirka Bratuše, Jakova Brdarja, Lojzeta Dolinarja, Franceta Goršeta, Staneta Jarma, Borisa Kalina, Toneta Kralja, Matjaža Počivavška, Karla Putriha, Luja Vodopivca, Ivana Zajca in Vasilija Žbone. Razstava pa vključuje tudi dela na prostem Jakova Brdarja ter Matjaža Počivavška, ki stojita pred podjetjem Riko d.o.o. v Ljubljani, ter mojstrovino Ohraniti sanje. Ta Begičeva kiparska kompozicija predstavlja najnovejše delo Rikove zbirke Riko. Razstavo je v Miklovi hiši odprla dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije v Ljubljani. Polona Lovšin pa je med drugim povedala: "Umetniki, katerih dela vam ponujamo v občudovanje in seveda tudi v kritično presojo, utemeljujejo slovensko kiparstvo 20. stoletja in (nekateri med njimi) tudi današnjega časa. Njihova dela, ki nas nocoj obkrožajo, razkrivajo njihova osebna umetnostna stremljenja in raziskovanja, s tem oz. ob tem izpričujejo izbrane odlomke bogate zgodbe slovenskega kiparstva. Naj tale sicer kratek sprehod zgostim z decembrsko retoriko - nocoj se stika odlična zapuščina preteklega časa z obetajočimi slutnjami slovenskega kiparstva v prihodnje." S predstavitvijo 14 izbranih individualnih estetskih prepričanj, ki jih v svojem delu zagovarjajo in uresničujejo izbrani umetniki, razstava izbora del Iz likovne zbirke Riko, ki bo v Miklovi hiši odprta do 10. februarja, razkriva drobce zgodbe slovenskega kiparstva predstavljenega obdobja. Odprtja razstave, ki sta ga obogatila mlada virtuozinja na violini Oksana Pečeny in kontrabasist Marko Turšič, so se od umetnikov udeležili Jakov Brdar, Mirsad Begič, Mirko Bratuša in Stane Jarm. Zdenka Mihelič Foto Boris Gaberščik RDEČI KRIŽ RIBNICA O DELU V PRETEKLEM LETU IN NAČRTIH ZA LETO 2008 Območno združenje Rdečega križa Ribnica je humanitarno združenje, ki na območju občin Ribnica, Sodražica in Loški Potok deluje v skladu z Zakonom Rdečega križa Slovenije, Zakonom o društvih, Ženevski konvenciji in s svojim Statutom ter drugimi pomembnimi pravnimi akti. Eno od pomembnih načel združenja je načelo javnosti, zato se nam zdi prav, da preko občinskih glasil seznanimo naše občane o sami dejavnosti Rdečega križa, izpolnjenih zastavljenih ciljih in uspešno opravljenih nalogah v letu 2007. Dejavnost OZRK Ribnica obsega 5 glavnih področji: krvodajalstvo, prvo pomoč, socialno dejavnost, preventivne programe za mlade, zdravstveno vzgojno in preventivno dejavnost ter razvijanje prostovoljstva. Krvodajalstvo: Na podlagi javnih pooblastil OZRK Ribnica izvaja akcije za pridobivanje krvodajalcev in organizira krvodajalske akcije. V letu 2007 se je le-teh udeležilo 828 krvodajalcev, kar nas uvršča na visoko 9. mesto po številu krvodajalcev na število prebivalcev. Veliko je tudi posameznikov, ki darujejo kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Zavest, da daruješ kri in s tem pomagaš mnogim, je na našem področju zelo prisotna. Opažamo, da se tudi mladi odločajo za to plemenito dejanje, kar je še posebej razveseljivo. Nedvomno gre za zaslugo staršev, ki to tradicijo prenašajo na svoje otroke. Lepo se jim zahvaljujemo za to. Za leto 2008 načrtujemo krvodajalske akcije 13. in 14. aprila, 18. in 19. avgusta ter 18. in 19. decembra. Prva pomoč: V sodelovanju z Avtošolo Herby in Avtošolo Vito je izpit za voznike motornih vozil opravilo 165 kandidatov. Za pridobitev licence za predavatelja sta se usposabljala dva kandidata. Na področju prve pomoči načrtujemo v letu 2008 organizirati tečaje prve pomoči za gospodarske in negospodarske družbe ter organizacijo obnovitvenega tečaja za bolničarje. Po Pravilniku o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. I. RS, št. 136/06) mora delodajalec določiti delavce, ki so usposobljeni za izvajanje prve pomoči. Rdeči križ Slovenije je edina pooblaščena organizacija v Sloveniji za usposabljanje in izvajanje tečajev prve pomoči. Tako bo to ena od naših prioritetnih nalog v letu 2008. V okviru 4. Evropske kampanje Rdečega križa o varnosti v cestnem prometu se bo ekipa prve pomoči iz OŠ Loški Potok 10. maja pomerila na 2. državnem tekmovanju osnovnošolskih ekip prve pomoči. Želimo si, da bi se jim v naslednjem šolskem letu pridružile še ostale osnovne šole. Socialna dejavnost: je pomembno področje dela OZRK Ribnica, v okviru katere izvajamo programe, namenjene predvsem ljudem v stiski, starim, onemoglim, marginaliziranim ter osebam, ki so se znašle v hudih materialnih težavah. S pomočjo prostovoljcev in zunanjih sodelavcev (šolska svetovalna služba, CSD, patronažna služba) smo pomagali družinam in posameznikom v materialni obliki (oblačila, prehranski paketi, higienski pripomočki, nekaj posteljnine in šolske potrebščine). V preteklem letu smo razdelili 208 paketov in 624 kg praška v skupni vrednosti 4.247,00 EUR. 150 paketov smo kupili s sredstvi Občine Ribnica, ostale pa smo dobili preko razpisov FIHO. Iz naslova Ukrep dobave hrane iz intervencijskih zalog hrane smo razdelili 5040 I mleka, 1504 kg sladkorja, 424 kg riža, 570 kg koruznega zdroba, 359 kg testenin, 386 kg moke, 200 kg čajnih piškotov in 400 I čokoladnega mleka. Ukrep je vezan na presežke kmetijskih pridelkov na trgu Evropske skupnosti in je namenjen kot dodatna pomoč socialno najbolj ogroženim osebam v Sloveniji, predvsem vsem tistim ljudem, ki izpadejo iz tako imenovanih rednih in izrednih pomoči, ker nimajo državljanstva, so kazensko brisani iz Evidenc Zavoda RS za zaposlovanje, so brez urejenega statusa, stalnega prebivališča, izbrisanim, tistim, ki se nenadoma znajdejo v težkih življenjskih in materialnih in socialnih okoliščinah, na katere na morejo Rešeto a us oe^j e-v/r>v/Rxi<>«i IMS OB^SJ i~'V->V/l/Xi<>,l vplivati in zaradi katerih imajo dodatne stroške. Kljub razdeljenim velikim količinam hrane je vse več prošenj za finančno pomoč za plačilo položnic. Za to smo namenili v letu 2007 1.400,00 EUR in na tak način pomagali 22 osebam oz. družinam. So pa potrebe veliko večje, kot je za to namenjenega denarja. Z nakupom šolskih potrebščin v vrednosti 2.379,86 EUR smo pomagali 81 otrokom. V sklop socialne dejavnosti sodi tudi pomoč starim in onemoglim. To smo izvedli v obliki dveh srečanj, namenjenih druženju in zabavi. Za lani pogorele Lavričeve se je na našem računu zbralo 4.247,00 EUR. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste razumeli njihovo stisko in jim finančno pomagali. Prvo srečanje smo 4. 12. 2007 organizirali v Lovskem domu v Rakitnici in drugo deset dni kasneje v OŠ dr. Antona Debeljaka v Loškem Potoku. Obe srečanji sta bili v zadovoljstvo nas vseh dobro izpeljani. Junija lani smo organizirali izlet za krožkarje RK in starostnike na Debeli Rtič. Redno smo obiskovali tudi starostnike v Domu za ostarele v Kočevju (v mesecu marcu in decembru) in Cerknici ter najbolj oddaljene starostnike obiskali na njihovih domovih. Vse te naše občane smo tudi simbolično obdarili. Našega obiska so se zelo razveselili in nam bili hvaležni, predvsem za pogovor. V letu 2008 bomo izvajali program za starostnike v enaki obliki in obsegu. Program za Rome smo zastavili v akcijah za zmanjševanje izključenosti Romov, nudenju materialne pomoči, osveščanju na zdravstvenem higienskem področju in motiviranju za vključevanje otrok v šolo in vrtec. V ta namen smo v mesecu avgustu izvedli 10 dnevne ustvarjalne delavnice za otroke v Lepovčah in Goriči vasi. Malo je ponagajalo vreme, drugače pa so bili otroci zelo navdušeni. Posebej smo veseli, da se je po delavnicah odločil za šolo otrok, ki jo je prej odločno odklanjal. Pred vstopom v šolo vse romske otroke "oblečemo" in jih opremimo s šolskimi torbami. Brez zapletov pri šolanju ni šlo, saj so Romi iz Goriče vasi pogojevali šolanje svojih otrok z napeljavo vodovoda. Pogovori in iskanje rešitev se nadaljujejo v letu 2008. Vsekakor upamo, da bodo pitno vodo kmalu dobili. Romi pitno vodo potrebujejo, pripravljeni so si skopati kanal, plačati napeljavo in redno plačevati račun zanjo. SKLADIŠČE RK ODSLEJ V INDUSTRIJSKI CONI UGAR! S1. januarjem smo skladišče Območnega združenja Rdečega križa Ribnica preselili v Industrijsko cono Ugar. Prosimo, da oblačil ne puščate pred Zdravstvenim domom v Ribnici. Oblačila lahko dostavite na sedež OZRK Ribnica na Kolodvorski 11. Povpraševanje je po otroških oblačilih in zimskih bundah ter zimskih čevljih. Tisti, ki bi radi darovali bolj fine ženske kostime ali moške obleke, naj se odločijo za darovanje Humani oz. skladiščem v Ljubljani, kjer so večje potrebe in skladišče. Delo z mladimi: Na področju dela z mladimi smo izvajali predvsem preventivne programe za otroke in mladostnike v obliki delavnic - od ustvarjalnih do delavnic za osebni razvoj. Otroci so odlično sprejeli 10- dnevni 'Tabor mladih", ki je lani potekal že sedmo leto. Lepo je brati njihove vprašalnike, kjer odgovarjajo, da jim je všeč, prav takšen kot je, in da bi udeležbo radi ponovili. Tabora se je udeležilo 28 otrok iz vseh treh občin. Glavni financerje Občina Ribnica. Poleg tabora smo omogočili sedemdnevno letovanje na Debelem rtiču zastonj še 21 otrokom. Na podlagi razpisov smo organizirali preventivno desetdnevno zdravstveno letovanje za 81 otrok. Za vsakega so starši prispevali po 66,00 eur. Nekaterim staršem se je zdel ta znesek visok. Na tem mestu se posebej zahvaljujemo podjetju INOTHERM, edinemu donatorju v letu 2007, ki je v ta namen podaril 4.200,00 eur. Ob tej priložnosti prosimo tudi druga podjetja in posameznike za denarno podporo letovanja naših otrok. V okviru Krožkov RK širimo znanje o humanitarnih vrednotah in zdravem načinu življenja. Z mentorji sodelujemo v obliki predavanj in razdeljevanju gradiv za učence. V tednu Rdečega križa sprejemamo v Mlade člane RK in jim predstavimo delovanje RKS. Takrat jim MČ RK iz višjih razredov OŠ tradicionalno pripravijo tudi kulturni program. Razvijanje prostovoljstva: Veseli smo vsakega novega prostovoljca, saj so ti naši pomembni pomočniki in učitelji. Le z njihovim sodelovanjem in pomočjo je bilo storjeno toliko dela in opravljene vse načrtovane naloge. Branka Milinovič NOV AVTO ZA NEGO NA DOMU Pred Športnim centrom je po delovnem sestanku 21. januarja stalo pločevinasto presenečenje in direktorica centra za socialno delo (CSD) Majda Vrh se je odkrito razveselila, saj so delavke, ki nudijo nego na domu, po treh mesecih spet dobile službeni avto. 13 MESECEV STARO OPEL CORSO JE MAJDI VRH PREDAL KAR SAM ŽUPAN, 7200 EVROV PA STA SOFINANCIRALI OBČINI RIBNICA IN SODRAŽICA. 19. oktobra sta namreč imeli dve negovalki z bivšim avtom prometno nesrečo, in čeprav je bila hitrost majhna, ima ena izmed njih še vedno precejšnje zdravstvene težave. Od takrat so delavke pomoč izvajale s svojimi osebnimi avtomobili ali pa s službenim avtom CSD, na dan pa opravile po 170 km. Tekst in foto AP vmnc Ribnica Natečaj za vpis predšolskih otrok v dnevni program, krajši program in popoldanski vrtec za šolsko leto 2008/2009 (od 1. 9. 2008) Čas vpisa: od 1. do 15. marca tl.; vsak ponedeljek in četrtek od 7. do 15. ure. Vpisno mesto: Vrtec Ribnica, Majnikova 3, 1310 Ribnica; uprava Vrtca - pisarna svetovalne delavke Kontaktna oseba: Erna Zabukovec Vlogo za vpis dobite pri svetovalni delavki Vrtca ali na njegovi spletni strani www.vrtecribnica.com in jo izpolnjeno vrnete do 15. marca U. V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v dnevni program vrtca več, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec. V primeru, da število prijav za krajši program vrtca in popoldansko varstvo ne bo zadoščalo za oblikovanje oddelka, vas bomo o tem pisno obvestili. Z UGARJA NA AGENCIJO ZA TRŽNE KOMUNIKACIJE Dve leti zapored se je na konjeniškem posestvu Ugar odvijala zelo odmevna svetovna tekma v preskakovanju ovir, pri kateri je vidno vlogo odigral tudi Zlatko Polajžer. Z novim letom pa seje odločil nadaljevati svojo poslovno pot v agenciji za tržne komunikacije Proglas. Pravi, da to željo goji že dlje časa, sega še v obdobje, ko je bil eden izmed ustanoviteljev in je vodil najprej podjetje R-kanal s kabelskim sistemom in kasneje TV R-kanal+ in si v entuziastični ekipi pridobival znanje ter med drugim sodeloval in s svojimi sodelavci uspešno izpeljal enega izmed takrat najbolj uspešnih projektov Športnika leta. Svoja dotedanja znanja, izkušnje in poznanstva je nato uspešno izkoristil na posestvu Ugar, kjer je, s svojimi sodelavci, svoj drugi krog zaključil z dvema odlično izpeljanima svetovnima konjeniškima pokaloma. V vseh teh 15 letih dela je sklenil marsikatero znanstvo, kar gaje še dodatno motiviralo, da se je odločil ustanoviti svojo agencijo za tržne komunikacije . Tako sedaj skoraj 80 % svojih začrtanih poslov uresničuje širom po Sloveniji, pravi Polajžer, ki uraduje v prenovljenih prostorih v Merharjevi ulici (bivša In lesova stavba). Delo se šele začenja, tako da o tem, katero renomirano podjetje je že uspel pridobiti, da ga zastopa na področju marketinga, oglaševanja, ustvarjanja medijske podobe in stikov z javnostjo (PR), še ni želel imenovati. Je pa že nakazal, da se bo v domačem okolju lotil obujanja projektov in prireditev, ki so nekdaj že nosili dobro ime, pa se je potem tradicija prekinila. Prvi rezultati naj bi bili vidni še do tega poletja. Večji interes mu je sodelovati z gospodarskimi družbami kot pa z lokalnimi skupnostmi. Sodelovati bi želel tudi z domačimi hitro rastočimi podjetji, ki morda še nimajo zadosti pokritega področja promocije ali PR, v volilnem letu pa že potekajo razgovori, da bi opravljal nekatere storitve za politične kroge, je dejal Zlatko Polajžer. Alenka Pahuue, Foto jorg ceglar ANDREJ KOČIČ, PREDSEDNIK UPRAVE ZAVAROVALNICE TRIGLAV, ZLATKO POLAJŽER IN JOŽE ANDERLIČ, PREDSEDNIK UPRAVE KRANJSKE INVESTICIJSKE DRUŽBE, V ZADNJEM ČASU ZNAN PO GRADNJI NOVEGA KOUZEJA V UUBUANI - UGAR 2007 PUSTNEGA KARNEVALA NEBO Ne ribniškega ne kočevskega, ne kanalskega, ne novogoriškega karnevala ne bo - vse bo šlo po vodi, ker so tako zelo stroga pravila o organizaciji prireditev in se zlepa kdo ne upa prirejati zadev, na račun katerih bi si nakopal tisoče evrov kazni. Cveto Marinšek, vodja ribniškega pustnega dogajanja, bo tako poskušal skupaj z zainteresiranimi na pustni torek, 5. februarja popoldne, izpeljati vsaj Cenetov pokop. Kako naj bi vse potekalo, naj pa ostane presenečenje, je dejal. Ali bomo Ribničani vsaj drugo leto imeli naš znameniti karneval? Kdo ve, toliko naprej ni možno predvideti dogodkov, meni Marinšek. Niso v igri samo strogi zakoni, zaradi katerih je Pustno društvo Goriča vas lani moralo plačati 4000 evrov kazni zavoljo 5-minutne prekoračitve pustnega rajanja v šotoru...Edino zveličavni ni tudi 2500 evrov drag elaborat o varnosti, ki ga morajo organizatorji izdelati, če hočejo dobiti dovoljenja za izvedbo prireditev. Tudi to ne odtehta, daje Občina v finančnih težavah in se proračunska pogača reže kjerkoli se more. Odločilno bo, ali si Ribničani želimo pustni karneval: Lani smo po Marinškovem mnenju domačini precej zatajili. .