S @ f Ł g L Od Kolpe. Zopet nam je pokosila neizprosljiva smrt delavca na šolskem in cerkvenem polji. V 30. dan decembra p. 1. umrl je zjutraj ob 7. uri na Vrhu pri Vinici č. g. Eajko Kalan, župnijski oskrbnik in učitelj. Pokojnik porodil se je v 26. dan januvarija 1836. 1. v Loki na Gorenjskem, v mašnika je bil posvečen v 26. dan julija 1859. 1. Učiteljeval je od dne 1. junija 1878. 1. po odhodu prejšnjega g. učitelja Fr. Muhiča v Št. Jarnej, in je skoro do teden dni pred smrtjo bil še v šoli. Pokopali so ga v 1. dan januvarija. Pri pogrebu nas je bilo le pičlo število, ker ta dan ne morejo od doma ne gg. duhovniki, in ne gg. učitelji. Pokojni g. Eajko bil je blaga, gostoljubna duša svojim duhovnom, pa tudi učiteljskim tovarišem. Vrhovska občina je z njim imela vse, kajti pokojnik je opravljal duhovske in učiteljske službe, ter tudi brezplačno opravljal posel občinskega tajnika. Naj v miru počiva! Ksaverij. Z Vojskega. (Zahvala.) Blagorodni gospod Valentin Lapajne, trgovec v Idriji, podaril je tukajšnji ubožni šolski mladini bogato zalogo raznoterih pisank (500), peres, svinčnikov, kamenčkov i. t. d. Tudi brat imenovanega gospoda, g. Ivan Lapajne, c. kr. okrajni šolski nadzornik, daroval ji je 100 pisank. Obema se zahvaljuje v imenu obdarjene šolske mladine Mihajlo Kaboj, učitelj. Iz Kopanj. (Zahvala.) Slavno društvo »Narodna Šola« je blagovoljno poslalo našej šoli obilo raznovrstnega šolskega blaga. Za ta blagodušni dar se v imenu šolske mladine presrčno zahvaljuje IJ- Vagaja, učitelj. Iz Ljubljane. Iz deželnega zbora. V 11. dan t. m. je g. prof. Šuklje v imenu finančnega odseka poročal o zadevi »stanarinske odškodnine šolskih ravnateljev na ljudskih šolahc tako-le: »Slavni deželni zbor! C. kr. deželni šolski svet izročil je deželnemu odboru z dopisom s 16. aprila 1885. 1., štev. 467 prošnjo šolske ravnateljice Julije Moosove, in z dopisom z 19. novembra 1885, štev. 1931 prošnjo šolskega ravnatelja Andreja Praprotnika. Prva meri na to, naj se prosilki zviša stanarina z letnih 120 na 150 gld.; v drugi se zahteva zvišanje od 120 na 220 gld. Deželni odbor odstopil je obe prušnji deželnemu zboru v konečno rešitev, in ta jih je zopet v pretres in poročanje prepustil finančnemu odseku. Spolnivšemu izročeno mu nalogo, videlo se je umestno finančnemu odseku, predno konkretne predloge stavi o navedenih dveh slučajih, baviti se najprej z načelnim vprašanjem, ali je normalnošolski zaklad sploh po katerem koli zakonu dolžan, skrbeti za stanarinske odškodnine kranjskih nadučiteljev in nadučiteljic? Jasno mora biti, da je to vprašanje po neki notranji zvezi nerazrušno spojeno z vprašanjem , komu je dolžnost, s\rbeti za naturalna stanovanja dotičnih nadučiteljev. Kajti, ker je naturahio stanovanje redna prikazen, stanarinska odškodnina pa le izjema, sledf uže iz tega, da zadeva skrb za odškodovanje onega, katerega bi sicer zadela dolžnost, prirediti šolskemu vodji primerno stanovanje in natura. Kateri faktor je tedaj po deželnih šolskih zakonih obremenjen s tem bremenom ? Pinančni odsek priznava, da v deželnih šolskih postavah dosihmal pogrešamo jasno določbo o tej odvažni zadevi. Zlasti z ozirom na §. 33. dež. zakona z dne 29. aprila 1873. 