PRIMORSKI DNEVNIK N GLASILO OSVOBODILNE VI - Stev. 276 (1964> S88&,«» FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE v gotovini abbon. post. 1. gr. TRST, četrtek 22. novembra 1951 Cena 20 lir Tri ljudska štetja V Padski nižini se poloiaj boljša v lužni Franciji pa je prišlo do novih poplav Objavljamo pričujoči članek iz glasila Osvobodilne ironte Slovenije «S10venslcii poročevalec«, ki primerja tri povojna ljudska štetja 1. v Jugoslaviji 15. marca 1948; *• v Avstriji 1. junija 1951 in 3. po italijanskem', zakonu y coni A STO in Italiji 4. novembra 1951. Ta primerjava Je nadvse poučna in dokazuje da je prav Jugoslavija tista dežela, v kateri edina Je bilo izvršeno štetie na resnično demokratičen način, čeprav tako Italijani kakor Avstrijci na ves glas kričijo, da je le pri njih neka prava demokracija. J1'3 treh ljudskih štetjih so j? vojni preštevali Slovence. • Marca 1948 je ljudsko štet- Jugoslaviji naštelo 1 mi-J* 415.214 Slovencev, 1. ju- * 1951 so preštevali Sloven-jJ Avstriji. Centralni stati-Z? urad. na Dunaju m ob-jT* še nobenih rezultatov, EjPa je znani zagrizeni na-H^T^Čni- list vSalzburger jjj, r^chten)> z dne 3. oktobra namignil na pol v grož-^}n kot neprijetno presene-'^.e za Slovence, da so nalij t Avstriii Pri poslednjem, teJ štetju sam° 3000 sl°~ ®entc-U’ Vs* osta^i naJ MU •teti coni A STU so tudi lik ■ «Windische». V Ita-v * in y 1 Pre M51' toda v popisnih ijpr.,*>rebimlstvo 4. in 5 no- ki b: ni bilo nobene rubrike, nja in čečkanja v popisnih polah, ki so ga vršili na svojo pest števni komisarji v coni A Svobodnega tržaškega ozemlja. Slovenci v Italiji: na Goriškem, v Kanalski dolini in Beneški Sloveniji so zftmcm iskali na dan štetja rubriko, v kateri bi izpovedali svojo narodnost. S težavo so gruntali slovenski kmetje besedilo italijanskega birokratskega jezika. ki govori o «aziende agri-cole» z različno obliko «condu-ziontes. Niso jim dali niti tistih piškavih pojasnil, s katerimi so tako varčevali na Tržaškem. Trideset let je preteklo, odkar je Italija 1. decembra 1921 preštevala tudi Slovence in Hrvate v Italiji po stari avstrijski formuli «občevalnega jezika» in jih na papirju prepolovila. Povojna Italija je zdrknila Poziv socialnega odbora organizmom Organizacije združenih narodov za nujno pomoč poplavljencem - Zaskrbljenje zaradi novega naraščanja Pada v gornjem teku - V Južni Franciji že štiri dni močno dežuje in reke so na več krajih prestopile bregove PARIZ, 21. — Socialni odbor OZN je danes soglasno in brez glasovanja sprejel nujno resolucijo urugvajskega delegata, ki poziva vse organizme OZN, ki so določeni za socialno pomoč, naj nujno priskočijo na pomoč italijanskemu prebivalstvu, ki je postalo žrtev poplav. Ta predlog so toplo priporočali jugoslovanski, francoski, čilski, bolivijski, kolumbijski, kubanski in kitajski delegati. ricer^ , obiasii v coni A 1'tnlL'! 0 omenjenem obse-I;. *a t * so se Slovenci ce-k ti-; ™°vevska pojasnila, stet?u ne morejo in ne r pomeniti, mora- lb' V j,0<^ Primera do prime-!b^ so Italijani >4* D&rtf * SO %ali^tnnC obrazc<- us^ne V s hrut • seveda izpolnje- ^ Sr, v italijanščini. V . Iw>. ___ «st*r!!?0 pijani in ki po *!ooX^ ™.so znali niti je- iJ, kJu^ih popisancev, čr-V, °bhsJ,avmi°m zavezni- u v Premnogih pri-kS noTJnskem jeziku na-J*P*ne podatke. V Ju- so v lazd*lievali popi-h^^lki itnri kier žive Sl>lUibenn anSke manjši-N ^ni ali i Jtalijanske na-^ obn^ o®ebe, ki S Stjezika: ‘talijanski Sb0O*l«wffTm °ri,ani 110 se ^rhnSrJn°JaH strogo da smejo iz- ^ S^zrle r jjr njihovi nameut- namest- o^da popravlja* žavljanov z neitdlijanskim jezikom pri ljudskem štetju niti ne priznava. Venomer gonijo italijanski listi isto pesem, da je italijanska država narodnostno ena najbolj homogenih in da ne znaša število pripadnikov neitalijanskih narodnosti niti enega odstotka. Cesa se potem bojijo, da si pri ljudskem štetju ne upajo zbrati podatkov o številu neitaliJanških. narodnosti? Nad četrt milijona zamejskih Slovencev mora iti pri vsakokratnem ljudskem štetju naših državnih sosedov skozi šibe gospodarskega pritiska in strahovanja in ni čuda, da pri tem ne pride vskado do kraja. Močnejši narodi kot je poldrug milijonski slovenski narod, bi pri tem omagali. Ljudsko štetje v Jugoslaviji leta 1948 se je izvršilo dovolj zgodaj po vojni, da bi ga mogli naši sosedje. ki so pri vseh dosedanjih štetjih uganjali burko s številom naših narodnih manjšin, lahko vzeti za zgled. Ce ie ne drugo, bi pa vsaj .čut krivde in. želje po popravljanju stoletnih krivic raznarodovanja slovenskega naroda in sramota za vdor na jugoslovansko državno ozemlje v poslednji vojni, morali vplivati na naše sosede, da vas posnemajo v res demokratičnem izvrševanju ljudskih štetij. A. REJEC ROVIGO, 21. — Uradno javljajo, da ima v pokrajini Ro-vigo od približno 350.000 prebivalcev 200.000 oseb svoje občine popolnoma ali deloma poplavljene. Sledeče občine eo poplavljene: Occhiobello, Canaro, Polesella, Fiesso Umbertino, Gaipa, Ficarolo, Zavara, Tre-eenta, Bagnolo Po, Arqua, Ro-vigo, Bosaro, Pontecchio, Guar. daveneta, Crispino, Gavello, Pe. regnano, Villa Dose. S. Marino di Venessa, Pertorassa, Villa-nova Marchesana, Papozze, Adria, Loreo, Donada, Contari-na, Rosolina. Ker je reka Ceresolo prestopila pregove, se je moralo dru. gih več sto ljudi izseliti iz nekaterih krajev. Isto se je dogodilo v Boara Polesine im Mar-dimago, ki so 4 km oddaljene od Roviga. Danes so se začeli umikati tudi prebivalci nekaterih predmestij Roviga. Zaradi naraščanja Ceresola predvidevajo poplavo tudi v predelu zahodno od državne ceste, ki vodi v Padovo. Danes so sklenili, da bodo napravili novo odprtino pri na. sipu «Fossa di Polesella#, zato da se bo lahko odtekalo več voije kakor do sedaj, to pa iz previdnosti pred nevarnostjo novega naraščanja Pada. Prefekt je odredil popolno iz. praznitev nekaterih vasi, ki so že poplavljene in v katerih je možnost, da voda zopet naraste za 20 ali 30 cm. Loreo, ki je bila včeraj popolnoma izolirana, so danes popolnoma izpraznili. Položaj na področju Ca-varzere ni za sedaj alarmanten. Na splošno se je izboljšal položaj v Rovlgu, poslabšal pa se je severnovzhodno v smeri proti Padovi. Na poteh ob' državni cesti so že napravili nasipe z vrečami peska. Masa vode se naglo odteka proti morju. Adria, iz katere so do sedaj izpraznili 8.000 ljudi, je že prestala najhujši naval in danes je voda upadla za 15 cm. Toda nove skrbi povzroča naraščanje Pada v gornjem teku. Kvestor v Rovlgu je danes zanikal, da je fciio poplavljeno področje progltšeno za vojaško področje. Minister za delo Rubinacci je nocoj javil, da so do danes zvečer izpraznili s poplavljenih predelov 33.743 oseb. Razen tega so spravili na varno 10.924 glav živine in 9.839 stotov pohištva in druge opreme. V pokrajini Parma se čutijo posledice zopetnega naraščanja Pada. Tudi iz Pavie javljajo, da se je gladina reke dvignila. Hiše v Borgo Basso so že poplav-Ij&ne. Prav tako narašča tudi Ticino. in sicer za 5 cm na uro. Na področju Acqui se je položaj izboljšal. Reka Belbo je zopet upadla. Poslabšal pa se je položaj v I.uganu in v vaseh ob jezerih Lugano in Lo-carno zaradi d> ževja v zadnjih dneh. Gladina ..ezera Lugano se je zopet nekoli-co dvignila. Oblasti so pozvale prebivalstvo, naj sprazne kleti v hišah blizu jezera. Črpalke v kleteh so začele zopet delovati. Medtem pa javljajo iz vse Italije in iz drugih držav o zbiranju pomoči za poplav-ljence. Zaradi silnega deževja, ki traja že štiri dni, je zopet prišlo do poplav v južni Franciji. Na tisoče ljudi zapušča domove na področju med Alpami in Pi-reneji, kjer so povodnji že pretekli teden povzročile veliko škodo. Po petih dneh reke zopet naraščajo in oblasti se bojijo, da se bodo ponovile poplave, kakršne so bile leta 1935. V Valence reka Drome stalno narašča in je poplavila več hiš v Loriol. Tudi Rodam je v dveh urah narastel za en meter in njegova gladina je za 5 metrov ndd normalno višino. Pri St. Etienne je Loira prestopila bregove in poplavila tamkajšnjo nižino. V Nevers je Loira prekoračila varnostno črto in prebivalstvo se je umaknilo. Do sedaj ni človeških žrtev, materialna škoda pa je ogromna. Naraščanje Rodana povzroča vedno večjo zaskrbljenje in ne ogroža samo Avignona pač pa Solidarnost malih držav s FLR1 pri razpravljanju o dolžnostih in pravicah držav Velike države in sovjetski blok se branijo jasnih obveznosti - Nadaljevanje razprave o razorožitvenem načrtu - Latinske države se zavzemajo za sprejem Italije v OZN tudi ves bazen od Liona do morja. V Avignonu se gladina reke dviga za 5 cm na uro. V Bollene se je porušil jez in položaj je resen. Polja okoli Avignona so poplavljena. Železniški promet v Južnovzhodni Franciji je zelo otežkočen. Nižina više od Liona je poplavljena. V Maconu v Borgonji zapuščajo kmetje na čolnih svoje domove. Kdo bo veleposlanik ZDA v Bonnu WASHINGTON, 21. — iz tukajšnjih krogov sporočajo, da se Acheson bavi s vprašanjem imenovanja prvega veleposlanika Združenih držav v Zahodni Nemčiji. Doslej je ostalo samo pri ugibanju. Verjetno bi tudi Mac Cloy odklonil PARIZ, 21. — Danes se je v političnem cdtooru nadaljevala razprava o razorožitvenem- na. črtu treh zahodnih držav. Češkoslovaška delegatka Sekani-nova je izjavila, da tri zahodne država niso s svojim predlogom napravile niti koraka naprej. Kanadski zunanji minister Lester Pearson je izjavil, da je uspeh pogajanj za razorožitev malo verjeten, če se prej ne uredijo politična vprašanja. Iz-razil je upanje na uspeh poga. jan,j na Koreji jn dejal, rie bi bilo poitem potrebno začeti v OZN v bedj mirnem razpoloženju razpiravo o tem delu sveta Pohvalil je nato tristranski načrt in izrazil upanje, da bo razorožitvena komisija, kii jo načela z dlelom. Indonezijski delegat je izjavil, da je treba skrbno proučiti ta. ko predlcge zahodnih diržav ka. kor predloge Višinskega. Predlagal je, naj Varnostni svet so. deluje pri ustanovitvi oiganiz. mov za razorožitev, in je pudl piisal predlog za sfelicanje svetovne konference. Dejal je tudi, da je po njegovem mnenju tedanji trenutek vt/dno bolj u-goden za pogajanja o razorožitvi, ter pripomnil, da ‘majo za- Sovjetska nota o poi/eljsh/ii za Srednji i/zliod Gromiko je izročil noto tudi ameriškemu predstavniku, a o njeni vsebini ni še nič znanega Protest egipfovske vlade britanskemu poslaništvu - Novi incidenti ob Sueškem prekopu -Mosadek se razgovarjal o «vzhodnem paklu» MOSKVA, 21. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Gromiko je danes izročil pred. stavnikem držav Srednjega vzhoda noto, ki se nanaša na nameravano ustanovitev povelj, stva za Srednji vzhod. Nota pravi, da je to poveljstvo sovražno dejanje proti So. vjetski zvezi in napadalo* korak, ki ima namen organizirati vojaška oporišča na Srednjem vzhodu, ki naj bi se upore bi la pucti Sovjetski zvezi. Dalje pri pominja nota, da pristanek a-rabskih držav in Izraela ne bi bil v nobeno korist teh držav, pač pa bj poslabšal odnose teh držav s Sovjetsko zvezo. Noto je Sovjetska zveza izr o. čila predstavnikom Egipta. Siri. je, Libanona, Iraka in Izraela. V njej pa se navaja tudi Jordan, Jemen in Saudova Arabija, Gromiko je pozval k sebi tu. di ameriškega odpravnika poslov Cummloga in, mu izročil noto, o kateri je dejal, da je važna. Cumirring ni hotei nič povedati o vsebini note. V Wa. shmgtonu izjavljajo diplomatski predstavniki, da vsebina sovjet, ske note «me pomeni važi.ega vprašanja« med1 naredi Pripominjajo tudi, da sie nP’ nanaša ra* poveljstvo Za Srednji vzhod. Egiptovski zunanji minister pa je danes poslal protestno noto britanskemu poslaništvu v Kairu v zvezi z dogodki v iMnailiji. Včera* je prišlo do incidentov na cesti, ki pelj«. iz IsniaiK-je v Kairo. Dva Egipčana sta streljala na britanske vojake, kj so razkladali neki vlak. Ti so odgovorili in trn Egipčafl je bil ranjen. Egiptovski notranji minister je danes zanikal razne trditve lista «A1 Misria v zvezi z dogodki v Ismalliji. Zanikal je tu. di, da je bilo egiptovski policiji prepovedanr krožiti v uniformi po evropski četrti Ismallije ter eda Tli. pomagal in raznarodovanje s pomočjo otroških vrtcev se bo začelo sedaj tudi v Standre-žu. Tudi ta napad na slovenski živelj se je preračunano izvršil prav v teh dneh, da bi prispeval k onemogočanju spora. zumevanja med obema jadranskima sosedoma. No, morda. j. a je Pri vsem tem najbolj značilno dejstvo, ki priča o načrtnem oviranju takega sporazumevanja, da je italijanski tisk objavil novico o pripravljanju procesa proti partizanski beneški slovenski četi prav po izjavi maršala Ti. ta, ki je dejal, da se zdi kot da Italija posta.vlja na zatožno klop komando Jugoslovanske armade s procesom proti fur. lanskim garibaldincem v Luc. ci. Torej, prav po tej izjavi in po izjavi o potrebi vsaj mirne, ga sožitja med obema sosedo, ma, ne samo da ni bil proces v Lucci prekinjen ali odlceen — kar bi pomenilo vsekakor najmanj, kar bi italijanska ob. last lahko storila in s tem pokazala vsaj dobro voljo za ti-godno ozračje za kakršno koli zblizanje — ona s procesom trmasto nadaljuje. Pa niti to se jim. ne zdi dovolj za pr e. prečitev sporazumevanja! Za. to so šli še dalje in najavili nov proces proti borcem za svobodo, ki so se borili v c* kviru enot Titove vojske. Vsa ta površno našteta dejstva pač v zadostni m 'r, pričajo, da noče Italija imeti z Jugoslavijo niti znosnih odnosov, Se bolj zgovorno pa priča o tem italijanski tisk, o katerem bomo spregovorili prihod, njvč. Pacciardi pripravlja kadre za tri tisoč vojaških letal Kaže, da so v Rimu tristranski predlog o reviziji razumeli že kot revizijo - 600 pilotov za reakcijska letala na leto - Kaj bo z „Mustangi" in Jhunderbolti"? ■ Presenečenje v političnih krogih oblečeni v uniformo šele mnogo mesecev po podpisu sporazuma o evropski vojski. Adenauer se je doslej vedno kazal kot optimist glede nemške obo. rožitve. Zdi se, da bodo možnost odgoditve oborožitve Zahodne Nemčije predočili jutri Adenauerju trije zahodni zunanji ministri. Adenauer pa bo, kot zatrjujejo, predložil sledeče tri točke: 1. Čimprejšnja sklenitev nemško-zavezniških sporazumov, ki bi spremenila Nemčijo iz okupiran® dežele v deželo, ki je i Zahodom pogodbeno vezana. 2. Pospešitev pariških razgovorov za organizacijo evropske vojske; zdi se, da so ti razgovori nasedli na plitvino gospodarskih in političnih težav, 3. Pripravljanje nemškega vojaškega prispevka k Eisen-hovverjevi vojski, tudi pred ratifikacijo sporazuma o evrop. ski vojski. Danes zvečer je bilo po pariških bulvarih več protestnih manifestacij proti Adenauerjevi prisotnosti y Parizu. Med manifestacijami, ki so Jih organizirale kominformistlčne organizacije in ki se jih je udeležilo nekaj tisoč ljudi, je prišlo do pretepov s policijo, ki je aretirala 567 oseb. Ranjenih je bilo 15 policajev, od katerih 50 tri morali spraviti v bolnico. (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Večina senatorjev, ki je prisostvovala današnji seji, na kateri so govorili o številu častniških mest v italijanskem letalstvu, je bila nekoliko presenečena nad izjavo obrambnega ministra Pacciar-dija da mora Italija pripraviti kadre za 3000 letal, «kolikor bi jih potrebovala za bolj učinkovito obrambo«. Mirovna pogodba omejuje italijansko le*-talstvo na 200 lovskih in izvid-niških letal in na 150 neoboroženih transportnih, šolskih in pomožnih letal. Do Pacciardijeve izjave je prišlo, kot že rečeno, med diskusijo o službenih mestih za plačane člane italijanskega vojnega letalstva. V zadnjem času je bilo več kritik na račun nesorazmerno visokega števila generalov (eden na tri letala!), polkovnikov in višjih oficirjev sploh v italijanskem letalstvu. Kljub vsem tem kritikam, ki so včasih že zahajale na humoristično področje, kamor jih je absurdnost položaja pravzaprav sama spravljala, pa- je vlada predlagala povečanje števila razpoložljivih častniških mest za 628 enot. Zaradi tega naj bi se zgornja meja službenih let povečala za tri leta, čeprav je znano, da je italijanski častni-ski in generalski kader pov. prečno najstarejši v Evropi in menda tudi na svetu. Ameriški general; so na primer za deset do petnajst let mlajši od svojih italijanskih kolegov istega čina in podobnega ooložaja. Proti nekaterim glasovom, naj se zgornja starostna meja ne spreminja, je nastopil najprej demokristjanski senator Cadoma, ki je podrobneje razčlenil povečanje službenih mest. Gre za 3 armadne generale, tri divizijske generale, osem brigadnih generalov, pet polkovnikov, 27 podpolkovnikov, 143 majorjev, 77 kapetanov in 214 nižjih častnikov, ki bi naj okrepili že tako številne oficirske kadre ialijanškega letalstva. Nato je v imenu vlade govoril minister Pacciardi, ki je dejal: «Ni rečeno, da bi marali vedno ostati pri sedanjih 200 borbenih in 150 transportnih letalih: delamo na tem, da se odstranijo omejitve. Zaradi tega je treba pohiteti in pripraviti kadre, pri 'čemer ne smemo vzeti za osnovo sedanjih 350 letal, temveč 3000, kolikor bi jih bilo potrebno za našo učinkovitejšo obrambo«. Senat je zatem odobril vladni predlog o povečanju števila častniških mest in 0 zvišanju starostne meje za vse čine letečega personala. Pred takimi argumenti so onemele sarkastične pripombe o generalski poplavi; 30QO letal vendar niso mačje solze. V političnih krogih Pacciardijeve izjave niso napravile najboljšega vtisa. Bojijo se, da neprevidna gostobesednost vojnega ministra, ki je že pred časom govoril o divizijah, ki da so potrebne v podporo italijanski zunanji politiki, ne bo najbolje vplivala na razgovore o reviziji mirovne pogodbe. V teh krogih pravijo, da Ameri-kanci sicer podpirajo misel, naj se ukinejo omejitve ki jih mirovna pogodba nalaga italijanskim vojaškim silam, da pa ne kaže pozabiti. da so oni tisti, ki dobavljajo vojaški ma- terial, ker so italijanske možnosti nakupa zelo omejene zaradi znanih finančnih težav. V istih krogih opozarjajo, da omejitve doslej še niso bile od. pravljene in da je javno sprejemanje ukrepov, ki z ukinitvijo računajo oziroma jo imajo za edino opravičilo, diplomatsko ni na nrestu.o sebje italijanskega vojaškega letalstva je že preseglo meje, ki jih določa mirovna pogodba (25.000 mož); londonska letalska revija «The Aeroplane« je 12. oktobra letos poročala, da šteje italijansko letalstvo 28.000 mož. Poleg tega z uvajanjem lovskih letal na reakcijski pogon (po podatkih lista «Corrie-re Mili tare» razpolaga Italija s 50 aparati tipa De Havilland «Vampire» in pričakuje dobave določenega števila ameriških F-84 «Thunderjet») pojavlja vprašanje, kaj z letali «Mu-stang« in «ThunderboIt», ki jih bodo reakcijski lovci nadomestili. Mirovna pogodba prepoveduje vsakršno rezervo; lovci «Tbunderbolt» in «Mustanga ki jih še vedno štejejo za letala prve linije, čeprav imajo batne motorje bi morali torej biti ali uničeni ali vrnjeni Ameriki, ki jih je podarila. O tem seveda v Italiji nihče ne govori, temveč poskušajo to «de facto» kršitev še vedno veljavne mirovne pogodb*; zamolčati in s tem pretihotapiti revizionistične želje v stvarnost. V tem položaju, ki vsebuje celo vrsto kočljivih momentov, se zdi rimskim političnim krogom Pacciardijevo govorjenje Q pripravljanju kadrov za 3000 letal neprevdino in prezgodnje. Nekateri — vendar jih je bolj malo — pa govore odkrito o »neresni megalomaniji*, saj pomeni 3000 italijanskih vojaških letal ameriško dobavo dobrih dveh tisočev novih letal, pa aru-gleško dobavo precejšnjega števila reakcijskih motorjev za «Vampire», ki so jih začeli izdelovati V Italiji. Lani je vojaška pomoč ZDa tujini znašala vsega 1100 letal, ki so razdelje. tja med razne države od Evrope do Azije. Vendar se zdi, da misli Pacciardi resno, vsaj kar se tiče pripravljanja kadrov. V svojem zadnjem govoru v senatu^ meti debato o proračunu o-brambri ega ministrstva je govoril med drugim o šoli ra pilote reakcijskih letal v Amen-doli, ki naj bi na leto izvežba-la 600 pilctov. Povedal je tudi, da bo 1. julija Italija imela 16 letalskih «skupin.», od tega 6 na reakcijski pogoni, (3 z (Vam;?iri», 3 z «F-8?»), do konca leta 1S52 bo v. Italiji 18 letališč, s katerih bodo lahko vzletala reakcijska letala. Vse to je Pacciardi ta-rat imenoval «cose molto modestea. Kot je videti, v Rimu ne ča- . Ursdno odločitev o rc-v*z'ji- Kaže, da so tristranski predlog razumeli že kot revizijo in delajo, kot da mirovne pogodbe tudi formalno ni več. Sicer pa se je nekaj podobnega ze zgodilo z neko drugo tristransko izjavo. Govorimo q tristranski izjavi o Trstu... A. P. »II ne gre v Rim LONDON. 