VESTMK ^mmmtntutttmttmnutttttutttmmmuttmtttmumm)) Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Ktagenturt izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Ktagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge Š mesečna naročnina 12 šiiingov E ceioietna naročnina 120 šiiingov ^ P. b. b. ^mmmuutttttmmtnummtmtmmmummmmmmtttmmtH ^ETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 18. APRiL 1980 ŠTEV. 16 (1964) ^Di po BEOGRAJSKEM SREČANJU VELJA: O isKrenosti <>^<><><><><>000000-C-000000000000 Pametne mis!i # Kdor vedno govori resnico, si iahko privošči siab spomin. 0 Bogastvo je iepo, svoboda še iepša. 0 Brez trpijenja je čioveku težko biti dober. 0 Če imaš uspeh, te spoznajo ijudje; če nimaš uspeha, spoznaš ti druge. 0 Ne more vzgajati, kdor sam ni vzgojen. 0 Kdor sočioveku žeii zio, ga bo tudi povzroči), brž ko bo ime) priiožnost za to. 0 So resnice, ki jim ni dobro verjeti. 0 Vloga iskrenega čioveka je težka vioga. 0 Trud, s katerim prikrivamo mnoge svoje napake, bi zadostovat, da bi se jih odvaditi. 0 Nasvet je nekaj, kar modrim ni potrebno, bedaki pa ga ne posiušajo. 0 Čiovek, ki se ima prezgodaj za genija, je izgubtjen. 0 Humor je rešiini pas za ptavanje po reki živijenja. 0 Od tovarišev ne smemo zahtevati več kot tisto, kar zmorejo. dil ozračje. Opolnoči je veter ponehal in nastopila je jasna in mrzla noč. Padla je celo slana. „Joj, kako me zebe!" vpije sredi noči Smukec in gleda, kje bi se lahko ogrel. „Mene tudi", ihti Belouhec ter skuša izvleči odejo. Pa ni šlo. Preveč jo je bil stlačil in zmečkal. ..Poskusiva malo zadremati, mogoče pa bo bolje?" meni Smukec in zadremlje. Takisto Belouhec. Zaspala sta in se nista več prebudila. Ko posije naslednjega dne zopet toplo sonce, poškili Binček izpod odeje. In kaj opazi? Belouhec in Smukec sta bila vsa rjavo požgana in mrtva. „Vidiš, Mezinček", pravi Binček bratcu, „kako je bilo dobro, da nisva šla prehitro izpod tople odeje. Tudi nama bi se bilo zgodilo prav tako. Pa sta spala in dremala pod čašnimi listi še eno noč, drugi dan pa je bil že tako topel in prijeten, da nista mogla več vzdržati. ..Pojdiva na svetlo!" de Binček ter razprostre na stežaj svoj cvet. Tudi Mezinček si ne da reči dvakrat in strumno skoči v beli dan. „Lejte, lejte!" vzklikajo čebelice. „Kobu-larčki so že vsi pokonci." In pričeli so se obiski. Čebelice so kmalu opazile, da sta dva bratca umrla. Le Binček in Mezinček sta se veselo gugala v vetru ter vabila čebelice k sebi. Kmalu sta imela oba lepi rumeni čepici na brazdah. Čebelice so prihajale in odhajale. Le k mrtvima bratcema ni pogledala nobena. Samevala sta, zapuščena od vseh, dokler ju ni odnesel veter ter ju položil na zeleno tratico. Orač Ko ;Mfro ZR^je cez IfrHo pto/jc, že ze?7?/;o o^rRČR žf^RHp vo/;e. VM Jan jo prej trnjc?H, oMfo?n, ^o pR se vrRČR, gR wesec sprern/jR, ve/;^, okrogel ^ot ^e/R pOgRCR. Binček se je tipal po tankem telescu in radovedno poslušal, kako mu raste kalica od brazde v drobčkan trebušček, ki ga je Mezinček nazval: plodnico. Ko je prišla kalica v trebušček, ga je nekaj streslo. In glej! Od tega trenutka dalje mu je začel trebuh neverjetno rasti. Binček pogleda po strani Mezinčka in se nasmehne. Tudi Mezinček ima ogromen zelen trebušček. Minilo je nekaj dni in od celega telesa jima ni ostalo nič drugega, razen trebuha in ta trebuh je raste! in rastel, kakor da ga kdo napihuje. Toda ne samo Kobularčka, tudi drugi tovariši na češnji so od vsega razkošnega cvetja obdržali samo trebuščke in pod njimi zmečkane odejice. Ti okrogli trebuščki pa so rasli in rasli. Zlat sonček jih boža iz dneva v dan. Nekega dne opazi naš Binček, da ne raste več, pač pa lepo rumeni in postaja vsak dan bolj in bolj rdeč. Mezinček tekmuje z njim in se sonči ves božji dan od jutra do večera ter ga celo prehiti. Tako je že rdeč kakor kuhan rak. Pa prideta pod češnjo Slavko in Jerica. „Joj, zrele so že!" se začudi Jerica. Slavko gleda v veje in sline se mu kar cedijo. Ena, dve, tri — hop! že pleza po deblu in kmalu je na drevesu. „Name ne pozabi!" zavpije spodaj Jerica. „Ne bom, ne." de Slavko, ..počakaj malo!" Pa pleza še dalje. Kajti v vrhu so prej zrele. 2e je blizu obeh Kobularčkov. Toda prav takrat prileti na češnjo škorec Čvrgulj in mu tik pred nosom pograbi rdečega Binčka v široki kljun ter odleti z njim v širni svet. — Od vseh Kobularčkov je živel samo še Mezinček, toda tudi ta samo še za pol minute. Kajti že je segel po njem Slavko ter ga vrgel na tla. Mezinček se še ni dobro usedel v travo, že ga je pobrala Jerica in hajdi z njim v usta. 2e ga ni bito več. Tak je bil konec naših Kobularčkov. NAROBE JANA Mala Jana je čisto narobe. Kadar jo mama pošlje k sosedi, da bi ji posodita strojček za mletje ofehov, Jana reče: „Teta, mama vas prosi, da ji posodite orehe za strojček." In prinese orehe, ne pa strojček. Ko so se nekoč Janini starši vrnili s kmetov, kjer so nabirati stare krpe, so si zaželeli pogače. Poslali so Jano k drugi sosedi, da bi posodila moke za pogačo. Jana je spet vse zamešala in je namesto moke za pogačo prosila pogače za moko. Potem so jo poslali po sol za pečenko, prinesla pa je pečenko za sol. Nato je namesto knjig za šolo zahtevala šolo za knjige. In tako zdaj stoji po- leg Janinega stanovanja čisto nova šola. Prejšnji teden je