Pisma iz domačih krajev. Jarenina. Smrtna kosa je zazvenela in požela v prezgodnji grob radi njegove dobrovoljnosti in blagohotnosti obče spoštovanega g. Daniela Spriiaja. Kdor ni okusil grenkosli trpljenja,. ta ne zna ceniti sladkosli veselja. Pokojni Daniel pač ni trpel pod težo križa, Irpljenja in bridkosti. Dobro se mu je godilo kot bivšemu oskrbniku na Hrvaškem, v miru in udobnosti so mu tekli dnevi tudi v Jarpnini poleg svoje blage gospe soproge. Da pa b» znal prav cenili večno veseije v rajskem življenju, ga je Bog obložil ob zalonu njegove poli v solzni dolini s U-žkim križem. Hude muke je trpel posebno zadnje dni svoje zmugonosne bolezni, blažila mu jih je neutrudljivo ga negujoča gospa soproga. >Atek, ali spiš?« — klical je večkral ob mrlvaškem odru edini zaoslali malček, 4 lctna hčerka. Da, Ivoj alek spi, smrlno spi, pa ti še imaš drugcga, boljšega ateka v nebesih in ta bo gledal na te, te varoval in vodil!« Pri teh besedah veleč. g. kanonika je zaihtelo vse okrog groba in solza sočulja in blngosti je porosila sleherno oko. Res lepa beseda lolažbe ob odprlem grobu pač globoko gane in nagne dušo in srce k dobremu in blagemu. I)a, »Atek nebeški«, naše upanje v te je skrivno zelišče, ki lajša knž in blaži trpljenje naše! Sv. Jakob v Slov. gor. Dolgo že od nas niste slišali nič dobrega, kakor ludi nič slabega. No, nismo vajpni hvaliti se, čeravno bi se na primer zavoljo zadnjih volilev lahko pohvalili, da smo v naši fari volili najboljše v cclih Slovenskih gorieah. Glejle, na lo smo ponosni, ker je to dokaz, da napredujemo. Sedaj imamo skoraj v vsaki hiši bolnika, ležijo v nekalerih hišah kar vsi. — Naša vina ležijo še neprodana po klelph in glave so polne skrbi, kako bodemo mogli obdelovati vinograde in plačevati davke, ker ni kupcev. Nekaj smo pa ludi sami krivi, čpmu pa pijemo po mestih črno vino, ki ni nafce. Zahlevajmo povsod naš I pridelek! Radi bi Vas, gospod urednik tudi vprašali, ali je kje | kaka poslava zoper nedoslojno nošo naših učileljic? Sv. Andraž v Slov. goricah. Žalostno je zadonel zvon z visoke line ler nam naznanil lužno vest, da je bela žena s svojo koščeno roko pobrala našega, daleč okoli znanega poseslnika Martina Sorko iz Drbetučkega vrha. Bil je mož, da malo lakih. Kako je bil priljubljen, priča njegov pogreb, kojega se je udeležilo vse domače občinslvo in sosedni farani. Bog ga je ljubil v življenjn in mu dal milosl dočakal 75 let. Sv. Bolfcnk v Slov. gor. Tu je bil pokopan zadnjo nedeljo bolfenski rojak Jakob Simonič, bivši veleposeslnik v Trnovrih. Bil je vedno zvest naročnik »Slov. Gospodarj.i« in vnel pristas SLS. Umrl je sicer v urbanski župniji, pa je želel počivati v domači zemlji. 