21. — Danes zvečer so y Londonu sporočili, da bo angleški letalski minister Lord De L’Isle and Dudley nadomestil na rimski konferenci atlantskega sveta Winstona Churchilla, ki je tudi obrambni minister konservativne vlade. Prav tako še ni gotovo, ali se bo rimske seje udeležil finančni minister Butler. Medtem se je danes v Rimu nadaljevalo zasedanje vojaškega odbora atlantskega pakta. Eisenhowerjev načelnik štaba general Gruenther je poročal o atlantski obrambni sili in o številnih drugih vprašanjih, med drugim o standardizaciji orožja. 22. novembra 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE ■ MALI OGLASI Danes, četrtek 22. novembra Cecilija, Jezdlmir Sonce vzide ob 7.13, zatone ob 16.29, Dolžina dneva 9.16. Luna vzide ob 24.00, zatone ob 13.13. Jutri petek 23. novembra Klement, Ravijola Trst za poplavljence Tržačani še vedno v velikih množicah prispevajo za nabiral, no akcijo v korist poplavljen- 1 cem. Včeraj so nabrali 60 zabojev raznega blaga. Kot posamezniki. tako tudi razne ustanove prispevajo večje količine bodisi v blagu ali denarju. V tovarni Dreher so za po-pljavijence nabrali delavci in uradniki ter ravnateljstvo 500 tisoč lir v velesejemske prosto-re pa so poslali 13 zabojev kuhinjskih potrebščin in nekaj zabojev oblačil. Tovarna pa je darovala še 80 novih oblek. I . , , — -- ---— Tržaški Lloyd ie včeraj odoo-1 se. z9 kmetovalce ob demarka .. i tv . j > . * bi ucVi 1 in 1,11 Ivi 1 ni- Dvolastniki iz Škofij zahtevajo da se odpre blok „Pri kapelici“ Sedaj morajo delati 8 km ovinka, da pridejo do svojih polj Oktobra 'anskega leta so po nalogu oddelka za notranje zadeve ZVU zaprli vse stranske dvolastniške prehode za vozila iz cone A v cono B. Ta ukrep je pomenil veliko škodo za kmetijstvo cone A, posebno pa pridejo do svojih polj. Kako tol prehodov. Tudi intervenciia čVrtHn-irt ___ tr ______________________________ .... J 'slal v Rovigo tri splave in re-kaj čolnov, ki so pomagali pri reševanju. Rdeči križ je poslal v Monselizze avtoambulanto s 6 bolniškimi sestrami, Kj bodo pomagale v poljski bolnici, ki jo je organiziral tukajšnji Rdeči križ. Lekarnarji so nabrali 20.000 lir zg poplavljence, poleg tega pa sq poslali 150.000 lir za lekarnarje poplavljenih krajev. Zveza trgovcev je sporočila odboru za pomoč, da so n-jeni člani pripravljeni pomagati pri odpošiljanju nabranega blaga. Za begunce iz poplavljenih krajev os uredili sedež RK na 'Trgu Liberta. kjer jih bedo zdravniško pregledali in jih nato spremili v prostore ECA. kjer bodo dobili bone za obleke, hrano in denarno pomoč. Kdor bo potreben zdravniške pomoči, ga bodo poslali v bolnico. Iz Trsta so odposlali tudi večje količine kruha v Rovigo ter nekaj zabojev z najnujnejšimi potrebščinam; v Castel Massa pri Rovigu, kjer je bila pomoč nujna. Člani jugoslovanske ekonomske delegacije so za poplavljence darovali 50.000 lir. Do včeraj zvečer so v Trstu nabrali poleg oblačil, hrane in drugega nad 15 milijonov lir v denarju. , „ „ Pod predsedstvom conskega upravnega inšpektorja dr. Egona Furiana, je bil včeraj zjutraj na conskem predsedstvu sestanek predstavnikov naslednjih združenj: industrijcev, male industrije, trgocev na debelo, trgovcev na drobno, bra njevcev. pekov. obrtnikov, predstavnikov linijske, svobodne in julijske plovbe, pomorskih agentov, poljedelcev, javnih obratov, kavarn in restavracij ter živinorejcev. Bili so navzoči tudi predstavniki Trgovinske zbornice, . Delavske zbornice in Enotih sindikatov. Namen sestanka je bil, dogovoriti se, kako bi najlaže nabirali prostovoljne prispevke za poplavljence med delavci in uradniki raznih podjetij. Po izčrpni diskusiji so se sporazumeli. da bodo zastopniki vseh omen:enih združenj povabili vse včlanjena podjetja, naj na vse načine tudi s predujmi olajšajo prispevke usluž- bencev- * * * KONCERT V KORIST POPLAVLJENCEM V soboto 24. t. m. ob 21.50 bo koncert, katerega čisti dobiček bo namenjen italijanskim poplavi jencem. Na koncertu bodo sodelovali Dragica Martinis, Rosetta Noli, Ken Neate, Marco Stefanoni. zbor gledališča Verdi in tržaški filharmonični orkester. Koncert bo vodil Antonino Votto, ki bo zaigral na klavir še Griegov «Koncert v A-duru». Predprodaja re prične danes pri gledališki blagajni. cijski liniji, ki imajo mnogo polja v coni B. Kmečka zveza je večkrat pismeno in ustno intervenirala pri pristojnih oblasteh ZVU za ponovno otvoritev omenjenih prehodov. ZVU pa je odgovorila. da ne misli za prehod vozil odpreti nobenega bloka ter da zadostujejo trije bloki na Škofijah, pri Ospu in na Debelem rtu. Po mnogih intervencijah Kmečke zveze je ZVU končno pristala da se odpre še blok pri Prebenegu. vsi drugi pa so ostali zaprti. Zelo prizadeti so s tem zlasti kmetovalci na Škofijah, ki imajo svoja polja v smeri proti Ankaranu. Na Škofijah je namreč 57 dvolastnikov ki so se prej posluževali edine vozne poti. ki gre na njihova polja čez črto «Pri kapelici«. Po tej poti je bilo seveda na polja pre-cei blizu. Sedaj pa morajo delati ogromen ovinek 8 km, da škoduje tamošnjemu kmetijstvu Peč ni potrebno dokazovati. Razen intervencij Kmečke zveze pri ZVU so se obrnili nanjo tudi neposredno prizadeti kmetovalci s prošnjo, ki nosi podpise vseh. ZVU pa jim ni niti odgovorila. Svetovalec Slo-vansko-italijanske ljudske fronte v miljskem občinskem svetu tov. Hrovatin je dvakrat pozval občinsko upravo, naj se zavzame pri ZVU. da se omenjeni blok odpre. Toda kominformdv-ski župan Pacco se je najprej izvijal z raznimi izgovori, nato Kmečke zveze je na miljskem županstvu naletela na gluha ušesa, ker ni kominfermistom prav nič mar za interese naših kmetov. Zaradi vseh teh ovir niso kmetje s Škofij že dolgo časa pognojili njiv. kar seveda zelo škoduje pridelku. Škofijski dvolastniki ponovno pozivajo ZVU. naj vendar končno odpre blok «Pri kapelici«, ki jim je nujno potreben. Vsi izgovori so namreč popolnoma jalovi. ZVU ima dovolj policije in lahko da na razpolago neka-j policajev, pa so kominformisti zaradi svo- da se zagrajena pot odpre Ce jih političnih špekulacij celo je ZVU že tako skopa pri pod-obtozil ljudsko oblast v c'ni B, pori našemu kmetijstvu, naj ga da je ona kriva za zaprtje teh I vsaj ne ovira. NA POBUDO KROGA TRŽAŠKIH SLOVENK BO IMELA NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA DANES 22. T. M. OB 20.30 V UL. ROMA 15, II. LEVO DRUGI LITERARNI VEČER O pisateljici Zofki Kveder Demetrovič bo govorila univerzitetna profesorica dr. Marja Boršnikova namesto dr. prof. Lore Kern-čeve, ki je službeno zadržana. Iz izbora del pisateljice Zofke Kveder Demetrovič bodo recitirati člani Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Vabila se dobe v Narodni in študijski knjižnici. Kaj ..prispeva" Italija posredno za vzdrževanje Trsta Raziika med uvozom in izvozom nam govori, da Italija s T rstem dobro služi Nastop pevskih zborov prosvetnih društev "Valentin Vodilih" iz Doline "Igo (ju f d Pil" iz Nabrežine in "ZiiaSki 20011" v Avditoriju v nedeljo 2. decembra 1951 ob 20. uri Tržaški brezdomci bodo morali še čakati na stanovanja trdr 336 družin Se je že veselilo, da bo dobilo nova stanovanja, kj jih že nekaj mesecev grade na Kolcmikovcu. Ker so to družine, kj st po večinj Še od konca vojne dalje brez primernega stanovanja ter družine, ki so morale bit. izseljene itZ na pol porušenih hiš pa tudi one-, ki zaradi pomanjkanja lastnega stanovanja prebivajo v prosto, rih javnih ogrevalnic, je povsem razumljivo, da jim mesec dinj čakanja več pomeni zelo mnogo. Obljubljeno jim je bilo, da se bodo lahko v nova stanovanja vselile že prve dlni meseca oktobra; bile so vesele te obljube, saj bi bile tako vsaj v zimskih mesecih že podi streho (čeprav vemo, da ni prijetno prebivati v stanovanju, ki je komaj dogra-jeno in to še pozimi). Kot je navadtao z obljuba/mi, tudi ta ni bila izpolnjena. Ne samo, da se je podaljšala doba gradnje stanovanjskih poslopij, nastale so še nepredvidene ovire pri napeljevanju elektrike in V v LJ CeUiicjoioop laz&tcioo o «dhoipiionn> Samo če ta teden je v galeriji «Skorpijon» zanimiva razstava slovenskega, umetnika Avgusta Černigoja. N? zamudite ogledati si slik tržaškega slikarja! IZ ISTRSKEGA OKROŽJA puma ter še ovire glede cementnega pcdla. zaradi česar se nobena družina n; megla vseliti. Vrstili so- se protesti in končno je Zavezniška vojaška uprava uvidela njih upravičenost teT u-ka-zala prekriti pod v stanovanjih s posebno plastjo, ki ne bo