hotela tramvaj za listek, namesto tramvajski listek. Ulico so že razkopali in že polagajo tračnice. Pred nekaj dnevi je Janinega učitelja začelo trgati po glavi. „Jana", je rekel, stopi v lekarno in mi prinesli kaj za glavobol!" Jana je spet zamešala. „Prosim vas glavo za karkoli," je rekla lekarnarici. „Toda zakaj naj ti dam glavo?" „Dajte za karkoli", ie vztrajala Jana. Učitelj je Jano večkrat poslal v lekarno. Zdaj po kapljice za želodec. Zdaj po tablete za grlo. In tako ima poln kabinet najrazličnejših glav, pljuč, oči, želodcev in drugih organov. Jana se je sicer trudila, kolikor se je le mogla, toda vselej je bilo narobe. Da, čedalje huje. Včeraj je namesto cigaret za očka pripeljala domov očka za cigarete. Vse bi bilo prav in v redu, če ne bi bil tu že peti očka in Jana že ne ve več, kam bi z njimi in kateri je pravi. Če se bo tako nadaljevalo, bo imela očka v vsaki omari in še po dva pod vsako posteljo. Le kaj bi bilo, če bi jo pravi očka začel pošiljati po rože za mamo? Še sreča, da se tega ni nikoli domislil. kamor je prišla po živino. Čudno je, si je dejal, doma sem, in vendar sem na slabšem kot tuj človek v normalnih časih. Pri Sončarju je Domen malce pozabil, da se nahaja partizan z vsakim korakom v smrtni nevarnosti, kajti zavil je po domači bližnjici prek Ježljevega Osredka, skozi gozdni pas med Ježljevo in Breznikovo kmetijo in tam spodaj tja proti bajti, kjer sta živela njegov oča in draga mati. Ko se je bližal mirujoči bajti, je bilo že tako pozno, da je začel peti v hlevu mamin petelin. Slutil je nekaj nenavadnega in je zavil stran, tik pod plotom dol proti sosedu, kakor se je rekalo ,Pri hlevcu'. Nekaj ga je vleklo bliže k poslopju, ki je imelo v kletnem delu hlev in uto za steljo, pa drvarnico, v zgornjem pritličju pa skedenj in stanovanjske prostore. Pred kratkim se je preselil iz te hiše Zvamančarjevega Stefana brat z družino tja v Med-dolje, kajti prazna kmetija ni mogla ostati kar tako brez ljudi, ko so odgnali vse domačine. Kmečki vodja iz .krajevnega kota' je tako določil. „Stoj! Kdo tam?" je siknilo izza hlevčevega vogala. Domen je otrpnil kot okameneli Topičnikov pastir v skalovju pod Plešivcem. ..Gamsova koza!" je vrgel nazaj. Iz hlevne sence je stopit — Stefan! Vseeno pa sta se le približala plaho drug drugemu. Potem sta se prepoznala v ranem svitanju in odlegla je krčevita napetost, šele navrh sta si prožila roko. Ko si je bil Domen na jasnem, da imajo kurirji drugo pot, sta pošepetala samo še malo na skritem kraju ob vrtnem vogalu. Poslopje sta imela kot na dlani pred sabo. Nihče se ne bi mogel približati. Nista si omenila kaj osebnega, dasi sta čutila bratranca drug na drugem, da prenašata voljno vsak svoje težave. Prej tako razposajena, nasmejana in šaljiva fanta, vedno pripravljena, da zapojeta iskro slovensko pesem, sta sedaj zamišljena in govorita o rečeh, o katerih nista prej nikoli. Uporabljata izraze, ki so iz vojaškega besednjaka, kujeta stavke, ki so politične narave. To je naredila vojna iz nas! jima je tolklo srce. V vsakem od nas se podira nekdanje življenje, preoblikujemo se v nekaj novega. V kaj, jima ni bilo povsem jasno. Tudi v tem novem je bilo toliko skrbi in strahu pred nečim neznanim! Štefan je povedal svojemu bratrancu, kje se največkrat shaja in kje lahko pušča zanj kako pošto ali vsaj pozdrav. Domen pa mu je dejal: „Mene pa je povsod dosti od Obvrhja do Šale, pa v Sentlipške Rute in za Rebrco tja. Danes ne vem, kam me pošljejo jutri!" Stefan ni vedel za Matevža. Zato se je Domen kaj kmalu pomaknil naprej gor proti Vrečku, kamor se je videlo skozi vedno redkejšo nočno motnjavo. Zdaj se je bližal Janji. Kako mu je postajalo drugače pri srcu! Pa spet je bila čez nekaj dihljajev Minka v njem vsa živo prisotna! Nobene utrujenosti ni čutil, dasi je prehodil nocoj več kot deset kilometrov in to še po odročnih krajih. Ko je prišel do Vrečkove domačije, je okleval, kaj naj stori. Ni prav vedel, ali spi Janja stalno pri starki v pre-užitkarični hišici ali v gospodarskem poslopju v stranski sobi poleg stare izbe. Nekaj časa je stal neodločen blizu vodnjaka, ki se je zažiral in enakomerno razkosaval temino, ki se je razlezovala otipljivo proti prvim slutnjam svitanja. Torej, kaj bom? se je hudoval že skoraj .nad sabo. Tukaj vendar ne morem stati in čakati na jutro! Previdno se je plazil potem po peščeni poti mimo kletnih vrat in švignil na vzhodni strani hiše proti čebelnjaku, kateremu nasproti je bilo okno v kamrico poleg stare izbe. Zemlja pa je bila spolzka od slane. Zdaj ne morem več nazaj, so je priganjal. Samo tiho moram stopati naprej! Pa zakaj hočem k Janji zdaj ob tako rani uri, ko se bo danilo vsak čas? In če je sploh tu v tej sobi? Zdelo se mu je, da je zarožljal pes z verigo ob utinem robu. Tedaj je stal tik ob nizkem oknu, potipal po šipi, potrkal in vroče zašepetal: ..Deklica! Deklica!" Ponovil je nekajkrat in glasneje. Zdaj je vedel, da je soba prazna. Tiho kot je prišel, se je odlepil od hiše in bit kar zadovoljen, ko se je spomnil na trenutno najboljše rešitev: V ovčjak grem in počakam v jaslih. Res so se čez kake tri ure odprla ovčjakova vrata in bušnila je široka svetloba v toplo temačnost. Pritajene se je zbudil. Janja je stala s košem na rami na pragu. Ovce so zablejale — in iz