2elja se mu je izpolnila. Gornja Radgona. Slavenska banka in naša Posojilnica. K notici pod tem naslovom v Slovenskem Gospodarju o neosnovanih govoricah radi izgube, ki bi jo utrppla Posojilnica pri Slavenski banki, nam je poslala Posojilnica v Gornji Radgoni sledečo izjavo Slavenske banke: »Slavenska banka d. d. Zagreb. L. Sk. — Zagreb, 18. februarja 1927. Tit. Posojilnica, Gornjn Radgona. Na Vašo cenjeno zahtevo od 16. februarji izjiivljamo, da Vi od nas nimate nič zahtevati, odnosno da nimale pri nas nobenih vlog, ter vsled tega ne spadate med upnike našega zavoda. Velespošlovanjem Slavenska banka d. d. Podpisa nečilljiva. Odlukom Kr. sudbenog stola kao slpčajnog suda z Zagrebu od 12. II. 1927 broj 11775. gr. St. 80—26 imenovani sekvpstar: Dr. Horval 1. r« — S to izjavo so ovržene vse govorice, škodoželjnim obrekovalcpin pa, upamo, zamašena njih preširoka usla. 325 Velika Nedelja. Naši krfmarji sc jezijo, da jih je neki vinski bratec malo potipal zaradi kakovosli vina. Nikar! Dajlp dobro vince po primerni ceni in vaše srcp bo vesplo, zadovoljno nnd obilico gostoV. Samo eno vas prosimo, posebno vas, gospod Ali, vrzile »Jutrot iz svojih lokalov, ne poslušiijle škodljivcpv naSega dobrega slovenskpga ljudslva, ne poslušajlp naSi-ga zagrizenpg-j pismonoše Pintarja in sodrugov. On je slrask-n ngilalor 7.crjavovega časopisja, kar iskri se mu oko vpspljn, ako morp komu prinesli ali cclo naročiti ».Julrot ali >Domovino«. Fnako jp že dresiral svojpga svaka — pismonošo Maljnša Ilržifa. To ni pravl Kraljeva služabnika sla, ne pa Zerjavova! Bodita vsaj nepristranska! Sv. Tomaž pri Ormo^a. V lelošnjpm prpdpuslnpm rasu je zgubila naša mladcniška Marijina družba Iri vrlp fnnle: Magilira, Sirra in Belcca. Pa ne da bi kdo mislil, da jih je pobr il:i bpla žcna smrt. Bog jih je klical in i.\\ so. ler sp Ipmu bnžjpmu klicu odzvali, ter si izvolili zakonski stan. Prva dva: Msigdic. in Sirc sla oslala v domači fari in l.osla gospodarila na orclnvpm domu. Relec pa je dal slovo ofplovpmu domu in rojslni župniji in lxi odscdaj naprpj dplal in molil s svojo jpdnnkovrpdno žpno v lepi in bogati križevski župniji. Z Belcpm je zpubiln lomMŽpvs1--« župnija vrlega in poštpnpga kaloliškpga mlndeni'-n. križcvskii župnija je pa ž nj;m sprpjela v svojp vrsle vrlega in poSlpnpgii k;itoliSkpga mladpga moža. Bog blagoslovi vsp Iri mlndpni-p z njihovimi izvrljpnkami Trtd, da bi se nad njimi iz|>olnilp vsp svclopisemske obijube! 8r. Tomaz pri rOmo^n. Pri rns ]> iimrl prpd par tp<'ni v vsej ptujski okolici dobro znani g. Franr Munda, Wn|prp^u spvp^ ludi mi ielinio vse dobro na oppitj svpIii. cp 1i'<M ni lil '• i>olilift npm oziru nikoli naS somišljrnik. A zelo znnfilp' /;i dcmol<r:ile je to, da >Domovina« lega moža priSlpvn «"'011111 snmiSljpnikotn in Trlira naročnikom. Nc da bi holeH *oga žaliti morarao reči, d;» kdor je gospoda Franca Munda, oficijala in zdaj v zadnjih letih tudi posestnika v političnem oziru poznal, tisti si brez veiike.leiave lahko napravi sodbo, kdo vse spada k SDS. Irav je imel g. Dinke Puc, ko je rekel, da volilci SDS spadajo ob cesto — katerim besedam mi pristavimo še le-le: volilci SLS spadajo res ob cesto, kakor Žerjavovi cekini. Basta! Sr. Tomaž pri Ormožu. Tomaževski demokrali so nas v svoJera glasilu »Domovini« čislo brez vsakega. povoda - in vzroka grdo napadli in izzvali na boj. Mi se jih nistno ustrašili, ampak smo jim odgovorili, kakor so si zaslužili in kakor se nam je zdrlo prav in primerno. Povedali smo jim, da se nimajo pred svetom z nobeno dobro rečjo ponašali in da je zato za nje vsekako nespametno, da ne rečemo nptaklno, če se zaganjajo v nak kakor kak razjarjen petelin na dvorišču. V >Domovini« št. 8 se je nekdo prar na široko razkoračil, ter holel lomaževsko demokracijo malo oprati in umili; to pa je sloril tako nerodno, da je zamorec le še bolj črn. Že logika domovinskega dopisnika je tako čudna, da se je Log usmili. 