tako hladna in zdravju nevarna, kot cement. Delo za ppnovno pokrivanje bil se je pa seveda zavleklo take, dip. se bo verjetno le del prizadetih družin lahko še v tem letu preselil v nova stanovanja. Ker gre torej za stanovanja, ki bi morala 'biti zgrajena v čim krajšem času, se čudimo, da so nastale ovire prav pr j napeljevanju elektrike in plina, ko bi vendar na vse to morali že prej misliti odgovorni krogi ter dia se ni mislilo na to, da te diružioe ne bodo mogle stanovat; v stanovanjih, v katerih fcodb tla pokrita s cementom. Zakaj niso mislili že prej na to, dh je stanovanje s ^ementniiim Hpdom povsem neprimerno za prebivanje? S tem, da niso bila etnenje-na stanovanja pravočasno zgrajena, so pa ostala nerešena še druga prav tako važna vprašanja, od katerih je odvisen polo. žaj sto in sto tržaških družin. V nova stanovanja bi se morale namreč vseliti tudi družine, kj so bile pred nekaj meseci žalno nastanjene v svetoivanski ■novni šoli. Tedaj je bilo za trdno obljubljeno, da bo poslopje izpraznjeno s pričetkom novega šolskega leta. To se ni moglo zgoditi iz enostavnega radega, ker se tudi družine niso šo mogle preseliti v nova stanovanja. Prav tako se ne morejo še izseliti vse družine, ki začasno prebivajo v prostorih javnih ogrevalnic. Število teh družini je precejšnje; zaradi tega bo verjetno tudi letos o-stalo nerešeno vprašanje povečanja števila javnih ogTevalnic, cd katerih dfelujeta sedaj samo dve in sicer-prva v Ul. Vidali, druga pa na Trgu Valite, kar je za število revežev v našem mestu vsekakor premalo. Za prihodnje leto je namenjena za zgradnjo no\ih stanovanj vsota 1 milijarde lir. Zupan je rekel, da še ni določeno za gradnjo kakšnih in kolikšnega števila stanovanj bo ta vsota služila. Mi b; pri tem poudarili, da bi moral omenjeni denar slu-ž-ti predvsem za zgradtnjo stanovanj, ki bi bila dostopna revnejšim tržaškim družinam. Seveda ne mislimo s tem reči, da M bila stanovanja podobna o-nim, ki so jih že zgradili ter jih še gradijo na Kolonfcovcu in ki predstavljajo res samo zasilna stanovanja, temveč bi morala biti to lepa, zračna in sončna stanovanja, s primemo velikimi stanovanjskimi prostori ter tudi s primernim podetn. V teh dneh se je vnela v. tržaških listih nova polemika. Tokrat so na vrsti dohodki tržaške bilance, ki jih on dobiva menda posredno od Italije kot netto razliko med carinami, k‘ jih dejansko plačujejo italijanski potrošniki a jih pobirajo v Trstu in carinami, ki jih pobira Italija in plačujejo tržaški potrošniki. Triletno poročilo ZVU in letošnji proračunski sporazum namreč pravi, da dobiva Trst od Italije tudi ; vedno pomoč \ obliki zgoraj omenjenih dohod kov. V prvem semestru tega leta je Tr«t poslal v Italijo 390.000 ton blaga, iz Italije pa je prišlo okoli 359.000 ton. Groba razlika v blagu je ugodna za Trst, vendar je videti ta razlika precej drugače, če upoštevamo kvaliteto blaga. Italijanski trg je namreč kupil preko Trsta predvsem blago masovne proizvod nje, to je premog, nafto, koks, železo, skratka blago, s katerim pristanišče malo zasluži. Obratno, Trst je kupoval v Ita liji predvsem izdelke in le j manjši meri surovine. V kolikor pa kupuje Trst surovine v Italiji, jih kupuje za svojo lad-jedelniško industrijo. .Surovine za ladjedelniško industrijo Trsta predstavljajo pri proučevanju prometa med Trstom in Italijo posebno zanimivo postavko. Italijansko železo, pločevina, jeklo so namreč mnogo dražje, kot znaša svetovna cena. Te izdelke je prisiljen Trst kupovati v Italiji zaradi valutnih in carinskih dogovorov, sklenjenih 1948 leta. Ti Stroški predstavljajo direktni prispevek Trsta itali janskemu gospodarstvu in praktično celo italijanski vladi, ker so velika metalurška podjetja preko IRI v rokah italijanske vlade. Finančni sporazum seveda ne upošteva vseh teh dejstev; računa samo čisto razliko vplačanih carin in drugih davčnih prispevkov. Pa še to razliko računa na oko in se naslanja predvsem na petrolej, kjer nastaja dejansko izvanredno visoka carinska postavka. 2e sama številka 4 milijarde nam govori, da je račun zelo približen in verjetno tudi precej pisarniškega značaja. Zanimivo je to, da so vsi Napad dveh zlikovcev na policaja, Iti se je vračal domov I prejel zasluženo priznanje Krkavčah V tekmovanju, ki se je razvilo ir.ed italijanskimi kulturnimi krožkd v Istrskem okrožju za boljši uspeh kulturnega festivala, je tudi letos dosegel prvo mesto italijanski kulturni krožek «A. Gramsoi« v Kopru. Kot najboljšemu je bila priznana prehodna zastavica, ker je ves obširen kulturni spored izvedel stoodstotno. V tednu kulturnih manifestacij je nastopalo vseh devet kulturno umetnioških sekcij s 181 izvajalci. Te sekcije so nastopile na odrih gledaliških dvoran 21krtit. Predva,jsle so tri.daljša gledališka dela, 31 glasbenih točk, (mandiolinistični krožek, pevski zbori, nastopi solistov in orkestrov). Folklorna skupina je imela dva nastopa z ljudski nuj plesi. Ocenjevalna komisija je pri. sodila na podlagi gornjega in na podlagi kvalitetnega izvajanja posameznih del in točk italijanskemu kulturnemu krožku ((Antonio Gramsci« v Kopru 3 prve, 3 druge in 2 tretji nagradi. Nedvomno so ta velika priznanja člani tega krožka zaslužili s svojim delom: na kulturno umetniškem področju. Povedlati moramo, da se nanašajo gornje številke samo na kulturne in umetniške nastope v tednu festivala. Večkrat pa so bile prireditve in koncerti v prvih šestih mesecih tekočega leta. Večerna gimnazija v Piranu Pred dnevi je v poslopju Liceja začela večerna delavska gimnazija v italijanskem jeziku za delavce in nameščence, ki bi radi dosegli nižjo maturo. Gimnazijo lahko obiskujejo de. lavei in nameščenci vsake starosti. Gimnazijo je organiziralo poverjeništvo za prosveto pri mestnem ljudskem odboru s so. delovanjem ravnateljstva lice ja. Vso dobrg voljo so pokazali učitelji, ki so se obvezali, da bo. do napravili vse, da bodo uspe-hi Delavske gimnazije zadovoljivi, Med drugimi je potrebno omeniti delavnost tovarišev Sergia Menda, Guiida La Pa-squala, Romani te Dive in profesorja Uršiča. Sedaj obiskuje Delavsko gimnazijo 34 tečajnikov in se te kažejo prvi zadovoljiv; uspehi. Poverjeništvo za. prosveto pri Mestnem ljudskem odboru ima v načrtu, da bi g 1. decembrom začelo s tečajem slovenskega jezika ra vse tiste nameščence v javnih uradih in trgovinah, ki so v stalnem’ stiku z ljudstvom. Tako bo olajšano poslovanje in postrežba strankam in potrošnikom. Šofer Mihelič pred sodiščem V torek je pred okrajnim ljudskim sodiščem začela razprava preti šoferju Milanu Miheliču, ki je bil predan sodišču zaradj. avtobusne nesreče, ki se je pripetila na cestnem ovinku pri Strunjanu pred dobrim mesecem, in kjer sta bili dive smrL ni žrtvi. Pri zaslišanju je šofer Mihelič navedel v svojo olajšavo, da je v tragičnem momentu zara. d'i nenadne slabosti izgubil oblast nad motorjem.. Zdravniški izvedenec dr. Hladnik, ki je šoferja preiskal, je ugotovil, dia trpi na nekih notranjih motnjah, katere so vplivale na njegovo fizično sposobnost pred nesrečo. Kot priča je bil zaslišan tudi kondMkter Giorgio Fonda, ki je povedal, da je obtoženec izkušen šofer in da je vedno opravljal svojo službo zelo vestno. Branilec obtoženca dr. Della Savia je zahteval, da se zašli, šijo tudi nekatere priče, ki so že v preiskavi bile izprašane. Ker omenjene osebe niso bile navzoče, je sodišče odločilo, da se bo obravnava nadaljevala dne 26. novembra z zaslišanjem omenjenih prič. Obiranje oljk v Obiranje oljk je te dni v pol. nem teku. Vse kar je-živega, je na nogah. Nad tristo ljudi obira oljke, tako da je v oljčnih nasadih živahno kot v čebelnjaku. Nekateri večji kmetje bodo imeli tudi do 200 stotov oljk. Ce računamo od tega 20 odstotkov olja, dobimo 4000 litrov olja. Tudi stiskalnica in «mažna» sta v polnem obratu. Izleti v Jugoslavijo na dan Republike Zveza sindikatov koprskega okraja bo za dan Republike or. ganizirala več izletov v Slovenijo. Na dan Republike bo dvodnevni izlet nia Jesenice za o gled železarne. Izletniki bodo prenočevali v Ljubljani, kjer bodo prisostvovali dramski predstavi v gledališču. Zadnjega novembra ter 1. in 2. decembra. bo Zveza organizirala tri izlete v Postojnsko jamo. Ljudsko gledališče z Reke na turneji po Istrskem okrožju Ta teden je na povabilo Zveze Italijanov za Istrsko okrožje prišla na gostovanj*, italijanska skupina Ljudskega gledališča z Reke, ki bo ostala v okrožju osiem dni ter nastopala v večjih mestih. Člani tega gledališča bodo predvajali dve komediji, in sicer; Alda Benedettija «Zadnjih pet minut« in Roberta Scheriffa «Doma ob sedmih«. Na svoji turneji po okrožju j)e Ljudsko gledališče že nasto. pilo v Piranu. Nadaljevalo bo s prireditvami v Umagu, Bujah, Izoli in Kopru. Festival hrvatske kulture v Bujah Danes 22. novembra začne v bujskem okraj« V. festival hrvatske kulture, ki bo trajal sko. zi vea teden do 29. novembra, dnevih Republike, Preteklo noč se je 38-letn; ci. vilni policaj Rudolf Škabar iz Velikega Repna št. 8 vračal z Opčin, kjer je y službi, s kolesom po repentaborski cesti do. mov. Kakih 50 metrov za podvozom je opazil dva moška, ki st« mu zastavila pet. Prisebni policaj, ki ga zlikovca nista spoznala, ker je bil v civilu, je ustaviil kolo in se pripravil na obrambo. Zlikovca sta zakričala nanj, naj jim tako; izroči denarnico in vse, kar ima kaj vrednega s seboj. Močni policaj Pa se n; dal ugnati in je naj-bližjega potepa udaril s pestjo v obraz, dia je štrbunki«! na tla. Nato pa se je postavil v bran še proti drugemu. Ta je tedaj zagrabil kamen in se zale. tel proti policaju ter ga udla-ril z njim po obrazu. Policaja pa to ni razorožilo, čeprav