«lÄ s: SIQL.NET NAKUP VSTOPNIC Q ZA PRIREDITVE V Q SLOVENIJI IN EVROPI - V TIC RIBNICA! m 2 Turistično informacijski center Ribnica se je pred nekaj meseci pridružil sistemu Eventim, ki omogoča nakup vstopnic za športne in kulturne prireditve v Sloveniji in Evropi. Tako zdaj lahko kupite vstopnice pri nas na Škrabčevem trgu 23, v središču Ribnice. Izbrali smo nekaj prireditev za vas: Chris Rea - po dveh letih odsotnosti s koncertnih odrov bomo znova lahko občudovali njegov žametni blues glas. 5. februar, Hala Tivoli Shaolin Kung Fu Show - menihi iz kitajskega templja Shaolin na spektakularen način prikažejo povezavo med meditacijo in treningom borilnih veščin. 12. februar, Hala Tivoli Esma Redžepova - najlepši in najmočnejši ženski romski glas. Legenda romske glasbe! 21. februar, Cvetličarna, Ljubljana Helena Blagne, diva slovenske popularne glasbe praznuje 20 let glasbene kariere! 8. marec, Hala Tivoli Masters of Dirt - najboljši freestyle moto shovv v Evropi! 15. marec, Gradec Tokio Hotel - nemška najstniška atrakcija! 28. marec, Hala Tivoli V prodaji so tudi vstopnice za hokejsko ligo Ebel in odbojkarsko Ligo prvakov. In za dolgo pričakovani koncert Bona Jovija v Nemčiji in Avstriji! Na voljo so vstopnice s prevozom. Vse prireditve si lahko ogledate na www.eventim.si Za vse informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 836 93 35, elektronski pošti: turizem.ribnica@siol.si KER JE ČAS STACIONARNIH TELEFONOV OČITNO MINIL, REŠETO LAHKO ODSLEJ NAJDETE TUDI NA TEL. ŠT.: OSI/ 641 021 13 EAIXAL y:/veivwe,i<: ZAHVALE OB SMRTI Pravila oddaje zahval Ponovno obveščamo vse bralce glede oddaje zahval ob smrti, da nam le-te lahko oddajate po el. pošti na naslov: reseto.ribnica@siol.net. V primeru, da vam to omogoča tehnično znanje, lahko v elektronski obliki pošljete tudi fotografijo, v nasprotnem primeru j o dostavite preko pošte na naslov: Škrabčev trg 40. Če zahvalo napišete na računalniku, vas lepo prosimo, da nam jo oddaste vsaj na disketi, daje potem ni potrebno ponovno prepisovati. Za objavo vam Občina izstavi račun šele po izidu tekoče številke na naslov, ki ga pripišete ob oddaji zahvale. Rokov za oddajo gradiva se pri zahvalah ob smrti ni treba držati, ker so tragični dogodki po navadi nepredvideni, zato zahvale sprejemamo vse do tiska časopisa. Uredništvo ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, oče in dedek JANEZ PUŽEU iz Ribnice, Podgorska c. 6 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje ter za darovane maše. Ravno tako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Ribnica in vsem gasilcem, ki so pokojnika pospremili na zadnjo pot. Žena Sonja, sinova Janez in Valentin z družino V-'w i&SSS ZAHVALA V 98. letu starosti je tiho zaspala ljuba mama, stara mama, babica in teta URŠKA ORAŽEM iz Prigorice Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala dr. Kregarjevi, patronažni službi ZD Ribnica, posebno sestri Mariji, za pomoč pri zdravljenju. Zahvaljujeva se tudi gospodu župniku, Komunalnemu podjetju Ribnica, pevskemu zboru Lončar in vsem, ki ste najino ljubo mamo spremili na njeni poslednji poti. ŽALUJOČA SINOVA KAROL IN STANKO Z DRUŽINAMA N Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Odšel si tja, kjer ni solza ne bolečin in ne gorja. Tvoje zavetje res mirno, tihotno, v hiši deluje nam miza samotno, zatorej vrh hriba cerkvica bela vsak dan pozdravlja nas duša vesela. ZAHVALA ob smrti FRANCA ORAŽMA (1928 - 2007) iz Dolenje vasi, kovaškega mojstra v Prigorici Svojci pokojnega Franca Oražma iz Lončarske ulice 43 v Dolenji vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli besede sočutja in tolažbe, pokojnemu pa darovali sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste v času njegovega življenja neutrudno skrbeli za njegovo telesno in duševno zdravje, ter vsem, ki ste ga po smrti v tako velikem številu osebno ali duhovno pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti k večnemu počitku. Iskrena hvala vsakomur posebej in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvaležni domači ^S,p,WT Na podlagi Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06-UPB2 in 33/07) posreduje OBČINA RIBNICA javno objavo za uradniško delovno mesto VIŠJI SVETOVALEC/SVETOVALEC ZA PRAVNE ZADEVE Za kandidate, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, so potrebni izpolnjeni naslednji pogoji: • univerzitetna izobrazba pravne smeri; • najmanj 4 leta delovnih izkušenj - kandidat bo delo opravljal v uradniškem nazivu višji svetovalec III, prednost pri izbiri bo imel kandidat, ki izpolnjuje pogoje za delo v uradniškem nazivu višji svetovalec III; • znanje uradnega jezika; • državljanstvo Republike Slovenije; • ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev; • zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, • imeti morajo opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka in državni izpit iz javne uprave (za delo v uradniškem nazivu višji svetovalec lil), • usposobljeni morajo biti za delo z računalnikom. Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri čemer se upošteva čas opravljanja takega dela in stopnja izobrazbe. Zahtevane delovne izkušnje se skrajšajo za tretjino v primeru, da ima kandidat magisterij, doktorat ali zaključen specialistični študij oz. za eno leto, če ima opravljen pravniški državni izpit. Pri izbranem kandidatu se bo preverjalo, ali ima opravljena oz. priznana strokovna izpita (državni izpit izjavne uprave in strokovni izpit iz upravnega postopka). V primeru zaposlitve pripravnika se bo le-ta usposabljal za opravo državnega izpita iz javne uprave. Dela in naloge: - vodenje, koordiniranje in nadzor dela na področju pravnih in premoženjskopravnih zadev - pomoč pri pripravi predpisov in drugih zahtevnejših gradiv - premoženjsko in pravno svetovanje drugim notranjim organizacijskim enotam občine - vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov na prvi in vodenje zahtevnih upravnih postopkov na drugi stopnji - pripravljanje gradiva za OS in delovna telesa OS s področja premoženjskopravnih zadev - priprava pogodb \< zvezi z razpolaganjem, pridobivanjem in upravljanjem premoženja - priprava in pregled pogodb, ki jih sklepa občina - priprava vsebine objav prodaje nepremičnin po izbranih metodah razpolaganja - preverjanje skladnosti občinskih predpisov in drugih dokumentov z zakonskimi določili - sodelovanje na sejah OS in sejah njegovih delovnih teles - opravljanje del v zvezi s sodnimi postopki občine - zastopanje pri geodetskih meritvah - priprava in pregled gradiva za odločanje Komisije za razpolaganje, pridobivanje in upravljanje premoženja - opravljanje drugih del podobne zahtevnosti. Prijava mora vsebovati: • izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere morata biti razvidni stopnja in smer izobrazbe ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena, • fotokopijo potrdila o izobrazbi in strokovnih izpitih, • opis delovnih izkušenj, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj, • izjavo kandidata, da: • je državljan Republike Slovenije, • ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, • izjavo, da za namen tega natečajnega postopka dovoljuje Občini Ribnica pridobitev podatkov iz predhodne alinee iz uradne evidence. Pisna prijava naj vsebuje tudi kratek življenjepis in navedbo o tem, katera druga znanja in veščine je kandidat poleg formalne izobrazbe pridobil, vključno z navedenima strokovnima izpitoma. Izbrani kandidat bo delo na uradniškem delovnem mestu opravljal v nazivu višji svetovalec III / svetovalec III za pravne zadeve. Z izbranim kandidatom bo po dokončnosti sklepa o izbiri sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas za čas odsotnosti javne uslužbenke, s polnim delovnim časom. Izbrani kandidat bo delo opravljal v prostorih Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Formalno nepopolne prijave se v skladu s 24. členom Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 22/2004, 57/2005 in 10/2006) ne bodo uvrstile v izbirni postopek. Kandidat naj vloži prijavo v pisni obliki, ki jo pošlje v zaprti ovojnici z označbo: "Prijava na javno objavo - višji svetovalec/svetovalec za pravne zadeve", na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, in sicer do vključno 11. 2. 2008. Za pisno obliko prijave se šteje tudi v obliki, poslani na elektronski naslov: obcina@ribnica.si, pri čemer veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni najkasneje v roku 15 dni po opravljeni izbiri. Informacije o izvedbi javnega natečaja dobite vsak delovni dan na tel. 01/837 20 30, kontaktna oseba Brigita Košmrlj. Občina Ribnica Podjetniške informacije • Javni razpis - Diverzrfikacija v nekmetijske dejavnosti. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: je dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova ukrepa skupne kmetijske politike Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 za diverzi-fikacijo v nekmetijske dejavnosti, ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah. Pogoji za sodelovanje: Do podpor so upravičena podjetja, ki imajo dejavnost registrirano kot: kmetija z dopolnilno dejavnostjo, samostojni podjetnik posameznik, gospodarska družba ali zadruga. Rok za oddajo prijave: Rok za oddajo vlog je do objave obvestila o zaprtju javnega razpisa oziroma porabe sredstev. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=7455 • Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007-2013 - javni razpis za leto 2007. Razpisnik: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Predmet razpisa: so naložbe, ki zadevajo: predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, opredeljenih v Prilogi I Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. Rok za oddajo prijave: je od 17. decembra 2007 od 8. ure dalje do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog. Podrobnosti razpisa: www.podjetniski-portal.si/ downloadfile.aspx?docid=7454 • Javni razpis za Sofinanciranje turistične infrastrukture. Razpisnik: Slovenski podjetniški sklad. Predmet razpisa: Predmet sofinanciranja so izključno naslednji nastanitveni obrati: hoteli, moteli, penzioni, apartmajska naselja, ki bodo po obstoječi kategorizaciji nastanitvenih objektov dosegali najmanj 3* ali več. Minimalno zahtevano število novih postelj v okviru posamezne investicije je 10 ležišč (upoštevajo se stalna ležišča brez pomožnih). Rok za oddajo prijave: 25. 3. 2008 in 25. 7. 2008. • Javni razpis za Sofinanciranje projektov izgradnje energetsko varčnih večstanovanjskih stavb. Razpisnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad. Predmet razpisa: je finančno spodbujanje oziroma sofinanciranje projektov izgradnje energetsko varčnih večstanovanjskih stavb (samo projekti novogradnje), pri čemer gre lahko za samostojno stoječe stavbe, stanovanjske bloke, stolpiče ali stolpnice. Rok za oddajo prijave: Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi Nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2008. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/download-file.aspx?docid=5139 • Javni razpis za Pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj -ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura. Razpisnik: Ministrstvo za gospodarstvo. Predmet razpisa: je sofinanciranje izvedbe posameznih investicij na področju turistične infrastrukture, kamor sodijo investicije v: nastanitvene zmogljivosti 3* ali več, bazene in bazenske komplekse, wellness centre kot del dodatne ponudbe v okviru že obstoječih hotelov ter hotelskih in apartmajskih naselij Nadaljevanje na strani 24 15 RESETQ.RIRWCA J\S SlOL.NET 1 Radio URBAN se zahvaljuje vsem obiskovalcem, nastopajočim in pokroviteljem prireditve Rešeto domačih. 2M pokrovta* ZAVAROVALNICA ADRIATIC. ŠOLARČEK. TRIM SPORT TOMAS SPORT KOŠČEK. URBAN SERVIS IN PRODAJA, OBČINA RIBNICA. TANAR Sntri poha*ct KGZ RI&NICA, TANKO d.o.o.. AVTOHIŠA ZALAR. RJKQ RIBNICA Bcrrasd pckmitt/j PETEK TRANSPORT. INOTHERM. COSTELIA. OOZ RIBNICA. OBČNA SODRAŽICA blesli čistilni serxis • slikopleskarstvo • parketarstvo Blesk 2 d.o.o., Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel: (01) 836 99 33, Fax: (01) 836 99 34, Gsm: (0)31 647 188 Splet: www.blesk2.si, E-pošta: info@blesk2.si slikanje stanovanj objektov in vseh vrst fasad, montaža mavčnih plošč izdelava epoksidnih tlakov, polaganje vseh vrst podov (parket, laminat, PVC,...) vse vrste čiščenja (generalna, tedenska, globinsko čiščenje preprog) brušenje ter zaščita naravnega in umetnega kamna globinska, temeljita čiščenja avtomobilov Vroča akcijama mrzle dni! Prihranek do 3.000 EUR! Ponudba velja za omejeno količino vozil iz zaloge. Fotografija je simbolična. Emisije CO2:120-214 g/km. Poraba goriva: 4,6-8,9 1/100 km, Vaš trgovec z vozili SEAT: JORAS CENTER, Pooblaščeni trgovec in serviser vozil SEAT Ob železnici 7,1310 Ribnica, Tel.: 01/83-69-045, E-mail: marija.joras@porsche.si STEKLARSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla in ogledal • Peskanje stekla • Izdelava izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo • Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopelit steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan Očala na recept tudi brez Tel.: 01/836 11 28 doplačila. Velika izbira sončnih očal in okvirjev ponedeljek: priznanih znamk. 9-12, 15-20 tor, sre, čet, pet: Vremenske postaje 9-12, 15-17 sobota: (merijo notranjo in zunanjo temperaturo, vlago, tlak, 9-12 kažejo lunine mene...) Čisto majčkene cene so spet tu. In spet razveseljujejo. Sedaj vam lahko prinesejo celo do 2.800 EUR ugodnejše cene. Zato pohitite v naš salon in si izberite svojega Volkswagna. Na vas čakajo Fox, Polo, Golf, Golf Plus, Jetta, Passat in Sharan na zalogi. Višina prihranka je odvisna od posameznega modela. Svet je lepši, če ga gledate skozi okno novega avtomobila. VOZILA NA ZALOGI | VW Golf SiTrendline1,9TDI 66kw-90km, VW Golf Plus Trendline Si 1,9 IDI 77kw-105km in 66kw-90km ? vw Fox 1,4 55 kw,-75km ^ vw Jetta comfort. 1,9 IDI 105km/77kw £ vw NOVI Passat lim. Comfortline 2,0 IDI 103kw-140km 1 vw NOVI Passat var. Comfortline 2,0 IDI 103kw-140km I vw Polo Si Comfortline 1,4 59kw-80km, 1,2 51kw-70km, 1,4 IDI 59kw-80km 1 vw Touran 1,9 IDI 77kw-105km 1 vw Sharan Sportline Family 2,0 IDI 103kw/140km VW Polo Gross 1,6 77kw-105km PBEDSTAVITVENA VOZILA C vw Tiguan Trendline 2,0 IDI 103kw-140km | VW Polo Si 1,4 59kw-80km I VW Passat Lim. Comfort.2,0 IDI, 103kw-140km | VW Golf Plus Trend. 77kw-105km 1 vw Fox 1,4 55kw-75km BABUENA VOZILA VW Crafter FURGON EMR 2,5 IDI, 100kw/136km, letnik 2007. Honda Accord 2,0 limuzina 114kw-155km, letnik 2004 USTVARJAMO NOVO BIVANJE mmm © RIKO Razvili smo visoko kakovostno leseno bio hišo, toda njene kvalitete Še izboljšujemo! Osvojili smo zahtevne in zanimive trge Evropske unije in širše, pa ta zemljevid še razširjamo! ustvarjamo skupaj z zanimivimi poslovnimi partnerji za prestižne naročnike, vendar ta seznam vztrajno dopolnjujemo! vplivamo na višje standarde zdravega bivanja, samo želimo si biti v tem še bolj učinkovitiI oblikovali smo odličen kolektiv zaposlenih, s katerim uresničujemo vedno višje dlje, a neprestano iščemo nove sodelavce! RIKO HIŠE d.o.o., Lepovče 23, 1310 Ribnica, T (01) 8372611, (01) 8361095, F (01) 8369936, E info@riko-hise.si, W www.nko-hise.si T I *1 priznana doma in po vsem svetu Vrhunska kakovost Energijsko varčna okna - INLES ZA NIZKOENERGIJSKE IN PASIVNE HIŠE Večji prihranek energije in nižji stroški ogrevanja. Bogata ponudba oken: < - nizek koeficient toplotne prehodnosti Uw = do 0,8 W/m2K, - različni materiali: plastika, les in les/aluminij, - različne drevesne vrste, barve. - kombinacije stekel ter velika izbira dodatne opreme vam na enem mestu omogoča nakup za vaše udobje in zadovoljstvo. INLES d.d., Kolodvorska 22, 1310 Ribnica www.inles.si, e-mail: info@inles.si Maloprodaja Ribnica, tel.: 01 8377 162, fax: 01 8377 331 les - ISO 110 MOTOMAN m o d.o.o. Podjetje za trženje, projektiranje ter gradnjo industrijskih robotskih in fleksibilnih sistemov VODILNI SVETOVNI PROIZVAJALEC ROBOTOV MOTOMAN ROBOTEC s proizvodnjo 18.000 robotov letno nudi široko paleto implementacij robotov v različna tehnološka okolja .varjenja (MIG/MAG, uporovno, TIG) .rezanja (laser, plazma, vodni curek) .brušenja oz. površinske obdelave .strege (CNC obdelovalnih strojev, stružnic) .tlačni liv .