jasli se je dvignil človek. Janja je viknila in podzavestno poklicala svojo ukrajinsko nadzemeljsko silo na pomoč, ko se ji je zasmejal Domen v zbegani obraz. Kako je bila ljubka v tem trenutku! „Že dobro, ne boj se! Kako je zunaj?" Lovila je sapo in planila s košem vred k partizanu. ..Nikogar ni! Sami domači smo." Zdaj je pustila koš ovcam, sama pa se je prižela k Domnu, ki si je ometal v naglici z rokami seno z uniforme. „To bom že jaz očedila s ščetko, le pusti. Mene najprej poljubi! Ko se mi je sanjalo spet tolikokrat o tebi.. In že je bila s sočnimi usti na njegovih. Vsa strastna se je privijala k njemu. Ovce so mirovale. Skozi priprta vrata pa je kukalo zlato jutro. Komaj je potem Domen pozajtrkoval spodaj v kleti, od koder bi bilo najlaže uiti v primeru nevarnosti, je razkačeno zalajal pes. Janja je stala v kleti in sledila z očmii vsaki Domnovi žlici. fDRljf pn^oJnjfJ) 11. Koroški kuiturni dnevi v Ceiovcu (NaJa!)evaM;e :'z zarfw;e številke) Na tej stopnji vzgojiteljica seznanja otroke z ijudskimi in umetnimi Pripovedkami, pravijicami in pesmicami. Otroci ob pogiabljanju zanimanja za knjige spoznajo tudi nekatere pisateije in pesnike po imenu. Otrok razvija govor s pomočjo igre 'n ne z mehaničnim učenjem ali va-denjem. Razvijanje govora poteka skozi vse obtike vzgojnoizobraževai-nega deta pri vseh vzgojnoizobraže-vatnih področjih in dejavnostih. Vzgojiteljica se posveča govoru posameznega otroka, oblikuje skupinske pogovore z otroki, trikrat tedensko pa za otroke te starostne stopnje pripravi usmerjeno zaposlitev za razvijanje govora. Osnovne metode dela tudi pri razvijanju govornih sposobnosti so metoda neposrednega opazovanja, metoda lastne strokovne aktivnosti in igra. govora je, da otrok vzljubi svoj materin jezik in da ob njem sprejme kot enakovredno sredstvo za sporazumevanje tudi drugi jezik. V dvojezičnem okolju torej nastopata oba jezika kot elementa socializacije. Delo v dveh jezikih zahteva od vzgojiteljice natančno pripravo in vestno spremljanje doseženega ter sistematsko načrtovanje novega. Vzgojiteljica načrtuje pripravo za vzgojno delo za tri mesece. Načrt razdeli na tedenske in dnevne naloge. Pripravo vodi v madžarskem in slovenskem jeziku. Priprava obseže razporeditev dejavnosti z različnih vzgojnih področij v dnevu. Da bi bilo načrtovanje realno in bi se ob delu čim bolj približala uresničitvi načrtovanega, mora vzgojiteljica upoštevati individualne sposobnosti, znanje in osebnostne značilnosti posameznih Ko spozna značilnosti skupine in posebnosti posameznih otrok, še posebej tistih, ki na kakršenkoli način odstopajo od ostalih, vgojitcljica pripravi trimesečni, tedenski in dnevni načrt dela s skupino. V vzgojnem načrtu vzgojiteljica beleži teme in izraze v tistem jeziku, v katerem jih bo posredovala otrokom. V dnevnih pripravah za vzgojno delo vzgojiteljica upošteva vse v programu predvidene sestavine v obsegu, ki ga lahko približa otrokom v svoji skupini. Izraze in vsebine posameznih vzgojnih dejavnosti vpisuje v jeziku, v katerem jih posreduje otrokom. Vzgojiteljica beleži tudi, katera sredstva, pripomočke in ponazorila bo uporabila. Vzgojne smotre oblikuje vzgojiteljica tako, da upošteva individualne V vzgojnovarstvenih organizacijah Jc pri vseh dejavnostih, še posebej pa Pti razvijanju govora in govornih navad osnovnega pomena individualno delo vzgojiteljice s posameznim otrokom. V dvojezičnih vzgojnovarstve-nih organizacijah pa pride ta oblika dela še posebej do izraza. V dvojezičnih vrtcih v Prekmurju frontalnega. nastopa malodane ne uporabljajo, vzgojiteljica dela z otroki individualno ali v skupinah. Ob individualnem delu vzgojiteljica ugotovi stopnjo govorne razvitosti v materinem jeziku in Stopnjo Poznavanja drugega jezika, spozna njegova osebnostna nagnjenja, njegove intelektualne sposobnosti. Stopnja fazvoja govora posameznega otroka )c v veliki meri odvisna od odnosa tn zgledov v družini. V skladu z njegovimi sposobnostmi in različnimi znanji, ki jih prinese v vrtec, vzgojiteljica lahko dokončno oblikuje Program oziroima načrtuje delo v določeni starostni skupini. Kadar Ugotovi, da vsi otroci še niso dosegli smotrov, ki jih predpisuje program Za to starostno skupino, posega v načrt za nižjo starostno skupino in nb individualnem delu z otroki izpopolnjuje vrzeli. Ob seznanjanju z drugim jezikom je posebnega pomena, da vzgojiteljica spremlja tudi nižjo raven in ne vztraja na konkretnem Znanju, kakor je predvideno v načrtu. Pomembna je motivacija, da otrok drugi jezik sprejme kot enakovredno sredstvo sporazumevanja v Vzgojnovarstveni organizaciji in zunaj nje, ter se v njem izraža ustrezno svojim sposobnostim. Osnovni smoter dvojezične vzgojnovarstvene 'Organizacije na področju razvijanja ALBINA LOCK: Metode dela v dvojezičnih vzgojnovarstvenih organizacijah na narodnostno mešanem območju v Prekmurju otrok, kar doseže tudi z vsakodnevno analizo opravljenega dela. V analizi ugotovi tudi razloge za morebitno neizpolnjene načrte. Ob vstopu otrok v vrtec vzgojiteljica izkoristi mesec september za spoznavanje skupine, ki jo bo vodila skozi vse leto ter ob tem beleži vse značilnosti posameznikov v skupini (samostojnost, sposobnosti za posamezne dejavnosti, pasivno in aktivno znanje materinega jezika, pasivno in aktivno