je bil ranjen. Ko jie prišel drugi zlikovec zopet k sebi, je vstal in tedaj sta oba napadala policaja z združenimi močmi; toda on ju je dobro odbijal. Zato sta pač morala odnehat; in sta jo odku. rila v bližnjo goščavo.” Škabar S« je kljub svojim ranam vrnil na opensko policijsko postajo in tam prijavil dogodek. Na kraj je šla policijska patrulja, Pa je bilo njeno iskanje zaman. Pogumnega policaja so sprejeli v ambulanto policijske vojašnice v Ul. Istria. Strupene gobe 39-letni agent finančne polici, je Peter Barbi iz Ul. Tommaso Luciani je včera j z veliko slastjo pojediel lep obrok goto, ki mu jih je bila' skuhala žena; Gobe mu je namreč darovala njegova tašča. V bolnišnici so mu izprali želodec in bo okreval v treh dlneh. Komaj pa je odšel Iz bolnišnice, že je prišla vsa obupana njegova žena Lina Dussi, fci jo je tudi zvijalo v trebuhu. Ro enaki ((operaciji« so tudi njej prisodili 2 dni po-bitka. Zdi se. da zakjonca ne bosta več tako kmalu jedla gob. Nezgode na delu V bolnišnico se je zatekel včeraj popoldne 31-letni mehanik Rudolf KOšuta rz Sv. Kri. žai št. 44 zarad, rane na ličnici. Ponesrečil se je na delu v neki delavnici v Ul. Papiriano. Po Skupina tržaških visokošolcev bo obiskala ljubljansko univerzo Danes popoldan oddide z brzovlakom skupina slovenskih tržaških visokošolcev v Ljubljano na obisk univerze. Viso-košolci so se namreč odzvali ljubeznivemu pozivu ljubljanskih univerzitetnih profesorjev. V Ljubljani bodo gostje rektorata in bodo ostali tam tri dni. prvi pomoč; so. ga pustili domov, kjer se bo moral zdravit; 8 dni. V 8 dneh bo okrevala tudi 36-1 etna Virginia Dean iz Ul. Lcrenzetti 34. kj se je ponesrečila na delu, ko je pomagala svoji svakinji, ki je zaposlena v kuhinji nekega angleškega avto. parka.' Med delom je namreč počila steklenica sifona: in dro. bec je ženo jadei v komolec. 37-letni šofer Giuseppe Car-dellini jz Cattolice se je ranil, ko je pri rafineriji Standard polnil zračnico avta, ir* je počila in- katere obroč je šoferja ranil v roko. Okreval bo v 15 dneh. Izpred zavezniškega voiaSkeoa sodiSča Vernierjeva mati in zaročenka oproščeni Včeraj zjutraj sta b& ponovno pred zavezniškim vojaškim sediščem za. 'določevanje narokov mat; in zaročenka Maria Venierja, znanega tudi ped imenom ((Capitan1 Mitra«, .ki je ob. tožen skrivanja orožja. Xeniia Ceccaralli por. Venier in Licia Gbemic. Ker rji insp. Stefani med na. daljnjo preiskavo mogel najti niti izstrelkov, nit; saržerjev, o katerih sta ženski izjavili, da sta jih vrgli y greznico, ni mo-gel predložiti sodišču dokaznega materiala1. Sodnik Grabb je izjavil, da sicer razume njuno vedčnje, vendar ga nikakor ne more o-dotoritl. Ker pa mi dokaznega materiala, je ctoe ženski oprostil vsake obtožbe. uradni podatki sestavljeni na tak način, da poudarjajo predvsem vse one postavke, k; so ugodne za Italijo, izpuščajo pa vse one, ki govore 0 tem, koliko Trst prispeva italijanskemu gospodarstvu. Nikjer ni po. datkov o valutnih zaslužkih Trsta, nikjer n; podatkov o tržaški zunanji trgovini, ker prihajajo prav vse te netto razlike v roke italijanske vlade. Po zelo skromnih cenitvah lahko sodimo, da te razlike znašajo dokaj več kot 5 milijard lir, ki jih prispeva menda italijanska vlada posredno za vzdrževanje Trsta. Nikjer tudi ni podatkov o zaslužkih velikih družb, k; so v rokah italijanske vlade. Vendar bi nrav ti podatki dokončno razčistili položaj. DELOVANJE I. OKRAJA Prireditve za novoletno jelko Odbor za novoletno jelko za I. okraj je imel svojo sejo, na kateri so člani razpravljali, kako bi na svojem mestnem predelu najbolje izvedli akcijo za novoletno obdaritev otrok. Za ta praznik, ki mora razveseliti kar naivec otrok, so se v priprave vključile vse množične organizacije okraja, predvsem pa prosvetna društva, ki bodo pripravila kulturne večere, katerih dobiček pojde v fond za novoletno ielko. Tako je bilo na seji sklenjeno. da bodo prosvetna društva I. okraja priredila za 1. decembra v prostorih v Ul. Ruggero Manna miklavfevanje, za kar bodo pripravila tudi spored. Barkovlje pa bodo priredile sa. mostojen večer. 7. decembra pa bodo imela prosvetna društva kulturni večer, 19. XII. pa filmsko prireditev. Odbor poziva starše vseh o-trok od treh do dvanajstih let starosti, naj prijavijo svoje o-troke na sedežu I. okraja v Ul Ruggero Manna 29 vsak dan od 12. do 13. in od 17. do 18. ure. Na seji I. okraja so določili, da bodo sektorski odbori imeli sestanke naslednje dneve: v pe, tek Greta in Rojan, v sredo pa Belvedere, Skorklja in center mesta. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE LETO 1951-52 SEZONA VU PREMIERA V SOBOTO 24. NOVEMBRA 1951 OB 20. V AVDITORIJU V TRSTU DESETNICA ALENČICA Vesela mladinska igra v 4 dejanjih Spisala: Danilo Gorinšek in Franjo Reš Režiser: Jože Babič — Scenograf: Jože Cesar Mati - Lelja Reharieva; Oče - Stane Raztresen; Kačurka, zla starka - Ema Starčeva; Zabko, njen vnuk - Jožko L“-keš_; Matjaž, njen hlapec . Julij Guštin; Medved -Košir; Zajec - Silvij Kobal; Breda, najstarejša hči - b*2 Barbičeva; Alenčica, najmlajša hči _ Tea Starčeva. Ostale hčerke: Mirjam Cesar, Nora Jankovič, Jasna Jelinčič, Eda Klun, Anica Martelanc, Majda Novak. Lucijana Viler, Nadja Benčič. Insipicient: Franc Pertot — Sepetalka: Silva RaztrSeI^ va — Odrski mojster: Ferdo Kokošar — Lasuljarka: Drag Pahorjeva. Kostumi po osnutkih Marije Benedittijeve izdelani v ^ dališki krojačnici pod vodstvom Nevenke Sancinove Marka Dovšaka. . V nedeljo 25. nov. ob 10. uri predpoldne prva^ponovitfi^j Vstopnice so na razpolago v Ul. sv. Frančiška 20 dnevnp od 10. do 13. in od.16. do 19. ure. — TelJ^jL MIROSLAV KRLEŽA GOSPODA G Drama v treh dejanjih Inscenator: Jože Cesar Režiser: prof. dr. Branko Gavella k. g. POPOLDANSKA PREDSTAVA ZA OKOLIŠKO OBČINSTVO V NEDELJO 25. NOVEMBRA 1951 OB 18- UK V AVDITORIJU V TRSTU UGODNE ZVEZE Z VLAKI IN AVTOBUSI GLOBOKO ZNIZANE CENE Vstopnice so na razpolago na Opčinah (pekarna Cokl ? Bazovici (Mahničeva trgovina), v Dolini (Jercogova rana), v Boljuncu (Sancin Mario). v Borštu (Petaros Iwd nja), v Ricmanjih (Bordon Marija), v Domju (Sturma“ Slavko), v Lonjerju (Cok Vida), v Plavjah (trgovina «»J® v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (pritličje) dnevno'" 10. do 13. in od 16. do 19. ure. — V nedeljo od 9. do 12- u ’ Tel. 29-477. Praznik drevja Ker so včeraj v Italiji pra znovali praznik drevja, so ga pač morali tudi v Trstu. Pri Lovcu so se zbrali številni učenci tržaških šol, da posadijo 1000 drevesc. Gozdna uprava je že dala prej izkopati 1000 jam ter poskrbela tudi za potrebno zemljo ob vsaki jami. Skof Santin je blagoslovil drevesca, nakar sta še spregovorila conski predsednik Palutan in župan Bartoli, ki seveda ne sme ob takih prilikah nikoli manjkati. P0 škofovskem blagoslovu in govorancah so učenci in dijaki vsadili omenjenih 1000 drevesc. Ob tej priliki je conski predsednik še podelil meščanom, ki imajo razne zasluge Pri pogozdovanju tega področja, nekaj diplom in medalj. Praznik drevja je zlasti spri-_ čo številnih goličav pri nas in ’ plešastega Bošketa vsekakor hvalevredna pobuda: le čemu je moral biti isti dan kot v Ita. liji? Ka; še nismo z njo dovolj povezani? Seveda, za ((prefekta« in posebno še za župana «tutto fa brodo« GORIŠKEGA Pred dnevi se je v beli dvo- I rinajstim fantom in dekletom, rani županstva sestala občin- ki so prišli na dan shoda bojev-sks gradbena komisija k svoji nikov iz prve svetovne vojne v redini mesečni seji. Seji je predsedoval občinski odbornik dr. Eolesi poverjenik za javna dela. Komisija je pristala na gradnjo tristanovanjske hiše v Ul. Prato. ki jo bo gradil Avtonomni zavod za ljudske hiše; preureditev hiše štev. 3 v Ul. Pit-teri. ki je last Eascotta Ardui-na; razširjtev hiše, ki jo Rus-sian Jožef gradi na korzu Ita-lia štev 99; razširjenje prostorov dispanzerja v Ul. Duca d’Aost»; ureditev predela med UL Brigata Pavia, Ul. Torriani in zemljiščem, na katerem bodo gradili tovarno državnega monopola. Nadalje je pristala, razen popravkov, ki jih bo še zahteval občinski tehnični urad, na sledeča gradbena dela: gradnjo delavnice na bivšem dirkališču, ki j,o bo gradila tovarna IGLEA; gradnjo barake na Maj-nicah za kontrolno postajo urada za potrošniški davek; postavitev reklamistične ure družbe Dreher na vogalu Ul. XXIV. maja s korzom Italija; Jožefa Cingerle za gradnjo hiše v Standrežu; vzpostavitev reklamistične deske nad vhodom trgovine z jestvinami Zuccz Rudolfa na Solkanski cesti štev. 34. Zaradi pomanjkljivosti podatkov je komisija nato odložila rešitev prošnje Brezigar Ane za razširitev hiše štev. 18 na Travniku; prošnjo Toso Valentina za nakup občinskega zemljišča na Rojcah v gradbene namene ter prošnjo Siega Vida za vzpostavitev stojnice na prostoru za ribjim trgom. Epilog shoda bojevnikov Na izredni razpravi, ki je bila v torek na kazenski sodniji, je sodnik dr Vizzini sodil šti- Gorico na izlet in vzklikali: «Vi-va il duce« in «Viva la decima mas«. Skupina fantov in deklet je 4. novembra pozmo ponoči šla po korzu proti kolodvoru. Peli so in igrali na harmoniko. Pred spominskim parkom so se ustavili, zapeli fašistično himno in vzklikali duceju in njegovim «najhrabrejšim» borcem. Svojemu ((patriotizmu« bi morda dajal; duška vso noč, če bi jih agenti javne varnosti ne povabili na policijo in jih pridržali v varnostni celici. K razpravi so prišli z vidnimi kokardami na suknjičih: hoteli sq dokazati, da so dobri Italijani in da je njihova »domovinska« gorečnost nekazniva. Na šest mesecev zapora so bili obsojeni: 18-letni Rolleg De-siderio iz Tržiča. 24-letni Oli-viero Romani iz Reggio Emilije, 23-letni Virgilio Turing iz Trsta. 