1. (št. 22), bi se dalo argumentirati: »Ker ta paragraf nadučiteljem in nadučiteljicam pravico daje do naturalnega stanovanja, oziroma do stanarinske odškodnine, in ker se v zakonu nobena določba ne nahaja, katera šolski občini ali šolskemu okraju nalaga dolžnost, skrbeti za te potrebšoine, mora normalno-šolski zaklad poleg aktivitetnih dohodkov učiteljskega osobja prevzeti tudi pokritje teh troškov.« Vender se da z lehka dokazati, da je taka argumentacija po vsem neumestna in neutemeljena. Nikoli se ne sme iz vida puščati pravni razvoj, »genesis« naših šolskih postav. V deželnih šolskih zakonih z dne 29. aprila 1873. 1. (dež. zak. št. 21. in 22.), se pač ne nahajajo posebne določbe glede vprašanja učiteljskih stanovanj in glede faktorjev, katerim je zanj skrbeti, — ali zakaj ne? Naravno le vsled tega ne, ker §. 33. dež. zakona z dne 29. aprila 1873. 1., štev. 21. sploh vso skrb >za stvarne potrebe in za učiteljske plače« prisvaja šolskim občinam, oziroma (pri meščanskih šolah) šolskim okrajem. Samo po sebi se torej razume, da takrat ni bilo nobenega povoda, izrečno poudarjati, da je šolskim občinam, katere so itak morale prevzeti vse troške svojega šolstva, oziroma šolskim okrajem, ob jednem skrbeti tudi za naturalna stannvanja, oziroma za stanarinske odškodnine šolskih ravnateljev in ravnateljic. Zakaj se pa ta dolžnost kasneje ni posebno naglašala v deželnih zakonih z dne 19. decembra 1874. 1. in 26. oktobra 1875.1., izmed katerih je poslednji določal v §. 1., da mora normalnošolski zaklad prevzeti »izplačevanje aktivitetnih plač za učiteljstvo na vseh. splošnih ljudskih šo- lah zunaj mestnega okraja Ljuhljanskega, vse in povsod«. In zakaj tudi deželni šolski zakon z dne 28. decembra 1884. (dež. zakon. št. 1. 1885.) šolsktm občinam le dolžnost nalaga, »zidati Solska poslopja, dajati jim notranjo opravo ter jih vzdrževati, v obče ljudske šole nastanjevati, plačevati troške za kurjavo, razsvetljavo in snaženje šolskih prostorov in skrbeti za vse druge stvarne šolske potrebščine?« — In ali je dovoljeno, iz tega opuščenja izvajati posledice v tem smislu, da pripadajo naturalna stanovanja, oziroma stanarinske odškodnine med aktivitetne dohodke učiteljstva, s kojimi je obremenjen normalno-šolski zaklad dežele Kranjske? — Neumestnost takega tolmačenja razvidi se najprej iz analogij, obstoječih po drugih deželah. Izraz »stvarne šolske potrebščine« je namreč jako obsežen ter ima zelo bogato vsebino. V njem je zapopadena tudi dolžnost, šolskim vodjam in voditeljicam preskrbovati stanovanja. To nas uči praksa po drugih deželah, in to je ob jednem načeloma izraženo v nekaterih deželnib zakonib, na pr. v postavi s 24. februvarija 1873.1., veljavni za kraljestvo Češko, katera v §. 2. izreCno stipulira dolžnost šolske občine, ravnateljem preskrbovati stanovanje. Nije dežele, katera bi za učiteljska stanovanja morala skrbeti iz deželnih dohodkov. Uže to kaže, da izraz »stvarne potrebščine« obsega tudi stanovanja nadučiteljeva, in da je tudi po deželnih šolskih zakonih, veljavnih za vojvodino Kranjsko, implicite šolski občini naložena dolžnost nastanjevati nadučitelje in nadučitelj ice. Sicer se pa pravilnost jednake interpretacije razvidi iz nekaterih dandanes še pravokrepnih določeb gori navedenih postav z dne 29. aprila 1873. 