čiščenja odlitkov oz. pobiranja srha .montaže .paletiranja Naša strokovna ekipa vam nudi celovito rešitev od idejne izvedbe projekta do zagona, usposabljanja in servisiranja. FRAGMAT izolirka BjT Toplotne izolacije Hidroizolacije Sistemi za ogrevanje Opaži za betoniranje unsa Grupo Uralita Gradbeni materiali Gradbene izolacije Pohištvo Bela tehnika —>Termoizolacija URSA in KNAUF INSULATION ► Mavčne plošče, profili in pritrdila ► Program LESNINA ► Okenske police URsa Grupo Uralita kmfimmN lesnina Blago lahko dobite na ugoden kredit do 24 obrokov. Po dogovoru vam nudimo dostavo s tovornim vozilom z dvigalom ter dostavnim kombijem. Trgovina Sodražica Cesta Majde Šilc 1, Sodražica tel.: 01 836 67 77, 031 248 875 Delovni čas: 7.30 do 18. sobota: 7.30 do 12. Trgovina Cerknica Cesta 4. maja 1., 1380 Cerknica tel.: 01 709 38 01 ali 051 378 042 Delovni čas: 8.00 do 12.00 in 15.00 do 18.00 sobota: 8.00 do 12.00 vrhunska kakovost in izbrana lepota za vse imm www.fragnnat.si I I Vhodna vrata izdelujemo izključno po naročilu, po vaši želji. Če estetika vaše hiše narekuje vrata z umetniškim ornamentom, so vam le-ta dosegljiva pri nas. do konca leta vam nudimo popust na naše izdelke iz programa in www.galla.si, info@galla.si. tel. +386 (01) 8350 296 Fragmat Izolirka d.o.o., cesta Majde Šilc 1, 1317 Sodražica, Tel. +386 (01) 8350 296 Poraba: 4,4-7,4 l/l 00 km; emisija CO 2 : 177 g/km. Slika Je simbolična www.ford.8i Tako vroča Fiesta, da bo ogrela tudi najbolj hladne. Zapeljite se z elegantno Ford Fiesto Comfort z motorjem 1.4 59kW (80 KM) in s petimi vrati z ABS, klimo, CD radiem, dvema zračnima blazinama, električnim pomikom prednjih stekel, prednjima meglenkama ter električno nastavljivima vzvratnima ogledaloma, kovinsko barvo in 15" platišči iz lahke zlitine, že od 9.450 EUR Ford Fiesta Feel the difference ASPC Drobnič Ind. cona Podskrajnik 28 Tel.: 01/709 66 40 E-pošta: aspc-drobnic@siol.net Cerknica Faks: 01 /709 66 41 Zastopnik:Montaža stavbnega pohištva Boštjan Volaj s.p. GSM: 040 313 712,051 370 876 e-naslov: montaza.volaj@gmail.com MODRA ŠTEVILKA c» oso io 27) www.simer.si PVC, ALU-PVC in ALU okna, vrata, ZIMSKI VRTOVI, SENČILA Iflk/®SAT- antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SL0-1 in SLO-2. pop A »ADIOTIUVIZIJA rt SLOVINIJA 1, * /LwuJiotC # B I S T O Z Kava za s seboj že od 5. ure zjutmj Naročila tudi na 04l/534'777 S TEM KUPONOM V MESECU FEBRUARJU od 5h do 7h KAVA BREZPLAČNO HAAS DOM trgovsko in gradbeno podjetje d.o.o. Bohova 78, 2311 HOČE Haas Naša celotna ponudba zajema: - predalčne in lepljene lesene konstrukcije za industrijske, kmetijske, skladiščne in športne objekte - Široka paleta HAAS montažnih hiš Vrhunska kvaliteta oken in vrat PRI NAS DOBITE VSE NA Domiselna okenska tehnika ENEM MESTU! TEL.: 02 / 613 0 613, FAX: 02 / 613 0 615, www.haas-dom.si E-mail: info@haas-dom.si, GSM: 051 645 203 GOSTINSTVO - TVRIZEM w „JjÄS; -1>« 1 Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-668 irgS/SjT—lm-f- GSM: 031/760-69? mmm ZAxLVUCENEtDRUZBE DjfSiTAVA °/33®7 ° ZMfflJOÖCWO ° (%XMj(3)33 SERVIS GSM / UMTS I SER In microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A 1310 Ribnica Tel.: 01/ 8373 116 FAX: 01/ 300 77 06 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera.si DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30h -12h ter 14h-18h SOB 8.30h - 11.30h POPUSTI za dodatno opremo] PRI NOVIH NAROČNINAH DOMIX - zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11,1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947 • druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...) • barvanje (vrat, balkonov ...) • druge osebne storitve • čiščenje stanovanj (čiščenje na domu) Slikopleskarstvo 'BOgC Peter Bojc, &p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 jZLAJRAXnXTE JSTT MALI OGLASI PRODAM Prodam kombiniran otroški voziček (Inglesina). Cena je 25 EUR. Tel.: 031 / 566 052. Prodam strešna nosilca za octavio (zadnji model limuzine). Tel.: 041 /219 865. V Otavicah prodam več njiv in travnikov. Cena je 0,66 EUR za m2. Tel.: 041 / 479 898. Pod Blatnikom prodam njivo (17 a). Cena je 1 EUR za m2. Tel.: 041 / 479 898. Prodam obhajilno obleko za fanta. Tel.: 051 / 395 413. Prodam obhajilno obleko za deklico nekoliko močnejše in višje postave. Možna tudi izposoja. Cena po dogovoru. Tel.: 01 / 836 02 39. Ugodno prodam pocinkani cisterni za gnojevko (3000 in 5000 I), z vso opremo. Ugodno. Tel.: 041 /410 865. Prodam bukova in mešana drva s prevozom. Vse informacije na: 041-733-402 KUPIM Kupim staro pohištvo, vojaške obleke, sablje, bajonete, vojaško opremo, medalje, fotografije, razglednice, knjige, časopise, revije, slike, kipe, porcelan, steklo, glasbene instrumente, ostale starine... Tel.: 041 / 649 267. ODDAM, NAJAMEM, MENJAM Oddam v najem hišo v Goriči vasi. Inf. na tel. 041 274 820. RAZNO Poklanjam smuči, dolge 180 cm in smučarske čevlje. Tel.: 01 / 836 03 54. Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil. Nudim tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920. KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo: KUPON ZA NAGRADN Pošta: /V /V /V Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 18. januarja 2008. REFLEKSOTERAPIJA _______________ Refleksoterapija je naravna metoda zdravljenja, ki so jo že v davnih časih uporabljali Indijci, Kitajci in Rusi. Slike masaže stopal so vklesane celo v hieroglife v Egiptu. Refleksoterapija je masaža oz. stimulacija refleksnih eon oz. točk na stopalih, ki so povezane z vsemi organi in funkcijami našega organizma. Znanstveno je dokazano, da se okoli refleksnih živcev, ki so povezani z obolelimi organi, naberejo kalcijevi kristali, ki zavirajo pretok živčnih impulzov in telesnih tekočin. Z globoko sproščujočo masažo - refleksoterapijo, odkrijemo občutljiva mesta, ki so povezana s patološkimi organi in sistemi ter tako stimuliramo imunski sistem in omogočimo procese samozdravljenja. Refleksoterapija je primerna za večino ljudi vseh starosti, od tistih, ki se želijo le sprostiti in si privoščiti telesno in duševno dobra počutje, kot tudi za ljudi z duševnimi in telesnimi težavami. Sem izkušena terapevtka z več kot desetletnimi izkušnjami v tujini in mednarodno diplomo. KLASIČNA MASAŽA ______________________________ Klasična masaža je bolj znana naravna terapija. Masaža pripomore k odplakovanju strupov iz telesa, koncentrira pa se na mišice in mišične vozle. Ko je mišica v delovanju, proizvaja mlečno kislino in če je prekrvavitev mišic slaba, se mlečna kislina j zadrži v mišicah in povzroča nastanek majhnih brazgotinih v mišicah. Tako z leti mišica izgublja elastičnost. Masaža omogoča, da se mišice prekrvavijo in ohranjajo zdravje. Pri tem tretmanu uporabljam eterična olja. PSIHOTERAPIJA_______________________________________________ Imate težave psihičnega izvora? V tempu današnjega življenja je čedalje več ljudi podvrženih težavam psihičnega izvora. Zakaj ne bi težav z odnosi, duševnih stisk, žalosti in depresij premagali s pomočjo pogovora? Sem priznana psihoterapevtka v Sloveniji ter članica društva psihoterapevtov Slovenije. Doštudirala in delala sem v Angliji. ZA TRETMAN SE LAHKO NAROČITE NA TEL. 01/78 89 721 ALI NA MOBITEL 041/ 824 047 POLOMA MCPARTLIN, MALA SLEVICA 2, 1315 VELIKE LAŠČE NEPREMIČNINE Franc TANKO s p. Del. čas: od 10 -17, sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: BOHINJSKA BISTRICA - Ulica Pod gozdom, opremljen turistično stanovanjski objekt, zgrajen leta 1983, vel. 145 m', nahaja se na južnem delu Boh. Bistrice, ob potoku, neposredno ob smučišču Kobla. Velikost parcele je, 807 m, zgradba ima skupno neto površino ca 600 m, kjer se nahajajo apartmaji s kopalnicami in balkoni. Objekt ima 27 ležišč in lastniško stanovanjsko enoto v pritličju. Vsa infrastuktura. Cena je 730.000,00 EUR. Vseljivo takoj. ŽIMARICE - starejša stanovanjska hiša ob potoku (bivši mlin) zgrajena 1930,, velikost stavbne površine 241 m, dvoriščem s 301 m in z njivo v izmeri 292 m, gozd v izmeri 9417 m' in njivo v izmeri 1244 m. Cena za celotno posestvo je 31.300 EUR ali 7.5 mio SIT. RIBNICA - Bukovška ulica, stanovanjska hiša, izdelana do podstrehe, elektrika in voda pripeljani do hiše, velikost parcele 1016 m , začetek gradnje 1994, dimenzija hiše 16,99 x 11,99 dokumentacija urejena, sončna in mirna lokacija, cena 106.000 EUR. RIBNICA PRIGORICA - kmetija, starejša stanovanjska hiša, zgrajena 1930, potrebna obnove, v izmeri,464 m, gospodarsko poslopjev izmeri 57 m in gospodarsko poslopje v izmeri 93 m', ter ca 15 ha zemljišča - pašniki, travniki, njive in gozd, nekaj stavbnih parcel. Prodaja se v paketu, cena 75.113 EUR ali 18 mio SIT. KOČEVJE - Uskoška ulica, stanovanjska hiša 9,30 x 8,60 m, zgrajena leta 1975, velikost parcele 551 m, dokumentacija urejena, CK, TEL, KTV, vseljiva takoj, zanimiva in sončna lokacija, delno opremljena, možna zamenjava za garsonjero v Ljubljani z doplačilom ob nakupu hiše. cena 163.000 EUR. VELIKE LAŠČE - blizu železniške postaje, lesena stanovanjska hišica, dimenzije 10x9 m, zgrajena leta 1955, z dvoriščem v izmeri, 451 m, el. voda v hiši, takoj vseljiva in ca. 5000 m, zazidljivega prostora za gradnjo eno družinskih hiš, parcelacija še ni izvedena. Cena za vse skupaj je 299.500 EUR ali 71.772.218,00 SIT. ANKARAN - stanovanjska vila z bazenom v centru, 500 m od morja, lep pogled na Ankaranski zaliv, zgrajena leta 2000, velikost parcele 600 m', 162 m', hišne tlorisne površine, 3 etaže, kompletno izdelana, garaža posebej, cena 1.400.000 EUR ali 335,496 mio SIT. POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - blizu centra, poslovni prostor, trgovina v izmeri ca 220 m’ in pisarne v,izmeri ca 120 m", pomožni prostor v izmeri ca 100 m', vse v obratovanju, popolnoma obnovljeno, zgradba zgrajena leta 1968. Dokumentacija in vsa infrastruktura ter parkirišča urejena. Cena 400.000 EUR + ddv oz. 95,856 mio SIT + ddv. GRADBENE PARCELE: RIBNICA - HRASTJE, dve gradbeni parceli, velikosti 1192 m in 1005 m, cena za m' 18 EUR. VELIKE,LAŠČE - Karlovica, stavbna parcela, velikosti 1259 m, vsa infrastruktura v bližini, cena 43.000 EUR ali 10.304.520,00 SIT. KMETIJSKE PARCELE: RIBNICA - BUKOVICA, Pašnik 1667,m', travnik 3416 m in travnik 1355 m’, cena za m' je 1,24 EUR ali 298,00 SIT. STANOVANJA: Ribnica - strogi center - trosobno, dupleks, nadstandardno, zgrajeno leta 2007, v izmeri 101,77 m delno v mansardi, klima, CK na plin, takoj vseljivo, dve parkirni mesti, cena 150.707,58 EUR ali 36,11 mio SIT. LJUBLJANA - ČRNUČE, Cesta 24. junija, prodamo enosobno stanovanje v izmeri 35,72 m', zgrajeno leta 2000, v prvem nadstropju, kompletno opremljeno, vseljivo takoj, mirna lokacija, cena 127.800,00 EUR. ŠMARJE SAP - center, prodamo trosobno stanovanje, zgrajeno leta 1976, v izmeri 65,85 m, vpisano v ZK kot solastnina z dvoriščem, kompletno opremljeno, cena 95.000 EUR ali 22.765.800,00 SIT. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: RIBNICA - JURJEVIČA, poslovni prostor za mirno dejavnost v izmeri ca 770 m, z večjim dvoriščem, zgrajen leta 1980, infrastruktura urejena, cena za m' 3 EUR ali 719 SIT. RIBNICA - strogi center, oddamo tri pisarne v skupni izmeri ca 60m, kompletno obnovljene, CK, dokumentacija urejena, takoj vseljive, mesečna najemnina 350,00 EUR, predplačilo, garancija. Uredimo vam vso dokumentacijo, svetujemo in se za vas strokovno in srčno potrudimo pri prodaji in nakupu vaših nepremičnin, pokličite nas in nam zaupajte vaše želje. SIQL.NET ŽELEZNIŠKI KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste nekzg povezanega s pokroviteljem nagrad... 1. Najprej se bomo popeljali z vlakom, s katerim se bomo brez prestopanja iz Ribnice znova (pospešeno se pripravlja) lahko peljali v šolo, službo v... N Cerknico S Ljubljano R Novo mesto 2. Posebni vlak je po dolgih letih Ribnico obiskal v času lanskega Ribniškega semnja, ko se je z njim med drugimi pripeljal tudi... B Milan Kučan L Lojze Peterle m^/m' Slovenske železnice E Srečko Katanec 3. Naslednji vlak, ki je razveseljeval predvsem otroke prvih in drugih razredov ribniške in podružničnih OŠ, je v organizaciji Občine Ribnica in pod pokroviteljstvom podjetij Ristro, Motoman Robotec v Ribnico prisopihal... P 16. decembra 2007 O 17. decembra 2007 K 18. decembra 2007 4. Z njim se je v snežni idili pripeljal tudi Božiček, ki je zabaval 190 otrok in jih pospremil do kraja X, kjer smo obrnili in se vrnili. Neznanka X je.... D Ljubljana R Škofljica V Grosuplje 5. Razvojna pot k Slovenskim železnicam vodi preko stare Avstrije, katere del smo do leta 1918 bili in v tistem času doživeli začetek in razcvet železnic na Slovenskem. Prva železnica, sicer gozdna in lesena, velja tudi za prvo gozdno progo na svetu, je bila v Idriji zgrajena leta... R 1912 H 1853 E 1820 6. Če se še malo ozremo v novejšo zgodovino SŽ, kdaj je začel redno voziti slovenski muzejski vlak, ki so ga na začetku sestavljali parna lokomotiva 17-006 in šest starinskih potniških vagonov? O Leta 1976 N Leta 1986 J Leta 1993 9. Kraj, kjer je igrala naša reprezentanca, se imenuje... Z Stavanger C Trondheim Š Lillehammer * Evropsko prvenstvo v rokometu jLU'JX 10. Sedaj pa še v avto. V Avtohiši Zalar v Malih Laščah je kot v ostalih Oplovih salonih v petek in soboto potekala legendarna akcija, v kateri ste lahko prihranili kar do 7.000 EUR... I 24 ur A Oblikovno Prefinjeni Elegantni Lepotci P Nikoli ceneje 11. Opel se je za akcijo (sicer jo organizira vsako leto) takšnih popustov odločil na podlagi rekorda prodanih vozil v Sloveniji v letu 2007. Številka prodanih vozil je... U 6.170 Č 6.024 C 7.051 'm [Isiogxsm üd [gugate (ä(£pfej]3(§0 (ste) 1Bq MstfiimSi i ' K ” O ' C ' -«rt ” H 4 ’ K Medi pmi/jIMra» mliteimi bom® im©wi izlreballi S lepih amgradl ('tminjst 2 latern), M jih poMsunjajj® SLO¥E1S$CE ŽELEZNICE, Pravilna rešitev iz 12. številke Rešeta je: ČAROBNI BOŽIČNI ČAS 7. S tirnic pa na parket. V nedeljo se je končalo EP v rokometu, ki je bilo na Norveškem. Rokometaša v logotipu prvenstva je predstavljal... K medved V rakun B Viking 8. Slovenija se je na prvenstvu pokazala v dobri luči. Tri tekme smo dobili, tri izgubili. Katera od naštetih reprezentanc je klonila proti našim fantom? Nagrade, knjigo Ribnica, veličina majhnosti, avtorice Marine Gradišnik, ter kapo, ki jih tokrat poklanja OBČINA RIBNICA, prejmejo: SILVO TANKO, Prilesje 1, 1315 VELIKE LAŠČE STANKO SKOPEC, Knafljev trg 11, 1310 RIBNICA ALENKA DEBELJAK, Slovenska vas 38 a, 1332 STARA CERKEV SIMONA ZORC, Breže 32, 1310 RIBNICA GREGA ZVER, Lončarska ulica 21, 1331 DOLENJA VAS Ž Norveška C Danska M Poljska Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste PREJELI PO POŠTI. resetq.rirnh?a Z3 i rxjx/MLi.fs; Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica, objavlja na podlagi 20. člena Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. I. RS, št. 14/2007), 38. člena Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Ur. I. RS, št. 84/2007) ter sklepov Občinskega sveta Občine Ribnica št. 478-21/2005 z dne 10. 