0 dopisniku >Slov. Gospodarjac trdi, da so mu politične razmere pri Sv. Tcmažu dobro znane, — in pa tudi narobp, da je v političnih razmerah zelo slabo informiran. Potem pa kar meni nič tebi nič drzno in oblastno trdi, da je neslanemu članku v »Domovinif šl. 3 vsa fara pritrjevala. Ta je pa lepa. Saj pa tudi Tomaževčani vendar niso na glavo padli, da bi kimali in prilrjevali lemu, kar »Domovina« laže! Tista >vsa fara<, ki pritrjuje člankom v »Domovini«, je pri Sv. Tomažu samo majhna šahpartija, za kalero je še Cvelkova hiša v Koračicah prevelika. Na podel in nesramen napad na naše dobre krščanske stariše in na naše katoliške organizacije, ki so dika, čast, ponos in lepola naše tomaževske fnre, pa mislimo, da bo za vse najboljši odgovor tale: Ako lažnjivi dopisnik »Domovinec svojo podlo in več ko nesramno trditev z dokazi podpre, mu tomaievske kaloliške organizacije listi dan izplačajo 10.000 Din (bcri in piši: desettisoč dinarjev)! Gospodi okoli »Julrac in »DomoTine« p» resno kiičemo: ne hodile na solnce, da se vam maslo na glari ne razlopi! Nehajle grche svojih lastnih ljudi na naša ramen* rvra čati! Ce ne bosle molčali, tudi mi peresa ne bomo odložili, ampak svetu pokazali, pri katerih naših organizacijah so včlanjeni tistr tomažpvski fanlje, kaleri prav danes radi svojih grehov »kašo pihajo«, in kakšnih klerikalnih staršev otroci so to! Za pametne bodo menda te bpsed dovolj! Kostrh nioa. Tukaj se je poročil posestnik Franc Sket z gosp Marijo Nurko, oba od pošlenih, krSčanskih staršeT. Na ˇeseli gostiji se je na predlog starešine Franca Strniša za tukajšnjeg« Orla nabralo 100 Din. Zelimo jiraa obilo sreče t novem stanu i» kličemo Bog živi. Orel. Grašora pri St. Petru pri Mariboru. Dne 26. marca je umrl «okaj spoštovani mož in dober oče Alojzij Cafuta v starosti 76 let 'Udeležba na zadnji poti, kakor venci so pričali, da je pokojnik ¦MŽival spoštovanje svoje okolice. Pogreb je vkljub skrajno težavni ^oti vodil od hiše žalosti domači gospod kaplan, pevski zbor pa je <»a domu in na pokopališču v slovo pokojniku zapel žalostinki. 8v. Marjeta ob Pesnici. Da ne boste gospod urednik rekli, da ai Marjetča&i spimo, Vaitn poročam, da smo letošnji puslni čas .^rav dobro izrabili. V zakonski jarem smo vpregli 13 parov, kar ai malenkost v naši župniji. Naši prežarji so bili kar v skrbi, kam JOi jo imhnili na prežo. Vse gostije so se vršile v najlepšem miru. <ia kar smo lahko ponosni. Med temi novoporočenimi so tudi štiri jair iz občine Vosek, Zorčičeva Julka si je poiskala ženina, ki _\A bo pomagal četrti ogel podpirati, in sicer posestnikovega sina Janeza Vogrin od Sv. Ruperta v Slov. gor. Posestnikov sin Franc ftoškar, vrl naš pristaš, pa si je