1. Najvažnejša v tem oziru nahaja se v §. 33. postave o pravnih razmerah kranjskih učiteljev, (štev. 22.) kateri izrečno veleva: »Vsak šolski ravnatelj ima pravico do stanovanja iz dveh sob in potrebnib zravenskili (stranskih) prostorov, katero naj se mu da, če je mogoče, v šolskem poslopji (vvelche ihm, wo moglich im Schulgebaude selbst anzuweisen ist). Nesmisel bi bila, zidanje in vzdrževanje šolskih poslopij nalagati občinam, zahtevati ob jednem, da se učiteljska stanovanja, kolikor le mogoče, napravijo v šolskem poslopji, potem pa normalno - šolskemu zakladu nakladati dolžnost, skrbeti za pokritje teh potrebščin! Tako umovanje naperjeno je naravnost »contra rationem legis«. Po tem načelu bi bil normalno-šolski zaldad le pravni najemnik dotičnih prostorov, in vsaka šolska občina imela bi pravico, tožnim potom izterjevati najemščino, oziroma odškodnino za njih porabo. In po katerem merilu bi se odmerila ta odškodnina, ako bi namrefi v istini normalno - šolski zaklad dolžan bil, nastanjevati nadučitelje? Upirajoč se na te razloge — sklicuje se finančni odsek ob jednem na dosedanjo prakso deželnega šolskega sveta, kateri je po izjavi, stoi-jeni po g. vladnem zastopniku v seji finančnega odseka z dne 5. januvarija 1886., v vseh kontroverznih slučajih se strogo držal načela, da je za nastanjevanje šolskih ravnateljev in ravnateljic skrbeti šolski občini, katera mora tudi skrbeti za druge stvarne šolske potrebščine. Tedaj mora tudi finančni odsek odločno poudarjati načelno stališče, da se troski te baže ne pokrijejo iz normalno-šolskega zaklada, marveč da vsa ta dolžnost zadeva v polnem obsegu le šolsko občino, (oziroma šolski okraj). To načelo velja v isti meri za šolske občine po deželi in za mesto Ljubljansko. Vender se je umestno videlo finančnemu odseku, da zlasti nasproti Ljubljanskemu mestu tega načela ne izvede po vsej njegovi strogosti. Pred očmi mu je bilo, da je slavni deželni zbor v XII. seji z dne 16. oktobra 1884. pri priliki, ko se je glavno mesto pritegnilo h konkurenci normalno-šolskega zaklada, sam in prostovoljno obetal, da se bode poseben ozir jemal na mesto Ljublj ansko. Žalil bi se čut pravlčnosti in spodobnosti, ako bi slavni deželni zbor, upirajoč se zgolj na slališče abstraktnega prava, obotavljal se, iz normalno-šolskega zaklada skrbeti za pokritje stanarinskih odškodnin onih Ljubljanskih nadučiteljev, oziroma nadučiteljic, katerim mestna občina dosihmal ni mogla nakazati naturalnega stanovanja. Glede visokosti teh odškodnin je omeniti, da gre šolskemu ravnatelju, oziroma ravnateljici v Ljubljani dotična odškodnina 20^ najmanjše letne plače v smislu §. 33. deželno-šolskega zakona z dne 29. aprila 1873. 1. (št. 22., dež. zak.), in ker je najmanjša učiteljska plača v Ljubljani sistemizirana z letnimi 600 gld., odmeriti jo je z 20^, tedaj s 120 gld. na leto. Da bi se ta stanarina zvišala na 150 gld. za nadučiteljico Julijo Moos-ovo, kakor nasvetuje deželni šolski svet, temu finančni odsek ni mogel pritrditi, vsled tega ne, ker je tudi dosedaj od mesta le po 120 gld. dobivala stanarinske odškodnine in ker ne kaže, takoj prvo leto po praktični vpeljavi deželnega zakona z dne 28. dec. 1884. 