41-letni Alojz Vermiglio iz Tržiča. 22-letni Livio Leghissa iz Gorice Ul. Porta 4 in 21-letni Bruno Zambon iz Tržiča. Zaradi pomanjkanja dokazov so oprostili 21-letnega- Rorichi-na Romana iz Ul. D’Annunzio 4. 24-letnega Ivana Valeriani-ja iz Reggio Emilije, 26-letnega Danteja Scolattija iz Reggio E-milije in 28-letnega Valentina Pozzia iz Trsta. Vsi omenjeni so trdovratno zanikali vsako krivdo. Zaradi mladoletnosti so pomilostil; 15-letnega Alojzija Se-gattija iz Trsta in 17-letnpga Samueleja Pierina iz Ul. Ba-lilla 13. Njegovo sestro Samuele por. Meneghini Ido pa so obsodili na 8 mesecev zapora, ker ji le obtožnica očitala, poleg a-pologije fašizma še, da se je uprla agentom javne varnosti. * * * Zaradi istega prestopka so popoldne sodili še dvema gori- škema dekletoma in trem trži-škim fantom. 4. novembra zvečer sta 18-letna Alberta Zollia iz Ul. Vaccano 6 in 18-letna Karla Pieri iz Ul. Rafut 9 spremljali na kolodvor 21-letnega Marcela Biasija. 28-letnega Ivana Casasola in 28-letnega Antona Ghegettija doma te Tržiča. Med potjo so tudi ti dali duška svoji navdušenosti do shodov bojevnikov in peli fašistične pesmi ter vzklikali duceju. Pred sodniki so vsi trdili, da niso sploh peli in še manj vzklikali duceju. Dekleti je sodnik pomilostil zaradi mladoletnosti. Ivana Casasolo je oprostil zaradi pomanjkanja dokazov. Biasija z utemeljitvijo,da ni zakrivil kaznivega dejanja in Gherghet-tija, ker ni zakrivil dejanja-. Podaljšanje uvoznih dovoljenj iz Avstrije Ministrstvo za zunanjo trgovino je z okrožnico št. 549388-03 z dne 29. oktobra t. 1. pooblastilo Finančno ministrstvo, naj sporoči lastnim carinarnicam, da je bil uvoznim dovoljenjem iz Avstrije, s plačilom v clea-ringu, izdanim 1. januarja 1951, in ki bi zapadli pred 31. de-cemlbrom 1951, podaljšan rok do 31. decembra 1951. Cepljenje živine proti slinavki Goriško županstvo opozarja vse lastnike goveje živine, naj živimo čimprej cepijo proti slinavki in parkljevki. Samo s cepljenjem bodo kmetovalci lahko obvarovali svojo živino omenjene kužne bolezni, ki se je v zadnjih tednih pojavila v mnogih hlevjh v goriškj občini. ffMte m eUajle Jhimotiiki cbioumU! Ob IZLET II. OKRAJA Okrajni odbor OF za II. o-kraj pripravlja izlet članov in prijateljev v Skocijansko jamo za nedeljo 2. decembra 1951. Izlet bo z vlakom do Divače in nazaj. Cena za člane 700 lir, za nečlane 800 lir. V ceni so vsi stroški razen hrane. Vpisovanja se sprejemajo na okrajnem sedežu Korzo Garibaldi 4, III. desno, vsak dan od 16. do 18. ure ter v gostilni «Trat-toria alla Nuova Trieste« pri Maksu v Ulici Crispi 33, vsak dan od 20. do 22. ure. Vpisovanja se zakjjučijo v soboto 24. t.,jn. Otroci do .14. leta plačajo polovično ceno. Priporočamo našim članom ta izlet, ker je jama prav sedaj zelo zanimiva zaradi velikega dotoka vode. * « * IV. okraj OF Skedenj priredi dvodnevni izlet v Sv. Lucijo in Tolmin 8. in 9. decembra. Vpisovanje na sedežu v Skednju in pri tov. Pregarcu na Kolonkovcu vsak dan od 17. do 21. ure do vključno 28. novembra. * * * Okrajni odbor OF jz Nabrežine obvešča izletnike iz okraja Zgonik, ki so se prijavili ?a izlet v Komen dne 25. t. m., da je izlet ;z tehničnih razlogov preložen na 2. decembra. Vpisovanje za izletnike iz Zgo. nika in Gabrovca v gostilni Guštin v Zgoniku, za izletnike iz Saleža pa pri Miliču št. 37. Vpisovanje se zaključi 23 novembra. * * * SESTANEK OF ZA SV. KRIZ V petek 23. nov. ob 20. uri bo sestanek OF pri Beljanovih v Sv. Križu. Na dnevnem redu bo politično poročilo, poročilo tajnika, razširitev odbora OF ter izvolitev odbora za novoletno jelko. Priporočamo točnost! * * * SESTANEK OF V NABREŽINI Krajevni odbor OF v Nabrežini vabi vse člane na članski sestanek, ki bo danes ob 20. uri v kulturnem domu «Igo Gruden« v Nabrežini, Na dnevnem redu bo poročilo o sedanjem političnem polo*-žaju, ki ga bo podal tajnik glavnega odbora OF tov. Bole Stanislav. Vabljen; so tudi simpatizerji. **s|l SEJA OKRAJNEGA ODBORA OF ZA NABREŽINO V foboto dne 24. t. m. ob 19. uri bo na sedežu OF v Nabrežini seja novoizvoljenega Odbo-ra OF za nabrežinski okraj. OKRAJNA SKUPSCINA ZA II. OKRAJ U a n e s 22. novembra ob 20. uri bo na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu skupščina OF za II. okraj. Dnevni red: politično-organi. zacijsko poročilo okrajnega odbora, diskusija, izvolitev okrajnega odbora OF. Gledališče Danes 22. novembra ob it iiuvCTu-- ^ost- bo v gledališču Verdi s*• jetoš-na otvoritvena jjredstav® jn;je-nje operne sezone, s A. vo «Turandot» za abon» Opero, v kateri bo slavna jugoslovanska Jj At> Dragica Martinis, bo v£“j0 je: tonino Votto. Nastopili . Ken Neate. Rosetta N«"1’ »i. Stefanoni, Femando K gol Vladimiro Lozzi, Rairn°nL *ni svetlobe (Les yeux et 'fr''ka‘^e>’• kEr je prVa Slt> cl.n, P°v°)na proza, k; po E®**« svojega sloga in b] 1 analizi sodobnih pro-Se '»v izstopa nad vsem, kar »jj? pri nas pripovednega na-^ *° Po drugi svetovni voj-i_ y prvem delu svojega Tovarišija je Kocbek svojo pripovedno in levii S"06 kritik francoske i. ?e ®?Prit je tedaj zapisal, Kocbekov dnevnik vre-«r’/ja bi se skoraj v celoti tŠaUi ^alc° iskreno zna ta foLe^ govoriti o mukah so-tetr a' človeka, tako prese-'aita'0 111116 u^eti na5§l°blje in dramatične trenutke 5“*® duševne stiske. S tako j^yiw mojstrstvom spajajo jf,ovi stavki dogajanje snov-Jieja®veta in zgodovine z glo-Psiholoških doživetij. 'zit^u Tovarišije - -Vali. a- vse se je zdaj str. in j!, ^edr.!lo» kot bi rekel on, ii; gostilo v fabulistič )5^,taIc poskus je tveganje, >_anje je izraz celotne-in ker prepojeno z Je izraz - je .j1bekovega bistva, ^egovo bistvo r'ie. ‘»nipro, 'a WVf--Um neverjef-no izšolan tredhLiCen:’ j® neuspeh' nekako '5 so -° izkliu^en- Te nove-?ov _PaJlepši dokaz za to: nje-^žer,3671^ na P^inier, njegova %kl2 k*vda’ ali pa Črna iprejp^a'.To so strani, ki jih #5, s slastjo, je živa hra. Da bes '?ateTi se misli na slog, >11 f] ® ’ na gradnjo odsrkajo, 3e ves in dokončno ličijja Jrjen nad usodo, ki je ve-ij, j ir} uboštvo njegovega bit-j® umetnost, ^v kateri se -a n,aPetost 'fflisno odgovornostjo laških , . ... in priča. nca zgodbe združita in dvomom za reši. najbolj vrednih Arkm ga bo kamen spotike deležna pomilovalnih po- bi z desne; prav ta- Pfcvr . , o C eKstremistov z leve. A Kt^^VerovU0 (že bi bilo po-^ ■' njeno nezamenljivo V T4 in n^eni dTasocen po-^!}ui ** &e s tem ne opre- 4o, »V?10 za neko zlato sredi-^iše - alc izražamo najiskre-kj. Selje sodobnega človeka, ^ ne upira neizprosnim ko-'S? 2godovine’ a hoče in . ostatj človeško neodvi-svoboden, ne samo zgo-(stf Uporaben in koristen® • lem smislu so te kakor živ priporočnik: *WV^ti je, da na kateri kol; j *g° odpremo — tam No /aStavimo svoj dialog in !«be a'ektiko. Seveda, svet in l(W;ie k°m,o spoznali iz knjig % ‘Vej f«r Po t ovl*ev' je Vercors U ko? (v?jn: ro5tal pisa* £ tak zaslovel. Prav ^Politr bek^ esejist in kul' t%jih , c.ni delavec, y teh S^o ^ zastavil pero za Ba ° Francoskega pisa- ^fr»ik nf! omenjamo zaradi ■ m°rebitniii vplivov; f. • tian.3e Pre,močna osebnost! In'^ v 23 vre0dčrtUrn.etniSke siie: ie vež: O V n an^e. Kocbekove pre. Hj‘°»kih re^injenem risanju psi- L Sr>v o Tlevov in disonanc. in pa Blažena >uVod. R,av gotovo zaslužita C11* žen,i krivdi bi ooo-■tj . . SdlTln ■, ■ , ^fVi spoznanje pre-Povezavo kače z bi- 'Su k • ___ t:r*ks*j. SUT't>olom. Prav tako L “U nedoPovedljivo lepa orhideja v svoji toliko preveč lk 5 biti ne Psihološko ^ V.fedJ.^.^j. razumsko je ,rivtj0 ' Katarina ima v se- fe v Seb1au0r > imela Ifl-r1j'iv Tantalove- N' ',J“* 1Sa*arina ne za-z^nj ki ni jasno k Vedli en možki, ki SC b(> ti>.n3ej kakor Gre- v> IS to T° govoril če 'i ti?,. ’ “”u oo ona Sgr*moj ed,ni njo; mti bo ono ta- ne bo takšne- ga dekleta lastnoročno pobil brzostrelko. Pa naj bo položaj še tako blazno rešeni O, nedvomno, razplet je predvsem simbolističen!, konec novele prehaja postopoma v zmeraj čistejše, nadsnovno ozračje, y ka. tereni Katarina žrtvuje sebe, Gregor pa gvojo ljubezen v darovanju komaj najdene neveste. Toda realistično zasnovana pripoved tega ne vzdrži. In nam ie žal Katarine. Nam je žal, da je vse to sanjski prividi Kocbek je tu dosegel tragičen učinek po nekem zakonu neres-nične-resničnosti, ki trga človeku srce in pamet, to pa predi-vsem zato, ker je vključil svet prividov u stvarno dogajanje. Im kakor je prizor pretresljiv in zaorje v najgloblje človeško dno, vendar nas na skrivnem odvede od njega razumska zavest neresničnosti. Tak konec bi bil dosleden. y noveli, ki bi bila v celoti od začetka do kon> ca dvignjena v nadtvamo ozračje smislov. Tak zaključek pa je bil pisatelju velika skušnjava in on se ni znal odreči njeni nadčloveški lepoti. Toda takšno žrtvovanje Katarine brez upora, obredno zadržano in skoraj pokroviteljsko pazljivo, — takšno žrtvovanje je psihološko n.eutemljeno in zgolj umsko upravičeno. A prepustimo razglabljanje o tem bolj izčrpnim kritikam. Nam gre za to, da ugotovimo, da je to prva povojna slovenska proza, ki nas razganja in prepričuje. Ce je dal Ciril Kosmač v svoji Sreči in kruhu ter drugih objavljenih odlomkih izraza novemu optimizmu slovenskega pisanja, pestremu mozaiku podob in živosti slovenskega duha, je zdaj prinesel Kocbek v slovensko sodobno književnost psihološko novelo, ki nas končno rešuje bledičnega čtiva in provincialnih spon in ki se ne boji evropskih meril. Njegov Ogenj je treba postaviti na častno mesto tovrstne sodobne literature, k Ver-corsu in Sartru. Kocbekov razmišljajoči a hkrati čudovito stvaren slog pa jevrednota zase. Gotovo, zabeležiti bomo morali tu pa tam preveč odsekane dvogovore, ki so kakor tki- STR.K H P O G