mBHi "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR|§ IFLAGAND TO THE REPUBLIC FOR® J WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-[g §J VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE || FOR ALL. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva, gj THE ONLY SLOVENIAN DAILY If BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO p]THE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 H SLOVENIANS IN U .S., CANADA II AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) JULY 25th, 1923. ST. (NO-) 17(1, Single Copy 3«>. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd 1879. Posamezna številka 3c. II JEV se ZOPET V TEKU. Ljudje bi morali živeti 140 let. rudarji so presenetili podjetnike, ko so prišli na dan s priporočilom, da se place določi na znanstveni podlagi kot je priporočila vladna komisija. LONDONSKI ZDRAVNIK PRAVI, DA ČLOVEK TRPI POD STARIMI SAMOPREVARA-MI. MARIE PRICE POZVANA NA IZPRi- Gasolin pomešan z vodo NEKI OHIJČAN PRAVI, DA SE NA TA NAČIN MOČ GASO-LINA ZNATNO POVEČA. London, 24. julija. — Dr. Leonard Williams, poznani pisatelj številnih zdravniških knjig, je danes tu v nekem predavanju izja- Atlantic City, N. J., 24. julija. — Thomas Konnsey, vil, da bi človek lahko živel naj-predsednik 7. distrikta United Mine Workers of America ™anj '20 do 140 let in da je za je danes na zopet obnovljeni konferenci med antracitni- kratkost čiov. življenja odgovorna js , .. . ,.,... v., -v __x__biblija, ker je človeku vtisnila sa- mi rudarji in podjetniki povzročil precejšno presenečenje, moprevaro da čWško žjvlje. ko je nenadoma prišel na dan s predlogom, da konferen- nje ne more seč. dogt. preko 70 ca formalno odobri sugestijo vladne premogovne komisi- let z ozirom na bolezni je dejal je, da se namreč upostavi "znanstveno in pravično podla- dr. Williams: go za določanje mezd." "Ako zbolimo, bi se nas ne I Za podjetnike je prišla ta sugestija čisto vano ter so vsled tega izjavili, da ne morejo kar takoj tako fanxstično je govorjenje 0 podati svojega stališča Z ozirom na predlog. _ _ mučeništvu revmatizma kot o mu-Toda potom svojega predstavnika S. D. Warrinerja £en;gtvu delirija tremens. (Delir-iz Philadelphije so sugestirali, da skupni preiskovalni od- ium tremens nastopi vsled preve-bor, katerega se omenja v poročilu vladne komisije, "vza- likega uživanja opojnih snovi, me'v razmotrivanje tudi uspešnost rudarjev", nakar so Op i«ed.) ^ ^ ■ Podjetniki prosili, da se jim dovoli več časa za bolj teme- ^ Cl^k j^^edma ljito proučitev poročila. ]iams .Toda cena ki jo mora Rezultat današnje štiri ure trajajoče seje med ru- plačati za svoj razum, je jako vi-darii in podjetniki za sklep nove pogodbe, ko premine se- soka. S tem da misli, izgublja in-danja, je izrazil John L. Lewis, vrhovni predsednik Uni- stmkt ali nagon, človek m.sl, J > •> „ . , . j • i toda je edino žival, ki ne ve, kako ted Mine Workers of America, ko je dejal. se krmiti "Prišlo ni do nikakega ncvega razvoja. Konferenca je man. logična kot ni še nič bližje sporazumu, kot je bila prvi dan. ^ _ moški in bolj podvržena instink-In Lewis je šel celo dalje. Ko je prišla iz Washing- tu cim bolj iogična postaja, tem tona neka vest, v kateri se je zatrjevalo, da podjetniki na- manj ji ostane od nagonske sil POROTA ZA WHITFIELDA BO MORDA IZBRANA ŽE DANES. MRS. WHITFIELD JE IZGINILA. , menoma zavirajo pogajanja, in je Warriner v imenu pod- "Nagoni v nižjih živalih se ve-I jetnikov to zanikal, Lewis tega zanikanja ni hotel potr- čajo. človek Pa ima za svo,e vod- RHil. ** otir, m liti, temveč je izjavil: stvo edino razum. In njegov ra- , i/ctiivcv, jv. "ui" i — • viA/Hafri'ib-n zum, ki je omračen in osenčen z "Mi zastopniki rudarjev ne vemo da-li podjetniki (najraz]ičnejšimi nagib; in pred. namenoma zavirajo pogajanja ali ne. Mi vemo samo to- sodk; _ pr} čemur Jgra pohlep liko, da to je že drugi teden pogajanj in da nam podjetni- jako veliko vlogo _ ga dovaja ki še niso nič več odgovorili na naše zahteve kot v prvih k najb0jj fantastičnim in .smrto-dneh konference. nosnim zaključkom. Eden izmed Bivši podpredsednik ne vidi stavke. ^ teh je, da normalni potek z.vlje- Washington. 24. julija. - Vzpričo ponovnih poročil m-. »»« okrog 70 let. vv dMUiigiuii. J ,„„■„„:„ mpfl smtrnmt- Ako se vzame za primero po- :z Atlantic City, kjer so v teku pogajanja med antracit ^^^ življenja nižjihž. pimi rudarji in podjetniki, da ista ne, doc vali in se vpošteva dolgost, ki jim sporazuma in da bo kot posledica prišlo do nove stavne, ^ potrebna za dosego zre]ostii je bivši podpredsednik Zedinjenih držav, Thomas Mar- ter ge for,mulo potem primerja shall" ki je obenem član vladne premogovne preiskovalne človeku tedaj boste prišli do za. komisije, danes izrazil odločno prepričanje, da se bodo ključka, da bi morala povrečna sedanja po'gajanja zaključila v sporazumu. IMA ZADOSTI CLEVELAND NAVADNIH DELAVCEV. Department of Labor potom svoje posredovalnice za delo svari popotne delavce, naj nikar ne 'gredo v Cleveland, O., po delo. Mr. B C. Seiple, superintendent clevelandske posredovalnice za delo, je v nedavnem poročilu za federalno posredovalnico objavil, da je v Clevelandu sedaj ravno toliko ,neizur j enih delavcev, kolikor jih je treba- Zato priporoča, naj se zlasti firno-kožnim delavcem nasvetu je, naj se nvkar ne prišel ju jej o iz juga v Cleveland, kajti tu bi doživeli Razočaranje in bi ne mogli najti dela. •»-Na izletu v Noble, O., katerega je priredil Frank Stanovnik sVojim prijateljem in na kate-rem so pekli na ražnju košfcru-tta, ki ga je gostitelj Stanovnik pražil na semnju S. N. Doma, lSta nabrala za S. N. Dom Louis Speheik in Frank Stanovnik vsoto $6.00__Lepa hvala Vsem da- •'ovailcemi in nabiralcema. —•Delničarjem in zastopnikom prodajo delnic S. N. Doma se Oznanja, da so visi certifikati (klnic, k(i jso plačane, >jgotov-'•i^ni ter jih dobite ob uradnih u-r®h, to je v pondeljek in soboto *večer od 6:30 do 8. ure pri taj-S. N. Doma. dolgost človeškega življenja znašati od 120 do 140 let." -o- "Vojna je zločin". —Kot ustanovni član S. N. Do-! ni a v Clevelandu je pristopilo1 "Hrvaško Naobraženo Društvo" j ter podpisalo v smislu pravil 20 ČLANICA NAJVIŠJEGA OHIJ- delnic. SKEGA SODIŠČA JE ZA TO, ■Danes zvečer se vrši v S- N. »A SE VOJNO PROGLASI ZiX. 7T OCIN Domu sestanek vseh onih članov " " _ dram. dr. "Ivan Cankar", ki se' ^ York) 24 ^ _ F,o. bodo v soboto zvečer udeležili rence E Allen ^nica najv;šjega plesa V Javni knjižnici na St. oljskega sodišča, ki je edina žen-Olair Ave. in 55 St. Vsi oni, ki ska v Zedinjenih državah, ki je so se udeležili zadnjega plesa, se dosegla tako visoko juristično me-poživljajo, da pridejo gotovo na sto* je poslala na žensko organi--estanek. zacijo, ki ima prirediti demon- stracije proti vsem nadaljnim vojnam, poslanico, v kateri odobrava program, da se vojno odpravi s tem, da se jo proglasi za zlo- _Ocvrte piške, pečeni janci in ow kot je zločin umor posamez- dobre hladilne pijače! To se vse nika. prav dobro sliši, tembolje pa bo, "Zelo me veseli, da se možem da vse to tudi okusite in pridete pridružite proti-vojnim demona nedeljski izlet društva Z.M. stracijam", piše Miss