pripeljal neveslo vrlo in pridno nladenko Paulo Mihelič od Sv. Jurja v Slov. gor. Julika Cep, -aajmlajša hčerka našega dolgoletnega župana in veleposestnika ftrana Čep se je poročila z vrLim posestniškim sinom Ferdinandom Lorber na Kušerniku, župnija' Sv. Jakob, da mu bo pomagala go•podinjiti na obširnem posestvu. Bog daj vscm novoporočenim *bilo sreče in blagoslova, Ijubezni in lepe zastopnosti v noveni •tanu! Vo»ek. Se ni dolgo, kar smo položili k večnemu počitku na-tega dobrega soseda in prijatelja Franca Ribič. In zopet se je <«glasila bela žena ravno pri isti hiši. Umrla je dne 16. februarja j)osestnica in žena Terezija Ribič v 86. letu starosti. Pokojna je iila ze več let priklenjena na bolniško postelj, voljno je prenašala ¦vojo bolezen in bila večkrat previdena s sv. zakramenti. Naj jočiva v miru! Drugi dan 17. februarja pa je umrla njena sose4inja Magdalena Čuček, vdova in mati posestnika in našega vrlega jristaša Ivana Cuček v 77 letu starosti. Bila je dobra in krščanska :tiati in žena. Obema naj bo ljubi Bog milostljiv sodnik in naj uživata večni mir! Vosek pri Mariboru. Dne 21, februarja t. 1. se je tu poročila Julijana Cep, najmlajša hčerka našega spoštovanega župana g. ivana Cepa, znana po vsej župniji kot dekle skoz in skoz vzornega -redenja in življenja, s posestniškim sinom Ferdinandom Lorber- jem iz ugledne hiše Lorberjeve na Kušeniku. Novoporočencema -'iodeli Stvarnik obilo sreče in blagoslova! — 0 priliki omenjene joroke so gostjp darovali nevesti kot venčno darilo 120 Din, ka- teri znesek je nevesta poklonila knjižnici lukajšnje Jugoslovanske aatice, ki se tem potom za ta lep dar iskreno zahvaljuje! Gor. Polskava. Ni bilo leios nobene gostije, kar niti najsta- ejši ljudje ne pomnijo, zato smo pa imeli slovesnost zlate go- *tije 21. februarja, in sicer tako imenitno, da tudi najstarejši v »upniji se'na kaj tacega ne spominjajo. Zlaloporočenca sta bila fristavnik Jožef in Ana iz Oglenšaka št. 35; prvo poroko sta jred 50 leti obhajala v Smartnu na Pohorju. Govor g. župnika na «latoporočenca o trnju in rožicah poročnega venca je vsem glo- .fooko v srce segeL Želo prijetna zabava se je potem razvila v •ZShrerjevi gostilni, kjer so gostje zlatoporočencema želeli še ¦mnogo srečnih let! Gornja Polskava. Kako se hitro menjata veselje in žalost. V .oondeljek zlata gostija v Zohrerjevi hiši in v četrtek popoldne, "M. februarja pa je ležala preblaga Zohrerjeva žena Terezija na ¦rartvaškem odru. Zapustila je nagloma svojega ljubečega sonroga in tri otroke, obiskajoče še šolo, v 34 lelu svoje starosti. ?n v cerkvi Sv. Trojice že dolgo ni bilo tako veličastno število «alujočih pogrebcev, kakor v soboto, 26. februarja popoldne. Pre-iresljivo je bilo slovo g. župnika, govorjpno v cerkvi, od prelolage žene in matere, gospe Terezije. Počivaj v miru in raduj -e v nebesih, predobra gospa; globoko žalujočemu možu in so-odnikom naše iskreno sožalje! Sv. Tomaž pri Onnožu. V dolgpm žalnem sprpvodu smo dne 47. januarja spremili na pokopališče uglpdnpga pospstnika Jo•*.efa Poštraka iz Lahonec, ki je umrl previdpn s svetimi