4. 2007 in št. 478-26/2006 z dne 13. 7. 2006 in z dne 18 .12. 2007 JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica. 2. Predmet prodaje: a) pare. št. 2/14 - poslovna stavba v izmeri 248 m2, pare. št. 2/16 gosp. poslopje v izmeri 34 m2 in dvorišče v izmeri 53 m2, obe k.o. Ribnica b) pare. št. 1715/6 - njiva v izmeri 7 a 94 m2, k.o. Grčarice c) pare. št. 1715/7 - njiva v izmeri 7 a 41 m2, k.o. Grčarice Nepremičnina pod točko 2.a) je poslovno stanovanjski objekt, v središču mesta Ribnice. Objekt je treba obnoviti. Nepremičnini pod točko 2.b) in 2.c) sta gradbeni parceli, ki se nahajata na skrajnem južnem robu naselja Grčaric, tik ob asfaltirani javni poti. Na navedenih nepremičninah je predvidena izgradnja individualnih stanovanjskih hiš. Nepremičnini sta komunalno opremljeni z asfaltirano javno potjo, medtem ko se javno nizkonapetostno elek-tro omrežje in vodovodno omrežje nahaja v naselju in ga bo treba še pripeljati na zemljišče. Javne kanalizacije v naselju ni. 3. Vrsta pravnega posla za vse predmete prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba. 4. Izklicna cena in najnižji znesek njenega višanja: izklicna cena za parcele pod točko 2.a) 101.379,00 EUR, najnižji znesek višanja: 250 EUR, izklicna cena za parcelo pod točko 2.b) 9.664.57 EUR, najnižji znesek višanja: 250 EUR, izklicna cena za parcelo pod točko 2.c) 9.019,45 EUR, najnižji znesek višanja: 250 EUR, Za stavbni zemljišči pod točko 2.b) in 2.c) velja, da v ceni ni zajet komunalni prispevek. Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo kupnino. 5. Način in rok plačila kupnine: Uspešni dražitelj je dolžan kupnino poravnati v roku 8 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic: 00 DŠ 722100 (DŠ - davčna številka dražitelja). Plačani znesek varščine se všteje v kupnino. 6. Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogodbe za vse predmete prodaje pod točko 2. Prodajna pogodba je avtomatično razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku. 7. Kraj in čas javne dražbe: Javna dražba bo v torek, 5. februarja 2008, v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer: pod 2.a) ob 11. uri, pod 2.b) ob 11.30 uri, pod 2.c) ob 12. uri. 8. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati kavcijo v višini 10% izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Kavcijo je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (za vse predmete prodaje pod točko 2). (DŠ - davčna številka dražitelja). 9. Plačana kavcija bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe. 10. Interesenti se lahko seznanijo z dodatnimi informacijami na Občini Ribnica, kontaktna oseba Brigita Košmrlj, tel. 01/837 20 30. Možen je ogled nepremičnin po predhodnem dogovoru s kontaktno osebo. 11. Prodajalec lahko do sklenitve pravega posla postopek ustavi, pri čemer se dražiteljem povrnejo izkazani stroški. 12. Pogoji za sodelovanje: Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe in fizične osebe v skladu s pravnim redom Republike Slovenije. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti: izpisek iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni (pravne osebe) in identifikacijski dokument (fizične osebe), notarsko overjeno pooblastilo v primeru, da pravna ali fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo, dokazilo o plačilu kavcije s priloženo številko računa za primer vračila kavcije, davčno, matično in telefonsko številko. Interesenti, ki ne bodo dokazali izpolnjevanja pogojev iz prvih treh alinej 12. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe. 13- Z najugodnejšimi dražitelji se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo. 14. Drugi pogoji: Nepremičnini pod točko 2. se prodasta v celoti po načelu videno - kupljeno, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane. Prodajalec ne daje nikakršnih jamstev ali garancij za nepremičnine. Vse stroške v zvezi s prenosom lastništva, vključno z davkom na promet nepremičnin oz. davkom na dodano vrednost, nosi kupec. 15. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Občina Ribnica Podjetniške informacije Nadaljevanje s strani 15 predlagatelja, izgradnjo in prenovo žičniških naprav in umetno zasneževanje, igrišča za golf, pretežno namenjena turistom, zabaviščni parki. Rok za oddajo prijave: do porabe sredstev. Odpiranja bodo 6. 2. 2008,4. 6. 2008 in 19. 11.2008. Podrobnosti razpisa: http://www.podjetniski-portal.si/downloadfile.aspx?docid=4738 • Javni razpis za Sofinanciranje rekonstrukcij večstanovanjskih stavb. Razpisnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Predmet razpisa: je sofinanciranje rekonstrukcij obstoječih večstanovanjskih stavb v starih mestnih jedrih mestnih naselij s 3000 in več prebivalci (za samostojno stoječe stavbe, stanovanjske bloke, stolpiče ali stolpnice, vse z najmanj štirimi stanovanji). Rok: Razpis je odprt do dne, ko so s sklepi nadzornega sveta SSRS odobrena vsa predvidena sredstva oziroma najkasneje do 31. 12. 2008. Pripravil Razvojni center Kočevje Ribnica d.o.o., na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe -povpraševanje po izdelkih in storitvah, vabimo, da pokličete na št. 8950-610, 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pokolpje@siol.net. Posredovanje informacij po e-pošti je brezplačno. BREZPLAČNA POMOČ ZASVOJENIM Z DROGO Tudi v letošnjem letu bomo v prostorih Centra za socialno delo v Ribnici na Škrabčevem trgu 17 vsak drugi četrtek med 16. in 17. uro nudili informativno pomoč vsem, ki se soočajo z zasvojenostjo. Pomoč je namenjena tako zasvojenim kot tudi svojcem, prijateljem... Pomoč je brezplačna in brezobvezna. Svoj prihod lahko tudi najavite na telefonsko št. 01/434-25-70 ali 041/469-448. Za DRUŠTVO UP Robin Turk, terapevt za delo z zasvojenimi RESETQ.RIBNICA S19L.N5T Žive jaslice v Postojnski jami Pevci CMePZ sv. Rok.Dolenja vas smo se 6. januarja zbrali pred občinskim vrtom, kjer nas je že čakal avtobus, ki nas je odpeljal v Postojno. Ko smo prispeli, smo si vsi privoščili topel čaj, nato pa odšli na ogled Postojnske jame. Prvi del jame smo si ogledali z vlakcem, po drugem delu pa smo šli peš. Med sproščenim sprehodom smo sledili svetopisemski zgodbi o Božjem rojstvu, ki so ga prikazali v čudoviti naravni katedrali. Vse skupaj sta polepšala dva pevska zbora. S pevskim zborom v zadnji dvorani smo se nato zamenjali, in s pesmijo pričakali naslednje obiskovalce jame. Po nastopu smo bili povabljeni na čaj in pecivo. Nato smo se v prijetnem vzdušju ob zvokih kitare in harmonike odpeljali proti domu. Ker pa smo bili vsi že malo lačni, smo se skupaj ustavili še na pici. Tako smo skupaj zaključili božični čas in polni lepih vtisov smo se vrnili v Dolenjo vas. Zborovodja CMePZ sv.Rok - KUD France Zbašnik, FELIKS Podgorelec Paberki iz graščinskih arhivov SPORI MED RIBNIŠKO IN ORTNEŠKO GRAŠČINO - PRISEGA V SLOVENSKEM JEZIKU (1700) Maruanfkr Iz lokalne zgodovine je znano, da je tudi med posameznimi graščaki pogosto prihajalo do sporov. Seveda izjema nista bila niti ribniški in ortneški graščak. Največkrat je šlo spore okrog meja, kakor tudi glede same sodne pristojnosti. Najbolj znan je spor glede meje v Žlebiču pri nekdanjem Trdanovem mlinu. Šlo je za prave "bitke" graščinskih hlapcev in podložnikov. Tako je tudi junija 1698 na ort-neškem hribu prišlo do krvavega tepeža. Ortnečane sta vodila grajski valpet Jurij Peterlin z Velikih Poljan in kmet - podložnik Štefan Andoljšek s Praproč, ki je sicer imel mlin v Lukni. Ribničane je vodil grajski oskrbnik Andrej Tazol, hlapce pa znani birič Andrej Wach. Ribničani so bili premočni, pa so tako ranili valpta Peterlina in ga skupaj z Andolškom odpeljali v ribniško ječo - grajski stolp. Prišlo je do dolge pravde, ki pa sta jo dobila Ortnečana - vsak je dobil po 50 goldinarjev odškodnine, pa tudi sodne stroške v višini 162 goldinarjev je moral plačati ribniški graščak. Sodišče je menda prepričala "odločilna prisega", ki sta jo podala valpet Peterlin in kmet Andoljšek, v takratnem ribniškem dialektu pa se je glasila takole: "Jest Jury Peterlin, orttneške vaupet, lenu lest Stephan Andolscheg, ortteneške kmeth, per-schösema, de se ie letega Mesza Juniusa ale Kersnika 1698. leta Andreas Tazzoll, Verwalter is Ribenze, skuse nekatere tam perprau-lene ludy jes jemenam Andrei Wach ienuj druge, katereh iemena nam ne, nema verwaltend pak vediotsche wodo, nas v letem akule jREŠETO orttneškega graiskega hriba se snaidenem v wukouem, ienu smrekauem lesu abpadle, (mene vaupeta) jes grasauitnem tetepeinam dershale ienu na ene rake jes eno sikiro taku deletsch orainelj (de iest) taisto rako iauolne vetsch wodem mogou nuzat ne kar le, ampak tude pakler nas obedua v Ribenza ujet ienaj tamkei uleta malefiz thurn ale tatinska kecha rauno koker ene Reswoinike pestet vretsch ienuj taiste notre eden tschas abderschat straffenge vredno ienuj vesoko prepovedane navade pastopeu. Koker nam Boch (pomagal), ienoi ta presegnana bres vsega greschni-ga madescha spatscheta deuiza ienoi mati baschia Maria ienoi vse lube suetniki na nasph paslodno pan. kader se v/ode nasoha duschig^me^a feleša Idtščhila. Arrierj":— fr---l -e,L, C 'X/ ''' fpFV' y Jud , •ywW JlgvL, JfrrvtAii. (. / Sk «Je pj&L l .. z WäsX. ■*<*<*+] -Pt+UKf »UM,v »K. , M+v* "Odločilna.fpfjišfe^a^v^oveošpim p^vSQCl^ßem v Ribnici 6. 2^470d'<2arad>4©p^ž^Lt c/l (Arhiv graščine Ortnek - 764, fasc. 28/13 - AS) || O nagrajencih Ribniškega pušeljca f 2007 Jože Levka Ideja o ribniškem portalu se mu je porodila 'iz svete jeze1, ker, kadarkoli je iskal kakšno informacijo o našem kraju, je moral prelistati ogromno strani. Tako je nastal prvi portal na domeni levka.info. Ta je bil v začetku bolj skop, sčasoma pa je prerasel v zavidanja vredno zbirko podatkov o naši dolini. Lansko leto je vse skupaj preselil na novo domeno, ki je bolj domača (ribnica.info). Portal ima že preko 4.500 člankov, galerijo z več kot 1000 fotografijami. Portal je zabeležil že preko 350.000 klikov, tudi iz najbolj oddaljene Venezuele. Portal ureja sam, in to prostovoljno, brez finančnih vzpodbud in pokroviteljev. Matej Pavlič je dve leti preživel v Ribnici kot kaplan, sedaj pa je tajnik nadškofije Ljubljana. Med njegovimi najlepšimi spomini je srečanje s papežem Janezom Pavlom II. leta 2001 v Rimu ob obisku slovenskih škofov, nova maša, ki jo je praznoval leta 2004 v Kranju, nato pa polno dogodkov iz časa kaplanovanja v Ribnici, med njimi petkovi večeri z mladimi, delo z birmanci, oratoriji (leta 2007 se gaje udeležilo 170 otrok in 40 animatorjev) in kot krona vsega, nepozabni izlet v Rim s prijatelji iz animatorskih vrst." Janez Škrabec spada med najuglednejše poslovneže in velja za eno najvplivnejših osebnosti na Slovenskem. Med mnogimi priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, še najbolj izstopa lani prejeta nagrada časnika Finance za izjemne dosežke na področju gospodarstva. Osebno in preko podjetij Skupine Riko deluje kot donator in mecen institucijam, posameznikom ter projektom s področja kulture, umetnosti in športa ter dejavno in zvesto podpira aktivnosti lokalnega okolja. Središče njegovih družbeno odgovornih dejanj pa vsekakor predstavlja Škrabčeva domačija v Hrovači, ki je postala eno osrednjih kulturnih postajališč na Slovenskem. Ansambel Roka Žlindre Ansambel je bil v letu 2007 več kot uspešen. Imeli so kar 130 nastopov. Posneli so prvi videospot za skladbo Najlepše je, kadar sva skupaj in se z njo predstavili na različnih koncertih, tudi na festivalu Polka in valček, kjer so po izboru občinstva z glasovi osvojili odlično tretje mesto. Pred kratkim so se s pesmijo Tihi šepet predstavili v Dolenjskih Toplicah, kjer je potekal tretji festival narodno - zabavne glasbe. Na festivalu so prejeli tretjo nagrado strokovne komisije in drugo nagrado občinstva. Ansambel Zdomarji deluje od 15. oktobra 2006. Najprej je ansambel deloval kot trio (Simon Kozina - harmonika, Boštjan Merhar - kitara, Bernard Podgorelec -bas kitara), nato se jim je pridružil še četrti član, har-monikaš Toni Lovšin. S tem je Simon prevzel vlogo glavnega vokala, še vedno rad poprime za harmoniko in zraven zaigra. Letos se nameravajo s svojimi skladbami udeležiti raznih festivalov narodno-zabavne glasbe. Glede na to, da so bralci Rešeta, spletnega portala ribnica.info in poslušalci radia Urban letos podelili izredno veliko glasov tudi avtorju akcije Marku Modreju, je priznanje prejel tudi on. V Ribnico je pripeljal številne velike koncerte in TV - oddaje, za predhodnike današnjega koncerta Rešeta domačih lahko omenimo tudi koncerte narodno-zabavne glasbe izpred desetih let, ki jih je organiziral v sodelovanju z založbo Zlati zvoki in Jožetom Krajncem. Več let je bil tudi v vrhu Delove akcije Gong popularnosti kot eden najbolj priljubljenih radijskih voditeljev v Sloveniji. t?5 ■ i/vi1 111 fNJ >l.l.l lC >«| Januarja nas je zajel val podražitev Pravičnost na preizkušnji Takoj po novem letu so trgovci kar krepko podražili številne prehrambene izdelke, kar je prizadelo družinske proračune. Zato je pričakovano, da razprave o poslabšanju ekonomskega položaja državljanov zaradi naraščajoče inflacije ne ponehajo. Sindikalni voditelji pritiskajo na delodajalce, da bi dvignili plače, predstavniki upokojencev želijo višje pokojnine in višje varstvene dodatke za tiste z najnižjimi pokojninami, grozi se s stavkami... Vsekakor so podražitve najbolj boleče za tiste, ki imajo nizke prihodke. S problemi naraščajoče inflacije se ukvarjajo vse ekonomije, tudi največje. Slovenska vlada se zaveda resnosti položaja, ki je nastal v zadnjih nekaj mesecih po visokih porastih cen hrane in naftnih derivatov na svetovnih trgih. Slovenija je zelo velik uvoznik prav teh nujnih dobrin, zato so podražitve hrane in derivatov neizbežne. Vendar pa se ob tem postavljajo vprašanja, ali niso bile podražitve prevelike, nesorazmerne z rastjo svetovnih cen, ali so slovenski trgovci zlorabili razmere, ali so ukrepi za izravnavo primerni in pravočasni.... Ob tem kaže povedati, da so nekateri naši analitiki ugotovili, da če bi bila raven cen hrane in derivatov taka, kot v preteklosti, bi bila inflacija le od 2,5 do 2,8 %. Torej na istem nivoju kot ob prevzemu evra. Vlada se je resno lotila priprave ukrepov, s katerimi se bo ublažilo cenovne šoke. Pripravila je spremembe zakonov, s katerimi se bo v največji možni meri pomagalo socialno najšibkejšim skupinam državljanov, ki so jih podražitve najbolj prizadele. Tako je vlada predlagala veliko povečanje splošne olajšave pri dohodnini za vse, ki imajo manj kot 9000 EUR skupnih prihodkov letno, kar bo v povezavi z 8,4 - procentno povečanimi otroškimi