znanje drugega jezika, ali je otrok prvič sprejet v vrtec, tli je vrtec že obiskoval, itd.). Opazuje tudi nastajanje interesnih skupin otrok in skuša doseči tam, kjer je to mogoče, da bi se oblikovale jezikovno mešane interesne skupine. Spoznavanje skupine v mesecu septembru je za realno načrtovanje dela še posebej pomembno v vzgojnovarstvenih organizacijah na vaseh, kjer zaradi manjšega števila otrok ni mogoče oblikovati čistih starostnih skupin, temveč sestavljajo skupino otroci različne starosti. sposobnosti otrok in omogoči vsakemu, da doseže uspeh. Glede na to, da je delo skupinsko ali individualno, vzgojiteljica razloži dejavnost v jeziku, ki ga otrok razume. To pomeni, da sta oba jezika vseskozi prisotna pri vseh vzgojnih dejavnostih. Če vzgojiteljica dela z vso skupino hkrati, pada frontalno razlago ali obravnavo določene teme v obeh jezikih. Pravila, ki bi določala obseg obvladovanja ter nivo doseženega znanja drugega jezika, niso postavljena. Splošni smotri pri razvijanju govora v drugem jeziku sovpadajo s smotri pri razvijanju govora v materinem jeziku, seveda ob upoštevanju interesa, zmogljivosti in pripravljenosti otrok za sodelovanje. Smoter je širjenje besednega zaklada v obeh jezikih, pomenska obnova pripovedi ali teme v drugem jeziku, v materinem jeziku pa popolna interpretacija pripovedne vsebine, pesmice, izštevan-ke otroci popolno reproducirajo v obeh jezikih. Ker je osnovni kriterij za oblikovanje skupine starost otrok, je prisotnost drugega jezika odvisna tudi od sestave otrok v skupini ter njihove govorne kompetence v maternem in v drugem jeziku. Primarnega pomena je zahteva, da si morajo otroci pridobivati znanje obeh jezikov „na slehernem koraku in ob vsakem kontaktu". To pomeni, da oba jezika nista prisotna le ob usmerjenih zaposlitvah, temveč skozi ves dan ob vsem, kar otrok v vrtcu doživlja; v garderobi, na sprehodu, pri pripravah na hranjenje, med igro, ob stiku z vzgojiteljicami drugih skupin in z ostalim osebjem v vzgojnovarstveni organizaciji itd. Ob tem je osnovno načelo vzpodbujanje otrok k govorni aktivnosti. V dnevnem, tedenskem in trimesečnem pregledu svojega dela vzgojiteljica opravi analizo, v kateri ugotovi, kakšna je uresničitev vzgojnih smotrov pri posameznem otroku pri razvoju govora v maternem in drugem jeziku, ter označi vsebino, posebne postopke ter raznolikost vzgojnih prijemov s posebnim poudarkom na dvojezičnem delu. Ena od dvojezičnih vzgojnovarstvenih organizacij, ki predstavlja pomemben člen v prizadevanjih za razvoj sožitja med prebivalstvom obeh narodnosti na narodnostno mešanem območju in pripomore k uveljavljanju enakopravnega družbenega statusa obeh jezikov, je sodelovanje s starši in okoljem. Po eni strani pomaga sodelovanje s starši vzgojitelji, da bolje spozna otrokovo osebnost, tako da spoznava mikro-okolje, ki ga oblikuje. Po drugi strani se starši seznanijo z vzgojnim programom, z določenimi pedagoškimi prijemi ter, kar je posebej pomembno za razvoj govora v obeh jezikih z vzgojnimi smotri, metodami in oblikami dela. Poleg klasičnih oblik sodelovanja s starši, kakor so roditeljski sestanki, govorilne ure, razgovori, skupne proslave itd., so uvedli tudi možnosti neposredne prisotnosti staršev pri delu v skupini. Na ta način Se starši seznanijo tudi z metodologijo razvijanja govora v obeh jezikih. Ob neposrednem sodelovanju vzgojnovarstvene organizacije z družino se uresničuje eden od pomembnih ciljev, saj je preko tega sodelovanja mogoče doseči večjo skladnost vzgojnih vplivov v otrokovem družinskem in širšem družbenem okolju. To pa pomeni za razvijanje sožitja med obema narodnostima in uporabe obeh jezikov kot enakovrednih sredstev sporazumevanja izredno perspektivno investicijo. Nemškonacionalno koroško zgodovinopisje o ..obrambnem boju in plebiscitu" temelji na tezi, da je ohranitev enotne Koroške izključno zaslu-koroške politike. Stalen motiv njihovega prikazovanja je — včasih Prikriti, včasih odkriti — odpor koroške deželne vlade proti državni yladi, ki naj bi pripeljal do plebiscita 'n njegovega ugodnega izida. Na čr-no-bel način sooča dozdevno enotno koroško obrambno voljo, ki ni pognala več strank, z odpovedovanjem dunajske osrednje vlade, ki so jo pretresala strankarska nasprotja. . V okviru kratkega referata le težko preverim to nemškonacionalno te-v njeni celoti. Zato se omejujem na nekaj vprašanj. Najprej bi hotel Preiskati ozemeljske zahteve dunajske vlade na koroških tleh, torej Vprašanje, s kakšnimi pravnimi utemeljitvami in kdaj je vlada zahtevala za Avstrijo katero koroško območje. Videli boste, da je bilo to vprašanje na vseh ravneh koroške povojne Zgodovine 1918—1919 vedno znova aktualizirano in je bilo povod za zanimiva pogajanja med Dunajem in Celovcem. Enako pomembni kot ^Zemeljske zahteve pa so bili ukrepi, k' so služili njihovi uresničitvi, preprosto povedano, vojaški ukrepi defenzivnega ali ofenzivnega značaja. Nolikor mi bo ostalo časa, se bom Posvetil tudi temu vprašanju, predvsem tedaj, kjer so vojaški ukrepi Vplivali na ozemeljske zahteve. Dodati moram le še to, da izvajanja končujem s senžermensko državno Pogodbo od 10. septembra, kar se lahko utemelji s tem, da je bil plebiscit s tem datumom mednarodnopravno Zagotovljen. Zdaj pa k ozemeljskim zahtevam. Tu