zakraiQenti. Skoraj nismo mogli vprjeti žalostni novici, toda ko smo •aili pri6a pri odprtem grobu in slišali žalostinko domačih pevev: Da svet si moral zapustiti, se v večnosl preseliti — se je • narskateremu utrnila solza v ofeh, zakaj nam zemljica zakrije 'ako dobrega moža. Toda kot 73 letni starček jp zadostil živ- ¦jenju tega sveta, vedno držeč se lepega ideala »moli in delajc. Siajni je s tem pokazal kot vzoren kristjan in dober gospodar, da !'ielo brez molitve in molitev brez dpla nima uspeha. V razumnem sgospodarstvu ni osrečeval samega sebe, ampak je rad tudi dru- e#im pomagal, bodisi dejansko ali pa z dobrim svetom. Pokazal je *vojo razumnost tudi kot 7 letni vesten župan občine Lahonci, « prislužil ugled in spoštovanje. Skrbel je vedno za svojo hišo z 'iobrim čtivom, od nekdaj je bil stalpn naroonik Slov. Gospodarja, ¦¦¦i tem tudi zvest pristaš naše Slovpnske ljudske stranke. Mnogo 'iepih vzgledov nam je zapustiL, kako da moramo živeti, da lahko ¦reierao, tako kot rajni, pripravljen sem stopiti prpd vpcnpga sod'iiika, kateri ga je zato gotovo obdaril s krono večnega veselja. Počivaj v miru blaga duša! Sv. Tomaž. V osmi številki dične >Domovine« se je zopet ogla¦¦«11 mož majhne postave in nasitil tomaževske dpmokrate s krustsom svoje velike modrosti. V političnih stvareh dobro informirani moi meri moč svoje stranke po šipvilkah. V tem oziru mu <iamo čisto prav; saj se tomaževska SDS organizacija res ne mo-re drugače merili kakor po številkah. Potem pa trdi mož, da je *o nesramna laž, če prištevamo Ijudi, ki so skočili s prave poti, •xa njihove pristaše. Tisti, ki berejo >Jutro« in •Domovino« z (pptitom in požirajo to neslano hrano. so po našem mnenju na ;-iapačni poti. so že skočili s prave poli življenja. In vsi ti so ven«lar vaši pristaši; zato vam ne delamo krivice. Vsi tisti pa, ki ubijajo, ki denar ponarejajo, ki savskp fantp vodijo v tujp fare na jjoboj in pretep, in kar je tem podobnih, in tako s svojim slabim in nemoralnim življenjpm jpmljpjo ugled župniji, so po krvi in po ¦duhu, če ne čisto, pa veliko bolj vaši kol naši. Kateri pa so zapeljani krenili s prave poti življenja, — kdo je, ki jih je zapeljal? Ko bi bil dopisnik >Domovinp« vsaj napol izobražpn človek, in Jie bi njegovo duševno obzorjp spgalo vsaj od oerkvp do šole, bi <ae mogel naših kaloliških organizacij tako podlo in npsramno na»iolcevati. Sicpr pa od Ijudi, katprih vsakdanja duhovna hrana so ¦Jutro<, >Narod« in »Domovinac, np moremo prifakovati, da bi «am mogli kaj drugafp pisati, kakor piSpjo. Demokratsko časoPisje in srfna kultura pač np grpsta skupaj! Gornija Radcona. Na gosliji Merčnik—Kaučič v Stavešindii *e je nabralo za DijaSko kubinjo v Mariboru 140 Din. — Ljudjp pri nas teio umirajo. Imamo žp 27 mrličev. Na pustni torek popoldne snio pokopali mlado cvelko Marjpto Korošcevo iz Gornje Radgone. Sirota je bolphala vef kol dve leti in v 16. letu svoje | starosti je morala podlpci zavratni bolpzni. Domaoim našp sotalje. Sicer pa smejo Upati, da Marjetica že uživa plnfilo pri fiogu. — Mohorjani so dosedaj šp npkam zaspani. Zdramite se vendar in