U H. vo brez mesa. To morda najbolj v Temni strani meseca pa še nekod. Tudi so osebe v zgod-tah marsikje nezasluženo dvignjene na pisateljevo raven in izraz njegovega notranjega dialoga. A tb je tudi vse, kar malce moti. V glavnem se je Kocbek rešil nevarnosti konverza-cijske novele, ki mu je pretila. Plastično ustvarja okolja in notranjosti, v katerih se osebe premikajo s takšno dramsko resničnostjo, da so pred nami kakor na odru. Glej prizor kaplana Zgurja in Toneta; župnika Jerneja Amona in dežurnega oficirja; župnika v cerkvi med napadom, itd. To plastično slika, nje ter tesno z dogajanjem spojena psihološka analiza pa sto-lita, da je Kocbekova proza v bistvu stroga in se v nobeno smer nepotrebno ne razrašča. Precej avtobiografske morajo biti besede, ki jih piše človek v bunkerju na prvi strani knjige: «Zdaj, ko sem zastavil pero na papir, vem, da sem storil najvažnejše, kar je v mojem zagatnem položaju mogoče storiti... Tega sem se podzavestno najbrž že ves čas zavedal, ko sem se obotavljal pred notranjim klicem, naj vzamem pero in začnem pisati, čeprav še nisem bil docela prepričan o tem Kadar koli sem se doslej uprl temu tihemu klicu, sem dobro vedel, da se le igram, da ne mislim resno, hkrati pa sem slutil, c'a se bom prej ali slej vdal, da je le še vprašanje časa, kdaj bom to storil. Zdaj je tisti trenutek prišel«. In je prav, da je prišel, Ne samo zato, ker so v tej Kocbekovi knjigi nepozabne stranj (nepozabna Katarina na strmih grebenih, kakor je nepozabna Hemingwayeva Marija; nepozabno Damijanovo zasledovanje Stefana; pa cela novela Ogenj), — ampak zato, ker je to prvi vzgib povojnega slovenskega slov- stva iz klavrne in močvirne statičnosti ter več ali manj papirnate apologetike. Pa še zato, ker more samo umetniško zrelo in dokončno iskreno pisanje pripomoči k rojstvu slovstva, k razvoju novih mladih talentov, k polarizaciji novih etičnih zavesti. Kajti notranja neusmiljena iskrenost je tisti odrešitveni pogum, ki se mora spoprijeti s podzavestnim in zavestnim strahom, ki zasužnjuje sodobno človeštvo. BORIS PAHOR Motiv iz Ljudskega vrta. IZ NAJNOVEJŠE KNJIGE „TRST PROBLEM DNEVA14 VATIKAN PODPIRA IREDENTIZEM IN ANEKSIDNIZEM ye Vatikanski interesi v jtaiijan. ski iredentistični in aneksioni-stični akciji za Trst niso slučaj, ni. tudi niso brez zveze s starin, italijanskim iredentizmom. Po prvi svetovni vojni je Vatikan podipiral Italijo y njenih zahtevah po Dalmaciji, Istri, Reki ini po drugem jugoslovanskem ozemlju. Papeževo glasilo »Osservatore Romar»» je leta 1920 (št. 166) podpihoval tedanjega predsednika italijanske vlade Giolitija proti Jugoslaviji, ko so se pojavljali protesti zaradi nepravičnega 'postopka Italije z Jugoslovani v okupirani Istri. Papeževo glasilo občuduje Giolittijevo «energič-nost»: Pokazal se je pripravljen, da ukroti razdražene nasprotnike ini pri tem ima sreč- ŠE O ‘ZAKONU VANONI* IN O NEKATERIH NJEGOVIH DOLOČBAH Kdaj in kdo si bo razbijal glavo z zapletenimi obrazci OBJAVLJAMO PODROBNA NAVODILA ZA DAVKOPLAČEVALCE - TUDI TOKRAT SO VSI OBRAZCI IN NAVODILA SAMO V ITALIJANŠČINI Pisali smo že o Ukazu ZVU št. 169 z dne 27. oktobra 1951, ki reproducira norme tako-zvanega «zakona Vanoni«, ter o nekaterih njegovih določ* 'bah. Danes bi se pobliže dotaknili predpisov, ki se tičejo vsakoletne prijave dohodkov. Ukaz št. 169 uzakonjuje obveznost vsakoletne prijave dohodkov ter predpisuje sankcije za kršitev te obveznosti. Glede podrobnejših določil o tem, kdo je dolžan prijavo vložiti, kje se prijava vloži, kako naj se prijava sestavi in drugo, se pa sklicuje na zak. odlok z dne 24. avgusta 1945 št. 585, ki je bil razširjen na tukajšnje ozemlje s Splošnim ukazom št. ,51 z dne 3. aprila 1946, ki je torej šele sedaj dobil veUavo. Clen 1. zak. odiloka z dne 24. avgusta 1945, pravi, da je dolžan izvršiti prijavo vsakdo: ki poseduje dohtjake podvržene neposrednim davkom, t. j. dohodke cd zemljišč in od kapitala investira/nega v zemljišča (agrarni dohodek), dohodke od poslopij, dohodke od kapitala (obresti, rente, dividende in podobno), dohodke od izvrševanja industrije ali trgovine, dohodke od izvrševanji prostega pckiica ali obrti, dohodke od odvisnega dela (mezde, plače). Glede osebe same pa, ki mora tudi formalno izjavo podpisati, ta zakonski odlok prinaša zelo podrobna določila, ki se zdijo skoro potrebna. Logično je namreč', da morajo ti-zične osebe, ki posedujejo te dohodke, same izvršiti prijavo, kakor je tudi logično, da mora za juridične osebe vložiti prijavo oseba ali osebe, ki jih po zakonu zastopa in da mora za družbe izvršiti prijavo oseba, ali osebe, ki jih po statutu predstavljajo Iz celotnega pravnega redi sledi tudi, - da morajo za mladoletne ali prav. no nesposobne vložiti prijavo njihovi varuhi. Tudi izvršitev prijave se more izvršiti po nalogu, vendar mora nalog izhajati iz pismenega akta, ki se mora prijavi priložiti. Prijava mora biti datirana in podpisana. Prijavitelj, ki ne more iz kakršnega koli vzroka podpisati, lahko da sestaviti in podpisati izjavo osebi, kateri zaupa, vendar mora ta oseba v prijavi potrditi, da je izjavo podpisala v prisotnosti in po nalogu prijavitelja. Tak prijavitelj pa lahko svoje dohodke prijavi tudi ustno županu občine, kjer stanuje, ali pa na pristojnem davčnem uradu. Prijavo se vloži na pristojni davčni urad ali tudi na občinski urad. Takd prvi kot drugi morata prijaviteljem izdati potrdilo. Lahko se pa tudi prijavo odpošlje po pošti priporočeno s povratnim recepisom. V tem primem velja datum od-pošiljatve po pošti kot datum vložitve prijave. Za sprejem prijave je pristojen davčni urad, v katerega območju ima prijavitelj tako zvani fiskalni domicil, t. j. v dotični občini določenega davčnega okoliša, kjer prijavitelj — fizična oseba stanuje, odnos* no ima prijavitelj — juridična oseba, svoj pravni sedež. V izrednih primerih sme pa finančni intendant določiti fiskalni domicil, ki je različen od anagrafskega domicilja na pr. podjetnik stanuje v eni občini, njegovo podjetje pa je v drugi občini. Za tržaške razmere ta določba ni velike važnosti. Zakonski odlok z dne 24. avg. 1945 določa, da se mora prijavo vložiti vsako leto v roku od 1. januarja do 31. marca. Ukaz ZVU št. 169 pa pravi, v členu XLVII, da se mora prijava dohodkov za leto 1951 vložiti v treh mesecih od dneva, ko je stopil Ukaz št. 169 v veljavo, t. j. do 31. januarja 1952. Določba Ukaza št. 169 je prehodnega značaja ter velja le za prvo prijavo, rok naveden v zak. odloku z dne 24. avg. 1945 pa trajnega značaja ter bo veljal trajno. Davkoplačevalci Tržaškega ozemlja bodo morali torej do 31. marca 1952 vložiti dve prijavi in sicer prvo do najkasneje 31. januarja 1952, kjer bodo prijavili svoje dohodke v letu 1950 za odmero davkov za leto 1951 in drugo v času od 1. januarja do 31. marca 1952, kjer bodo prijavili svoje dohodke iz leta 1951 za odmero davkov za leto 1952. Res plačujejo Tržačani tudi letos davke, vendar so: davek na poslopja, pridobninski davek na dohodke kat. A, kat. B in kat. C/l in dopolnilni davek vneseni v davčni seznam za leto 1951 v isti višini, kot so bili vpisani v davčnih seznamih za leto. 1950. Ta odmera je le začasna, ker se bo davčna osnova teh davkov dokončno določila na podlagi prijave vložene v roku do 31. januarja 1952 in morebitnih popravkov ali ugotovitev davčnega urada. Tudi' za leto 1952. bo še ista višina prej omenjenih davkov, ki pa bo tudi le začasna, dokler davčna uprava ne bo dokončno odmerila višino davka za leto 1952 na osnovi prijave, ki jo bodo morali davkoplačevalci vložiti od 1. januarja do 31. marca 1952. Zakonski odlok z dne 24. avg. 1945 pravi, da so dolžni vložiti prijavo vsi, ki posedujejo dohodke podvržene neposrednim davkom. Ker pa za zemljiški davek ni sprememb za določevanje njegove višine,, (ona se še vedno določa ,po dohodku vpisanem v katastru), ker so nadalje dohodki kat. B in C/l, ki pripadajo fizičnim osebam, do zneska lir 240.000 oproščeni davka, ker se dohodki kat. C/2 plačujejo pri delodajalcu in ker .so dokončno za družinske člane predvideni odbitki po lir 50.000 za vsakega člana, je zakonski odlok predpisal oprostitve od obveznost; prijave dohodkov. Obvezno vsakoletne prijave dohodkov niso dolžni izvršiti: a) fizične osebe, ki imajo samo dohcdke od zemljišča in od kapitala vloženega v zemljišča (agrarni dohodek) v znesku, ki ne presega lir 240.000 letno, dalje skupnost fizičnih oseb ali juridične osebe, ki , imajo dohodke le prej navedene vrste, četudi v znesku nad lir 240.000; (te zadnje niso namreč podvržene dopolnilnemu davku); b) osebe, ki imajo samo do-nodke kat. C/2 (mezde, plače) v znesku, ki ne presega lir 600.000 letno: c) osebe — fizične ali juridične , ki posedujejo le dohodke od poslopij, ter je davčna osnova teh dohodkov nižja od lir 150; d) fizične osebe ali združbe fizičnih oseb, ki posedujejo samo dohodke kat. B in C/l ali tudi te dohodke skupno z dohodki kat. C/2, a ti dohodki skupno ne presegajo lir 240.000 letno. Vse ostale osebe — fizične in juridične — ki posedujej# dohodke podvržene neposrednim davkom jn ki ne spadajo v eno izmed naštetih kategorij. so dolžne vsako leto prija-viti svoje dohodke, četudi se njih višina ni izpremenila. Do 31 januarja 1952 treba izvršiti prijavo. Med davkoplačevalci so -sedaj gotovo tudi taki, katsrih lti.ii dohodek za- radi odbitka lir 240.000 po določbah Ukaza št. 169 bi ne bil podvržen davku in ki tudi ne bi bili dolžni izvršiti prijave. Vendar so isti še vedno vneseni v davčni seznam in plačujejo letos in bodo plačevali tudi prihodnje leto davke, ker so, kot smo prej rekli, v davčne sezname vneseni dohodki v višini kot so