1. uže poskušati z zvišanjem dotičnih potrebščin. Drugače se glasi njegov predlog glede peticije nadučitelja Andreja Praprotnika, kateri prosi, da se mu dovoli zvišanje stanarine od 120 gld. na 220 gld. Tu treba pred vsem naglašati, da se je prosilcu pričenši z leta 1876. od strani Ljubljanskega mestnega zbora stana- rina uže redno zvišala za letnih 100 gld., da bi bil tedaj oškodovanv svojih sedanjih dejauskih dohodkih, če mu deželni zbor na enkrat odtegne ta zboljšek. Z ozirom na vse te razloge stavlja tedaj finanoni odsek sledeče predloge: Slavni deželni zbor naj sklene: a) Ljubljanskemu nadučitelju in šolskemu vodji Andreju Praprotniku nukaže se za 1. 1885. donesek k postavni stanarini v znesku 100 gld. iz normalno - šolskega zaklada. V proračun za 1. 1886. postaviti se obe svoti v skupnem znesku 220 gld. b) Stanarina mestne nadučiteljice in ravnateljice Julije Moosove obdrži se v neizpremenjenem znesku 120 gld. c) Izrečno se poudarja postavno stališče, da normalno-šolski zaklad nima nobenih dolžnostij, nastanjevati nadučitelje, oziroma nadučitelj ice ali skrbeti za njih stanarinsko odškodjiino, ker vsa ta dolžnost jedino in izključno zadeva šolske občine, oziroma šolske okraje. Deželnemu odboru se naroča, varovati to stališče z vsemi zakonitimi sreds tvi. d) Deželnemu odboru naroča se, natančno se informirati o modalitetah, s kojiml je normalno-šolski zaklad prevzel stanarine za nadučitelje v Postojini, Leskovci, Št. Jarneji, Mokronogu, Št. Kupertu, Kranji, Št. Petru (v Ljubljani), Zatičini, Kamni Gorici, Šmihelu, Novemmestu, Kameniku in Črnomlji, potem stanarino za učiteljico Frano Vernetovo v Kameniku, ter v prihodnjem zasedanji o tej zadevi poročati deželnemu zastopu.« — Odobre se vsi ti predlogi. Odobrl se tudi zakon, po katerem bodo učitelji na enorazrednicah dobivali po 30 gold. na leto opravilne doklade. Ta zakon stopi v veljavo s 1. okt. 1886. 1. — Vse druge prošnje učiteljev za povikšanje plač i. dr. so se odbile. — Metelko-tova darila (6 po 42 gld.) se bodo po njegovi blagi ustanovi (s 1. maja 1858. 1.) za 1885. 1. delila Ijudskim učiteljem na deželi, kateri se lepo vedejo, ki goje slovenščino in sadjarstvo v ljudski šoli. Prošnje za-nje ravnajo se do c. k. deželnega šolskega sveta ter se oddajajo pri dotičnih c. k. okrajnih šolskih oblastnijah do konec meseca januvarja t. 1. — Društvu »Narodni Šoli« je daroval, kakor vsako leto tudi letos naš nepozabljivi upokojeni c. k. deželni šolski nadzornik dr. vitez Fran Močnik 20 gld. Tudi slavni deželni zbor je letos 100 glrl. podelil »Mrodni Šoli«. Obema se tedaj presrčno zahvaljuje odbor. — Jezični k. Knj iga Slovenska v XI X. veku. A t. j. I. del. Spisal J. Marn. XXIII. Leto. V Ljubljani. Natisnil in založil J. Kudolf Milic. 1885. 8. str. 94. Tudi tega najnovejšega letnika se nekaj odtiskov posebej dobiva a 60 kr. (po pošti 65 kr.) v Katoliški Bukvarni. — Znastveno-zabavni večori »Slovenskega učiteljskega društva« se prav zanimljivo nadaljujejo. V 23. dan decembra preteč. 1. in v 13. dan t. m. so se izvrstno petje (celo mešani zbor) in »domači orkester« odlikovali s prav izbranim programom.