posnptnajlp viničarja Antona Kodl iz Noričkega vrha, ,ki je že 51. leto naroonik knjig Družbp sv. Mohorja. — Na obfnpm xboru katoliSkega Prosvetnega drušlva jp bil izvoljen dosedanji odbor. Sprejet je sklep, naj se prihodnji občni zbor vrši v zvezi * kako priredilvijo. SlovenigrHfleo. V mariborski franfiSkanski rprkvl je bil v npdpljo dnp 27. fpbruarja t. 1. poro^pn g. Zemljič Franjo, lobačnl ealožnik z gospodično Marijo Horvat, Irgovsko sotrudnico, oba v Slovenjgradcu. Prifi s'a bila gg Tipel Rado, Irgovpr v Mariboru in TomHž Ovoar iz Slovenjgradca. Vrlima novoporočencema želimo obilo srrfp. ftt. .lanz na Vinski Rori. PrPfipusini fqs, >ta ra* prpsnpti<, je I tevabil s svojim že toplim solncem n« ie mlade, ampak telo »lare | In zakrnjene samotarje na zakonskega življenja solnčno cesto. Karl Gradišnik, dolgoletni član in predsednik izobraževalnega drušlva je poročil Pavlo Strahovnik iz ugledne in spoštovane Florjanove družine iz Cernove. Ob tej priliki mu čestita ludi društvo in mu želi obilo božjega blagoslova. Ccvljar Franc Žerdoner je poprosil firi Kranjčevih za roko Alojzije Zajc in z njo vred dobil lično pozidano hišico. Cecilija Žerdoner se je izneverila sv. Joštu in se preselila k Ladajnšeku v Lopatniku, Ladajnšekova pa je podala roko in srce Juriju Pelek pd. Obircu v Lipju; Jakob Kovač, delavec v Šaleku se je preselil na Ozbičevo, Ignacij Rebevšek iz Zavrha pa je peljal pred ollar Cimperšekovo Rozo. — Vsern želimo mnogo rož brez trnja in rriDogo solnčnih dni neskaljene sreče. Št. Janž na Vinski gori. Dne 6. februarja se je vršil po večernicah občni zbor Kal. izobraževalnega društva, da zbere svoje po vojski raztresene ude, zaceli težke rane, po vojski mu zadane in začne svoje obnovitveno delo na polju izobrazbe in samovzgoje. Gospod župnik je predaval o potrebi drušlva in drušlvenega življenja in v katerem pravcu se niora razvijati, da bo plodonosno. Z malimi izjemami se je potrdil stari odbor. Predspdnik je končno pozival člane na živahno agilacijo, da se krog sodelavcev razširi in društvo na znotraj učvrsti. Ko prihaja pomlad s svojitn cveljem, naj zapolje še društvpna pomlad po brdih in logih šentjanških. Mladeniči, mladenke! Na oživljajoče solnce, k solncu v plemeniti medsebojni tekmi za vzvišenimi cilji! Št. Jošt na Eozjaku. V soboto, 26. februarja smo ob veliki udeležbi sorodnikov in znancev pokopali povsod znanega in vsled dobrotljivosti priljubljenega kmeta Anlona Javornik pd. Rednaka v Lipju. Bil je vojni invalid in je umrl na posledicah vojske. Dobival je sramotno nizko invalidno podporo in sedaj, ko bi se mu imela povišati, je ni več dočakal. Domači so vsled smrli hudo prizadeti; naj jih tolaži ljubi Bog, rajni pa uživaj večni mir in pokoj. Ponikva ob juž. žel. Od nas se malokaj čita, vendar pa imamo tudi dosti novic. Dne 20. februarja uprizorilo je tukajšnje katol. Prosvetno društvo v župnijski veži igro »Trije ptičkit. Udeležba je bila naravnost veličastna, vsi so se za predpusl pošteno nasmejali. Dne 27. febr. smo se morali pa zopet ponovno smejati. V šoli je bila mladinska prireditev z igro »Saljivi