bili vneseni v letu 1950, — ko razne oprostitve od davčnega bremena še niso veljale. Te osebe bi sicer po predpisih Ukaza ZVU št. 169 m zakonskega odloka od 24. avg. 1945 ne bile dolžne izvršiti prijave, vendar je priporočljivo, da jo vseeno izvršijo, ker bodo le tako mogli dobiti povrnjene davke, ki so jih plačali v letu 1-951 in ki jih bodo plačali v letu 1952. O vsebini prijave in o tem, kako se naj obrazci izpolnijo bomo pisali drugič. Vendar bi že sedjj omenili, da ve'ii?jo tudi tukaj isti obrazci kot v ?c~edmi republiki, t. j. le v italijanščini kar zopet predstavlja diskriminacijo naprain Slovencem. Dočim z ene plati finančna oblastva gredo na roko davkoplačevalcem pri izpolnjevanju prijav, organizirajo predavanja o tem, izdajajo brošure z navodili, bi morale z druge strani za tukajšnje slovensko prebivalstvo izdati obrazce prijav ter tudi navodila v slovenščini,, kajti le tako bodo siovenski davkoplačevalci znali in mogli izpolniti prijave pravilno. Opažamo pa ravno nasprotno, da razni predavatelji uporabljajo te sestanke za propagando za priključitev Trsta k Italiji, kot se je to zgodilo na sestanku advokatov, komercialistov in knjigovodij dne 19. marca t. 1. v dvorani Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo, ko se predavatelj iz Italije ni mogel zdržati, ne da bi govoril o «ma-drepatrii» O. v. Desetnica Alenčica NOVA MLADINSKA IGRA SNG. JS Scena iz ((Desetnice Alenčice«. SNG pripravlja zopet za naše malčke. Prav gotovo se še vsi otroci Z veseljem sporni-njajo ((Dedka Mrazav, aSne-gulj.čice» in lanske «Rdeče' kapice)). Letos smo jim sicer v časopisu že obljubili «PepelJco», o iz tehničnih razlogov jo je nadomestila Gorinškova ((Desetnica Alenčica»t fci t>0 naše malčke gotovo prav tako pritegnila in vedno znova privabljala v gledališko dvbrano, kot je bilo pretekla leta pri uprizoritvah «Sneguljčice» in ((Rde. če kapice». Kaj vse bodo izvedeli naši otroci? Spoznali bodo očeta in skrbno mamico, ki imata deset hčera. Najmlajša med njimi je Alenčica, kateri je hudobna starka Kačurka že ob rojstvu prerokovala, da bo morala na r-voj deveti rojstni dan po st>e-tu kot desetnica. Mati veruje, da je Kačurka čarovnica, fa lahko s svojimi reki prikliče duhove in celo samo smrt. Oče materi ugovarja in jo prepričuje, da so lo sanio vraže in tudi otroci se posmehujejo strahovom in čarovnicam, a hudobna Kačurka jih ustrahuje. Z raznimi čarovnijami spravi Alenčico z doma. Odvede jo na m#>) dom in zapre v kletko, kjer jo hoče izstradati. A to ji še ni dtvolj, polastiti se hoče tudi hišice in njiv, ki jih ima desetničina družina. Zopet se odpravi na Alenkin dom, z namenom, da zasnubi najstarej- Ob otvoritvi Mestne knjižnice v Kopru Ob otvoritvi Mestne knjižnice v Kopru, je imel tovariš Borisi Giuseppe, podpredsed. nik Združenja Italijanov za Istrsko okrožje in podpredsednik zgodovinskega društva, daljši govor, iz katerega prinašamo kratek odlomek. «Ze leta 1822 je mestna občina obravnavala misel ustanovitve Mestne knjižnice, katero so potipirali zaslužni meščani. Knjižnica bi bila tudi v okras mestu ift bi bila nudila vsem, ki so želeli razširiti svoje obzorje, primerno gradivo. Razne ovire vlade, pomanjkanje denarnih sredstev in pomanjkanje primernih prostorov so zavirale uresničenje te zamisli. Tudi ni bilo mogoče skleniti odgovarjajočega sporazuma s privatniki, da bi prepustili del privatnih knjižnic, s čimer bi povečali glavno knjižnico in ta. ko očuvali knjige pred uničenjem, Zal je v naslednjih letih res prišlo do uničenja. Sele leta 1865 je Mestni svet občutil dolžnost, da uresniči že pred 43 leti načeti načrt. Dragocene knjige zgodovinskega arhiva, te uboge knjige, so do tedaj plesnele in gnile na podstrešju dvorane Mestnega sveta, kamor so jih bili zmetali v času prefekta Calafattija. V vojni med Benečani in Genovo, so vojaki genoveškega ačmirala, ki je zasedel naše mesto, deloma požgali in oropali mesto. Takrat je bil uničen tudi velik del arhiva. Veliko dragocenih listin je bilo odpeljanih v Benetke in ni jih bilo več mogoče izslediti kljub skrbnemu poizvedovanju. Se druga knjižnica, to je bila tista v samostanu sv. Ane, ki je imela okoli 8000 dragocenih knjig, med katerimi veli. ko drobno slikanih. 51 izvirnih prvih izdaj in 16 rokopisov, je bila pred časom preložena v Trst, Tako j'e naša knjižna dediščina utrpela znova veliko okrnjen je. Veseli me, tfa lahko povem, da je bila bogata knjižnica zavoda Grisoni na moje posredovanje, ko sem bil tam še kot predsednik, priključena Mestni knjižnici. Tako je bila uresničena živa želja učnega zbora, znanstvenikov in meščanov Korpra. Končno je knjižnica po zaslugi pokojnega profesorja Ma. yerja dobila res tisto mesto, kot ga mora imeti. V dveh sobah palače Tacco sta bila knjižnica in arhiv odprta in stavljena na razpolago ljudstvu in ljubiteljem znanosti leta 1902. Odiseja knjižnice in arhiva pa še ni bila končana. Druga svetovna vojna je grozila iz zraka. Nadzorništvo za lepe u-metnosti iz Benetk, je izbralo, kar je bilo dragocenejšega in boljšega v našem mestnem arhivu, zložilo v 57 zabojev in odpeljalo v neko zaklonišče v Be. netke. Tako čakaj0 umetnine Bellinija in Carpaccia in še druge, da jih vrnejo naši majhni oomovini skupno z drugimi zgodovinskimi spomini, ki nam po vsej pravici pripadajo — po svetem pravu podedcvanja od naših prednikov, ki so vedno ponosni, da so sinovi plemenite istrske zemlje. Ljudski oblasti smo dolžni zahvalo, ker je uvidela in čutila potrebo, da razširi možnosti izobraževanja med ljudske množice. Imela je za temeljno nalogo, razširiti krog či-tateljev s tem. da 6a res vredno mesto kulturni ustanovi, ki danes predstavlja tako zaželeno središče ljudske kulture. Ta kraj bo pomagal, da se bo še bolj razširila izobrazba, ki je danes tako potrebna v dinamičnem življenju, šo Alenkino sestro Bredio, za svoj.ga neumnega in lenega vnuka 2ab!ca. Ce se ji to posreči, sklene zaitrupi‘i mater in pognati ostalih osem sestra Po svetu. A tokrat hudobni starki prekriža načrte njen hlapec Matjaž. Ze pred trinajstimi leti je Kačurka zastrupila Matjaževo mater, si prisvojila njen denar in odvedla s seboj peavld. „,blje-Azzurro. 16.00: «Zgodba izP1^ ne žene«. Belvedere. 16.00 «V dežen » la Billa«. ujdi) Marconi. 15.30: «Prevara o "•* dnevu»- J x nonjvit Massimo. 15.30: ((Rdeča D°Dt W. Pidgeon In Janet „ Novo Cine. 16.00: «Santa Luntana«. . ]]«■ Odeon. 16.00: «Bog P°£*K~wn. di», P. Fresmayin. R°D' jja-Radio. 16.00: «Kow-boyi V P vi«, bratje Mare. ienn Vittoria. 16.00: (dzdajalčeva D. Morgan in V. Lindič5- RADIO JIGOSLO ČOKI K T B S » * ČETRTEK, 22. novem""* * Poročila ob 7.00, 13.3®* ,3.45 23.05. 7.15 Jutranja *laS,ornl!> Sodobni ritmi. 14.00 T* J*®? J4.3® del slovenskih skladateUey-.oVtc-Od včeraj do danes. 1*-’® jčorR* ske narodne pojeta ReI}„in Sim-nik in Helefta Plevel. J7^rv0ici«; na igra v hrvaščini «Uu“° ig.M 18.30 Hrvatske narodne.. p Simfonične slike. 23.10 lahko noč. KLOVENlJ* 12.(0 12.00 Opoldanski konceh- sp«. a*.vez vpu‘ 2,je»-poslušajte! 16.00 I. S. TorfU Pesmi v prozi (literarno 1($*|5 Siv 19.40 Zabavna glasba. 2°;% prvenske narodne, ki j1" 21.00 Iz del2J45 V»i" sluša-te. Mahlerja. ugaja? 22.15 »n TBST H- .g za 7.30 Jutranja glasba- ^ svet-jakega nekaj. 12.00 N« ^ pe"; 12.10 Za vsakega nekaj. 1 ,'3 30 ", skl duet in harmonika. 1(janSjj merjeni ritmi. 13.30 P"P~a i8-®“ koncert. 17.30 Plesna l Glas Amerike. I®;1® vna predavanje. 18.45 ZaD8, si°vJo ba. 19.C0 Slovenščina *a gi»s"a; ce. 19.20 Pestra operna. * Ni«r 20.00 Koncert basista D*vet. laka. 20.30 Okno vs'K, od* Lahka glasba. 21.00 Ra",J era"", — Jovinelli: «Poizkus d • vet^t !eya», igra v 3 dej; n* ,tavek ples. 23.00 Berlioz: B-Jig. J3-3 simfonije Romeo in JUJ Serenade m romance. TllbT *- pa"- •lllllllllllliaillllll||||||IIIII||1|||||1||||||||||||1||||||||||«|||||||||||||«|ig|«l|l|||iaill|t|,lllligil|||||,|||f||||lllllll||||,a,llll||,|,||ll|,,l,lll,,||,||||llll||||||||l|||||||g||gg|||||||||||||||aillllll||,llllllllllllllllllllllllllll,ailllllM|||lllllll,llllj||t||||llll|||igi||||||||aiai||||||||||||,,l||l|la,,,,,|||||||||v||||||J||||||||| 11 45 " 7.45 Jutranja sla*baJ ru"j£ ka glasba. 12.00 Zenska . e Na koncu četrtega ^leje mati oblekla v n ko, me vzad skrbn jepo vtaknila v žep °P^eSal»^e zložen robec, me P°?e\n f prečo po sredi gl** 1 sama odvedla v goB sem pred Steviln^ju*; deklamiral nekaj „aradi nega iz pesmaim , . ta sarme je ROspod P^ ^ ljubil na čelo pa ^ čelnik P°J?a ^anje *e razjokal. To dej^ ^ te J menilo, da seIP dalje gimnazijec. gimni> Predem sem j'espregov°L zijo, mi Je®* % pfPftl daljšo besedo m Jej bj Ceval, da 1« resen in da n ^ati 1 na svojo bodočri so je blagoslovila m « ganjenezjokalevova,z^ to. ker ®° ®„ mučeni«tv jim bodočim ™ (NatoWva*i UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1 St. b, III. nad. — Telefon Stev. 93-808 In 94-638. — Postni predal 502 — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20. — Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 In od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm viSfne v širini I stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ; za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32. Koper, Ul. BattIStl 30la-I Tel 70 ____________________________ «30 d-"- FLRJ: Izvod 6, n'**™ th** NAROČNINA: Cona A: meseina 350, Četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: izvod 8. mesečno 150 din. ruw- iškega genclja demokratičnega 'n0Z^o.z. - ^ Ljubljana Tyršeya 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. Izdaja Založništvo tržaškega tiska ^ Poštni tekoči račun za STO . ZVU: založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija