U. Številka.
V UuMjani, v peta il farunuo 1901
XL leto.
SLOVENSKI
Izhaja vsak daa zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pottl prejeman za avstro-ogrmke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubi;ano s pošiljanje* na dom za vse lete 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oinanlla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.'.— Dopisi naj se izvoie frankovati Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnistvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
JtteseSna priloga: „Slovenski Tehnik
f?rei!n!Stva telefon it. 34.
Posamezna številke po 10 h.
\
Dpraraištva telefon it. 85.
Udarec 30 udarcem.
Mogočno in samozavestno se dvigajo kmUurni narodi drug za drugim proti rimskemu klerikalizmu in pravo veselje je opazovati, s kako sveto vnemo in s kako oduševljen ostjo se trudijo fci narodi, da se osvobode iz mnogostoletnega jarma duhovskega ter si pribore pogoje srečnemu, zadovoljnemu in svobodnemu življenju. Svita se na vseh koncih.
Dogodki z&dnjih dni kažejo zopet krepko napredovanje v tej smeri. Udaree 2a udarcem zadeva staro pošast, imenovano klerikalizam Seveda je pomisliti, da tako globoko ukoreninjenega zla ni mogoče izruvati kar čez noč, nego da je treba za to leta in lata.
Narod francoski je ta, cilj dosegel. Zadnja faza velikega boja za osvobojenje države od cerkve je bila rešena ta teden. Vsa upanja klerikalizma, da pade ministrstvo, so se izjalovila. Zvesta načelu svobode je francoska vlada izvedla ločitev države od cerkve. Boj je šel za to, ali morajo občine prepustiti cerkve vsakemu duhovniku ali ne, in odločilo se je, da ne. Občine bodo torej lahko duhovniku, a katerim niso zadovoljne, duhovniku, ki zlorablja cerkev za politično agitacijo, odrekle porabo cerkve. To je velikanskega pomena, ker odslej škofje ne bodo več mogli imenovati duhovnikov čisto svojevoljno, kakor se godi pri nas, nego bodo morali upoštevati želje občin.
Na Francoskem je zdaj konec redovom; samostanov ni več, cerkvenih sol ni več, nego so šole državne in laiške, tako da duhovnik nima v njih ničesar več iskati, država ne plačuje veČ duhovnikov; zloraba vere in cerkve je onemogočena, zakaj duhovniku, ki bode zlorabljal spoved-nico in prižnico, se bo zabranila poraba eerkve.
Ker ima Francija že davno civilni zakon, je torej osvobojenje naroda in države od cerkve popolno.
Izvedeno je to osvobojenje po načelu svobode. Država je iz spoštovanja do vsakega prepričanja poskrbela, da bodo verni katoličani lahko živeli po naukih svoje vere. Država je cerkve ohranila bogoslužju; nikomur se ne brani hoditi k maši in prejemati zakramente; nikomur se ne brani, da pusti svoje otroke krstiti in da se cerkveno poroči. Vsakemu je zagotovljena popolna svoboda.
Francoski narod si je z načinom, kako jet izvedel ločitev države od cerkve, pridobil občudovanje vsega sveta in je vnovič pokazal, da koraka na Čelu civilizacije.
Francoski zgled je vzbudil duhove tudi drugod. Na Italijanskem se je začelo močno protikierikalno gibanje. Vlada, ki išče vedno, kako bi napravila most med Kvirinalom in Vatikanom, mu ni naklonjena, ali vzlic vla<lneinu odporu rase in se razširja protikierikalno gibanje. 407 obletnica smrti Giordana Bruna, ki ga je rimska nestrpnost postavila na grmado, ker ni veroval v brezmadežno spočetje Matere božje, je dala povod za velikanske protiklerikaine demonstracije. Vatikan je zopet enkrat trepetal pred ljudstvom! Pri teh demonstracijah -e je pokazalo, s kako elementarno silo zahteva ljudstvo, da se država osvobodi cerkvenega jarma in prva posledica te demonstracije je predlog v državnem zboru italijanskem, naj se odpravi katehete iz šol, ker spada verouk v cerkev, ne v šolo. Boj se pripravlja; kmalu bodo začeli pokati prvi topovi.
Tudi na Nemškem je zadel kleri-rikalce ta teden velik udarec. Pri volitvah v državni zbor so sicer klerikalci ohranili svoje mandate, a le vsled nerodne razdelitve volilnih okrajev. V državnem zboru pa seje takoj pri volitvi predsedstva pokazalo, da piha zdaj nov veter, da ima vlada na svoji strani večino, ki hoče vladati proti klerikalcem. Celih dvanajst let sem je bil predsednik nemškega državnega zbora klerikalec in tudi zdaj so klerikalci trdno upali, da kot naj-
LISTEK.
Comme II fout...
— Gospod nadporočnik, naznanjam pokorno, da vas čaka neka ženska v inšpekcijski sobi, javi ordo-nanca nadporočniku Miletiču. ki je imel inšpekcijo v vojaščnici in čital vojakom svoje stotnije polkovni ukaz.
— Kaj pa hoče ?
— Ne vem; gospod desetnik me je poslal k vam.
— Pridem tako ! Abtreten ! Polkovnik nadaljuje ukaz:
— Polk naj stoji jutri zjutraj ob polušestih s čelom pri izhodu iz vasi G. in pričakuje tam dalnjih povelj. — Narednik Mošinski! Tu imate ukaz, nadaljujte, a potem spodite ljudi k stotniji in pazite, da bo jutri vse v reda.
Dvoje desnic se dotakne robu cepiče.
*
— Želite?
— Ah, prosim vas, gospod nadporočnik, pomagajte mi! Zakaj moram biti ravno jaz tako nesrečna, da
se mi mora kaj takega pripetiti! Kaj bo rekel moj mož, ako to zve! ? Ubil me bo, ker je tako nagle jeze! Samo vi mi morete pomagati! Prosim vas, pojdite hitro z menoj, da se ne zgodi še kaka večja nesreča. Poglejte, kakšno me je naredil! Lase mi je ruval, opraskal me je po licu in po čelu, bluzo mi je raztrgal, in da mu nisem ušla, bi me bil s sabljo pobil, ker ga nisem hotela uslišati.
Nadporočniku Miletiču se ni zdela ženska, ki je jokala pred njim, ravno tako zapeljiva, da bi bilo vredno si priboriti njeno ljubezen. Lase je imela razmršene, male sive oči so gledale nemirno iz širokega, nekoliko opraskanega lica, na katerem se je poznala požrešuost in tudi ljubezen do alkohola. Debele ustnice so kazale pohotnost, in nemirno trepetanje širokih nosnic je govorilo, da mora biti ta ženska jako nagle jeze. Vrat in roke niso živele v velikem prijateljstvu z milom. Pod ohlapno, res nekoliko natrgano bluzo seje ostudno zibalo pri vsakem gi bij a ju ogromno oprsje, in na zamazanem krilu iz temnozelenega sukna se je poznalo, da je rabi v kuhinji.   Noge so ji ti-
št,evilnejša stranka dobe mesto predsednika. Toda vlada je z veČino vred hotela pokazati takoj iz začetka, da se bo na Nemškem vladalo proti klerikalcem. VeČina ni dala klerikalcem nobenega zastopnika v predsedstvu in jih je potisnila v opozicijo. S tem je pokopan tudi tolerančni zakon, ki naj bi bil klerikalcem izročil šolstvo.
Tako zadeva klerikalce udarec za udarcem. Samo v Avstriji dvigajo Še ošabno glave, a tudi tu pride Še v doglednom času dan velikega boja za svobodo od klerikalizma.
Nagodba z Ogrsko.
Dunaj, 21. februarja. Cesar je sprejel danes v avdijenci ministrskega predsednika barona Beoka, da poroča cesarju, kako stališče zavzame avstrijska vlada glede reciprocitete, kakršno je razlagal pl. S zeli pri zakonu iz leta 1899. Krona se baje strinja s Szellovimi nazori.
Budimpešta, 21. februarja. V današnji seji gospodarskega odseka je izjavil minister Koks u t h , da je vlada zato dala ogrski avtonomni carinski tarif v razpravo, ker se nagodbena pogajanja z Avstrijo vlečejo brez konca in kraja, da ni smeti dežele še dalje pustiti v taki negotovosti ; nadalje pa tudi zato, ker mora Ogrska že vendar enkrat skleniti pogodbe z zunanjimi državami. Nagodbena pogajanja se zopet začno med obema vladama neposredno dne 28. t. m. Nadaljevala se bodo brez pre-kinjenja. dokler se ne dožene uspeh. Ogrska vlada hoče na vsak način, da se najpozneje do Velike noči doseže sporazumljenje, ali pa se k o nš tat nje, da je sporazumljenje nemogoče. Za ta slučaj bo vlada do tedaj že imela avtonomni carinski tarif izgotovljen.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budimpešta, 21. februarja. Naučni minister grof Apponji je predložil zakonski načrt o regulaciji plač lj udsko-šolskemu učitelj-
stvu in o nadzorovanju državnih ljudsko-šolskih učitelj ev. Zbornica je pozdravila načrt s ploskanjem. Potem je zbornica nadaljevala podrobno razpravo o zavarovanju obrtnih, tovarniških in trgovskih uslužbencev za slučaj bolezni ali nezgod. Zakon je bil sprejet v drugem branju. Državni tajnik Popovicsje napovedal reformo rudarskega zakona.
Dogodki na Ruskem.
Petro grad 21. februarja. Do-sedaj je izvoljenih 355 poslancev v državno dumo, in sicer 62 monarhi-stov, 28 zmernih, 221 levičarjev, 44 nacionalistov. Med levičarji je 59 kadetov, 27 pristašev delavske stranke, 36 socialnih demokratov in 7 socialnih revolucionarjev. Vseh poslancev državne dume je 524, potemtakem je še voliti 169 poslancev, a že iz dosedanjih volitev je jasno, da dobi opozicija večino,in sicer ima že sedaj štiri petine vseh mandatov.
Zadnje dni je bil v Carskem selu važen ministrski svet, ki je sestavil besedilo zaprestolni govor, s katerim se otvori duma. Prestol ni govor je kratek ter se bavi le z najvažnejšimi zakonodajnimi posli bodoče dume. Ni še gotovo, ali prečita pre-stolni govor car sam.
Odesa, 21. februarja. V Seva-stopolju je sredi mesta nekdo vrgel bombo na policijskega komisarja, ki je bil hudo ranjen. Tudi veČ pasantov je bilo ranjenih. Napadalec je pobegnil.
V Baku se nadaljujejo poulični boji. Včeraj so se zgrabile razne politične stranke na ulicah s puškami in revolverji. Oblasti in vojaštvo je brez moči. Tatari so oplenili več armenskih hiš pri belem dnevu.
Razoroženje na mirovni konferenci v Haagu.
London, 21. februarja. Vsled izjave ruskega državnega svetnika Martensa, so Nemčija, Francija in Rusija mnenja, da vprašanje o razoroženju Še ni zrelo, in da
tudi omejitev razoroženjaš« ne more priti praktično v pošte v. Mednarodni razsodiščni in mirovni odbor je vsled tega pisal angleškemu ministrskemu predsedniku Camp bell-Bannermanu, naj angleška vlada deluje na to, da se razoroženje vendar vzame v program konference. Campbell-Bannerman je odgovoril, da angleški vladi uradne še ni ničesar znanega, da bi bile omenjene vlade proti razoroženju. O* vztraja pri svojem mnenju, da se o razoroženju,  ako le mogoče, mora
razpravljati na prihodnji konferenci v Haagu.
Boj med republikama Nikaragva in Honduras.
London, 21. februarja. Armada republike Nikaragva koraka v notranje pokrajine Hondurasa. Pri Portello del Kspino je bila bitka, v kateri to bile poražene nikaragviške čete, a v boju je padel tudi poveljnik hondur-skih Čet, general C a r c e m o.
Dopisi.
Z Bleda. V št. 33. rSlov. Narodau je priobčen z Bleda dopis „Burna obČ. sejaJ. Namen tega dopisa je delati javno mnenje proti meni, zato je tudi tako prikrojen. Kake priprave so se delale za to sejo, niti ne omenim ne, lako pa trdim, da ne povsem dostojne. Tudi o točki: volitev članov v krajni šolski svet raje molčim, Čeprav je bila stvar nekoliko drugačna. Pač pa moram k stavku: „Nadučitelj Rus se j© kajpada odtegnil tej seji, saj se je šlo za korist njegovih kolegov . . . itd.tt pripomniti, da je to popolnema zlagano. Niti sanjalo se mi ni, da prosita moja kolega podpore, ker ni bilo na dnevnem redu in ker ste vse tako tajno ohranili. V ostalem pa ta stavek v vsakem vzbuja le pomilovanje — kdor razmere pozna. In kaj naj rečem k naslednjemu, da je namreč obČ. odbor sklenil, uradno zahtevati od mene račun in pojasnilo glede šolskih zvezkov. Občinski odbor in krajni šolski svet vesta, koliko sem se branil, ko ste mi silili to neprijetno nalogo, da moram za krajni šolski svet, oziroma za
Čale v nerodnih domaČih Čevljih, katere je hotelo z vso silo predreti kurje oko na desnem malem prstu.
— Govorite jasneje, prosim! Kdo vas je napadel in kje? V vašem stanovanju ? povprašuje nadporočnik Mi-letič.
— Ah, da, v moje stanovanje je prišel. Ravno sem sedela pri oknu in šivala predpasnik, ki sem ga raztrgala ob nekem žeblju, ko je odprl vrata, stopil naravnost k meni in me objel. Strašno je dišal po vinu. Čutila sem, da se pripravlja nekaj groznega. Sunila sem ga od sebe. Toda on me je zgrabil za lase i u zakričal nad menoj, naj bom tiho ter se mu . . . ah, tako me je sram o tem govoriti, gospod nadporočnik. Prosim vas, pojdite vendar z menoj in spravite ga iz moje sobe. Kaj bodo ljudje rekli, ki so v hiši. In moj mož bo rekel, da sem častniška . . .
— Kaj ? Častnik je pri vas ? Kateri? vpraša Miletič ves razburjen.
— Da, neki častnik, jaz ga ne poznam. Nikdar ga še nisem videla. Pojdite vendar hitro, gospod nadporočnik; za božjo voljo vas prosim . . .
Trara! Trara!
— Vraga, nekje gori! Sedaj ne morem z vami; moram na pogorišče. Pojdite domov, a ne pokažite se častniku. Takoj ko morem, pridem za vami. Kje stanujete? — Stojte! Tam gre poročnik Lorich; on bo šel z vami. Počakajte tukaj!
Nadporočnik Miletič stopi na dvorišče.
— Lorich! Kospod poročnik Lorch! Stopi za trenotek sem, prosim te.
— Prosim, gospod nadporočnik ?
— V inšpekcijski sobi imam neko žensko, ki trdi n& vse kriplje, da je neki častnik vdrl v njeno stanovanje. Jaz ne morem v trenotku ničesar ukreniti, ker moram na pogorišče. Pelji se, prosim, ž njo in uredi to zadevo. A potem se vrni k meni, da mi javiš.
Lorich stopi z Miletičem v inšpekcijsko sobo. A komaj zagleda žensko, že zamrmra med zobmi:
— Hudič, že zopet ta prokleta baba!
— Kaj ? Poročnik Ralf je bil pri njej? se zavzame Miletič. Kako pa vendar pride ta do te ciganke?
— Gospod nadporočnik, si še premalo časa pri našem polku, da bi poznal razmere, odvrne Lorich. Tudi Ralf je komaj eno leto v tem gnezdu. Služboval je preje v civiliziranih krajih in dospel v polk z najboljšim popisom. Civilnih ljudi ni takih tukaj, da bi se moglo ž njimi občevati; erariČne škatlje pa, kakor veš, gospod nadporočnik, itak nikomur ne ugajajo. Tako se je vrgel Ralf najprej v igro. Toda, temperamenten, kakor je, ni mogel dolgo čepeti pri kartah in vdal se je pijači. Sedaj pije in pije, da je že skoro blazen. Sreča, da ima od doma dovolj denarja. V svoji pijanosti je dobil nekje to babo, ki je žena nekega ognjičarja, ki je sedaj na Dunaju v živinozdravniški šoli. Ona ga ljubi, toda on jo zaničuje; obiskuje jo pa vendar, kadar je pijan. Ker ji pa v svoji pijanosti vzlic vsem dokazom njene ljubezni večkrat pokaže svoje zaničevanje, mu ona v svoji jezi napravlja dostikrat take scene, kakor danes. Ko se ji pa jeza poleže, jo zopet stara zaljubljena kobila. Nekoč je že bil Ralf radi nje v preiskavi Častnega soda, a stvar se je še dovolj mirno rešila. Današnja reč pa mu zna zaviti vrat, ako se zve.
občino naročati in prodajali šolske potrebščine. To sem storil in račun Tam je bil vedno na razpolago. Ali ste ga mar kdaj zahtevali? Ali Vam ga nisem že pri neki seji kraj nega eolskega sveta ponudi' ? Ali ste mi za te sitnosti dali kak vinar ? Ali sem si morebiti kak vinar sam prilastil? Ali je bilo treba za to občinskega sklepa, da se od mene zahteva račun ? Na vse to Vam rečem: ne , Ko bi bili Ti to točko dejali na dnevni red, bi se jaz nikakor ne bil odtegnil seji, ampak Vam bi bil ta račun predložil. Jako pametno ste to vprizorili in kdor bere ta Vaš dopis, si lahko misli, da sem se jaz branil račun dati ali da sem s tem sebi v prid gospodaril. V prihodnje na take napade v Časnikih ne bom odgovarjal. Ako se kaj pregrešim, saj veste, kje se toži, kar ste letos že mnogokrat dokazali. Slednjič še, zakaj to sejo imenujete burno? Saj sami pravite, da se je po mojem odhodu vršilo vse lepo mirno : jaz pa sem odšel, predno se je še prva točka dnevnega reda pričela. Ne zamenjajte resnice z neresnico! Fr. Rus,
nadučitelj.
Trsoulnska in obrtna zbornico.
fSeja dne 21. februarja.)
Sejo je otvoril predsednik gosp. Josip Lenarčič ter pozdravil vladnega svetnika dr. Kulavicza kot vladnega zastopnika. Zapisnik zadnje seje se je odobril brez debate. Za verifikatorje sejnega zapisnika je imenoval predsednik zbor. svetnike Schrevja in Velkavrha.
Nato je predsednik poročal, da je račun za 1. 1905, vlada potrdila, takisto tudi proračun za 1. 1907.
Zbornica se je obrnila v zadevi ustanovitve instituta za pospeševanje obrta na trgovsko ministrstvo za podporo. Ministrstvo je odgovorilo, da subvencije za 1. 1907. ne more več dovoliti, ker se v proračunu za letos še ni sprejela dotična postavka. Če pa bodo lokalni faktorji dovolili primerno podporo, je tudi ministrstvo pripravljeno, da se sprejme v prihodnji proračun primerni znesek £ot podpora. Obrtno pospeševalni urad na Dunaju je obljubil, da bo zbornico podpiral pri snovanju enakega zavoda z dejanjem in nasvetom. Mestni občinski svet ljubljanski je dovolil za zavod 3000 K podpore pod pogojem, da dovoli država najmanj 10.000 K subvencije in da se institut oživotvori že v drugi polovici tekočega leta.
Letos se pr redi na Kranjskem 6 mojstrskih tečajev.
Poročilo se je odobrilo brez razprave
V predsedstvenem poročilu je naglašal g. predsednik, da je bilo preteklo leto za trgovino in obrt velikega pomena. Uvedli so se novi carinski zakoni, ki so stopili v veljavo z mesecem marcem: ti zakoni nudijo trgovstvu in obrti dokaj ugod nosti, a so povzročili precej neprilik. Nato se je govornik dotaknil trgovinskih pogodb s tujimi državami, ki imajo veljati do 1. 1917. Do tega leta je tudi zagotovljena carinska zveza naše državne polovice z Ogrsko : preko tega termina pa se bo težko dala obdržati carinska zveza, glede katere se je tudi pri nas že pojavilo prepričanje, da bi bilo v gospodarskem onru bolje, ako se ji enkrat odločno napravi konec in se s tem odpravi za vselej ona negotovost v razmerju med Avstrijo in Ogrsko, ki toliko škoduje gospodarskemu razvoju zlasti tostranske državne polovice.