je treba izhajati iz znanega dejstva, da je državni zbor Nemške Avstrije zahteval za pravično razdelitev nekdanjega avstroogrskega državnega ozemlja uporabo pravice do samoodločbe narodov. V noti ameriškemu predsedniku Wilsonu z dne 30. oktobra 1918 je zahteval za Nemško Avstrijo nedvomno nemško naseljeni del monarhije; za sporna področja pa je zahteval ljudsko glasova- Hanns HAAS vembrski revoluciji še naprej upravljano iz Celovca, pa so avstrijske ozemeljske zahteve obsegale tudi slovenski oziroma jezikovno mešani južni del dežele. Po definiciji koroškega deželnega zbora z dne 11. novembra 1918 so Koroško sestavljali ..strnjeno nemško naselitveno ozemlje nekdanje vojvodine in tisti jezikovno mešani predeli te vojvodine, ki se na osnovi pravice do samoodločbe svo- Koroški Siovenci in avstrijsko-jugosiovanski odnosi 1918-1920 nje prizadetega prebivalstva. Kot se je zdelo to pravno stališče za določitev državnega ozemlja jasno, tako težko je bilo definirati avstrijske ozemeljske zahteve. Kakor v vseh novih nacionalnih državah, se je tudi v Avstriji pokazala težnja, nadaljevati staro nacionalno posestniško politiko pod naslovom pravice do narodne samoodločbe. Tako je avstrijska vlada v čeških deželah svoje ozemeljske jahteve brez nadaljnjega omejila na dejansko nemško govoreče ozemlje in nekaj jezikovno mešanih predelov, ker so češki deli ozemlja neposredno prešli pod češkoslovaško upravo. Na Koroškem, ki je bilo po no- jih prebivalcev ustavno priključujejo državnemu ozemlju države Nemška Avstrija". Predlog dunajske vlade za državni zakon z dne 22. novembra o državnem ozemlju je temu primerno obsegal vso Koroško z izjemo južno od Jezerskega sedla ležeče občine Jezersko. Kmalu pa se je pokazalo, da se zahteve avstrijske vlade po začasni ohranitvi ozemeljske suverenosti na vsem Koroškem ne da uresničiti do dokončne določitve meje na mirovni konferenci. V začetku novembra so Slovenci začeli s postopno zasedbo najprej Mežiške doline, kmalu nato pa Roža. Dne 23. novembra je prišlo do dogovora S slovenskimi vojaškimi pooblaščenci, ki je potrdil slovensko vojaško upravno oblast nad Koroško južno od Drave. Predaja neposredne uprave ozemlja ni istočasno pomenila, da se odrekajo pravnim zahtevam do spodnje Koroške. Koroška v letih 1918—1920 uradno ni nikoli opustila misli na enotnost dežele. Vendar več stvari govori za to, da se je koroška deželna vlada v mesecih novernber-december 1918 pod pritiskom vojaškega razmerja sil sprijaznila skoraj povsem z mislijo na delitev Koroške in je občutno zmanjšala svoje zahteve do slovenskega oz. jezikovno mešanega ozemlja. Tako so koroški delegati pri avstrijsko-jugoslovanskih državnih pogajanjih v začetku decembra 1918 v Ljubljani izjavili, da se s pridržkom končne določitve meje strinjajo s slovensko upravo sodnih okrajev Pliberk, Železna Kapla in Dobrla vas. Svoje minimalne ozemeljske zahteve je Koroški deželni odbor končno v začetku decembra strnil v „Spomenici o možnosti delitve Koroške". Tudi ona v prvi vrsti obravnava odpoved imenovanim trem sodnim okrajem, medtem, ko za Koroško zahteva od po svoji izjavi močno mešanih ozemelj neposredno okolico deželnega glavnega mesta in velikovški okraj. Ustavodajna nacionalna skupščina je šla še dalje. Spremembo razmerja sil je vzela za povod, da je začasno opustila svoje pravne zahteve do cele koroške. Dokončno besedilo zakona o ozemlju z 22. novembra je zahtevalo deželo Koroško samo Še „z izjemo strnjenega jugoslovanskega naselitvenega območja". (Dalje v prihodnji ItffdNi radio - televizija JUGOSLAViJA H PETEK. 18. 4.: 8.55 TV v šoli — 17.20 Poročilo — 17.25 Zgodbe o poiuhcu, otroška serija — 17.45 Ptičje strašiio, miadinska nadatjevanka — 18.05 Primorski trio, gias-bena oddaja — 18.30 Obzornik — 18.40 Ra- Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Giasbena oddaja — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Tigrove brigade, serijski ti!m — 21.55 V znamenju — 22.10 Nočni kino: Miadi divjaki, ameriški fiim. SOBOTA. 19. 4.: 8.00 Poročiia — 3.05 Maii pingvin, otroška serija — 8.20 A. tngoiič: Udarna brigada, miadinska nadaijevan-ka — 8.35 Minigodci v giasbeni dežeii — — 8.50 Otroštvo miadosti — 9.20 Pisani svet — 9.55 London je moj, TV nadaije-vanka — 10.45 Pot do pravične in spodbudne deiitve — 11.05 Po siedeh napredka — 11.35 Dokumentarna oddaja — Ljudje in zemija — Poročiia — 15.25 Nogomet Bu-dučnost : CZ — Poročiia — Miadinski fiim — 19.00 Naš kraj — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 TV nadaijevanka — 20.55 Veiika šahovnica — 21.45 Dvojno zavarovanje, ameriški fiim — 22.55 Kažipot — 23.15 Poročiia. NEDELJA. 20. 4.: 8.20 Poročiia — 8.25 Za nedeijsko dobro jutro: Biejski kvintet — 8.55 Zgodbe iz iivaiskega vrta — 9.15 Ostrzek, otroška serija — 9.40 Kožipot — 10.00 35. obietnica osvoboditve koncentracijskega taborišča — prenos — 11.25 Niko-ia Tesia, TV nadaijevanka — 12.25 Mozaik 12.30 Kmetijska oddaja — 13.30 Jugosia-vija, dober dan — 14.05 Poročiia — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 S poino paro, TV nadaijevanka — 21.00 Propagandna oddaja — 21.05 Mednarodna obzorja: Poij-ska — 21.35 V znamenju — 21.55 Giasbena oddaja — 22.10 Reportaža z nogometne tekme Partizan : Sarajevo — 22.40 športni pregied. PONEDELJEK, 21. 