muzikanti«. Lepo je bilo gledati naše ljube otročiče. Vsa čast zavednemu učiteljstvu. Nasprotnike, Radičevce boli srce, ker so tako pogoreli pri zadnjih oblastnih volitvah. Vsako nedeljo zborujejo >prL Mihecu«, slavnostna govornika sta Krištanov Tonček in pa Reberšakov Maks. Kakor se sliši, se pripravljajo za prihodnje občinske volitve. Ker imajo vsakokrat samo po tri poslušalce in vsakokrat nove, zato je vedno eden in isli govor. Tako daleč so pa že prišli, da je prelečeno nedpljo Vošanšekov Tonč ponudil županski stol našemu najbolj brihtnpmu obče priljubljenemu Reberšakovemu Maksu. Ne delajle računa brez krčmarja, ziborujte pa pri odprtih vratih! Nova cerkev. Vaš list, naš slari >Slov. Gospodar« je mpd podeželskim ljudstvom gotovo najbolj razširjen. Zalo pa Vam pošljem sledeči dopis v objavo, ker je ljudski koristi namenjen in ker ga ljudstvo želi. Kdor je resnični prijatelj Ijudslva, mu želi zdravega duševnega razmaha in vesel pozdravlja vsako prireditev, ki je v to svrho usmerjena. K takim prireditvam prištpvam tudi »gospodinjske tečaje«. V njih se naše mladenke učijo potrebnih gospodinjskih vrlin, kakor snage, ročnosti, rpdu, varčpvanja, poštenega vljudnpga obnašanja, kuharske sprplnosti; pa tudi prikrojevanja obleke, pošivanja pprila, po- in vkuhavanja sadja, jagodičja, prirpje gostovanj, izdelovanja sira, masla, raznih sokov, finega peciva in še mnogo koristnega. — Nobena ne pridp v zadrego, kadar je treba seslaviti kakšen boljši jpdilni lisi ob raznih svečanih prilikah. Ali ni to za vsakega dekleta lppa dota? Pa se bo kdo vstrašil stroškov. Maienkosl! Vse potrebno znosijo deklpta sproioma sknpaj. ali pa ziožijn snrazmr-mn nn HinnrnUjh brez občutne škode. In kar ktera napravi iz svojpga. jp njpna last. Ko pa zaključijo tečaj (po treh mesecih) priredijo navadno tudi razstavo z vstopnino, kar prinese prav lepo vsolo. Pa ludi občinski odbori in dpnarni zavodi kolikor toliko prispcvajo, da omogočijo toli polrebno žensko izobrazbo! Taki gospodinjski lečaji so za vsaki kraj prava sreča, ker se toli dobro obnesejo. To se je videlo pred kratkim v Vojniku, kjer je 27 deklpt obiskovalo tečaj z sijajnim uspehom. Saj je sama razstava učnih izdelkov prinesla v par urah čez tri tisoč dinarjev. Razpn tega so naslopile gojenke v petju, igri, predstavi. Gledalci so bili prijetno iznenadeni nad tolikimi zmožnostmi, katere je znala voditeljica lečaja ga. Siltig vzbuditi in negovati. Vso priznanje je žela od veščakov in strokovnjakov, kot ne manj od navadnega občinstva. Slovo je bilo do solz ginljivo, tako so vzljubile deklice gospo vodileljico kot >mater«. Da taki zgledi vleiejo, je dokaz, da so navzoči Novocerkevčani takoj zaprosili za taki gospodinjski tečaj. Gospod župan Lešnik je preskrbel prostore in vožnjo kuhinjskpga inventarja, g. polj. svetnik inž. Zidanšek je pa kot strokovni rpfprent akcijo ugodno rešil za 16 deklct. Tisočera hvala vsem, ki tako zgledno podpirajo razmah ljudske prosvete. ŠaleAka liolina. Volitve v Št. Ilju pri Velenju postajajajo pa zanimive. Ne morebiti zaradi tamošnjega Žerjavovega predstavnika, ampak zaradi popravka, ki se je izvršil na kandidatni listi žprjavovcev. Postava določa. da mora biti na kandidatni listi označpno tudi ime in poklic po enega predstavnika stranke. Predstavnik pride na kandidatno listo, 6e sam izrecno privoli. Kandidatna lista se izroči okrožnemu sodišču. Če je sodišče ugotovilo, da jp lista pravilna, jo potrdi in pošlje obSinskpmu predstojništvn. Dopisnik iz Št. Ilja pri Velenju nas je pa v. zadnji številki »Gospodarja« poucil, da je biia tam kandidatna lista žerjavovcev, kar zadeva predstavnika, popravljena. Pri imenu Rafael Vranjek \e bil noklic »ekonom« prečrtan in zapisano »kmetski sin«. Zanimivo je sedaj. kdo je to popravIjal, oziroma kdo je »pkonoma« črtal in zapisal »kmetskega sina«. Nam je tps vsppno, ali je orjunaš Rafapl Vranjpk »ekonom« ali »kmetski sin«, lahko jp tudi oboje, ali pa nič, nas zanima samo popravljena lista. Popraviti je ni mogel drugi kot okrožno sodiščp ali pa občinssko predstoiništvo. Pri obcinskem predstojništvu pa tudi samo g. župan ali g. občinski tajnik. V Št. Ilju pa jp občinski tajnik g., Rafael Vranjek ali »ekonom« ali »kmptski sin«, to jp nam: vsppno, za njpgovo osebo in njpgov poklic se ne brigamo. Zadpvo popravljanja pa hooemo zasledovati in dognati, kdo je tisti, ki je popravljal žerjavovsko kandidatno listo, ki je bila namenjena za Št. Ilj pri Velenju. 0 uspehu bo- mo poročali. _  l.oka pri Zidanpm mostu. Minil jp predpust in napravil n;im 9 parov srprnih. Razun tph so bili Irijp šp drugod pororpni. Mpd doma^ini so bilp 4 npvpsle, članire Marijinp družbe. Prpdz-idnja, ki jo jp zvpzala duhovniSka roka v nprazlorljivo zvpzo s pridnim mladenifpm Alojzijpm Mesner, jp bila Anica Kajtna iz zglpdnp krScanske hiSp v Rarici. Rila je marljiva kol Marijina družbpnka in požrtvovalriH kot cerkvpna pevka. N.izadnjp pa nam je odli^na in znvedna hiša naSpga dobrpga g. župana Franra Koren v I.oki Se ludi dala npvpslo Miriko. Priiel si je po njo kar sosedov Konrad lakislo iz premožnp, dalpf znanp in spoštovane rodbine mhnarja in obp. cvdbornika g Janpza Novak. Daj Rog, dn bi se vsi, ki so si poželeli zakonskega jarma, za dolgo vrsto let zamogli imenovati zares srečne! Spanska bolezen je tudi po našilf hribih že zelo nadlegovala Ijudi; doli na ravnini ob Savi smo pa v primeri z^lrugod še precej zdravi in na drugi svet ni šel mesec dni nikdo gledal. Vendar moram svoje poročilo končati a žaloslnim dogodkom. Posestnik in cestar Franc Primožič v Račici, komaj 40 lel star, dobra in mirna duša, je šel v sredo zvečer zdrav k počilku; ko ga pa v četrlek zjutraj žena pokliče, da bi vslal, se ji ni več oglasil. Od srčne kapi zadelemu je ugasnil« luč življenja, in pet malih otrok je sedaj brez očeta. Srce trgajoč pogreb dne 5. t. m. je pokazal, kako so ga mnogi cenili io spoštovali. Tako je premožno in ugledno Runovčevo hišo v Račici v šlirih mesecih zadel dvojen presilen udarec: 8. novembra p. 1. je zgubila svojega gospodarja in blagega ofeta Janeza v 85. lelu starosti, sedaj pa hči Jožefa po 12 letnem srpčnem zakonu tako naglo in na žalosten način postane vdova. Obema rodbinama naše iskreno sožalje!