— Kaj je bilo torej doma? Kako si ga našel ? vpraša Miletič.
— Popolnoma gol je ležal na postelji in držal sabljo v rokah ter prav sladko spal. Dolgo sem se trudil, predno sem ga vzbudil, oblekel ter spravil v voz in domov. Ognjičar-jevi ženi je bilo že žal, da je prišla v vojaščnico in na kolenih me je prosila, naj ga ne naznanim. Jutri pride k tebi prosit.
— Midva molčiva o tem, kaj ne tovariš Lorich? pravi Miletič.
— Midva molčiva, pravi Lorich.
— Pojdiva k Balfu!
* *
Ko sta prišla častnika k Ralfu, je ravno pisal dolgo pismo. Zraven črnilnika je ležal revolver,
Čez pol ure sta se odslovila od njega in Ralf je rekel:
— Oprostita mi, tovariša, neprilike, ki sem jih vama napravil. Moje življevje je izgubljeno, in danes se obsodim sam.
* *
*
Toda ni se obsodil.
Ko se je čez pol leta izvedelo o tej zadevi, je bil poročnik Ralf prestavljen v drugi konec monarhije.
Čast njegova je bila — rešena.
ftL
Predsednik je poudarjal, da doslej de ni bilo mogoče doseči stalnih trgovinskih pogodb z balkanskimi državami, ter izrekel svoje obžalovanje, da še carinski konflikt s Srbijo še vedno ni končan, kar občutno škoduje avstrijski industriji in trgovini, ki jih je vsled u velja vljenja avtonomnega tarifa onemogočen vsak promet s sosedno kraljevino.
V parlamentu se je preteklo leto sklenilo več važnih zakonov, ki so zlasti za trgovino in obrt velikega pomena. V tem oziru je omeniti zakon o družbah z omejeno zavezo, šekovni zakon in reformo obrtnega reda. V preteklem letu je zbornica sklenila od vlade zahtevati, da nastavi za Kranjsko posebnega obrtnega inštruktorja. Koncem leta je vlada izdala naredbo, s katero je občutno zvišala poštne in telefonske pristojbine. Zvišanje teh pristojbin je zadelo najbolj trgovce in obrtnike, ki so takoj protestirali proti temu, toda žal v bistvu brez vsakega uspeha.
Na političnem polju se je lani izvršil dalekosežen preokret. V parlamentu se je sprejela volilna reforma, ki je odpravila kurialni sistem in sloni na načelu splošne in enake volilne pravice. S tem je izgubilo mnogo trgovinskih zbornic svoje zastopstvo v parlamentu.
Kranjska trgovska in obrtna zbornica s tem ni bila prizadeta, ker ni volila svojega poslanca, pač pa so bili z odpravo mestnih volilnih okrajev tangirani interesi trgovstva in obrtništva, ki biva večinoma po mestih in trgih. Zato je poslala vladi peticijo, naj se poleg Ljubljane ustanovita še dva mestna volilna okraja. Zbornica se je pridružila drugim tigovskim komoram, ki so poslale vladi vlogo, naj se jim da primerno zastopstvo v gosposki zbornici.
Govornik je nato podal podrobno sliko zborničnega delovanja v lanskem letu, naznanil, da prične urad za pospeševanje obrti poslovati, čim dež zbor dovoli primerno podporo, ter končal svoja izvajanja z zagotovilom, da je finančni položaj zbornice ugoden, ker so doklade za 1335 K presegle proračunjeno vsoto. Poročilo se je brez debate vzelo na znanje.
Zbornični tajnik g. dr. V. Murni k je poročal o zborničnem delovanju v času od 18 novembra 1906 do 18 februarja t. 1. V tem Času je doslo zbornici 1190 dopisov. Zbornica je sodelovala pri sestavi naslovne knjige hotelov in podpirala akcijo celovške trgovske zbornice glede gostilniških trafik. Avstro-ogr-ska banka je izvolila za cenzorje vse od zbornice nasvetovane osebe. Poročilo se je odobrilo.
Nato so sledile volitve predsednika, podpredsednika, provizoričnega predsednika in treh računskih pre-gledovalcev.
Predsednik je imenoval za skru-tinatorje zbornične svetnike gg. C. Pirca in Šublja.
Pri volitvi predsednika je bilo oddanih 16 glasov. Izvoljen je bil za predsednika dosedanji predsednik g. Jos. Lenarčič z 11 glasovi, dočim je dobil 5 glasov gosp. Fran Kollmann. Za podpredsednika je bil izvoljen gosp. Fran Kollmann, 1 glas pa je dobil zbor. svet. gosp. Fr. Hren. Za provizoričnega predsednika je bilo oddanih 16 glasov. Od teh jih je dobil 9 dosedanji prov. predsednik gosp. Fr. Hren, 4 zbor. svet. g. Iv. Mejač, 1 glas zbor. svet. Baumgartner, 2 glasovnici ste pa bili prazni. Za prov. predsednika je bil torej izvoljen g. Fran Hren
Strahovale! dveh kron.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
Otok Antvkitira je bil v 16. stoletju slabo obljuden. Vojvoda Dali Ferro ni bil samo lastnik vse zemlje, ki so jo prebivalci obdelavah" kot tlačani, nego tudi neodvisni vladar. Samo v revnem mestecu, ki je ležalo pod vojvodskim gradom, je stanovalo nekaj sto priseljencev, ki so se bavili s trgovino in z obrtnostjo in ki so, kakor tedaj malone vsi prebivalci obmorskih krajev, imeli tajne zveze s pirati. Naravno je, da so bili ti ljudje zelo veseli poroke vojvo-dinje Asunte s sinom piratskega poglavarja, zakaj pričakovali so, da postane zdaj Antvkitira znamenito zavetišče piratov in da bodo sami imeli priliko, s kupovanjem in prodajanjem piratskega plena obogateti tako, kakor so v istem stoletju obogateli beneški trgovci in Famagusti na Cipru. Kaj čuda, da so ti ljudje z največjim hrupom praznovali poroko hčere svojega vladarja s sinom piratskega kralja.
Iz tega veselja jih je pozno ponoči vzbudil nenavaden šum. Čuli so
Za računske preglednike so bili izvoljeni na predlog zbor. svet. gosp. Pir o a z vzklikom zbor. svetniki gg. V. Ivohrmann, Iv. MejaČ in P. Velkavrh.
Na predlog zbor. tajnika g. dr. V. Murnika sta bila izvoljena za zbor. zastopnika pri komisionalnih obravnavah radi zagotovitve vojaških naturalnih potrebščin dosedanja zastopnika gg. V. Majdič in Iv. Sohre y.
Na predlog istega poročevalca se je dovolila podpora trgovskemu društvu „ Merkurju" 5 00 kron, zvezi kranjskih obrtnih zadrug pa izjemoma 200 kron.
Rekurz „ Hranilnice in posojilnice" na Vrhniki zoper predpis 4°/§ zbornične doklade se je na predlog tajnika g. dr. V. Murnika odklonil.
Nato je poročal zbor. tajnik g. dr. V. Murnik o dopisih kranjskega dež. odbora in dež. vlade o višji trgovski šoli v Ljubljani.
Dež odbor je z dopisom z dne 5. nov. 1. 1. odobril načrt organizacijskega načrta za višjo trgovsko Šolo, izrazil svoje pomisleke proti preveliki množini obveznih predmetov in proti temu, da bi se absolventi meščanskih šol sprejemali samo proti posebnemu sprejemnemu izpitu, sicer pa dovolil zavodu primerno podporo. Ti pomisleki so se uvaževali in predsedstvo je predložilo dopis dež. odbora vladi s prošnjo, naj bi pri ministrstvu iz-poslovala končno rešitev te zadeve. Dež. vlada je nato odgovorila, da ni v položaju, v tem oziru intervenirati pri ministrstvn, dokler se obč. svet ljubljanski definitivno in konkretno ne izreče glede podpore temu zavodu.
Treba se bode torej obrniti na občinski svet ljubljanski s prošnjo, naj Čim preje sklepa o podpori, ki jo namerava nakloniti novemu učnemu zavodu.
O napravi telefonskega omrežja na Gorenjskem je poročal zbor. svet. g. C. Pire. Soglasno se je sprejel njegov predlog, naj zbornica napravi vse potrebne korake, da se zgradi telefonsko omrežje na Gorenjskem do Bele peči in preko Jesenic do Celovca in naj postopa glede na zadnje imenovane proge v sporazumu s ceov-ško zbornico.
Samostojni predlog zbor. svet. g. Fr. Kraigherja, naj se naprosi Avstro-ogrska banka, da bi se menice, kakor preje, protestirale šele drugi dan po dospetku, se je soglasno sprejel.
Glede zvišanja telefonskih pristojbin je vložil zbor svet. gosp. Iv. Mejač samostojni predlog ter predlagal, naj se zbornica odločno izreče proti zvišanju telefonskih pristojbin ter o tem obvesti ministrstvo s prošnjo, naj te pristojbine zniža.
O prošnji dež. zveze za pospeševanje prometa tujcev za podporo je poročal zbor. svet. g. A. D i trie h, ki je nasvetoval 300 K subvencije. Zbor. svet. g. Kregar je priporočal, naj se zvezi dovoli 500 K podpore. Obveljal je poročevalčev predlog.
O prošnji za podporo v prireditev knjigovodskega tečaja v Krškem je referiral zbor. tajnik gosp. dr. V. Murnik. Dovolila se je podpora do najvišjega zneska 50 K. Javni seji je nato sledila tajna.
Zakon o zavarovanju privatnih uradnlkou.