4.: 8.55 TV v šoii — 17.20 Poročiia — 17.25 Vrtec na obisku — 17.40 Mata čudesa veiike prirode — 18.05 V izjemnih okoiiščinah, izobraževaina serija — 18.30 Mozaik — 18.35 Obzornik — 18.45 Miadinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Rosmershoim, TV drama — 22.00 Propagandna oddaja — 22.05 V znamenju — 22.20 Kuiturne diagonaie. TOREK, 22. 4.: 9.15 TV v šoii — 17.05 Poročiia — 17.10 Mati pingvin, otroška serija — 17.25 Pustoiovščina — 17.55 Pri sosedu čez cesto — 18.25 Mozaik — 18.30 Obzornik — 18.40 Obramba in samozaščita — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Aktuaina oddaja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Lutka, TV nadaijevanka — 22.15 V znamenju — 22.30 Baietni portreti. SREDA, 25. 4.: 9.35 TV v šoii — 17.15 Poročiia — 17.20 A. ingoiič: Na poti v svobodo — 17.35 1000 iet bizantinskega cesarstva — 18.05 Od vsakega jutra raste dan: Ravne na Koroškem — 18.35 Mozaik — 18.40 Obzornik — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Fiim tedna: Dogodek v avtokampu, francoski fiim — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 V znamenju — 22.00 625. ČETRTEK, 24. 4.: 9.10 TV v šoii — 16.55 Poročiia — 17.00 Živijenje na zemiji, dokumentarni fiim — 17.55 Otroštvo miadosti — 18.25 Obzornik — 18.35 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka — 19.15 Cikcak — 19.25 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Moč je v ijudeh vam Oscar Peterson, giasbena oddaja — — 21.15 Propagandna oddaja — 21.20 igra 22.10 V znamenju. AVSTRIJA 1 § PETEK. 18. 4.: 9.00 Za pred-šoiske otroke — 9.30 Ruščina — 10.00 Cerkev in umetnost — 10.30 TV kuhinja — 10.55 Kiub seniorjev — 11.35 Najiepša v mestu — 17.00 Za pred-šoiske otroke — 17.25 Kunibert — 17.30 Hei-di — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Panoptikum — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki — 20.15 Oddaja XY — 2i.20 Kuhinja piošč — 22.10 Rekiama in šport — 22.20 Sprememba strukture v družini. SOBOTA, 19. 4.: 14.20 Hiapec Uii — 16.00 Poročiia iz pariamenta — 17.00 Kdo roko-deiči z nami? — 17.30 Bii je nekoč . . . čio-vek — 17.55 Otrokom za iahko noč — 18.00 Dva krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto žeii Heinz Conrads — 19.00 Siike iz Avstrije in Južne Tiroiske — 19.30 čas v stiki in šport — 20.15 Nagobčnik — 22.10 Rekiama in šport — 22.30 Smrtonosni pozdrav — 0.00 Poročiia. NEDELJA, 20. 4.: 11.00 Ura tiska — 12.00 Če se ohiadi ijubezen — 15.00 Veseioigra okoii boiniškega strežnika — 16.30 imagi-nero — umetnik iesa v Andih — 17.15 če-beiica Maja — 17.40 Otrokom za iohko noč — 17.45 Kiub seniorjev — 18.25 Pregied sporeda — 18.30 Srečanje s čiovekom in živaijo — 19.00 Siike iz Avstrije — 19.30 čas v siiki in šport — 20.15 Veiika siav-nost — 21.45 Poročiia. ANTiFAŠiSTiČNi KOMiTE CELOVEC Prireditev v spomin žrtvam fašizma na Trati Lahko rečemo, da je to bita veli-častna prireditev, kijojepretekto nedeljo priredito Stovensko prosvetno društvo Borovlje. Bita je namreč posvečena spominu žrtvam fašizma, torej tistim dnem aprita teta 1942, ko je okupator napovedat smrt stovenskemu narodu in tudi koroškim Stovenecm. Za to pritožnost je SPD „Borovlje" povabito Amatersko gledališče iz Tržiča, ki je prišto gostovat z dramo Emita Fretika „Vrnit se je". Gostom iz Tržiča je dobrodošlico izrekel predsednik Andrej Wieser, ki je pozdravit tudi števitno občinstvo v dvorani. Potem pa smo z vetiko pozornostjo stediti dogajanju na odru. Drama „Vrnil se je" se dogaja v času po drugi svetovni vojni in prikazuje usodo prenekaterih tjudi, ki jih je vojna vihra razgnata v pregnanstvo, v boj in koncentracijska taborišča. Stika naše nedavne preteklosti je grozljiva. Je pa tudi dragocen spomin in opomin tistim, ki so na grozodejstva okupatorja prekmatu pozabiti! Ktjub temu pa v žalosten ŠPORTNI VESTNIK Na seminarju športnih deiavcev in funkcionarjev v Pianici Miadinsko mošfvo SAK v dresih, ki jih je pokioniio podjetje Topsport iz Piiberka SAK v Velikovcu poražen z 2:1 Večini naših bratcev je že znano, da je Slovenski atletski klub izgubil tekmo proti Velikovcu z 2:1. Čeprav SAK tokrat ni igral tako slabo kot pri zadnjem porazu proti Možberku, to ni zadostovalo za zmago. Prvi polčas je igral SAK dosti boljši od nasprotnika, toda manjkali so zadetki, ki bi to terensko premoč izražali tudi v rezultatu. V drugem polčasu pa je SAK hotel izboljšati rezultat, kar se mu pa ni posrečilo. Po 28. minutah so Velikovčani povedli z 1 :0 iz prostega strela, v 37. minuti pa je Marjan Velik po izrednem strelu izenačil. V tej fazi tekme je SAK docela nadigral nasprotnika, toda kot že omenjeno, zadetka ni bilo. Kar v začetku drugega polčasa je Velikovec povedel z 2:1, kar pa je bilo za slovenske nogometaše tudi že usodno. ŽVABEK PROT) E!TWEGU 1:2 Po precej ostri in razburljivi igri je nogometni ktub Zvabck preteklo nedeljo utrpel na domačem igrišču proti nasprotniku iz Eitwega poraz 1:2. Je bila to dobra igra, v kateri je domače moštvo imelo precej smole. Domača enajsterica, ki se nahaja na predzadnjem mestu na lestvici svoje skupine, je začela dokaj borbeno, tudi ni primanjkovalo lepih potez. Vendar je nasprotnik vnesel v igro ostrino, ki je večkrat izgredla v nešportnost. Sicer dobri sodnik si ob vsem tem ni znat veliko pomagati. Vrhu