dodatki bistveno izboljšalo njihovo ekonomsko stanje. Prav tako je predlagano povečanje varstvenih dodatkov za upokojence. Vse te ukrepe bomo poslanci obravnavali še ta mesec in bodo veljali že za januar. Prav tako je vlada pripravila tudi zakon o soudeležbi delavcev pri delitvi dobičkov podjetij, na osnovi katerega bi sploh prvič uvedli, da bi tudi zaposleni imeli pravico do participacije rezultatov svojega dela. Prejšnje (leve) vlade - Drnovškova in Ropova, ki so jih obvladovale LDS in SD - so te pravice omogočile samo menedžerjem. Šele ta vlada in ta koalicija sta imeli dovolj socialnega čuta, da bosta predlagali pravično in nediskrimina-torno delitev dobičkov podjetij vsem, ki so jih ustvarjali. Verjamem, da bo to pripomoglo k večji pripadnosti delavcev podjetjem, k večji produktivnosti in še boljšim rezultatom naših družb. Še posebej za družine, ki imajo dijake, bo zelo dobrodošel zakon o subvencioniranju dijaške prehrane, ki sem ga pripravil decembra in ga pred božičem skupaj s še 27 poslanci koalicije vložil v zakonodajni postopek. Z njim se sploh prvič omogoča pravica do subvenciranja toplega obroka za vse dijake srednjih šol v višini 2,35 EUR za vsak obrok. Ureditev je podobna kot pri študentih. Če bo zakon sprejet, bo to pomenilo subvencijo v višini več kot 450 EUR letno za vsakega dijaka, če bo prisoten pri pouku vse šolske dni. Ob tem bi vas spomnil, da sem podoben zakon predlagal dvakrat že v prejšnjem mandatu, vendar ga je obakrat socialno brezbrižna večina (LDS in SD) zavrnila. Vladne ukrepe je dopolnil še Urad za varstvo konkurence, ki je po spremembi v vodstvu sprožil postopke, v katerih preverja, ali so se trgovci in predelovalna industrija dogovarjali in podražili hrano bolj kot bi smeli in bili upravičeni. Upamo, da bodo rezultati znani kmalu in da bodo, če se bo ugotovilo, da so kršili predpise, tudi ustrezno sankcionirani. Vse ukrepe socialne države je možno izvajati le, če imamo zadosti visoko ggggggggggggggji gospodarsko rast. In Slovenija jo, tudi zaradi izpeljanih reform, ima. Varčevanje pri proračunskih izdatkih, bolj učinkovit nadzor in bistveno višja zaposlenost... šele omogočajo ukrepe, s katerimi se blažijo negativne posledice rasti cen. Morda bi ob tem kazalo narediti primerjavo, kakšne bi bile razmere v Sloveniji ob tako visokih porastih cen hrane in derivatov na svetovnih trgih, če reform ne bi izvedli in če ne bi že predhodno popravili pokojnin, znižali davkov za državljane in podjetja, če marsičesa ne bi popravili ali odpravili... Vlada in koalicija bosta tudi v prihodnosti predlagali ukrepe, s katerimi bosta, če se bo izkazalo za potrebno, pomagali državljanom in jim omogočali spodobno življenje. Vsekakor pa ni prav nobenih razlogov za panična ravnanja in razna izsiljevanja, saj od takih postopkov ne moremo pričakovati dolgoročno stabilne in visoke gospodarske rasti ter konkurenčnosti. Če ne bomo konkurenčni, pa ne bo niti naročil in posledično tudi ne dela. Upam, da bo prevladala razsodnost. Jože Tanko, poslanec v DZ č'b "To ni pravično,"\e prejšnji teden dejal delavec v kamero, "da so tako velike razlike v plačah. Razmerje bi moralo biti ena proti tri. To bi bilo pravično." Pravičnost je vrednota, na katero se v življenju sklicujemo. Tehtamo odločitev državnih organov, ali so ravnali pravično. Ravno tako smo pozorni na pravično sojenje sodnika na nogometni tekmi, tistih na sodišču, ravnanje učitelja v šoli. Tudi otroci doživljajo stiske, ko vidijo, da njihovi vrstniki nosijo drage obleke in čevlje, oni pa ne, ker so starši revni. Na sebi čutijo krivico. Kakšna je torej pravična plača? V prejšnjem sistemu je partijski vrh določil, daje ena proti pet in mislili so razmerje med plačo snažilke in direktorja. Razprave je bilo hitro konec. Sedaj so se razmerja porušila, pa tudi ni več inštitucije in človeka, tistega, ki bi dal dokončno sodbo o pravični plači. Kdo naj torej določi pravične plače, da ne bo stavk, da bodo tudi tisti z enostavnim delom lahko dostojno živeli? Zakaj pa ni pravično razmišljanje, da bi morali imeti vsi enake plače, saj imamo vsi približno enake želodce in potrebe, pa tudi za vse velja enaka cena kruha v trgovini: da bi to bilo pravično! Lahko temu oporekate? Tudi to so poskušali doseči v svetu - žal na silo z veliko žrtvami, na koncu se je izkazalo, da take družbe na koncu propadejo v hudi revščini, ker vsi mislijo le na delitev nečesa, nihče pa ni pripravljen si prizadevati in delati. In hitro boste našli primere, ko se bo izkazalo, da tudi enakost ni vedno pravična. Bi bil sodnik pravičen, če bi vsem dodelil enake kazni za isto dejanje, mladostniku, ki se je prvič pregrešil ali staremu okorelemu kriminalcu? Je direktor pravičen, če bo dal vsem enake plače, ne glede na položaj in prizadevnost? Mar ne bo zavozil podjetja? Zatorej je prav, da damo več tistim, pri katerih je učinek večji, ki več naredijo. In koliko je primerov, da dobi marljivi delavec enako plačilo kot tisti, ki je doma, in mora celo plačati višjo pristojbino za vrtec, drugi pa je doma, postori kaj na črno in ima otroke v vrtcu zastonj. Alije pravično, da prizadevnemu damo več kot tistemu, ki se izogiba dela? V parlamentu je bila dilema, ali dati Zoisovo štipendijo vsem ne glede na dohodke staršev. Zoisovo štipendijo dobijo samo zelo nadarjeni. In sedanji sistem je tak, da dobijo to najvišjo štipendijo tudi otroci najbogatejših staršev. Naj potemtakem vsi davkoplačevalci, revni in bogati, plačujemo davke, iz katerih se dodelijo štipendije tudi otrokom najbogatejših, recimo tajkunov? Sicer pa so nadarjeni otroci že tako ali tako v boljšem položaju od drugih, manj sposobnih, ki bodo v življenju težje dosegli rezultate, sploh če so invalidni. Rešeto Mladi v NSi želijo 'Več mladosti' Zato se uveljavlja v svetu v socialni politiki, izobraževanju, zdravstvu in še kje pravilo enakih možnosti. Ker smo ljudje različnih sposobnosti, prihaja do zelo velikih razlik med nami. Da bi te razlike zmanjšali - ne na škodo nadarjenih - se zagotavlja iz javnih sredstev pomoči v večji meri tistim, ki imajo prikrajšanost, da se jim izenačijo možnosti službe in zaslužka v njihovem življenju. Pravičnost predpostavlja, da bogastvo ne sme vplivati na pravice, ravno tako ne neinformiranost in ne prisila. Kaj to pomeni? Da ni pravično, če prodate neko stvar duševno bolnemu ali pa nekomu, ki ga z grožnjo v to prisilite. Velja pa tudi, da ni pravično, če nisi informiran o blagu, ki je v takšni menjavi. Da, tudi to slednje velja. Zato se vprašajte, ali ste ravnali pravično, ko ste naredili dober posel s prodajo hiše, pri tem pa zamolčali, da so tramovi v ostrešju nažrti od črvov, da ste v temelje dali premalo železa in cementa in da je občina že dopustila nekemu investitorju, da v neposredni bližini hiše dopustili zgraditi "nočni klub s ponudbo vzhodnjaških masaž. Mar vas sosedje ne bi imeli za norca, če bi razlagali sosedom, da ste kupcu vaše hiše razložili vse, kar je s hišo slabega? In kako naj potem ugotovimo, kako pravično ravnati, kdo bo podelil to sodbo; Državni zbor, v katerem se bodo poslanci prerekali in s preglasovanjem določili, kaj je pravično? Ne. Poslanci bodo na ta način povedali, kaj je zakonito, to pa še ne pomeni, daje nujno pravično. To bomo morali opraviti kar sami, v neštetih primerih vsak dan znova. Biti pravičen v moralnem pomenu besede, pomeni, zavrniti, da bi se postavili nad zakone (zato ostaja pravičnost kot vrednota, povezana z zakonitostjo) in nad druge ljudi (zato ostaja povezana z enakostjo). To pomeni, da je pravičnost tista lastnost, zaradi katere vsak teži k preseganju lastne skušnjave, da se postavi nad ljudi in da žrtvuje lastnim željam in interesom. Pravičnost je nasprotje tega zatiranja drugih torej nasprotje sebičnosti in egocentričnosti. Torej gre za neko uravnoteženost, tehtnico, poravnanost - če hočete - enakost. Odgovor o pravičnem ravnanju se skriva v reku: ravnajte tako v odnosu do drugega, kot bi v drugem videli sebe, svoje težave in pričakovanja. Zato torej storite tako, kot vi pričakujete od drugih in ne naredite drugim tistega, česar sami ne želite, da bi vam drugi storili. In kakšen je potemtakem pravičen človek? Tisti, ki s svojo močjo služi pravu in pravicam in postavlja sebe v enak položaj kot druge. Česar ne želiš, da drugi storijo tebi, ti tega ne stori, pa najsibo to, ko prodajaš hišo, kupuješ kaj ali delaš kot razsodnik med ljudmi ali si v politiki. Prizadevaj si, kljub razlikam v sposobnostih, premoženju ali moči, za enake pravice. Na ta način si prizadevaš za red, ki sicer še ne obstaja, vendar se mu približuješ.. Treba se je upirati nepravičnosti, ki jo nosi vsakdo v sebi. Včasih je nepravičen tudi zakon. Zato boj za pravičnost ne bo nikoli končan, nobena generacija ga ne bo dosegla, kar pa ne pomeni, da opustimo prizadevanje. Se več - delati moramo zanjo - vsak dan za pravičnost -, tistega malega človeka, ki nima moči, premoženja, oblasti. To kraljestvo je bistveno in prizadevajmo si ga doseči. In zato je potrebno, da vrednote usmerjajo naše življenje. Janez Drobnič, poslanec v DZ Regijski odbor Zahodna Dolenjska se je udeležil 7. kongresa MSi, ki je bil 27. in 28. oktobra v Celju pod geslom "Več mladosti". Iz našega odbora se nas ga je udeležilo 7 delegatov in delegatk. Na letošnjem kongresu so nas nagovorili in pozdravili številni visoki funkcionarji države oziroma stranke: dr. Andrej Bajuk (predsednik NSi in finančni minister), Ljudmila Novak (podpredsednica NSi in poslanka v evropskem parlamentu), Jožef Horvat (predsednik sveta NSi in vodja poslanske skupine Vdz rs), Anton Kokelj (poslanec v DZ RS), Gregor Krajc (namestnik direktorja službe vlade RS za zadeve EU), Mojca Kucler-Dolinar (ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo), Danijel Starman (član IO NSi), Valentin Hajdinjak (tiskovni predstavnik vlade RS) in seveda tudi predsedniški kandidat Lojze Peterle. Na kongresu smo sprejeli tudi 4 resolucije: za več mladih družin, za pravične meje, mladi in razvoj informacijske družbe ter boj za javno šolstvo je boj proti boljšemu šolstvu. Sprejeta je bila tudi nosilna resolucija 7. kongresa MSi: "VEČ MLADOSTI". Letošnji kongres je bil volilni (vsako drugo leto), tako smo na kongresu izvolili nove vodilne pred- SREČANJE. Decembrski čas je čas veselja, radosti, lepih misli, ki jih delimo med svoje sorodnike, prijatelje in znance ter tudi med člane iste stranke. Ker so s tem časom povezani prijetni trenutki, smo se člani OO SD Ribnica zbrali na prednovoletnem srečanju, katerega glavni namen je bil, da se vsaj enkrat letno malo dobimo, pozabimo strogo politiko in se znotraj kroga enakomislečih pozabavamo. Srečanje je potekalo 21. decembra v Gostilni Pildarv Ribnici. Moram zapisati, da je bil ambient zelo lepo pripravljen, postrežba in hrana zelo dobra. Zal mi je samo, da se srečanja niso udeležili vsi člani. Udeležil pa se ga je generalni tajnik stranke Uroš Jauševec in mi pomagal podeliti znake, ki jih območna organizacija ob vsakem novoletnem stavnike podmladka stranke NSi. Novi stari predsednik MSi je (p)ostal Robert Ilc, za podpredsednika pa sta bil izvoljena Matej Tonin in Andreja Rajh (prva predsednica našega RO), za generalnega sekretarja pa Jernej Vrtovec. Na kongresu smo razpravljali o aktualnih zadevah na političnem področju, ki se nanašajo na našo prihodnost in so še kako pomembne za mlade. Kongres je zaključil novo izvoljeni predsednik Robert Ilc, ki je poudaril, da bo MSi delala še bolje in da si bomo v matični stranki prizadevali, da bodo tudi mladi na izvoljivih mestih kot kandidati na prihodnjih parlamentarnih volitvah. 15. decembra smo imeli v sejni sobi občine Ivančna Gorica 4. redno volilno regijsko konferenco. Izvolili smo tudi novo vodstvo regijskega odbora. Pozdravit sta nas prišla tudi predsednik podmladka MSi Robert Ilc in v.d. predsednika OO N.Si Ivančna Gorica Alojz Čebular. Za predsednico RO-ja je bila izvoljena Jolanda Černivec, za podpredsednika Boštjan Kastelic, za sekretarja Gašper Černivec in za člane: Simona Lovšin, Simon Petek, Jana Petek, Grega Jazbec, Jože Kastelic, Janez Bijec ml., Peter Mišmaš, Damjan Samastur in Aleksandra Roy. Po končani regijski konferenci je sledil še družabni del, in sicer smo se odpravili na bowling v Ljubljano. srečanju podeli svojim članom. Da pa ni ostalo le pri govorjenju in resnih stvareh, je poskrbel Medard Pucelj, ki nas je zelo razvedril s svojim humornim nastopom. Karikiral je stanje v Sloveniji danes in nekatere politike. Medard je res izreden humorist in tudi imitator in bi se mu na tem mestu resnično rada še enkrat zahvalila, da se je odzval naši prošnji in vabilu, da nas je vse popeljal v ta veseli čas praznikov. Velika škoda je, da takšnega umetnika ne izkoristimo mnogo bolje. Res se že sedaj veselim ponovnega srečanje z njim in seveda z vsemi člani naše stranke. IRMA GRBEC, PREDSEDNICA 00 SD RIBNICA Jolanda Černivec in Boštjan Kastelic predsednica in podpredsednik RO MSi Zahodna Dolenjska Rešeto * 11-><»i>a i ■ ■ r>u.>ezi.i i<>«i 5 r ZAKON O OSNOVNI ŠOLI N Spremembe Zakona o OŠ, ki so bile sprejete v DZ, stopijo v veljavo 1. 9. 