Kakor znano, stopi dne 16. decembra 1908 v veljavo zakon o zavarovanju privatnih uradnikov. Dolgo se je delalo na to, srčna želja vseh in-
rožljanje, zapovedujoče klice in čuli trombe. Vse mestece je bilo v hipu zbrano na obrežju in pri svitu mnogoštevilnih plamenic so ljudje zagledali nenavaden prizor. Videli so dve beneški galeri, ki sta bili pripluli v noči od pristana in iz katerih se je vkrcavalo v čolniče vojaštvo. Nekaj čet je že bilo na kopnem, druge so bile na potu. Na čelu teh čet je stal v dolgem belem plašču s srebrnim oklopom prileten velik mož, ki je imel na glavi z belim peresom okrašen srebrn šljem. Poleg njega je stal njegov pobočnik, držeč v roki veliko zastavo republike beneške.
Strahoma se je prebivalstvo vpraševalo, kaj da to pomeni, a izvedeti ni utegnilo ničesar, zakaj vojaštvo je brezobzirno odganjalo gledalce. Ko je bilo izkrcanje končano, se je vojaštvo razdelilo na več čet in se razšlo na razne strani otoka, dočim se je glavna četa utaborila tik mesteca in razpostavila okrog in okrog vojvodskega gradu svoje čete.
ljudje so seveda hitro poslali v grad vest, da se je pripeljal na otok znaten oddelek beneške armade in kmalu je prisopihal iz gradu vojvodov sodnik in oskrbnik, da izve, kaj naj pomeni ta obisk.  Straše so ga
teresento v je bila in tudi velika potreba da se vendar enkrat poskrbi za starost privatnih uradnikov in za nekake gotove dohodke njihovih rodbin — vendar pa je ta zakon, kdor si ga natančneje ogleda, velikansko breme za uslužbence, za podjetja in za tvrdke — rečem tako breme, da ga bodo težko zmagovali plače-valoi
Že v razlagi k § 31. tega zakona, ki govori o dokupu prispevnih mesecev tedaj o doplačilu, čitamo:
„Ker mora celo dokupno vsoto plačati zavarovanec, prispevki pa so v razmerju s postavnim prejemkom zelo visoki, ne bo imela ta določba za nakup večjega Števila delavnih let nikdar praktičnega pomena"
V tem se tedaj že od onih samih, ki so zakon tvorili, priznava, da so prispevki v razmerju s prejemki jako visoki in ne nudijo konvenijence.
Da si napravimo sliko o tem zavarovanju, je treba, da si napravimo pred vsem sestavek, v kakšnem razmerju so plače napram morebitnim premijam, invaliditetnim in penzij-skim rentam itd.
Celo zavarovanje je razdeljeno v šest razredov po visočini plač do najvišjega zneska 3000 K po naslednji tabeli:
1 . o. N tz: rs <-> ss	z letno plačo §3 premija za 12 mesecev		1*4 E " 82 S .5. S *» u SI 3 = • 2 f S cj T3 —  w ■ -   3 t	o k j< *J j * t c. g e aH t to O J,
		K	K	K
I.	i 600— 900	72 !	! 180	9 —
11.	900—1200	108	270	13 50
j m.	1200—1H0O	144 ;	360	18.—
rv. ;	1800 - 2400	216	540	27 -
v.	2400—3000	288	720	36-
VI.	3000- več	460 I	900	45-—
Premije plačujeta do vštetega Četrtega razreda delodajalec zavarovanec 1 v petem in šestem razredu pa vsak polovico. S tem raz merjem se ne bo niti eden niti drugi zadovoljil, ko se bo to pričelo praktično vršiti, če namreč primerjamo penzijske prispevke c. kr. državnih uradnikov, vidimo, da znašajo ti 3 84% fiksne plače, pri privatnem zavarovanju pa 12%.
Ta gorostasna razlika je absolutno neumljiva! Državni uradnik prične svojo karijero in služi nepretrgano 40 let, v katere se mu vštejejo tudi še vojaška leta — čisto drugače je z zavarovanci privatnih podjetij, koder je umrljivost večja, in se jih kakor pozneje razvidno, dalje mnogo odtegne odnosno jih odstopi, ker se etablirajo. Iz tega bi logično sledilo, da bi bila na mestu manjša nego drž. uradniška premija — in ne večja. Zakon sicer omenja odpadek zavarovancev, ki gredo v tujino, toda pri določitvi premije se na to ne ozira. No, pa Če so že premije tako silno visoke, bi človek mislil, da se s tem zavarovancem tudi mnogo ali saj dokaj nudi. To pa nikakor ni res. Se celo podjetnik, lastnik tvrdke odnosno delodajalec vkljub tem visokim prispevkom ne odide dolžnosti jamstva glasom § 72. Ce se pripeti namreč po krivdi delodajalca zavarovancu kaka nesreča, ne vleče odškodnine ponesrečenec, marveč zavarovalni zavod.
(Dalje prih.)
takoj prijele in pripeljale pred zapo-vednika.
— Dovolite mi, gospod zapoved-nik je jecljal oskrbnik, da se Vam predstavim. Sodnik sem vojvode Dali Ferro, lastnika in vladarja tega otoka in v njegovem imenu vprašam, kaj naj pomeni, da je serenissima repu-blica, mogočna pokroviteljica in za-Ščitnica vojvode-vladarja poslala semkaj svoje vojaštvo.
Odgovor na to vprašanje je bil kratek in lak on i cen.
— Jaz sem general Della Croce in sem prišel semkaj po ukazu pre-vzvišenega kneza in doža beneškega.
— Vem, ekscelenca, da ima serenissima republika kot suoerenka pravico, da pošlje na ta otok svojo posadko, a v vseh treh stoletjih, kar obstoji ta pogodba, se te pravice še ni poslužila. Iz tega sklepam v vsi ponižnosti, da je moral imeti prevz-viŠeni knez in dož posebne namene, ko je to vojaštvo semkaj poslal.
— čudim se Vaši bistroumnosti, se je sodniku rogal general Della Crooe. Uganili ste, da so posebni nagibi provzročili to ekspedicijo in da ima poseben namen. Ker uživate popolno zaupanje vojvode Dali Ferro, Vam ne bo težko uganiti, kakšni na-
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 22. februarja.
— Vzajemno podpora« dni
itvo V LJubljani je strogo klerikalna zadruga, ki ima namen — to kaže že ime — pomagati ljudem notom vzajemnosti. Ta lepi namen doseza društvo s tem, da odira občinstvo na tako nezaslišan način, da je že deželna vlada ovadila „ Vzajemno podporno društvo" državnsmu pravdništvu zaradi oderuštva. Občinstvu sicer s tem ni pomagano, pač pa nekaterim posamičnikom, ki si prav po klerikalno polnijo žepe. Ker je društvo v rokah klerikalcev, je samo ob sebi razumljivo, da vlada med klerikalnimi prvaki velika zavist. Vsak bi rad prišel do kerita. Že lani se je čulo, da se je v društvu začela agitacija proti dosedanjemu predsedniku dr. Gregoriču. Posebno pogostoma se je takrat slišalo ime dr. Sch wei tzer j a. No, dr. Schweitzer je dosegel, kar je želel. Prerinil se je do korita Toda agitacije s tem ni bilo kone«. Zdaj se čuje, da je dr. Gregorič odstopil od predsedstva Kot vzrok navaja, da ima „ Vzajemno podporno društvo" za kakih 400.000 kron delnic hotela „U n i o n*, ki seveda ns nesejo nobenega vinarja obresti, tako da ima društvo okroglih 90 0 0 kron izgube na leto naob res tih. 9000 kron — to niso mačkine solze. Ubogi ljudje, ki jih je sila prignala v roke temu društvu.
— Ljubezen med duhovnimi ZObrati. Po slovenskih ^katoliških" listih se je pogosto zatrjevalo, da ni res, da bi bil vikar Znidarčič v Gradišču nad Prvačino preganjal pokojnega pesnika Simona Gregorčiča. „Soča" pa dokazuje, da je bil Gregorčič res preganjan od Žuidar-čiča. Bilo je božični praznik leta 1888., na dan. ko sme vsak duhovnik brati po tri maše. 7 km daleč po zelo slabi poti je prišel tega dne z Gradišča v Batuje ves zmrael, tešč in truden k ondotnemu župniku Franu Goljevščku Simon Gregorčič, in ga prosil, da bi smel maševati v njegovi cerkvi, ker mu Znidarčič v Gradišču ni dovolil maševati. GoljevŽček je kot pravi duhovnik seveda takoj ustregel prošnji duhovnega mučenika. S poznejšim batujskim župnikom g. Jos. Kosovelom (sedaj v Standrežu pri Gorici) je šel rSočinu pisec tega dogodka J. B. v Vrtovin k g. Pirjevou, kjer sta se ž njim pogodila na račun Simona za hišni oltarček po pokojnem večletnem župniku v Kamenjah Jos. Sovdatu ter na način pripomogla Gregorčiču, da je dobil v stanovanje oltarček, kjer mu ni mogel nihče braniti maševati; na tem oltarju je maševal do smrti, dokler ga ni kruta in neizprosna smrt vz^la narodu slovenskemu. — Ali si upata „Slove-nec" in „Gorica" tudi ta dejstva utajiti^
— Klerikalci na Goriškem so,
kakor se poroča,  že postavili svoje
gibi so bili merodajni, a Čim veste za vzrok ekspediciji, Vam mora biti jasen tudi njen namen.
Sodnika-oskrbnika je obšel strah. Besed generala Della Crooe si ni mogel tolmačiti. Niti pojma ni imel, kaj naj pomenijo. Tudi povpraševati si ni upal dalje in le še premišljeval, kako bi prišel v grad, da bi vojvodo obvestil o tem presenečenju. A tudi ta trud je bil zaman, kajti general Della Croce mu je ukazal, ostati čez noč v taboru.
— Vojvoda Dali Ferro je prileten in bolehen gospod, je rekel general, in zato ga nečem ponoči motiti. Meni se itak ne mudi, ker mislim, da ostanem precej Časa tu. Ostanite torej do jutra moj gost, gospod sodnik. In Če mi hočete krajšati Čas, povejte mi, kako živita in se imata vojvoda Dali Ferro in njegova lepa Asunta.
Pri teh besedah je general peljal sodnika v šotor, ki so ga bih* vojaki v naglici postavili, in tu je med drugim pri bokalu vina izvedel, da se je prav ta dan vojvodinja Asunta poročila s sinom kralja pomorskih razbojnikov.
(Dalje prih.)
kandidate za državnozborske volitve, in sicer so to : dr. Anton Gregorčič za tolminski, dr. Alojzij Franko za goriški in bivši okr. glavar dr. La-harnar za sežanski okraj. Uulo seje pred kratkim, da nastopi dr. Franko kot samostojni kandidat v tolminskem okraju.
— Tnf red. Cesar je dovolil polkovniku Rudolfa pl. R i e d l i n g e r j u, poveljniku dež. orožniškcga poveljstva št. 12 v Ljubljani, da sme sprejeti im nositi konturni križec orlovskega reda velike vojvodine meklen-burške.
— Im pisarne slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, (par) bode častni večer diČnega našega bari tonista gosp. Jana O urednika. Pela se bode tretjič na slovenskem odru aanimiva Kienzlova opera „E vangelj niku, v kateri je gosp. Ourednik mojstrski pogodil težko vlogo Ivana, katero poje tako, kakor malokateri umetnik. Gosp. Ourednik spada med najboljše in najzanesljivejše moči naše opere in more s ponosom reči, da ima v našem občinstvu zame prijatelje. Zato ni dvoma, da bo jutri zvečer zasedeno gledišče do zadnjega kotička.
— Slovensko gledališče. Repriza Kienzlovega „E v a n g e 1 j n i k au se je prav tako obnesla, kot premiera. Že pred poluosrno uro je s'ovenska in nemška elita gledališče popolnoma zasedla in vsakdo je hitel, da dobi pred slovesnim začetkom svoj sedež. Navdušenje občinstva se je pri krasni Kienzlovi glasbi in pri prav tako krasnem prednašanju naših dičnih solistov stopnjevalo od prizora do prizora, in je doseglo svoj vrhunec z mojstrsko izvedeno spravo obeh bratov Ivana in Matije. Vsa pohvala, s katero smo pri premieri slavili naše celo operno osebje, velja tudi za včerajšnjo uprizoritev; režiser, g.Ranek, se je potrudil po svoji najboljši moči, da da celi operi dostojno lice, in to se mu je tudi popolnoma posrečilo; solisti so bili dobro disponirani in posamezni so v nekaterih prizorih dosegli naravnost velikanski uspeh. — Tudi zbor se je potrudil, da prva dva latinska zbora, katera smo pri premieri grajali, spopolni. Žal, da se mu to ni popolnoma posrečilo. Od začetka do konca so biii moški glasovi, zlasti tenorji, premočni, vsled tega sopran preslab; dasi se je videlo, da so imeli pevci v začetku dobro voljo, dati pesmi veličasten značaj, pa se jim je to posrečilo samo par taktov. Oba zbora sta odločno premočna, primanj kuje jima veličastnosti milobe in svetosti. Pomisliti je potreba, da je cerkev v ozadju in da se še tako močan zbor na kom sliši le prav malo pred aerkvijo. O pomanjkljivosti orkestra ne govorimo, saj je itak vsaka beseda bob ob steno; skrajna sila je, da dobimo svoj orkester, ki bode služil samo slovenskim uprizoritvam.        P. K.
— Nekoliko preveč nadletnosti.
Neki uradnik je bil zaradi nevarne operacije na glavi ta teden sprejet v H. razred tukajšnje deželne bolnice. Po zdravnikovem izreku se je operacija povsem posrečila, tako da je bila odstranjena vsaka nevarnost za življenje. Gotovo je, da potrebuje bolnik po prestani operaciji mir v pravem pomenu besede. Drugače pa je bilo v tem slučaju. Takoj je bila usmiljenka pri njem in mu jela na ušesa šepetati, ia po izreku gospoda primarija smrtna nevarnost ni odstranjena, torej naj se spove, dokler je še čas. Te besede so ubogega bolnika tako razburile, da so morali ponoči klicati inšpekcijskega zdravnika. Ta mu je zagotovil, da je vsaka nevarnost odstranjena in ga nato v pomirjenje živcev z morfijem injiciral. O tej, po usmiljenki izrečeni smrtni nevarnosti je izvedela tudi uradnikova soproga, mati več nepreskrbljenih otrok, ki se je tega tako prestrašila, da je jokaj e prebila noč. Mi gotovo nimame nič proti temu, če se bolnik previdno in v primernem času opozori na pretečo mu nevarnost, ako res kaka obstaja; odločno pa smo proti temu, da bi usmiljenke z neresničnimi dejstvi bolnike strašile samo zaradi tega, da bi se spovedali. Sicer je pa mož, o katerem setu govori, klerikalnega mišljenja, ki gotovo ne bode opustil svojih verskih dolžnosti in to brez strašila usmiljenke.
— Društvo slovenskih kate-netov se je osnovalo v Ljubljani. Njegov namen je med drugim skrbeti za versko-nravno vzgojo mladine. Na to stran je skrb kateheto v res majhna in marsikdo skrbi za nenravno vzgojo otrok!
— Ređeljski Shod radi pokojninskega zavarovanja privatnih uradnikov ne bo v „ Mestne m domu", ampak v mali dvorani v „Narodne m domu". Shod se prične ob pola enajstih dopoldne.
~ Insolventen Je postal tukajšnji lekarnar Moric M ar de t-sohlager.
— Pokojni gosp. Kar. Laiblin
ml- je volil  v svoji oporoki zakladu »Trgovski dom" 500 K ter še po-
sebej slovenskemu trgovskemu društvu „Merkur" 100 K.
— Komo poveljstvo v LJub-
ljani. Potrjuje se iznova, da dobimo v Ljubljani komo poveljstvo in sicer se premesti 10. armadni kor iz Pr e-m y s 1 a sem. L ljubljanski armadni kor bo obsegal Kranjsko in Primorsko, graški pa le Štajersko in Koroško.
— Strokovni učni tečaji u krojaeiee In krojače, ki so se vršili
v dvorani „ Mestnega doma", se bodo v nedeljo, dne 24. t. m. ob 11. uri dopoldne z malo razstavo in razdelitvijo izpričeval slovesno zaključili. Na-čelstvo zadruge vabi torej vse udeležence, gospe in gospode, dalje vse gg. članice in člane zadruge, ter vse prijatelje obrtnega napredka, da se v tem večjem Številu udeleže zaključka točno ob 11. uri dopoldne.
— Porotne obravnave se prično dne 25. t. m. z naslednim sporedom: Prvi dan 1. Anton Sitar, delavec iz Gornjih Dupelj in 2. France Fajfar, mlinar na Dovjem, oba obtožena radi tatvine. Dne 26. t. m. 1. Janez Zupan iz Ribnega zaradi uboja, 2. France Sušnik, posestnice sin v PrapreČah, zaradi posilne nečistosti. Dne 27. t. m. 1. Janez Šubič, Čevljarski pomočnik in France Gregorač, bajtarja sin iz Novevasi, zaradi težke telesne poškodbe, 2. Anton Ke-ber, delavec na Savi uboj. Dne 28. t. m. 1. Janez Pretnar, delavec iz Radovljice, težka telesna poškodba, 2. Janez in Valentin Pes t ar, hlapca v Gradu, zaradi posilne nečistosti. Dne 1. suŠca t. 1. Janez Peljhan, posestnika sin, uboj.
— Izobraževalno društvo v Št. Lovrencn se bode torej res ustanovilo. V nedeljo 17. t. m. so imeli shod. Prišel je neki gospod iz Ljubljane, kakor je župnik g. Oblak rskel iz prižnice, ko je vabil ljudi k shodu. Čitali smo v „Domoljubu", da je izobraževalno društvo v ot Lovrencu zelo potrebno. Seveda, izobraževalno društvo v Št. Lovrencu je res potrebno, kakor izprevidi vsak pameten faran. Ali ne tako, kakorsno bodo sedaj naredili. „Spilat" na karte in domine, kar bodo v društvu učili takozvani „božji namestniki'*, to vsakdo že itak predobro zna. Treba je izobraževalnega društva, da bi se ljudje res izobrazili, ter bi ne rili tako tja v en dan, kakor svinje po gnoju. Sicer pa družniki sami izpre-vidijo, da je poleg izobraževalnega društva treba tudi norišnico ustanoviti. Najbolj pomilovanja vreden je župan g. Kek. Seveda pri društvu, katerega ustanovi kak „far", naš župan mora biti prvi zraven. Ali ko smo hoteli na Veliki Loki napraviti gasilno društvo, ki je neobhodno potrebno, je bil župan tudi prvi „con-tra". Takih budalosti nam g. Kek ne delajte! Sicer se pa bode gasilno društvo pod vodstvom vztrajnih mož vseeno ustanovilo. Strašilo se je na vse strani, koliko bi morala občina plačati, ter da smo „Ločani" hoteli 800 gld. občini požreti. S takimi lažmi le na stran. Na take može pa, ki so kakšne babe, se ne oziramo. Torej, g. Oblak in g. Kek, le mirno, sicer pridemo še z drugimi stvarmi na plan!
— Novo župno cerkev sezidajo v Prečni pri Novem mestu. Komisi-jonalna obravnava na licu mesta bo 27. t. m. ob polu 11. dopoldne. Nova cerkev bo baje najlepša na vsem Dolenjskem. Ali imajo v Prečni tudi naj -lepšo šolo na vsem Dolenjskem?
— Občinski odbor idrijski je imel preteklo sredo svojo drugo letošnjo sejo, ki se je je udeležilo 25 odbornikov. Za overovatelja zapis nika je imenoval župan odbornika Frana Prelovca in Mija Tratnika. Po prečitanju zapisnika zadnje seje poroča župan J. Šepetavec, kako so se izvršili od borovi sklepi Nato se pride k dnevnemu redu. V imenu finančnega odseka poda načelnik F. Vidic sledeče poročilo: Finančni odsek je imel v letu 1906. šest sej, pri katerih se je poleg pregleda občinskih računov posvetovalo in sklepalo o različnih zadevah mestnega gospodarstva, in so se DOtem stavili primerni predlogi občinskemu svetu, ki^ jih je ta tudi večinoma odobril. Škontracija mestne blagajne se je izvršila dvakrat nepričakovano ter se je našlo vse v popolnem redu. Račune za leto 1906. so pregledovali člani finančnega odseka mesečno, menjaje se po dva in dva vsaki mesec. Edino en član odseka ni bil udeležen pri reviziji ter se izvzemši prve, ni udeležil nobene odsekove seje. Nedostatke, ki so jih našli pregledovalci v računih, kateri pa so bili po večini le formalnega značaja, je bilo mogoče med letom vse sproti odpraviti, oziroma poravnati, in se je izkazalo, da je vsako mesečna revizija računov zelo na mestu, ker se tako vsi nedo-statki mnogo lažje odpravijo, kakor po preteku leta. Ker je bila pri nekaterih računih kontrola dosedaj selo otežkočena, da, skoraj nemogoča, se je odredilo vse potrebno, da bo mogoče v prihodnje dotične račune za-
nesljivo kontrolirati. Da se upelje ■a vse mestno gospodarstvo neželjeni red, bi bilo županu toplo priporočati, da bi pri svojem poslovanju ne kazal le dobre volje, temveč, da bi nastopil pri tem z neobhodno potrebno eneržijo in vztrajnostjo. Stavi predlog, da občinski odbor odobri občinski račun za leto 1906. Predlog se soglasno sprejme. Nato poroča obČ. svetovalec An t. Kristan o novem službenem redu za mestno stražo, ki se odobri, kakor ga je sestavil policijski odsek. Sklen« se na predlog policijskega odseka, da se vloži prošnjo na deželno vlado za podaljšanje policijske ure za idrijsko občino, in sicer za gostilne do polnoči in za kavarne do 2. ure popolnoči. Odobri se poročilo ubožnega odseka, ki je zvišal J. Lampetu mesečno podporo na 6 K. ObČ. svetovalec A. Kristan nasvetuje, naj županstvo sporazumno z rudniškim ravnateljstvom vpraša železniško ministrstvo, kako stališče zavzema to napram nameravani železniški zvezi Idrije. Župan odgovarja, da je pred kratkim govoril z višjim železniškim uradnikom, ki je izjavil, da se država zanima za progo z Idrijo, sicer pa bo v zmislu nasveta primerno ukrenil. Odbornik M. Kob al priporoča, naj županstvo napravi držaje ob grapi „Podgorami", kjer naj se tudi ena električna svetilka prestavi. Sprejeto. Nato zaključi župan javno sejo, nakar je sledila tajna.
— Gledališki odsekMJeseni-
Škega Sokola" priredi v nedeljo, dne 24. februarja v dvorani gostilne pri „Jelenu" na Savi osmo predstavo. Uprizori se narodna igra s petjem „Revček Andrej ček". Začetek točno ob sedmih zvečer.
— V šoli v Dolenji vasi pri
Senožečah s° se dne 20. t. m. zvečer vnele v dimniku saje. Škode ni nobene, ker se je ogenj pravočasno omejil. Lahko pa bi se zgodila velika nesreča, ker je nesel veter iskre na sosedna slamnata poslopja. Krivda zadene dimnikarja, ki je ometal isti dan zjutraj.
— Nemško učiteljsko društvo za Spodnji Štajer je imele te dni svoj ustanovni zbor v Celju. Za načelnika društvu je bil izvoljen znani „državnozborski kandidat" in „jul-redner", meščanski učitelj Aistrich. (,,Nemec" Pražak je Častno mesto odklonil.) Tudi Aistrich je izjavil, da bode predsedoval le dotlej, da bode imenovan nadučitelj nameravani nem. ljudski šoli v — Gabrjih pri Celju. V odboru je tudi renegat čmerešek, učitelj na slovenski šoli pri Sv. Duhu v Ločah. — Društvo šteje dosedaj 64 članov.
— Na novo ustanovljena uradniška mrliška blagajna v Gradcu
namerava raztegniti svoje delovanje tudi na Kranjsko. Društvo hoče za naše kraje rabiti le nemške tiskovine in predlog, da bi natisnila dvojezične, je odklonila. Opozarjamo one, ki bodo pristopili kot člani, da se ne udajo, marveč zahtevajo, da se domači jezik upošteva.
— Pobegnil je iz vojaške bolni šcnice v Trstu sanitetni vojak R. Ficek z Dunaja. Prišel je v Gorico in pil v kavarni kavo in čaj. Ker pa ni imel s čim plačati, poklicali so redarja, ki ga je izročil vojaški oblasti.
— Smrt na cesti. 66fofcni Iv»n
Skočir v Trstu je po cesti grede nenadoma padel in umrl v par trenutkih. Zadela ga je kap.
— Zadušila se Jo skoraj 31-letna Ida Janežič v Trstu z vdihavanjem ogljikovega plina. Prihiteli zdravnik jo je rešil gotove smrti.
— Nogo si Jo zlomila v Trstu 601etna Ana Jopes iz Ljubljane. Prepeljali so jo v bolniščnico.
— Maščevanje čez 20 let. V
Doljanih pri Daruvaru na Hrvatskem je Jure Bogaar zabodel kmeta Jožefa Vargo. Pred 20 leti je bila sedanja Vargova žena Bognarjeva ljubica, katero je dobil Varga s silo in proti njem volji. Bognar je odšel z doma po svetu in se vrnil ravno čez 20 let, kar je bila Vargova poroka in se je grozno maščeval.
— Ćoz devet let spet vidi in
Sliši kmet Franc Žunter v Prečni v Slavoniji. Pred 9 leti je nenadoma izgubil vid in sluh. Ker je bil reven, ni šel k nobenemu zdravniku. Zdaj je spregledal in zaslišal.
— Oznanjevalke bližajoče so prelepe spomladi sta nam poslali ljubeznivi gdčni. E v geni j a Tekav-č i č e v a, učiteljica inEmaLederer, c kr. poštarica v Moravčah, in sicer zvončke in trobentice Isto smo dobili tudi od prijazne gdč. Marice Bučar, učiteljice v Beli cerkvi. Natrgala jih je na prostem in je tam povsod, kjer je kaj kopnega, vse polno cvetja. Iskrena hvala vsem trem!
Prijot begunčok. V Ponikvo
ob južni železnici se je p rite pel 91etni Šolski učenec Ivan MiheliČ is Ljubljane, o katerem smo pred kratkim poročali, da je od svojih roditeljev že iestnajstič pobegnil. Tam se izdaja za fleTerja in pravi, da je tukaj služil, ker so ga pa hlapoi preveč pretepa-vali, je popustil službo in Sel po svetu
iskat druge. Preskrbljeno je pa že, da se tem izmišljotinam ne bode verjelo in da pride mali potepenČek neprostovoljnim potom nazaj.
— Delavska gibanju- Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 61 Slovencev in 10 Hrvatov. V Inomost je šlo 10, v Pasovo 17, v Heb pa 46 Hrvatov. V Line je šlo 19 Kočevarjev, na Dunaj pa 25 laških zidarjev.
- »Ljubljanska društvena
godba" priredi jutri zvečer koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice). Začetek ob 9. uri. Vstop prost.
— Tedenski iskaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 16. februarja 1907. Število novorojencev 12 (= 16-64 %o)> mrtvo-rojenca2, umrlih23 (= 3086u/00), med njimi jih je umrlo za jetiko 6, vsled mrtvouda 2, za različnimi boleznimi 15. Med njimi je bilo tujcev 7 (=30-43 7p), iz zavodov 12 (=52 17 %)• Za infekcij oznimi boleznimi ni nihče obolel.
— Jugoslovanske novice. —
Hrvatski sabor. V saboru se nadaljuje debata o proračunu. V včerajšnji seji je kot prvi govoril Starčevi-čaneo dr. Horvat, ki je polemizoval s posl. Supilom, Češ, da je neresnična njegova trditev, da bi bili Starčevićanci obsojali narodni pokret 1. 1903. Na Horvatova izvajanja je repliciral posl. Supilo, ki je med drugim naglašal, da je narodni pokret 1. 1903. proti Khuenu obsojal celo dr. Mile Starčevič. Na to je govoril podban dr. VI. pl. Nikoli6, ki je utemeljeval proračunsko predlogo ter pobijal Starčevičance. Kon-•em svojega govora je podban poudarjal, da bo vlada v najkrajšem času predložila saboru volilno reformo, sloneČo na splošni volilni pravici, moderni občinski statut in da je poslala v sankcijo zakon o krajevnih imenih: v prihodnjem zasedanju pa bo vlada izdelala zakonske načrte, ki bodo zagotovili popolno državljansko svobodo.
— Demonstracije v Zagrebu. Povodom uprizoritve Lehar-jeve operete „Vesela udovica" je prišlo v Zagrebu v sredo zvečer do burnih demonstracij V tej opereti se namreč smešijo Crnogorci in to je dalo srbskim dijakom povod, da so po predstavi priredili pred gledališčem hrupno demonstracijo proti gledališki upravi, zlasti pa proti dramaturgu dr. Andriću. Frankovski dijaki so se zavzeli za Andrića in skoro je prišlo do pretepa med obema sovražnima strankama. Starčevićanci so nekega Srba pretepli na žive in mrtve in nastal bi bil krvav boj, ako bi končno ne bila policija, ki je pa sicer prav pristransko postopala, raz-gnala demonstrante.
— Banalni svetnik dr. Ivo plem. Mallin je v sredo po noči umrl na svojem posestvu Sv. Ksaver pri Zagrebu. Pokojnik je bil načelnik narodno-gospodarskega odseka hrvatske vlade in si je kot tak pridobil nevenljivih zaslug za napredek gospodarstva in kmetijstva na Hrvatskem. „Pokret" piše o njem : „Z njim pada v grob eden izmed tistih odličnih mož stare generacije v naši javnosti, ki se mu brezpogojno ne more odrekati vsaj to, da je bil mož izrednih sposobnosti, pravnik ostrega uma in neumoren delaveo na narodnogospodarskem polju. Do zadnjega časa se je boril z veliko energijo, ne puščajoč poslov in službenih spisov iz rok takorekoč do zadnjega diha." Dj*. Mallin je priredil lansko jesen gospodarsko razstavo v Zagrebu, ki je podala jasno sliko gospodarskega stanja na Hrvatskem.
• Najnovejše novice. — Tovarna zgorela. V Masserdorfu pri Libercih je zgorela Ginzkevjeva predilnica. Škoda znaša četrt milijona kron.
— Ogrskijustičniminister Gunther je bil v Iglavu izvoljen za državnega poslanca.
— Zaprti maloruski dijaki v Lvovu se danes izpuste, ker nobeden ni hotel sprejeti ne hrane ne vode.
— Nesreča v rudniku. V Johannesovem rudniku pri Mostecu je podsulo veČ rudarjev. Eden je mrtev, trije pa so hudo ranjeni. — V Hettstedtskem rudniku na Hanover-skem pa je podsulo 16 rudarjev. Štirje so mrtvi, trije pa hudo ranjeni.
— Ljubimska drama. V Stolnem Belgradu je kmetski fant Kuzek ustrelil hčer gostilničarja W e i s s a in sebe, ker je oče branil poroko.
— Viharji. Blizu Rotterdama se je vsled viharja potopil parni k „Berlin". 141 oseb je utonilo. Med njimi je bilo 35 članov neke nemške pevske družbe, ki se je hotela peljati v Dortmund. Potopila se je tudi vsa poŠta.
— Za spomenik češkemu p efsn i k u Z e y e r j u je nakazal naučni minister iz državnih sredstev 15.000 kron.
— Mlada bratomorilka. V Meissenu pri Draždanih je 141etna Klara Saalbach zadavila svojega lOletnega brata.
— Dva nemška misij o narja sta bila umorjena vTeheranu. Nemško poslaništvo je zahtevalo od perzijske vlade zadoščenje.
— Češki deželni maršal princ Jurij Lobkovic odstopi. Naslednik mu bo princ Ferdinand Lobkovic.
— Črnogorska kneginja Milena je toliko ozdravila, da se pelje v Italijo. Vsled nemirnega morja je morala v Baru potovanje prekiniti.
• tonski klubi v New Torku. Koncem leta 1906. je bilo v New-Yorku 140 ženskih društev in klubov z 12.000 članic. 72 teh klubov je služilo družabnim namenom. 18 političnim, 15 patriotičnim, 9 človekoljubnim, 6 profesionalnim in 5 za izboljšanje mestne uprave.
• Kozje mleko je najpriporoč-ljivejše redilno sredstvo, ker kravje mleko ni vedno varno uživati sirovo, ker se je bati tuberkuloznih bacilov. Maščoba v kozjem mleku je tudi izdatnejša, kakor v kravjem. Vrhu tega po ni živali, ki bi se lahko tako snažno držala in mol zla, kakor je koza. Kozo je tudi lahko rediti in ohraniti zdravo. Da pa ostane koza zdrava in neokužena, ne sme ee zapirati skupaj z drugo živino.
Telefonska m brzojavna poročila.
Dunaj 22. februarja. V vladnih krogih je baje nastala velika vznemirjenost zaradi ostrih napadov različnih govornikov v odseku ogrskega parlamenta, ki razpravlja o samostojnem ogrskem carinskem tarifu. Vladni agentje zatrjujejo, da bo Beckovo ministrstvo z največjo eneržijo branilo eislitvanske interese proti Ogrski. Iz poučenih krogov pa se čuje, da je vse to humbug. Ogrska vlada ima nad vse ugodno pozicijo. Reciprociteta med obema državnima polovicama poneha konec letošnjega leta — tedaj mora biti nova nagodba sklenjena ali pa nastopi carinska samostoinost, kar bi zlasti glede prispevkov za armado labko po menilo veliko neugodnost. Ker pa krona tega neče, se vsestransko zatrjuje, da je B c^ovega mini strstva rožljanje gola poza in da bo tudi to ministrstvo izdalo interese cislitvanskega prebivalstva, kakor je to storilo še vsako m nstrstvo
Petrog'-ad 22.februarja Vsled zmage opozicije pri volit ah v dumo hoče min strski predsednik Stclvpia odstopiti.
Odesa 22 februarja   V Se bastop lu je bila na cesti vržena bomba na polic'jskeg t komisarja, ki )e bil težko roojen
Rim 22. februarja. Tn se je ustanovil pod županovim predsedstvom odbor, ki poskrbi za prireditev velikanske vseitalijanske slovesnosti v proslavo 501etnice, kar je italijanski narod iztrgal papežu Rim iz rok.
Pariz 22 februarja Kardioal-nadškof Rchard protestira proti pogojem, pod katerimi je vlada pripravljena, dati župn'km cerkve v porabo.   Vz ic temu skle pajo župniki prav pridno take po godbe.   Kjer župnik ne b) hotel skleniti take pogodbe, se bo cer kev porabila za druge namene.
Poslano/)
Smatra se me splošno dopisnikom celjske „DijaŠke kuhinje44 tikajočik se člankov, in sicer vsled dejstva, ker sem v večji družbi v tukajšnjem »Narodnem domu" zastopal ravno ono stališče, kakor isti dan v ^Slovenskem Naroduu izišli Članek.
Resnice na podtaknjenih mi grehih je toliko, da sem bil od dijakov samih v Člankovem zmislu informiran ter vsled tega na njihovo prošnjo nameraval intervenirati pri merodaj-nih faktorjih „Dijaške huhinje".
Predno sem pa sploh mogel izvršiti svoj sklep, je izšel v „Slovenskom Naroduu omenjeni dopis.
Ker se ne maram pokoriti za tuje grehe, izjavljam, da nisem z inkrimi-niranimi dopisi v prav nikakŠni zvezi. (Op. uredništva: Potrjujemo!)
Dr. Tomo ttosmk,
_ odv. kandidat
•) Za vsebine tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon
Prof. Pavlov je dokazal
da je zdrav tek prvi in najmočnejši pospešitelj sekretorskih želodčnih živcev Odlično želodec krepčajoče in slast zbujajoče vplivajo Bradvjeve želodčne kapljice. Preizkušeno sredstvo ob premajhni slasti, napetosti, gorečici, preveliki tvoritvi kisline, glavobolu, želodčnih boleznih, motenju prebave in njih posledicam. Dobiva se v lekarnah. C. Brady, lekarnar na Dunajn I., Fleischmarkt 1—386 razpošilja 6 stekl. za 5 K, 3 dvojnate steklenice za 4 K 50 h franko. 1
Umrli so v Ljubijan*
Dne 2 . februarja: Jožefi L.eni-.'. delarčeTa ići. I1 iit. Ilovica 7. Meningitis. Lorrenc Oi^rlt, »oštni k apec, 40 let. Radeckega ©. II. J«tika.
Borzna poročila.
Ljubljanska
.Kreditne barma v Ljubljani' .
Uradni kurz* dun. borze 22 febrnaru V r?
„Leemdcr"
pismo leži na pof li.
(goba in kuhinja) te isce *a takoj ali
majev temne. 612 2
P<Min<lhe pod „Mirna stranka it 2011 LJubljana, p» ste reataute.
Panorama kosmorajna
Dvorski trs 9.3
MtJtftfco kavarno4*.
Od 17. februarja do 23 fenrns  * <<X)7
♦•j, češka
4*.
* -t
f . 1
41/ 5; .    5 v
Si/ o.
*  :» 't
i# ssajskfi fsttts . . 4*1°/8 srebrna renta   . . K nvstr. kronska renta . 4*/,     ,    alata        »    . -
<•/• egmki kronika renta
4%    ,    zlata ,
Vft posojilo* dei. Kranjske
4» , , posojilo mesta Spljet
«■/,•/« - - z*™ l*/,*jf« bos.-nerc. železniška posojilo 1902 . . . dež banka k. e.
-     * • rast. pismi gsl. det hi p o tečne banke  . . peit. kom.  k. a. s
10* pf......
4*, rast. pismi Innsrst
nranilnice.....
rast. pi?ma ogr. eeatr. dež. hranilnice. . . z. pis. ogr. hip. ban obl. ozr. Ickalnih ae-leznk vi. dr. . . . obl. češki- ind. bank* S*^ nrior. lok. želez. Trs«-
Poreč......
♦% pnor. dolenjskih ŽeL orior. jui. iel. kup. V*Vi
IV.*/, avstr. pos. sa t*ls. mena.
ŠTfcčk? 00 1. iSGG' , .
.     Od I. 1864  .   .   . -
m tirak?......
zerr.. krsd. !. emisij*
9 m          .     : *
m 55Ti<2 Sip. tiHliS .
m srbske i: frs. K*>—
„ turikc.   .   .   .   . .
Sasiltea SfSOsi . , . Kreditne ,    » • •
Krakovske          . -   . .
ljubljanske        , .  . •
Avstr. rdeč. krita » ... Ogr.     , .•»<■«
Rudolfov«           a .   - .
Saicburške » . - ^ Dtmaiske kore .
Datatoft.
Ktžne železnice . . .  - . Državne železnice .  . . Avstr.-ogrske bančne deie. 4vstr. kreditne sanke . Ogrske    „ > ^jvnostenske      »       - . Premogokop v Most« (Brp*> Aipinske monlan .... iraške žel. Ind. dr.   . . .
^ma-Muranyi.....
Trboveljske prsm. e>*f&< ivstr. orožne tovr. 6rui*&* sladkGfm ćj*?£t**
99 06 M 5
10" ln| 10090
99 05; t9ž?)
117 yoi M7 40
95 3i I 9ft55
113 9v 1U15
99 loi 100 '0
104-SOi 101 50
99 85; 100 85
99-7M 100 75 99 75 100 75 99 40 9JK0
J0025
106-50
1O0-— ii— I
Pristni dobri
brinjevec
Une demoiselle nee frangaism donne lecons de grammaire et de conversation donne aussi des cours ches elie. 638- i
JPričre de sadresser ^Var/ trg 3, IIm Stage.
Katoliški dom
oddaja od 1. majalka t L i najem-iftlno na četrt leta:
Sostilno s koncesijo R 262*80,
diorano .... R 210*—, stanov, o 3. nadstr. K120—, prodajalno u pritličju K100*—, delavnico. . . . R 60'-.
Ponndn« sprrjetnn Franc Jonke, ttradišanvit. 3» L nadstr. od L do 2. ure popoldne. sni—2
€0 b
1..O-50 100 20
1OO20
se dobi pri
L. ŠEBEMKU V Spod. ŠIŠHI.
Og! s.
Podpisano drnltvo U6e
učitelja sodbe.
Plača po dogovoru. Solisti na ' krilni rog ali enphonisti imajo prednost, j
I
Informacije  daje in  sprejema po- '
nudhe: Glasbeno društvo „Sokol" ▼ Buzetu, Istra. 637—1
Najvišja odlika na mednarodni razstavi  v  Milanu leta 1906 (avstr. Jnror).
Zdravniki
in
pačijo rxt ii
hvalijo izvrstno lsstnost
salmijatovil nastUj
lekarnarja
PICCOLIJ A v Ljabljani
r\* Dunajski cesti
ki m*ajo kašelj m hripavost in IV ru-rM<-njajo g]* z«.        43**6 3
ŠkaUjica 20 vin., 11 šliailjic 2 kroni.
N .roe»!a  lzvrsnje  t-čnt«   \u p<» p«»
vnetni ipusrnju- Piccoli v LJubljani, na Dunajski cesti.
Osmu kr. •r&trijeko    {£|     drlavn« ioloznioe.
Szvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1905. leta.
Žitne oane v Budimpešti
Dne S 2 februarja 1907
Pienica na april
„      r oktober . .
9»         . aprfl    . . .
Somza   , maj     . . .
n ■   j^U      •    • •
50 50 50 50 50 50
kt K
751 7*8 i
6 83 6*2 I 535
7 47
Nespremenjeno.
Heteorolosično poročilo.
Vitla*       noijera 0-5 • 2   Srednji znčni tlak 736 0 mm
a >	ti opazo ! vanj a j	Stanje baro- j metra v miu 1	• Tempera-1 tura v C°.	Vetrovi hi ■ •	Nebo
21.	9.	721 3' i	1-8	sr. ovzh.	sk. oblačno
22	7. aj.	257]	74	brezvetrno	megla
m	2, pop.	72*7 j	10	sl.jjvzh.	jasno
Srednja TČerajinja temperatura:—0'6° nor-male:  0 4'. -    Padavina v m m 50.
Zahvala.
Za blagohotno in iskreno sočutje ter vsako dobrotljivo pomoč v bolezni rajne
ANE (jiREGOREC
ter za obilo udeležbo pri njenem pogrebu se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, prijateljicam in znankam. Posebno se pa zahvaljujemo za podarjeni venec občinskim odbornikom.
Bog jim povrni!
JMtnođ lm Ljubljaše seLi
^'ro »jutTj; Osebsi vlak v smer:: Jesenice, Gorica c. kr. drž. ie*., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandor*. 5alcburg, Inomoat, Line, Budejevicc, Praga.
?»t7 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Nove meste, Straža-Toplice, Kočevje.
h 30 t>f« i o d"r- Osebni vlak v smeri: le-aenice. Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. driL leL, Trbiž, Beljak^ Franzensfeste, Celovec, Salcburg, btomost Bresenc.
:*OS pcpoicir.** Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Tophce, Kočevje.
4 OO pop-»d O^bni vlak v smeri: Jesenice. Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. Žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
f-cs a.ečVer Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Kočevje.
7 SS xveO«r  Osebni vlak v smeri: Trbiž.
K)-23 ponoOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. ŽeL, Beljak, motnost, Monako v o
Dohod v Lfublfaae ini. tel.
7 oo zjutraj. Osebni vlak i* Trbiža. e-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Unca 3»f*le
Mit jir^dsoNn«.   Osebni vlak is c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor.
»•32 popofdno   Osebni vlak is Toplice, Novega mesta, Kočevja.
4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctait. Celovca, In o mosta, Monako vega, I3eljak& Trbiža, Gorice c. kr. drž. 2., Trsta c. kr. dri. a
e-35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Tantis Novega mesta, Kočevja.
e-46 zvečer. Osebni vlak Iz Prage, Unca Dunaja juž. žel., Celovca, Beljaka, Trbiža Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. iel
n-34 ponoOl.   Osebni vlak iz Pontnbjfe, Trbiža, Trsta c. kr. d. L, Gorice c. kr. d. * Odhod Is Llubljaae dr*, kolodrart
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik.
2*os popoldne. Mešani vlak v Kamnik.
7 lO zvooor. Mešani vlak v Kamnik.
tO 4S ponoči. Mešani vlak v Kamnik, v oktobru in le ob nedeljah m Sohod v Mnbl|nne M
e-40 zjutraj. Mešani vlak is Kai tOSO p'odpoldno. Mešani vlak iz sto zvooor. Mešani vlak iz Kamnika. OSO ponoOl. Mešani vlak iz Kamnika. (I
v oktobru In le ob nedeljah in (Odhodi in dohodi se niinarssl v evropejskem caon.)
C. kr. Farsateljstv® driamih železnic v Trsta,
Jmrekoue in črnesa
borouca sadibe
!v vi*i^kib legah zrastle, 3 letne, po 5 preftolane n, -■; e smrekove sadike
K za tisoč kosov; dalje
preiolape moete smrekove sadike \r< 10 —25 K za tlSOĆ kOSOV
se lai.poSiijajo, dokler bo kaj zaloge. — Za parke «e oddajo večkrat prešoiaoa smrekova in mecesoova dre»er«ca po 1—1*5 m
visoka s prstjo pri korenlnafc sred kos po 2-3 L
Vsa naročila se izvršujejo z zavojem vrsd loko Trbovlje,
telezniftka postaja. 646-2 UmV   Naročila na M. KIBCHSCHLAOEB v LJublfaiii.
654
Žalujoči ostali.
(dobro plačilo) sprejme
Karel Oberhuber
mizarski mojster na Blodu.
10.000 parov čevljev!
4 psrl čevljev samo 550 K.
Viled ugodnega ogromnega nakur a te odda za to nizko ceno: par moških in par Ženskih čevljev, črnih ali rjavih na trakove z močno zbitimi podplati, n^jnovejfie oblika, dalje par moških in par ž en s*. ■ h modnih čevljev, ele<aatnih in lahkih.
\»% a pari umno S-SO fru
Za naročitev zadomaje doigust
618 fLizpofiiljanje po puvzetjn
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov št. 31.
Neugajajoč* rari zam-mam
zdrav in krepak, star 14— IS let, poštenih staršev, ki je dovršil Ijedake Solo, sprejme takoj HlokO k0st BIO"
aar In posestnik ¥ Idriji. sfa—s
Kiji n (lije
se kupujejo. — Več v gostilni ▼ Metelkovih ulicah št. 4 v Ljubljani
* >- s
Isće se
Vljudno se priporoča
trgovina
i
i
Ivan Podlesnik mL
Ljubljana,
Jtnrl tn štev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 35is      Cene zmerne. 43
1
■tarej&e dekle, ki govori aloT.a.ko i. nemAko in zna tadi ksbak. Plaža 15—18 gld. 63» Vpraša Daj ie med tO. ia 12. nrc dopoldur v Mahrovem trgovskem učiUsćn.
Samo kratek čas o Ljubljani.
Otvor.tev    i77 4
v nedeljo, 17. februarja.
V veliki dvorani hotela »on Maoar
anatomsko - patološka instruktivna razstava
za nazoru, pou^: io povzdigo noiaanja tako raz^irjajočih se IjnoNkib eoie.iii Pnredla ce-*.  dvorni svetci* preissor Neamauii in higieuska družba iz Berlina. l£dtn>Ntop sam«- odpastli
Odprto od 9. zjutraj do 9. zvei. Vstopnina 20 kr.
V $jfIe4k ^ukiiiu /it tiaait.
V krempljih grehote!
- 7>
Izvrstni učinek Odola zavisi izveČine od lastnosti, da se vsesa v votle zobove in v slezno kožo v ustih, da jo takorekoč impregnira.
Treba je pomniti veliko važnost- tega prav posebnega učinka Odola: medtem ko druga Čistila za usta in zobe samo med kratko dobo izpiranja ust delajo učinek, ims Odol izrazito trajen učinek, ki se razteza še daleč Čre« eas med katerim smo si Čistili zobe.
O tem trajnem učinku so se uvedli prav zanimivi zsanatveni poizkusi, ki so soglasno dokazali, da ta specifična last nost Odolova zabranjuje razvijanje gnitja v satih in s tem deluje proti razpadanju zob. Gospodom zdravnikom, zobnim   zdravnikom  itd.   na željo radi brezplaeso po šiljamo posebne odtiske teh del. 60i-t
Prou ljubljanska velika žgalnka kane
Karel Planlnšek Ljubljana, Dunajska cesta.
o   o   o   o   o o
o
o   o   o   o   o o
Električni obrat, tedaj večkrat na  dau sveže žgana  kava ; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega « ku-a.
Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri-
znanejse zmesi..............
Prodaja iz hipijeniških posod za kavo.
3936 17
93
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
ti
Podružnica v SPUSTU.
Stritarjeve ulice it 2.
Podružnica ¥ CELOVCU.
Keaervitl  Fond  SdL 2L€**9***<**** IS—ta priporoča k žrebanju dne I. marca 1907
promese na Dunajske komunalna srečke a K 15 50, glavni dobitek K 4OO0OO, dalje srečke bazilika kurz ca. K 25, glavni dobitek K 30000, srečke ogrskega rud. križa kurz ca. K 30, glavni dobitek K 30000.
Vloge na knjižice io tekoči račun obrestuje od dne vloge do dne vzdiga po 41/« %• '
Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustošiemiek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne
^649
D02B
SN