tega pa mu je spodletela napaka, ki je bistveno soodločala o izidu tekme. Nasprotnik je v prvem polčasu po srečnem strelu prišel v vodstvo, v drugem polčasu pa so gostje celo povedli z 2:0. Po avtogolu iz Eitwega SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK SAK vab! na prvenstveno tekmo SAK - Borov!je ^ SAK pod 23 — Borovije pod 23 (ATUS Fertach) ob 16.45 ur) k) bo v nedeijo 20. aprita 1980 na domačem (Koschatovem) igrišču v Cetovcu. Treba je še omeniti dve situaciji v tej tekmi: SAK je dal v prvem polčasu gol, ki ga je sodnik iz nerazumljivih razlogov razveljavil: Gotecovo podajo s črte je prevzel Velik, streljal je na gol, golman odbije in Hobel dokončno spravi žogo prek golove črte. V drugem poičasu isti primer: Tik pred outlinijo doseže Hobel žogo, jo poda v center, nakar jo golman porine prek lastne golove črte, in tudi tokrat ni bilo gola ... Nadaljnjega komentarja ne bomo dajati, ker se bo potem spet reklo, če SAK zgubi tekmo, da so vselej sodniki krivi. V nedeljo bo po vsej verjetnosti zaigral za Slovenski atletski klub zopet Justin Polenšek, ki do zdaj zaradi poškodbe ni mogel igrati. jc domače moštvo še enkrat pritisnilo, vendar mu ni uspelo izenačiti. Sicer pa pričata dva strela na vratnico oziroma prečko o smoli, ki je takorekoč igrala usodo. Pohvaliti je treba celotno domače moštvo, ki je igralo borbeno, pohvaliti pa je treba tudi izvrstnega vratarja Jakoba Lutnika. Istotako pa je treba izreči pohvalo navijačem, ki sc jih je zbralo precejšnje število in ki so skozi spodbujali svoje moštvo. Moštvo je nastopilo v sledeči postavi: J. Lutnik, H. Lutnik, Micheu, Krainz, B. Lampl, S. Lampl, Perč, Pistotnik, Katz (E. Lutnik), Srebotnik, Pernjak. konec le posije žarek sonca in daje slutiti, da vse to trpljenje le ni bilo zaman. S predstavo gostov iz Tržiča pa so, kot že zapisano, v Borovljah hkrati obudili spomin na grozodejstva fašizma v naših krajih, ko je okupator pregnal nad tristo slovenskih družin v Nemčijo, številne druge pa v razna koncentracijska taborišča. In vse to samo zato, ker je naš človek ljubil svoj rod in svojo zemljo. Mladina teh krutih dogodkov ni doživela, ima pa možnost, da ravno zaradi upora in vztrajnosti naših staršev, ki so se združili v enotnem boju zoper fašizem, danes lahko uživa sadove svobode. In če na tem mestu še zapišemo, da so prve žrtve fašizma bili prav kulturniki, potem se moramo prav prosvetaši današnjega časa zavedati, da smo dolžni ohranjati spomin na tiste naše rojake, ki so v borbi za svoj narod morali umreti. Zato gre prijateljem iz Tržiča naša zahvala, da so med nas prišli S tako primernim odrskim delom. Posebno priznanje velja igralcem, ki so svoje vloge doživeto podajali. Vse priznanje tudi režiserju Dolfetu An-derletu, ki je dramo „Vrnil se je" postavil na oder. Akcija „Pričevanja dvojezičnosti" DtJAK) RAZtSKUJEJO SODOBNO ZGODOVtNO Dijaki in profesorji zgodovine na Siovenski gimnaziji smo se odiočiii, da v okviru akcije ministrstva ..Dijaki raziskujejo sodobno zgodovino" poiščemo kar največ dokumentov, ki pričajo o dvojezičnosti na Koroškem nekdaj in danes. Nameravamo pripraviti razstavo še k obietnici podpisa Državne pogodbe. Zbiramo a) resnično dvojezične dokumente [dvojezične tiskovine, knjige, časopise, piakate, šfampiijke, vseh vrst topografske napise, uradne tiste idr.] in b) stovenske dokumente, ker priča prisotnost stovenskega jezika tudi o slovnesko-nemškem značaju deiete [siovenske tiskovine, piakate, stare knjige in revije; stovenske napise v cerkvah, na znamenjih, križevih potih, nagrobnikih, prtiče etc.) Zato Vas vabimo in prosimo, da nam pri tem deiu priskočite na pomoč. Gotovo hranite v svojem domu kake zanimive dokumente dvojezičnosti ati pa so vam znani taki v Vaši biižnji okolici. Opozorite dijake nanje aii pa o njih sporočite na šoio. Vabimo na SLAVNOSTNO PmREDITEV ob 75-ietnici ustanovitve SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA "ZVEZDA" v Hodišah v nedeljo, dne 20. aprila 1980 ob14.30uripriSvetijuvPlešerki Moški pevski zbor SPD ' Edinost" iz Škofič mešani pevski zbor "Roz" iz Šentjakoba moški pevski zbor SPD "Bitka" iz Bitčovsa trio SPD "Gorjanci" iz Kotmare vasi od 19. ure naprej PLES Igrajo "MEŽtSKI RUDARJI" OBVESTiLO Stovenska prosvetna zveza sporoča, da bo tud) tetos spet „Ohcet v Ljubijani", na kater) se bodo poroč))) par) )z raznih deže). izbiro para s Koroške so organizatorji poveriti SPZ. Par), ki b) se že)e)i poročiti na „Ohceti v Ljubijani", naj se prijavijo na tajništvu SPZ Ceiovec, Gasome-tergasse 10, teiefon (0 42 22) 32 5 50 in sicer do 25. apriia 1980. Siovensko provetno društvo .Radiše" vabi na KONCERT ki bo v nedneija 20. aprtia 1980 ob 14.30 uri v kuiturnem domu na Hodišah. Gostuje: SPD „Zarja" tz Zeiezne Kapie. Nastopajo: mošk) pevski zbor, mešani pevski zbor, foikiorna skupina, an-sambei „Obirkvintet" demonstracijo # proti kandidaturi Burgerja za zveznega predsednika # za prepoved vseh neonacističnih organizacij v četrtek 24. aprila 1980 ob 17. uri na Novem trgu v Celovcu — x — Vožnja z avtobusom na osrednjo demonstracijo vseh ANTIFA komitejev 26. aprila 1980 ob 17. uri na Dunaju. GOVORIL BO TUDI PREDSTAVNIK KOROŠKIH SLOVENCEV. Odhod iz Celovca ob 10. uri izpred kolodvora. Prijave na OH Celovec, tel. 23 7 30/283 ali eno od osrednjih slovenskih organizacij. Cena približno šil. 75.— Raaišani gosfova/i v ŽeJezni %ap/i Med Železno Kaplo in Radišami so že od nekdaj zelo prijateljski stiki. Celo kapelski zborovodja Jožko je z Rodiš. Vsakih nekaj let pa se SPD „Zar-ja" in SPD „Radiše* domenita tudi za poživitev teh stikov. Navadno nas Ra-dišani presenetijo z lepimi igrami, kot tudi tokrat. Režiserki Sonji Ban in vsem igralcem velja posebna zahvala za presenetljivo razločno in lepo podan jezik na odru. Povprečno zelo mladi igralci so znali očarati brez izjeme. Ni se videlo kakšne hibe, in posebej pohvaliti je seveda treba vse glavne vloge. Posebno nas je razveselilo še to, da smo med to številno radiško prosvetno mladino videli tudi njih ..starosta" Simeja VVrulicha. Vsebina kar precej težko razumljiva, scena res izvrstna, enostavna in praktična. Morda pa ni ravno nujno, da se v vseh novejših igrah radi kažejo rjavi gvan-ti, pa tudi berači navadno ne pijo iz svetlikajočih kristalnih glažev zdravega ..Apfelsafta". Motilo je še to, da je prireditelj prostovoljne prispevke pobiral med vrstami, pa še to z izposojenim klobukom. Nujno bi moral biti pri igrah navzoč tudi domačin, ki se spozna na osvetljavo in tako pomaga nastopajoči igralski skupini. Igralce s sončnih Radiš je v Železni Kapli pozdravil in predstavil predsednik Peter Kuhar. Prav je, da je poudaril prav njihovo predanost slovenskemu jeziku in požrtvovalnost za slovensko stvar. Nam je to izpričala predstavljena igra, najbolj pa to izpričuje radiški Kulturni dom. Prijateljski obisk bodo kapelski prosvetaši vrnili že to nedeljo, ko bodo gostovali s svojima zboroma in folklorno skupino na Radišah. MihaTraunik Fitm „0otina miru" spet na Koroškem Na. željo številnih ljubiteljev slovenske filmske umetnosti, je Slovenska prosvetna zveza spet omogočila ogled filma „Dolina miru", ki ga je že pred leti predvajala po naših kra- i'h- V petek H. aprila 1980, je Slovensko prosvetno društvo „Zi!a" v Zahomcu priredilo predstavo imenovanega filma v kinodvorani na Čajni. Vabilu se je odzvalo lepo število ljudi, med njimi smo videli tudi novega tajnika Slovenske prosvetne zveze Francija Sadolška, kar nas veseli. Film „Dolina miru", je delo režiserja Franceta Štiglica, ki v tej zgodbi obravnava usodo dveh osirotelih otrok, ki sta po bombnem napadu na taborišče pobegnila in šla iskat .Dolino miru", kjer prebiva stric Marko. Pri tem naletita na ameriškega pilota, ki so mu Nemci sestrelili letalo, slednji je črnec, k! išče stike s partizani, da ne bi prišel v roke sovražniku. V glavnih vlogah nastopajo John Kitzmuller, Tugo Štiglic in Evelina Wolfei!er. Siovensko prosvetno društvo .Srce" v Dobri) vasi vabi na KONCERT k! bo v nedeijo 20. aprila 1980 ob 20. ur) v kulturnem domu v Dobrii vas). Nastopata: Oktet ..Prežihov Voranc" z Raven [n mešani pevski zbor SPD „Sr-ce"izDobrievasi. Prisrčno vabijeni! Siovensko prosvetno društvo .Biika" v Biičovsu vabi na dramsko predstavo DVA BREGOVA (Anton Leskovec — Marjan Beiina) v soboto 19. apriia 1980 ob 20. uri pri Mikiavžu v Biičovsu. Gostuje igraiska skupina SPD Radiše. Režija: Sonja Ban Prisrčno vabijeni! Kmečka gospodarska zadruga na Brnci išče POMOČNiKA po možnosti trgovska izobrazba in šoferski izpit skupina B (skupina C). Predstavitev pismeno aii osebno v pisarni Kmečke gospodarske zadruge Brnca, 9586 Furnitz/Brnca, tei. (0 42 57) 234 Opozarjamo vse ijubiteije siovenske knjige, da si iahko BREZPLAČNO tZPOSOJATE KNJtGE v Siovenski študijski knjižnici. SSK ima svoje prostore v dijaškem domu Siovenskega šoiske-ga društva, Tarviser Straf)e 18, tei. 82 9 88. Knjižnica posiuje v ponedeijek in torek od 10. do 18. ure, v sredo, četrtek in petek pa od 8. do 18. ure. SSK dobiva nekako od i. 1974/ 7$ ves obvezni izvod SRS. Po-iegtegazbiramotudit.i. avstrijsko siovenico. Knjige so ze-io raziične vsebine in so namenjene vsem starostnim stopnjam ter pokiicnim skupinam. Prav gotovo bodo tudi Vas nekatere zanimaie. VESELtMO SE VAŠEGA OBtSKAt Siovensko študijska knjižnica Tarviser Strafje 18 9020 Ceiovec KRATEK tZBOR KNJtŽNtH NOVOST) SLOVENSKE STUDtJSKE KNJtŽNtCE H ROVAN Pavla: KJE SO TtSTE STEZtCE, koroška povest, 110 str., ilustr. HGRILL Vatroslav: MED DVEMA SVETOVOMA, avtobiografija slovenskega Američana ter zgodovinsko poročilo o slovenskem življu v Clevelandu, 629 str., ilustr. HSUSlČ Dervis: ZALEZOVALO, psihološko vohunski roman, 245 str. BJOKIČ Gojko & VRTUNiČ Gojko: JUGOSLAVtJA, turistični vodnik, 317 str., ilustr. HV SADNEM VRTU, moj vrt moje veselje, 328 str., ilustr. HGOOCK Roland: NOVA VELi-KA KUHARSKA KNJtGA, 572 str., ilustr. Za mtajše bratce H ČUDODELNA TORBtCA, slovenska ljudska pravljica, slikanica H FINŽGAR F. S.: GOSPOD HU-DOURNtK, zgodba o psu Riku ter njegovem gospodarju, 125 str., ilustr. H ČOPIČ Branko: ORL) VZLETE ZGODAJ, povest o šolarskih norčijah ter o vlogi otrok v narodnoosvobodilnem boju, 182 str., ilustr. Navedene knjige iahko dobtte oz. naročite tudi v knjigarni .NASA KNJiGA" Ceiovec, Paviičeva S—7 Izdajatelj, založnik In lastnik: Zvezct slovenskih organizacij na Koroškem; glavni, urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 7021 Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse 10. tel. 32 5 50 - Tiska: Založniška In tiskarska družbazo.j. Drava, Celovec-Borovlje-