2008, z naslednjim šol-BE skim letom. Vse novosti bodo zapisane v . delovnem načrtu vsake šole. Ker je bilo v zadnjih letih mnogo problemov z dis-[lj( ciplino, nasiljem, slabšim odnosom med učenci, . , učitelji in učenci, so bile spremembe na tem ” področju nujne. V dosedanjem Zakonu in Pravilniku o pravicah in k dolžnostih učencev so bile izpostavljene samo f } pravice, veliko manj pa dolžnosti in odgovornosti. Do sedaj učenci do 6. razreda niso smeli ponavl- jati brez soglasja staršev. Učitelji niso smeli odstraniti učenca od pouka, četudi je onemogočal normalno delo. Niso ga smeli premestiti v drug razred ali ga prešolati na drugo šolo. S tem je bila zmanjšana avtoriteta učiteljev in moten pouk, saj je bilo preveč časa porabljenega za discipliniranje učencev in ga je premalo ostalo za učenje. Po novi zakonodaji bodo poudarjene tudi dolžnosti učencev. Sprejeta pravila obnašanja bo potrebno upoštevati in jih izpolnjevati. Učenca, ki bo motil pouk, bo učitelj lahko odstranil iz razreda, možno ga bo premestiti v drug oddelek ali na drugo šolo tudi brez soglasja staršev. Spremembe pa bodo tudi od staršev zahtevale večjo odgovornost in dolžnosti.Tudi v družinah bo potrebno postaviti pravila vedenja, odgovornosti in določiti vsakemu članu tudi dolžnosti. V našem okolju je to v mnogih družinah že sedaj urejeno. Skoraj za vsa dela, ki jih človek opravlja, je potrebno usposabljanje in izobraževanje. Za poklic starševstva pa ni šole. Pa vendar je poklic starševstva najpomembnejši in najtežji. Starši se večkrat pri vzgoji svojih otrok znajdejo v stiski. Najbolje je, da težave rešujejo skupno z vsemi udeleženci v vzgojno-izobraževalnem procesu: učenec - starši - učitelj - svetovalni delavec. Vsi naj imajo možnost spregovoriti o možnostih in posledicah. Uspeh dosežemo, če je delovanje vseh, ki vstopajo v vzgojni proces, usklajeno. O problemih in težavah je potrebno spregovoriti odkrito, brez prikrivanja. Škodljivo je otroka zagovarjati nekritično, za vsako ceno. Če hočemo dobro otroku, je potrebno zaupanje. Starši boste z novim šolskim letom imeli možnost povezovanja preko svetov staršev na regijskem in državnem nivoju. Tako bo možno primerjati delovanje posameznih šol. To je samo nekaj novosti. Več jih boste lahko spoznali pred začetkom novega šolskega leta. Zal pa je bil iz predloga o spremembah Zakona o finansiranju vzgoje in izobraževanja izpuščen predlog o 100-procentnem finansiranju zasebnega šolstva. Vsi levo usmerjeni medijski topovi so bili usmerjeni samo na ta predlog, kot da je edini, in uspelo jim je, da so ga predlagatelji umaknili. S tem pa so dopustili, da so diskriminirani učenci, ki so vključeni v zasebne šole. Za isti osnovni program, ki ga izvajajo po vseh šolah, dobijo zasebne šole 15 % manj sredstev. Zagotoviti jih morajo starši ali šola. Državi tudi ni treba skrbeti za šolske stavbe in ostale materialne stroške, ki jih mora zagotavljati državnim šolam. Slovenska ustava omogoča staršem pravico do izbiro šole. Ta pravica pa je staršem, ki všolajo svoje otroke v zasebne šole, kršena, saj ne morejo všolati svojih otrok pod enakimi pogoji. Tako zahtevajo predstavniki tistih strank in organizacij, ki imajo polna usta enakopravnosti in enakih možnosti in so vse po vrsti levo usmerjene in sovražno razpoložene predvsem do šol, katerih ustanoviteljice so posamezne škofije. Da se zmanjšuje število oddelkov po šolah, je vzrok pomanjkanje učencev. Prav zato, ker je malo učencev, je vsak od njih posebej dragocen. Dolžni smo vsakemu posebej zagotoviti optimalni razvoj. Starši bodo upoštevali pravico, ki jim jo daje ustava in všolali učenca v šolo, ki je najboljša za njihovega otroka, pa naj bo to zasebna ali državna. Nesmiselno je govoriti o tem, da bo zaradi zasebne šole prikrajšana državna. Če bo državna šola boljša, bodo starši vanjo vpisovali svoje otroke. Sicer pa ni nobene možnosti, da bi zasebne šole nastajale v manjših krajih, pač pa samo tam, kjer je koncentracija prebivalcev velika. Pri vsej gonji proti zasebnim šolam gre samo za širjenje sovražnega razpoloženja proti Cerkvi. Pri vseh spremembah v šolskem sistemu mora biti v ospredju učenec in najboljše možnosti za njegov telesni, umski in duhovni razvoj. Anica Benčina ' ISOBIIOE VELIKE POUANE, lepa in urejena vas? Ja, lepa in urejena vas, toda ne na našem koncu Velikih Poljan - zaselku Sv. Tomaž. Ne morem več verjeti, kaj se dogaja v tej naši "lepi" Ribniški dolini. A moramo tudi mi postati Romi, da bomo postali civilizirani? Pa osebno nimam nič proti njim, ker se zavzemajo za tisto, kar jim pripada. Nimamo vode in ne asfalta, pa smo tiho in strpni, toda sedaj mi je res dovolj. Imam dva otroka in ne morem verjeti, da moram dojenčka ter petletnega otroka kopati z deževnico in kupovati ustekleničeno vodo za pitje. Me ima, da bi resno zagrozila, ker v naši državi se le tako kaj doseže. Kdaj bo tudi za navadne ljudi (seveda brez uporabe zvez) poskrbljeno? Večkrat se sprašujem, le zakaj živim tu, kjer ni osnovnega življenjskega vira. Naj se preselim, da bo življenje dostojnejše? Saj živimo kot živali. Če zmanjka vode, jo moramo naročiti in za zalivanje vrta gremo ponjo v potok. Naj omenim tudi cesto, ki je katastrofalna, kadar je deževno ali kadar skopni sneg. Dobesedno se skoraj valjamo v blatu, ker ni asfalta. Za božjo voljo, v katerem stoletju pa živimo? Zato ukrenite vi, ki lahko! S tem mislim na vas, gospod župan Levstek, ki obljubljate tistim, ki se jih ne bojite. Tisti, ki ima, ne verjame, kako je tistemu, ki nima! Martina Pobuda za gradnjo infrastrukture od Gorenjske ceste do Brega Stanovalci Gorenjske ceste se sprašujemo, zakaj se ne nadaljuje gradnja infrastrukture do naselja Breg, čeprav je bilo to že večkrat obljubljeno. Čudimo se, zakaj se ni izkoristila priložnost zdaj, ko se ureja levi zavijalni pas v obrtno cono Breg na delu glavne ceste G2-106. Naš življenjski prostor je tu in mi z njim nismo zadovoljni. Vedeti morate, da se na tem delu ceste ni dogajalo nič že 65 let ali več. Na glavnem vodovodu so bile odpravljene okvare samo v letu 2007 5x, v dolžini 300 metrov. Ker so slabe cevi, voda odteka v zemljo, zaradi česar plačujemo višje stroške porabe vode. Tudi nam pripada čista voda! Leta 2005 smo podpisali peticijo in jo naslovili na Občino. Dogovorjeno je bilo, da se bodo dela nadaljevala in se zagotovila finančna sredstva za izdelavo projekta za ta del glavne ceste. Želimo, da ta projekt obravnavate prioritetno, z vso odgovornostjo. Kanalizacija, čista voda, varna prometna ureditev so številka 1! Upamo, da bo naša ponovna prošnja naletela na plodna tla in da nam ne bo ponujen kak nov izgovor. Štefanija Kljun INVALIDI OBVEŠČAMO Dl Ribnica vabi vse svoje člane na zbor društva, ki bo v soboto, 1. 3. 2008 ob 11. uri, v gostišču Pugey. Sprejeli bomo novi statut, zato vas naprošamo, da se zbora udeležite v čim večjem številu. Po uradnem delu bo zabava z ansamblom "Vandrovčki11. 10. februarja se bomo ob 18. uri z ribniške avtobusne postaje odpeljali v Mengeš na gledališko predstavo 5 žensk.com. Prijavite se lahko do 7. februarja. Vse dodatne informacije dobite v pisarni društva v uradnih urah, in sicer: v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure ali po telefonu 836-11-69 Predsednik društva Marjan Zajc S8 Rešeto REKVIEM POTOKU RIBNICA Bil potok čiste je vode, izviral je izpod gore, je priča kratke bil maršnite, ponikalje v neštete rnpe. Daje vodica zlata vredna, to vedela je naša predna, so potok trikrat zajezili, moči vodene pridobili. Ta prvi jez zadržal je vodo v Založju, za Nemško vasjo. Je Gabrje vodo dobilo, priteklo je v Dolenjo vas obilo. Na ježih mline so zgradili, da zrnje so lahko drobili. Koruzo, >ž, pšenico mleli so, v stopah ajdo, ječmen in proso. Krog mlinov lepo je dišalo, v stopah mlinskih klopotalo, je voda penasta šu mela, kolesje težko je vrtela. Čistoča nje je bila taka, da skrije se pijača vsaka. So v njej živele ribice in žejni pilijo ljudje. Pa prišli so moderni časi, postali gospodje so na vasi, nič delati se ni splačalo, se vse v tovarne je podalo. Na potok so kar pozabili, v jezovih lukenj nič mašili, pa kaj bi čas tako tratili, saj vodovod so nov dobili. Vode jezovi ne dižijo, le stene mlinov še štrlijo, ne sliši več se žuborenja, koles več mlinskih ni vrtenja. Potoček zdaj počasi umira, nihče se nanj več ne ozira, storjene hude so napake, vanj so speljane vse kloake. Tone Oražem UPOKOJENCI NAJ BI PRAVICE 1! DOSEGLI SKOZI STRANKO DESUS Novi predsednik ribniškega društva upokojencev Ivan Šega pozval k večji politični angažiranosti upokojencev Lani je minilo že 55 let, odkar so se upokojenci Ribniške doline združili v društvo, ki ima sedaj preko 600 članov. Dve tretjini je žensk, poprečna starost članov pa se vse bolj viša. Med najmlajšimi upokojenkami in najbolj svežimi člani je Alojzija Zakrajšek, ki je 12. januarja v gostišču Pugelj vodila občni zbor Društva - ta je bil tudi volilni. Po osmih letih vodenja se je poslovil Janez Lapajne, predsedniško mesto pa je prevzel Ivan Šega, ki je poznan tudi po etno hiši v Ravnem Dolu. Opomnil je, daje letošnje leto volilno, saj se bo izbiral nov parlament in 550.000 slovenskih upokojencev bi moralo imeti v njem čim več poslancev, ki bi razpravljali o pravicah upokojencev. "Desus je naša stranka, ne politična, marveč stanovska. V Sloveniji in Evropi se pripravlja nova pokojninska reforma in moramo braniti svoje pravice, da proti koncu življenjske poti še sebi V ospredju Alojzija Zakrajšek, ki je predsedovala OBČNEMU ZBORU, V OZADJU (LEVO) BIVŠI PREDSEDNIK JANEZ LAPAJNE zaželimo in naredimo kaj dobrega." Zdajšnje generacije upokojencev so še tiste, ki so morale s samoprispevki graditi prihodnost in so se morale odrekati delu dohodkov za to, da bi šlo podjetju ali lokalni skupnosti bolje. Prav zato jih toliko bolj moti, da se zdaj vse privatizira in postaja last nekaj redkih posameznikov, ki bogatijo na račun dela drugih. Ribniški upokojenci so zato proti privatizaciji zdravstva in šolstva in delijo mnenje s člani 12 pokrajinskih zvez, ki povezujejo 450 upokojenskih društev v Sloveniji. Ribničani so del zveze, ki zajema Dolenjsko in Belo krajino, katere predsednik je od lanskega aprila Jožef Jazbec. Prisotne na občnem zboru je pozval, naj v svojem društvu pripravijo čim več raznih dejavnosti, da bi pritegnili večje število članov. "Samo polovica vseh upokojencev v državi je včlanjenih v upokojenska društva in mnogi se podajo v osamo, kar pa ni prav." Bivši pedagog je pokazal retorične sposobnosti in upokojencem z zanesenim govorom položil na srce, da naj bodo ponosni, "ker vse, kar vidite v naši deželi, na levi ali desni, smo ustvarili mi. Naj nam zato ne očitajo pokojnin!” Po besedah starega in novega predsednika se bodo naši upokojenci vključili tudi v Dom za ostarele in ponudili sodelovanje, da se tamkajšnji stanovalci ne bodo počutili odrezane od okolja. Župan Jože Levstek je dejal, da naj bi se Dom odprl konec marca ali v začetku aprila, da pa število prijav za mesta v sobah vsaj za zdaj presega prostorske zmožnosti sedanjega objekta. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Novi predsednik Ivan Šega Jožef Jazbec, predsednik POKRAJINSKE ZVEZE PS Rešeto i rsj iioci O ŠOLSKA SKUPNOST RIBNICA GOSTILA Ö KLUB MLADIH KOČEVJE V času zimskih počitnic se na šoli obeta niz kratkočasnih dejavnosti Šolska skupnost v ribniški osnovni šoli je 17. januarja gostila Klub mladih Kočevje. Predsednica kluba Klavdija Kraus in njena sodelavka Andreja sta petnajstim učencem predmetne stopnje uvodoma razložili, da je poslanstvo kluba delo z mladimi in za mlade na področju občine Kočevje in njene okolice, od Ribnice pa do Kolpe. Mladim i ' —*eeil ponujajo razgiban program zapolnjevanja prostega časa z različnimi ustvarjalnimi delavnicami in drugimi dejavnimi oblikami druženja. Enkrat tedensko pripravljajo delavnice tudi v Miklovi hiši v Ribnici. Kakšne so te ustvarjalne delavnice, so lahko prisotni učenci preizkusili tudi na lastni koži in v vedrem razpoloženju. Klavdija in Andreja sta jih popeljali v nalogo ustvarjanja lastnega grba, namen tega pa je bil medsebojno spoznavanje in razvijanje veščin medsebojnega sporazumevanja. Grbi, ki so jih upodobili učenci, so bili razdeljeni na štiri dele. Prvi je prikazoval, kaj so priljubljene dejavnosti posameznikov v njihove prostem času. Drugi del je predstavil življenjske cilje učencev, tretji nekaj njihovih osebnih podatkov in četrti pozitivne lastnosti, ki jih opažajo pri sebi. V razigranem in sproščenem vzdušju so otroci izdelali zelo zanimive grbe. Med delom in pri predstavitvi svojih osebnih grbov pa so drugim resnično tudi veliko zaupali o sebi in svojih življenjski ciljih. Ti so se v večini primerov izkazali za plemenite in ambiciozne. Da jih bodo zlahka dosegali, jim bo pomagalo tudi znanje komunikacije, ki so ga ob mentorstvu Klavdije in Andreje še dodatno izpilili. Predsednica Kluba mladih Kočevje Klavdija Kraus je vse prisotne razveselila tudi s ponudbo brezplačnih delavnic za otroke in mlade, ki jih je s svojimi sodelavci pripravljena izvesti v času zimskih počitnic na osnovni šoli v Ribnici. Navdušenja se je nalezel tudi ravnatelj OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici Franc Ivanec, ki je v ta namen velikodušno odstopil šolske prostore. Ribniške učence bodo tako februarja kratkočasili in izobraževali: plesni dan z učenjem plesa, filmski dan, aerobika in zabavne otroške gibalne igre, spoznavanje zanimivih živih živali z dotikom in druge ustvarjalne delavnice v organizaciji Kluba mladih Kočevje. Mirjam Kromar. 8. d in Marinka Mate, mentorica Šolske skupnosti Turistično društvo Grmada vabi na pustno rajanje, ki bo v nedeljo, 3. februarja od 14. ure dalje. Najizvirnejša otroška in odrasla maska bosta nagrajeni. Prepustite se pustnim norčijam in pridite na Grmado! PRAVLJICE PRED NOVIM LETOM V jutrih pred bližajočimi se božično-novoletnimi prazniki so se na podružnični šoli Dolenja vas učenci srečevali s starejšimi obiskovalkami. Te so jim pripovedovale o svojih spominih iz časov šolanja ter jim kot darilo pred novim letom vsako jutro prebirale pravljice. Pred umetelno izdelanim kaminom (izdelal gaje naš hišnik Janez Andojjšek), ki smo ga postavili na naš prenovljeni hodnik, so učenci od 1. do 5. razreda na preprogi in na klopeh ob kaminu pozorno poslušali, katere spomine na šolo so ohranile naše obiskovalke. Vsako jutro druga pripovedovalka, vsako jutro drugi spomini in seveda druga pravljica. V imenu učencev bi se rada zahvalila gospem: Veri Zbašnik, Angeli Henigman, Ivanki Levstik, Anici Grebenc, Dragici Kljun in Francki Turk za njihovo pripravljenost stopiti med mlade, z njimi podeliti svoje spomine in jim z lepim in doživetim prebirargem pravljic popestriti prednovoletno vzdušje na naši šoli. DANICA GORŠE, vodja projekta Vez med generacijami Foto Sonja Pogorelc DO VIŠJE KAKOVOSTI S SAMOEVALVACIJO (i. dei) Na Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna smo v šolskih letih 2006/2007 in 2007/2008 sodelovali v raziskavi Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za šolstvo in šport, in sicer v raziskavi Do višje kakovosti s samoevalvacijo. V projekt je bilo vključenih sedem Prešernovih šol iz različnih slovenskih regij. Po končanem uradnem delu raziskave je naša ožja strokovna skupina, v kateri smo sodelovali France Ivanec, Nena Weithauser-Plesničar, Marinka Mate in Nika Verbinc Mihelič, nadaljevala z ugotavljanjem stanja glede kakovosti preživljanja prostega časa v občini Ribnica. O tem smo povprašali predstavnike lokalnih inštitucij (občinske uprave, glasbene šole, župnišča, skavtov, mažoret, športnih klubov itd.), ki ponujajo različne oblike prostočasnih dejavnosti, vendar je bil odziv le-teh skromen. Cilj raziskave je bil samoevalvacija (ovredotenje) šolskega dela in posledično doseganje večje kakovosti na različnih področjih vzgojno-izobraževalnega procesa. Drugo ključno področje našega raziskovanja je bilo preživljanje prostega časa mladih v okviru šole in domačega kraja. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e IZVEDBA ANKETIRANJA V raziskavi je sodelovalo 211 učencev (107 deklic, 104 dečki) sedmih osnovnih šol iz različnih regij (Gorenjska, Primorska, Dolenjska, Štajerska, Prekmurje). Zajete so bile mestne in manjše podeželske šole. Sodelovali so učenci predmetne stopnje (od 5. do 9. razreda), ki so bili pri obdelavi rezultatov anketnih vprašalnikov razdeljeni po spolu in učni uspešnosti (manj učno uspešni: zadostni in dobri učenci po končnem učnem uspehu; učno uspešni: prav dobri in odlični učenci po končnem učnem uspehu). Ankete so bile izvedene skupinsko ob koncu šolskega leta 2005/06. 30 Rešeto % #okviru projekta SOŽITJE MED GEN-ERACIJAMI, ki v letošnjem šolskem V letu poteka na naši šoli, smo se učiteljice in učenci 3. a, b in c razreda odločili, da medse povabimo dedke in babice. Tako smo 17. decembra pripravili božični večer. Obiskalo nas je veliko dedkov, babic, celo prababic, pridružili pa so se nam tudi nekateri starši. V nekaterih razredih so se tako družile 4 generacije: pravnuki, vnuki, otroci in starši. S pomočjo vprašanj, ki so jih postavljali otroci, so nam gostje zaupali svoje spomine na preživljanje božičnega časa, samega božiča ter božičnih običajev. Za trenutek so se spet potopili v otroški svet. Opazili smo iskrice tako v otroških očeh kot v očeh dedkov in babic. Skupaj smo preživeli prijeten družabni večer, smejali in na koncu celo malo posladkali. Otroci so tako vsaj malo občutili razlike v preživljanju božiča včasih in danes. Obljubili smo si, da se do konca šolskega leta prav gotovo še srečamo. Takšna srečanja nas bogatijo in nam dajejo potrditev, da smo nekaj naredili dobro. Za trenutek smo uspeli ustaviti čas, ki danes tako hitro teče. Bilo nam je lepo. Vsem, ki so nas obiskali, se iskreno zahvaljujemo in želimo srečno novo leto 2008. Učiteljice: Maruša Čop. Nika Vrbinc Mihelič, Andreja Hočevar Turistično društvo Grmada in Osnovna šola Sušje vabita na PROSLAVO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU v četrtek, 7. februarja ob 19. uri, v Osnovno šolo na Velikih Poljanah. Slavnostna govornica bo gospa Antonija Škufca Andolšek, nekdanja učiteljica na poljanski šoli. Prijazno vabljeni! ■■■■■EBeeaeeeeeeeeee Turistično društvo Grmada Velike Poljane, Ortnek vabi člane, krajane, prijatelje in vse, ki želite povedati svoje mnenje in ideje in ki bi se želeli včlaniti v TD Grmada, na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 1. februarja 2008, ob 19. uri na Grmadi. MED NAMI SO TUDI Q STAREJŠI IN STARI LJUDJE Prišel je mesec december, ko nas obiščejo in obdarijo dobri možje, ko zapade sneg, ko nas mraz še bolj potisne v toplino doma in ko se prižgejo luči, da s svojo toploto ogrejejo in razsvetlijo mrzli svet, hkrati pa pomagajo ustvariti pravljično vzdušje, ki nas napolni s pričakovanjem in veseljem. Letos smo se učiteljice in učenci odločili, da bomo poskušali delček predprazničnega veselja deliti s starostniki iz Doma starejših občanov v Kočevju. Nastopili smo s kulturnim programom in jih obdarili z izdelki, ki so jih učenci naredili v šoli. Na koncu pa so prisluhnili veselim zvokom Matejeve harmonike. 20. novembra pa so bili naši učenci veseli obiska svojih babic in dedkov. Tudi oni so z veseljem in navdušenjem prisluhnili nastopu učencev. Po kulturnem programu so tudi stare starše obdarili in pogostili s potico in čajem. Veseli smo bili velikega odziva povabljenih in hvaležni dedkom in babicam za skupne trenutke. Taki dogodki se otrokom vtisnejo v spomin, ki ostane svetel še mnogo let. Ob izteku koledarskega leta pa se učiteljice in učenci Podružnične šole Sušje zahvaljujemo Zavarovalnici Triglav, d.d., območne enote Ljubljana, ki je podarila majice in kape otrokom pevskega zbora, in podjetju Vi bor iz Ljubljane za podarjeni fotokopirni stroj. Učiteljice P0Š Sušje ANALIZA PROSTI ČAS 27 % deklic in 49 % dečkov porabi za učenje manj kot eno uro na dan. 2 uri in več za učenje na dan porabi 31 % deklic in 20 % dečkov. Deklice se v povprečju učijo dlje časa kot dečki. V povprečju se na koncu tedna uči 64 % učencev, in sicer 73 % deklic in 54 % dečkov. 34 % učencev porabi za učenje ob koncu tedna 1 do 2 uri, najmanj učencev (10 %) pa več kot 4 ure. Ob koncu tedna se največ učencev (28 %) uči samo v nedeljo. Največ učencev (48 %) se uči popoldne, ne glede na spol. Več deklet se uči v večernem času (35 %), dečkov 28 %, medtem ko se več dečkov kot deklic uči zjutraj (dečkov 19 %, deklic 10 %). Za učenje najbolj ustrezen dan v tednu: Učenci svoje učenje najbolj usmerjajo v skladu z urnikom (39 %). Rezultati so za oba spola enaki. Od vseh priljubljen dan v tednu, namenjen učenju, je petek dni v tednu se največ učencev odloča za učenje v (4 %). Bistvenih razlik med spoloma ni. sredo (14 %) in v nedeljo (13 %). Najmanj I i 19,7 I t | CD 12,2 H 12,2 ■ 6.6 ■ ■ I ■ I I ■ E 'S ti 1- -2>J S lil 2 iš lil isi lil t I ro ¥ a> f s 10,2 t i 1 a 2 ra" •O 10,7 I ■ I t I S t t § f 5 I O Graf: Najboljši način preživljanja prostega časa Rešeto 31 arzois <>*■ Z ROKOMETAŠI PRVI V B -E DRŽAVNI LIGI Jesenski del rokometne sezone je za nami in ribniška članska ekipa se lahko pohvali z odličnim prvim mestom na lestvici 1. b -državne rokometna lige in ogromno točkovno prednostjo pred ostalimi ekipami. Ribniški rokometaši so prikazali kvaliteto, borbenost in kolektivni duh in rezultat vsega naštetega je enajst zmag in nobenega poraza, kar ni uspelo nobeni drugi ekipi. RD Ribnica Riko hiše se lahko pohvali z najboljšim napadom v ligi, saj so v enajstih tekmah dosegli kar 392 zadetkov. Napad Ribnice temelji na hitri, kombinatorni in atraktivni igri, ki jo povezuje Damjan Škaper. Slednji je letos izgubil funkcijo kapetana, ker so jo na rokometni zvezi nerazumljivo ukinili. Kljub temu pa Škaper vodenje ekipe še vedno prevzema v svoje roke in v pravem trenutku naredi pravo potezo. Ribničani imajo četrto obrambo lige in v jesenskem delu so dobili le 305 zadetkov. V obrambi igrajo nepopustljivo, agresivno in, kot se za prave Ribničane spodobi, trmasto. Zadnjo oviro pa predstavljajo odlični vratarji, ki s svojimi obrambami spravljajo v obup nasprotne igralce. Ekipa Ribnice je vse svoje nasprotnike premagala suvereno, ne glede na to, kje se je igralo, doma ali v gosteh. Ekipe, ki so bile na papirju predstavljene kot kandidati za prestop v prvo ligo, niso imele nobene realne možnosti, da bi Ribničanom odščipnile vsaj točko, kaj šele obe. Dvorana v Ribnici je postala prava trdnjava, v katero nasprotne ekipe vstopajo s spoštovanjem. Članska ekipa se je letos odlično predstavila v Slovenskem pokalu. V 1/16 finala so z veliko razliko premagali ekipo iz Ilirska Bistrice in nato v 1/8 finala še RK Cerklje. V 1/4 finala pa so v ribniški dvorani igrali proti RK Trimo Trebnje in to je bila ena najboljših tekem v jesenskem delu. Ribničani so vodili večji del tekme, na koncu pa nesrečno izgubili in se tako poslovili od nadaljnjega tekmovanja v Slovenskem pokalu. Glede na videno v jesenskem delu, lahko rečemo, da so RD Ribnice Riko hiše vrata v prvo ligo na široko odprta, le še prag je treba prestopiti. Ribničani imajo pred zasledujočimi ekipami 6 točk prednosti, kar jim zagotavlja mirne božične in novoletne praznike. Ne smemo pa pozabiti, da je žoga okrogla in v spomladanskem delu lahko pričakujemo še veliko zanimivih tekem. Mitja Ilc FEBRUAR 2008 Datum: SOBOTA, 2. 2. Kam: na VELIKO PLANINO IN POTEP PO NJEJ Izhodišče: Kranjski Rak (1029 m) Zahtevnost: LAHKA (zimska) pot Trajanje: 6 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 29. januarja ob 18. uri, v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Primerna planinska obutev in obleka, palice in varen korak. Vodja pohoda: Marjana Rozman Datum: SOBOTA, 16. 2. Kam: na DEBELO PEČ (2015 m) Izhodišče: Pokljuka, Mrzli studenec Zahtevnost: LAHKA (zimska) pot Trajanje: 7 ur Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 12. februarja ob 18. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Primerna planinska obutev in obleka, palice in varen korak. Vodja pohoda: Roman Petelin MAREC 2008 Datum: SOBOTA, 1. 3. Kam: na DOBRAČ (2167 m), Avstrija Izhodišče: parkirišče Beljaške alpske ceste (1732 m) Zahtevnost: LAHKA (zimska) pot Trajanje: 4 ure Prijave in akontacija: Torek pred pohodom, to je 26. februarja ob 18. uri v pisarni PD Ribnica. Potrebna oprema: Primerna planinska obutev in obleka, palice in varen korak. Vodja pohoda: Roman Petelin PLANINSKE NOVIČKE Planinsko društvo Ribnica je v novo leto skočilo zares aktivno. Za silveststra se je skupaj z vodniki k Sv. Ani podalo 19 planincev, tam so pričakali novo leto, se poveselili in šli polni zagona v leto 2008. Že takoj prvi vikend, 5. 1, pa so se podali na Blegoš (1562 m), zanimiv vrh nad Poljansko dolino, ki ga je v Cvetju v jeseni tako opeval Ivan Tavčar. 9 planincev z vodniki je v prijetni družbi in navdušenih nad snežno - kristalnimi lepotami doseglo vrh ter se srečno in varnega koraka tudi vrnilo v dolino. Podali pa so se tudi na tradicionalni nočni pohod z baklami k Sv. Ani, 19. 1, skupaj z vodniki 13 planincev. Program, ki ga je vodniški odsek društva pripravil za letošnje leto, je zares zanimiv in zajema različne vrhove in poti po Sloveniji, pa tudi v tujini - tako po dolžini, težini in atraktivnosti. Vabljeni! Mesto Ekipa Št.tekem Zmage Neodl. Porazi Točke 1. RD RIBNICA RIKO HIŠE 11 11 0 0 22 2. ROKOMETNI KLUB KRŠKO 11 8 0 3 16 3. MRD KLIMA PETEK MARIBOR 11 8 0 3 16 4. MRK KRKA 11 8 0 3 16 5. RD MOŠKANJCI - GORIŠNICA 11 7 0 4 14 6. RK GROSUPLJE 11 6 2 3 14 7. RD ISTRABENZ PLINI IZOLA 11 4 1 6 9 8. RK MITOL SEŽANA 11 4 0 7 8 9. RK RADEČE-MIK CELJE 11 2 1 8 5 10. RK AJDOVŠČINA 11 2 1 8 5 11. RK DOL TKI HRASTNIK 11 2 1 8 5 12. MRD DOBOVA 11 1 0 10 2 33 Rešeto ČLANARINA 2008: planinsko članarino za leto 2008 je že možno plačati v društvenih prostorih na Škrabčevem trgu. S plačano članarino ne pridobiš samo zavarovanja na planinskih poteh, kup ugodnosti v športnih trgovinah s planinsko opremo (tudi v Trim Sport Tomas športu v Ribnici) in kar 50-odstotni popust pri spanju v planinskih kočah, temveč s tem izkazuješ tudi pripadnost planinam, goram, planinski organizaciji, prispevek k še zanimivejšemu programu, izobraževanju ter pomoč in spoštovanje do vseh tistih pridnih markacistov, ki oskrbujejo, urejajo in opremljajo naše prelepe poti. V letošnjem letu ima PD Ribnica volilni letni občni zbor, volitve predsednika in članov upravnega odbora. Zato PD poziva vse člane, ki bi želeli še aktivneje sodelovati pri delu društva, da se nam pridružijo in pripomorejo k izvedbi zanimivih planov in ciljev za naslednje obdobje. Svoje predloge lahko posredujete do 1.3. 2008 na naslov: PD Ribnica, Škrabčev trg 5, 1310 Ribnica ali po elektronski pošti: pdribnica@gmail.com. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Množična udeležba na božičnem pohodu Turistično društvo Grmada je 25. decembra lani pripravilo nočni božični pohod z baklami na Grmado, in sicer že osmi po vrsti. Veseli smo, da se je prireditev zares "prijela", vsako leto se število pohodnikov poveča, tokrat jih je bilo kar 150, za naš kraj kar lepo število. Ob ugodnem vremenu, dobri volji in izjemno dobrem razpoloženju smo z Velikih Poljan krenili proti Grmadi, ki se je svečano osvetljena dvigala iz teme. Njena letošnja posebnost so bile čudovite jaslice, ki so ponazarjale panoramo neke pokrajine. V ospredju je bil hrib, pod njim jasli s figurami Božjega rojstva, po hribu se je vil zaledenel potok s slapom, v bližini je plapolal stražni ogenj, okrog njega bedeči pastirji s čredo ovac, v daljavi kmetija z domačimi živalmi, nad pokrajino pa nebo s številnimi zvezdicami. Jaslice so izdelali in postavili oskrbniki doma na Grmadi, ki si za izvirnost in vloženo delo zaslužijo pohvalo. Vsak udeleženec pohoda je prejel spominsko darilo, za vse, ki so se udeležili petih pohodov, pa je bilo še posebno presenečenje. Domov smo odšli zadovoljni, polni energije in zatrdno obljubili, da se ob naslednjem pohodu spet vidimo. TD Grmada, foto Janez Zajc Božično-novoletni kolesarski dvoboj Iz Ribnice nas je 22. decembra, kljub temu, daje kolesarska sezona že zdavnaj mimo, tekmovalo kar 6. Čeprav je bila dirka prijateljskega značaja, so se organizatorji zelo potrudili in najeli časomerilce ter komentatorja. Vreme je bilo odlično in vozili smo v kratkih rokavih, medtem ko je bil tu še sneg. Razdeljeni smo bili v dve kategoriji, domačini so ju poimenovali kar: "starejši borci” in pa osnovnošolci. V kategoriji osnovnošolcev sta se zelo dobro odrezala (predvsem zaradi ogromno treninga) Lovro in Blaž Dejak. Lovro je končal na 3. mestu, Blaž pa je zmagoval vse do velikega finala, kjer je moral premoč priznati starejšemu domačinu. Andrej Ilc je prav tako tekmoval v kategoriji osnovnošolcev in bil na žalost zaradi nepravilnega prehitevanja diskvalificiran. Matej Gornik pa se za dirko ni kaj dosti zmenil in šel svoje znanje rajši preizkušat na "ajdovsko velikanko", kjer dolžine skokov presegajo 15 m. Med "starejšimi borci" sta tekmovala Janez Štupica in Gašper Hren. Janez je finale zgrešil le za eno mesto (to pomeni le nekaj stotink), Gašper pa je v najmočnejši kategoriji že 4. dirko zapored KDO BO PRVI NA VRHU? Plezalni klub organizira v ŠPORTNEM CENTRU RIBNICA tekmo za Vzhodno ligo, ki bo 9. februarja 2008. Tekmovanje bo po starostnih skupinah. Ob 9h CICIBANI Ob 12h MLAJŠI DEKLICE / DEČKI Ob 15h STAREJŠI DEKLICE / DEČKI Za kakršne koli informacije se lahko oglasite v plezalni sobi v ŠC Ribnica. ŠPELA ČERNE končal na 7. mestu. Ker so vremenske razmere preko zime v Ajdovščini zelo dobre, bomo tamkajšnjo progo zagotovo izkoristili še za kakšen zimski trening. Naša najnovejše pridobitev pa je postala štartna rampa, narejena doma, in deluje predvsem s pomočjo gravitacije (vratca, ki te pred startom zadržujejo, padejo na tla sama od sebe; na velikih tekmovanjih to vlogo opravi sodobna tehnologija in pnevmatska rampa). Štartna rampa in predvsem sam start spadata med najbolj pomembne detajle 4-krosa in dvoboja, saj se prav na startu odloči veliko dirk in kdor na startu zaspi, po navadi izpade (kot pri večini stvari). Gašper Hren Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica vas vabi na drugi del predavanja Medosebni odnosi in zavest psihiatra magistra Boruta Samasturja v petek, 29. februarja ob 19.uri, v poslovno stavbo na Riko. Tema bo tokrat predstavljena poljudno in praktično, lahko napišete tudi anonimna vprašanja in jih oddaste predavatelju. Vstop je prost. Lepo vabljeni. Informacije na 8369 900, 041/ 397 789 ali 041/316 989. I>1 !%J f R ■ <>«■*-£ t Fitnes klub THE Nutrition Ribnica ima svetovnega podprvaka Dejavnost fitnesa je v razvitih državah ena najpopularnejših oblik rekreacije, v zadnjih letih pa se vse več posameznikov za to obliko rekreacije -posebej v zimskih mesecih -odloča tudi pri nas. Na ribniškem koncu pa tekmovalna zvrst fitnesa dosega izjemne uspehe tudi v mednarodnem merilu. Zaradi lanskoletnih vrhunskih uvrstitev naših tekmovalcev, ki so vse stroške priprav in tekmovanj nosili sami, smo letos uradno ustanovili Fitnes klub Ribnica in pridobili tudi generalnega pokrovitelja - znamko športne in fitnes prehrane THE Nutrition. V jesenskem obdobju so se naši tekmovalci udeležili štirih tekmovanj, dveh v Sloveniji (državno prvenstvo in odprto prvenstvo Slovenije) in dveh tujih (svetovno prvenstvo v Franciji in odprto prvenstvo Italije). Skupno je za FK THE Nutrition nastopilo 7 tekmovalcev in ena tekmovalka. Največji uspeh je vsekakor 2. mesto na svetovnem prvenstvu v Franciji v svoji kategoriji Simona Valenčiča iz Kozine, prav tako pa je velik uspeh tudi naslov absolutnega slovenskega prvaka Saša Petka iz Kočevja. Ribničan Boštjan Tanko je postal slovenski podprvak v fitnes kategoriji, Sandi Domitrovič pa je na dveh tekmah zasedel 5. oziroma 6. mesto. Boštja Tanko, Slovenski podprvak v fitnes KATEGORIJI Tekmovalki v Miss fitnes Celotna ekipa je na štirh tekmah v posameznih kategorijah dosegla naslednje rezultate: -trikrat 1. mesto - petkrat 2. mesto - dvakrat 3. mesto - enkrat 4. mesto - štirikrat 5. mesto - enkrat 6. mesto Za Fitnes klub THE Nutrition so nastopili: Boštjan Tanko in Sandi Domitrovič iz Ribnice, Sašo Petek in Radomir Dražetič iz Kočevja, Katarina Čop iz Ljubljane, Simon Valenčič iz Kozine, Albin Cikotič in Žiga Gosar iz Ljubljane. Klub se je okrepil tudi na strokovnem področju, saj je sklenil 2-letno pogodbeno sodelovanje z najbolj priznanim in izkušenim trenerjem, ki je pravkar končal svojo uspešno športno kariero, večkratnim svetovnim in evropskim prvakom Duškom Madžare-vičem. Vsem, ki jih ta šport kot oblika rekreacije ali tekmovalno zanima, v klubu vabimo, da se pridružijo organizirani vadbi, ki se bo pričela v mesecu fabruarju v prostorih zasebnega fitnes centra v Lepovčah. Pogostost in organizacija vadbe je odvisna od števila prijav, ki je omejeno. Vse dodatne informacije pa dobite na telefonski številki: 040/465857. Vadbo bodo vodili izkušeni in certificirani inštruktorji in inštruktorice fitnesa. NATAN HOJČ TEKME HA ABSOLUTNEM PLAVALNEM PRVENSTVU SLOVENIJE V začetku meseca novembra se je 6 plavalcev (moški del ekipe) PK Inles Ribnica udeležilo enotedenskih priprav v Mariboru. Da so priprave uspele odlično, so pokazali rezultati na Absolutnem prvenstvu Slovenije, ki se je odvijalo konec meseca novembra v Kranju. Še pred absolutnim prvenstvom so se plavalci PK Inles Ribnica udeležili mednarodnega mitinga v Celju. Od vseh ribniških plavalcev se je najbolje izkazal Samo Jeranko, ki je v absolutni kategoriji osvojil bronasto kolajno v disciplinah 100 in 200 m prosto. Na absolutnem prvenstvu JLi Slovenije so se ribniški plavalci izkazali odlično, saj se je kar trem plavalcem uspelo uvrstiti v A - finale, še štirim pa še v B - finale. Samu Jeranku se je uspelo uvrstiti kar štirikrat v A -finale, in sicer v disciplinah 50, 100, 200 in 400 metrov prosto, vendar je finale na 400 m prosto prvi dan odpovedal, ker je imel naslednje tri dni tekmovanja na sporedu svoje tri glavne discipline, od katerih si je veliko obetal. Po odličnih dopoldanskih nastopih v disciplinah 50, 100 in 200 m prosto, je Sama zaradi neizkušenosti popoldne izdala trema, Kotiček za zdravje Ali se negujete z NAFTO? Seveda bi najraje rekli ne, toda premislite še enkrat, preden odgovorite. Dejstvo je, da kozmetiko, ki jo uporabljamo dandanes, lahko merimo v kilogramih. Naše prababice so ooznale samo svinjsko mast, v catero so včasih raztopili kakšno zdravilno zel. Naše mame so imele eno 300-gram-sko Nivea kremo za obraz, roke in vse drugo, ki je zadostovala za vse leto. Koža - naša druga "usta" Sedaj povprečna predstavnica lepšega spola, stara med dvajset in trideset let, na leto porabi od štiri do šest kilogramov kozmetike. Ženska ob redni uporabi v svojem življenju "poje" od dva do štiri kilograme šminke za ustnice. Vse lepo in prav, toda 60 odstotkov teh sestavin, ki so v kozmetiki, konča tudi v krvi, jetrih, ledvicah in drugih organih. Zavedanje, da je koža naša druga "usta" telesa, je iz dneva v dan večje. Dokaz za to so tudi kontracepcijski obliži, obliži estrogena, morfijevi obliži, ki jasno pokažejo, da sestavine iz obliža zelo učinkovito prehajajo skozi kožo v kri. Pri tem kože ni treba posebej pripravljati, da "poje" to, kar damo nanjo. Isto velja tudi za nohte in lase. Zato pazite, s čim jih hranite. Dolgo je namreč veljalo zmotno prepričanje, da kozmetika ostaja na površini kože. Kaj smo zaužili? Proizvajalci kozmetike morajo po zakonodaji navesti uporabljene sestavine, vendar če niste magister farmacije ali vsaj tržni inšpektor, sodite v tistih 99 odstotkov porabnikov, ki vsebine deklaracije na kozmetičnih izdelkih ne razumemo. Zapleteni kemični izrazi so za navadnega smrtnika precej trd oreh. Če bi tam pisalo nafta, izdelka nikoli ne bi kupili. Ko pa nafta dobi zanimivo "umetniško ime", kot na primer Parafinum Ligudum, mineralno olje, Vaselinum in podobno, pa niti slučajno ne vemo, kaj to zares pomeni. Kot naravno kozmetiko pa se (po zakonodaji) lahko oglašuje tudi takšno, v kateri je naravnih sestavin samo za en sam odstotek, zato tako da je izgubil skoraj zagotovljene kolajne na 50 in 100 m prosto. Preboj med osmerico najboljših v A - finale je uspelo tudi Toniju Valčiču in ženskemu delu naše ekipe. Med osmerico najboljših v Sloveniji se je v disciplini 100 m hrbtno uspelo uvrstiti Rebeki Babnik. Vsi plavalci so na tekmovanju izdatno popravili svoje osebne rezultate in pokazali, da imamo v Ribnici plavalce, ki se lahko tudi v absolutni kategoriji borijo z najmočnejšimi plavalci Slovenije. Teden po absolutnem prvenstvu, v začetku meseca decembra, se je v Mariboru odvijalo mednarodno tekmovanje za mlajše selekcije 'Memorial Toneta Božiča', kjer so se ribniški tekmovalci odrezali odlično! Rešeto TRIATLONCI SE MOBILNEJSI Z NOVIM AVTOM dejansko ne morete vedeti, koliko obljubljenega izvlečka kamilice, aloe vere in drugih snovi je v preparatu, kajti sestavine so napisane le po padajočem zaporedju, brez količin. Pravilniki iz neznanih razlogov dovoljujejo tudi zavajajoče označevanje uporabljenih sestavin. Tako lahko besede parfum, glicerin, pantenol.., pomeni naravno ali sintetično pridobljeno sestavino. Četudi preberete etiketo, ne boste vedeli, kakšno surovino so uporabili, razen če ima izdelek e ko certifikat, ki zagotavlja, da je v izdelku uporabljenih vsaj 95 odstotkov naravno pridobljenih surovin in da v izdelku ni umetnih primesi. Obstajajo tudi kakovostni naravni izdelki brez certifikata, vendar pri takšnih priporočam natančno branje etiket. Ne nasedajte sloganom "Naravno", "Natur shop", “Z naravo v srcu...", "Preverjena švicarska kakovost". Pri nekaterih zelo uveljavljenih blagovnih znamkah boste hitro ugotovili, da nekateri izdelki, ki jih ponujajo, to v resnici so, vendar boste pod isto blagovno znamko našli tudi takšne, ki vsebujejo snovi, ki utegnejo biti tvegane za vaše zdravje. V kolikšni meri je kozmetika škodljiva? Kar 95 odstotkov ponudbe predstavljajo kemični izdelki, ki so jim dodali nekaj malega naravnih sestavin. Nekatere najbolj priljubljene blagovne znamke na področju kozmetike uporabljajo celo kancerogene snovi. Večina multinacionalk se ne želi odreči svoji pravici do uporabe poceni sestavin, čeprav je njihova škodljivost že dokazana. Med najbolj nevarne snovi sodijo tiste, ki najbolj škodijo našemu hormonskemu sistemu (ščitnici, reproduktivnim organom, trebušni slinavki in podobno). V to skupino nevladne organizacije uvrščajo parabene in šest najpogosteje uporabljenih filtrov v kremah za sončenje. Drugo skupino sestavljajo snovi, ki lahko prizadenejo naša jetra. Na vrhu seznama so ftalati, ki jih najdemo v 75 odstotkih konvencionalne kozmetike, ti pa med sestavinami sploh niso navedeni - proizvajalci jih skrivajo pod besedo parfum. Tretjo skupino potencialno nevarnih snovi predstavljajo ličila in težke kovine v njih (predvsem svinec), ki jih najdemo v črtalih za oči, maškarah in drugih barvicah. Vsak potrošnik želi svojemu telesu privoščiti to, kar mu bo koristilo, in ne škodovalo. Pogosto smo prepričani, daje izdelek, ki ga uporabljamo, naraven, in vendar to žal ne drži. Ko gre za kozmetiko, se moramo varovati sami. Zakaj bi plačali večkrat? Prvič, ko kupimo izdelek, in drugič, ko bomo popravljali narejeno škodo. Če to upoštevamo, ugotovimo, da naravni izdelki sploh niso tako dragi! Pripravila: ANDREJA POGORELC (povzeto po člankih in tekstih Sanje Lončar, vodje projekta Skupaj za zdravje človeka in narave). Kar štirje plavalci so posegli po kolajnah. Chad Andoljšek je bil za razred boljši od svojih vrstnikov in suvereno zmagal v disciplinah 50 m prosto in 50 m hrbtno. Prav tako suverena je bila med svojimi vrstnicami Maja Guduraš v disciplini 50 m prsno, na 50 m prosto pa je le malo zaostala za prvim in zasedla končno drugo mesto. Jan Mate je v kategoriji dečkov zasedel odlično srebrno kolajno v disciplini 100 m prosto. V kategoriji deklic pa je Luciji Kous uspelo priplavati do brona na 100 m hrbtno. Darko Petkovič Leto 2007 je bilo za triatlonce Triatlon kluba Inles Riko Ribnica, izredno uspešno. Številni odlični rezultati v vseh kategorijah doma in po svetu, svetovna in evropska prvenstva, ogromno stopničk, predvsem pa številni vidni napredki in seveda svetovni prvak med mlajšimi člani v duatlonu, Bojan Čebin, so najvidnejši uspehi. O novih izzivih, okrepitvah in načrtih smo se pogovarjali z Damijanom Kromarjem. "Z novim letom smo že zakoračili v novo pripravljalno obdobje za novo sezono. Prav tako smo si v decembru 2007 že začrtali delo in načrte. Lotili smo se vseh segmentov, od marketinga naprej. Kje smo, kaj lahko načrtujemo, koliko podpremo, vse to smo se spraševali. Od lani smo obdržali vse stvari, prišlo pa je še nekaj novih sponzorjev, glavna ostajata podjetji Riko in Inles. Velik korak za nas in tudi za Ribnico je, da smo dobili podporo z avtomobilom, saj je Bojan Čebin v Joras centru iz Ribnice sredi januarja prevzel sponzorsko vozilo, novo škodo octavio kombi. Največ jo bo vozil Bojan, potem pa bo na uporabo tudi za tekme. Gotovo smo bili glede tega v Ribnici precej za ostalimi v Sloveniji, ko podjetja športnikom dajejo sponzorska vozila, opremo itd. Dobili smo maksimalno dober avto, to, kar rabimo," je v uvodu dejal Kromar. Finančne zmožnosti in pogostost tekmovanj so seveda povezani, pričakuje pa se, da bomo tudi letos imeli adute. Med kratkimi distancami so to Bojan Čebin, Albert Pelaj, Dejan Henigman, Peter Benčina, Nik Zobec, Vid Pucelj, Monika Oražem, Nika Kožar in Maruša Andojjšek. V dolgih pa najbolj računajo na Francija Šilca, Mateja Benčino in seveda Damijana Kromarja. "Vsi trije bomo star-tali dolgi triatlon ali Ironman v Celovcu julija letos. Nadejamo se uvrstitve na svetovno prvenstvo na Havaje in organizirali bomo avtobusni prevoz za Ribničane. Zares se splača to pogledati. Seveda pa je v prvi vrsti tu Bojan Čebin, ki bo tekmoval v kratkih distancah. Letos se nam je pridružil Albert Pelaj in z njima bomo startali na evropskih pokalih. Čebin ima prvo tekmo že 20. aprila v Španiji. Ta bo pokazala, kako smo ga pripravili plavalno. Če smo ga dobro, bo šel na svetovno prvenstvo do 23 let v Vancouver v Kanado, če ne, bomo pa štartali na tekmah evropskega pokala. Jesenski del sezone se bo Bojan pripravljal na SP v duatlonu (Rimini, Italija), kjer bo branil naslov svetovnega prvaka. Albert bo štartal na bližnjih tekmah evropskega pokala." Pri mladincih se bodo zaradi oddaljenosti evropskih in svetovnih prvenstev posvetili tekmam evropskega pokala. "Zal pa se je najperspektivnejši mladinec Luka Kaplan odločil, da preneha tekmovati. Seveda ima še vedno možnost in odprta vrata, da se vrne." Vaditelji, ki delajo v klubu, so Miloš Petelin, ki je v klubu zaposlen za nedoločen čas in je nosilec vseh programov, je najvišje usposobljen trener, potem pa so tu še Damijan Kromar, ki skrbi za člane, in skupaj z Milošem delata s tekmovalci, Mitja Dečman in Miha Zajc pa delata z najmlajšimi. Imeli bodo tudi priprave (letniki 1997 in starejši), in sicer od 1. do 9 marca v Medulinu, najboljšim tekmovalcem pa je SV omogočila še 14 dni v Splitu. V tem letu se jim obeta še eno zanimivo sodelovanje - za Duatlon 2008 računajo na sodelovanje s Primožem Kališnikom iz Poleta. Hkrati pa so pri Poletu zelo zainteresirani, da bi klub napravil duatlon ekipo. V klubu že vrsto let zori tudi ideja o rekreacijskem triatlonu, a rabijo animatorja. Rekreativna ekipa bi imela organizirano vadbo 3 - 4-krat na teden. To naj bi prevzel Mitja Dečman, Kromar pa bi pomagal pri plavalnem delu. "Zelo pogrešamo športno zvezo in človeka, ki bi delal za šport, bil zaposlen. Takega v Ribnici nimamo. Ribnica bi morala imeti javni zavod za šport," se je Kromar poleg odlične ideje o rekreaciji dotaknil tudi problematike. Rekreacija nas je potegnila vase, želimo, da nam Damijan pove še kaj več. "V Ribnici se ogromno ljudi ukvarja s tekom, veliko jih srečujem, a večkrat vidim, da delajo preveč intenzivno in nekateri potem po dveh mesecih ne zmorejo več, pregorijo. Torej veliko jih je, ki bi se ali se že ukvarjajo, a ne vedo, kako pravilno nadaljevati ali kako sploh začeti. Vadba, ki jo želimo organizirati, pa bi bila pod strokovnim vodstvom in bila za zdravje in splošno počutje prirejena posamezniku. Skrb za posameznikovo zdravje, kondicijo, mora imeti tudi lokalna skupnost, saj tako postaja celotna skupnost bolj zdrava, optimistična, pa tudi po delu in idejah bolj produktivna. Zdenka Mihelič S Cecilijo Peterlin povabljeni v svet kvačkanja l^^er na Osnovni šoli dr. Franceta Prešerna vse šolsko leto poteka projekt SOŽITJE MED GENERACIJAMI, je bil v ta namen v drugih razredih devetletne ■ ^kosnovne šole 21. decembra tudi kulturni dan v okviru tematskega sklopa BILO JE NEKOČ. Na prošnjo učiteljice drugega A razreda devetletne osnovne šole Polone Golouh, da se na temo BILO JE NEKOČ povabi starejšo osebo, ki se ukvarja z ročnimi deli, da otrokom pokaže to izredno umetnost in morda še k^j pove o šolanju v njenem otroštvu, se mi je utrnila misel, da lahko povabi kar našo 93 - letno Cecilijo Peterlin iz Žlebiča. Ker je prababica Larise, ki je učenka drugega A - razreda, se je zelo razveselila povabila gospe Polone. Ko sva s prababico malo pred deseto uro prispeli v šolo, so imeli otroci še malico. Z zanimanjem so kukali izza učilniških vrat, kakšno presenečenje jih čaka. Ta čas pa so prijazne učiteljice drugih razredov povabile našo obiskovalko, da se malo posladka in okrepča s toplim č^jem, saj je morala prehoditi zelo veliko stopnic do cilja. Po odmoru so se v drugem A razredu zbrali še otroci drugega B- in drugega C- razreda s svojimi učiteljicami. Vsi so radovedno pričakovali obiskovalko. Ko se je naša prababica predstavila, je pričela s pripovedjo, kako so hodili v šolo v njenem otroštvu. Otroci so jo z zanimanjem poslušali. Ko je zaključila, je prišel čas za vprašapja, ki so se otrokom porajala v bistrih glavicah med pripovedovanjem. Za zaključek pa je največ otroških pogledov in zanimanja pritegnil prav prikaz, kako se izdelujejo kvačkani prtički in prti. Otrokom je razložila, da je potrebno imeti za izdelavo vsakega prtička vzorec -načrt, ki vsebuje veliko raznovrstnih simbolov, vsak od teh simbolov pa pomeni posamezno zanko. Nekaj deklic se je preizkusilo z izdelavo takih zank, ampak potrebno je veliko veliko natančnosti, ročne spretnosti, volje in potrpljenja, da nastanejo take umetnine, kot prihajajo izpod rok naše prababice. Ampak njene roke obvladajo zares veliko ročnih spretnosti od šivanja, vezepja prtičkov in prtov, pletepja - tudi toplih rokavic in nogavic - pa do kvačkanih umetnin, predvsem prtičkov in prtov. Le kdo ve, koliko jih je do sedaj skvačkala in podarila? Koje prababica Cecilija končala, so se ji učiteljici in otroci zahvalili, se poslovili ter odšli v svoje učilnice. Otroke drugega A- razreda pa je čakalo presenečenje, da lahko čisto sami prišijejo svoj prvi gumbek in tako prišitega odnesejo domov za spomin. Človek zares ne more verjeti, kako so spretne te male ročice. Pa ni šlo pri šivanju gumbka samo za spretnost, temveč tudi za polno mero potrpežljivosti, natančnosti, predvsem pa volje. Te so npjveč pokazali predvsem nekateri dečki, ki jim je šivanje gumbka postalo tako všeč, da so jih prišili kar nekgj. Učiteljica in otroci so se pred odhodom naše prababice zahvalili in ji podarili koledar za leto 2008, ki so ga izdelali sami s pomočjo učiteljice Polone. Z našo prababico Cecilijo se zahvaljujeva Poloni Golouh in otrokom drugega A- razreda za prijazno povabilo in za dve krasni urici, preživeti v družbi otrok, s^j je bila to prijetna izkušnja, kakšno je danes lahko sožitje med generacijami. Alenka Peterlin Foto Polona Golouh