Allen, "ter B. na Lovrenc Petkovškovi far- lahko izjavite, da sem prepriča-mi. Ce imate 'Mizi" isfrčite po na, da je mir nemogoč, dokler bo Mayfield rd. do Stop 12, tam pa obstojala vojna kot zakonita in-se obrnite na levo po Richmand stitucija. Sicer so razni praktični rd ter vozite toliko Časa, da za- koraki za mednarodno sodelova-gledate v senci pod 'košatim nje važni in dobri, toda mir ne drevjem veselo družbo naših Z. morejo zasigurati, dokler bo voj-M. B., ostali pa, 'ki se Želite pe- na legalna. Nobena liga, zveza ljati z društvenim truckom ali ali sodišče ne more preprečiti voj-avtomobili, pa pridite pred Slov. ne, ako se uporaba vojne kot Narodni Dom ob eni uri popo}- sredstvo za poravnavo medna-dne, odkoder se vas bo odpeljalo rodnih sporov ne proglasi nelegalna kraj zabave. jnim." —Odvetnik Joseph Zorman je odprl odvetniško pisarno v Guardian Building, soba št. 710. Okrajni prosekutor Edward C. Stanton je sinoči izdal ukaz, da Marie Price ,ki je pobegnila z Whitfieldom, po umoru policista Griffina, in ki je od tistega časa porodila mrtvo dete, piide k procesu Whitfielda kot priča. Ukaz za izpričevanje je bil izdan tudi za čikaaikega garažmana Dewey Briggsa, kateremu je Whitfield prodal svoj 45-kaliberski samokres ,ko je pribežal iz Madisona, Wis., kjer je malo majkalo, da ga policija ne prijela, ko ga je spoznal lastnik nekega restavranta. Kot se pričakuje se bo nemudoma podal v Ford Wayne, Ind., detektiv Harry Brown, ki se je že parkrat tamkaj mudil, da privede v Cleveland Miss Price. O. Brigg-su se pričakuje, da bo prišel sam od sebe. Včeraj je bila porota za Whit-fieldovo obravnavo že trikrat izpopolnjena, toda vselej zopet razbita radi pravice ,ki jo imata o-bramba in prosekucija, da brez vsakega vzroka odkloni gotovo število porotnikov. Ko se je vče- : raj ob poltreh popoldne prvič se- j stavilo 12 porotril-ov skupaj, je bilo izprašanih vsega skupaj 36 oseb, 'kar je najvišje število v spominu sodnega bailifa Boutalla. Toda danes pa se pričakuje s sigurnostjo, da bo porota definitiv-no sestavljena. Da-li se bo izbralo tudi trinajstega rezervnega porotnika, se še ne ve. Odvetniki za obtoženca so dali razumeti, da bodo nasprotovali izberi trinajstega porotnika, medtem ko je prosekutor Stanton tudi dal razumeti, da nasprotstva obrambe v tem pogledu ne bo sikušal pobijati. Prvi porotnik , ki ga je obramba za obtoženca odpustila brez navedbe vzroka je bil Clyton E-stabrook, vrtnar nove mestne dvorane. Obramba ima sedaj še pravico, da odpusti brez vzroka še 1 3 porotnikov, prosekucija pa tri. Toda sodi se, da niti obramba niti prosekucija ne bo izrabila te svoje pravice do skrajnosti ter da se bo sporazumelo glede porote že nocoj. Prosekutor Stanton je sinoči izjavil. da bo prosil sodnika za dovo ljenje, da se porotnike in obtoženca odvede' na mesto, kjer je bil izvršen zločin. Ker' ni dognano, kje je bil Griffin umorjen, bi to značilo, da bi se poroto in obtoženca peljalo skozi vse tiste ulice, po katerih se sodi, da je obtoženec peljal Griffina po aretaciji v svojem garažu. Kot se poroča iz Fort Wayne, Ind., se je Marie Price sjrioči zopet vrnila iz bolnišnice na dom svoje matere. Bolniške oblasti pravijo, da je njeno stanje dobro, toda da bo za dobo enega tedna še nezmožna potovati. Njeno izpričevanje se smatra važnim v več ozirih. Prosekucija pričakuje, da bo izpričevala o begu, kar se smatra za jako važno. Na izpričevanje je bila pozvana včeraj tudi Mrs. Mary Whitfield, žena obtoženca, toda de-putiji šerifa je niso našli na nje-inem novem naslovu na 228 E. 1 69 St. Govori se, da je odpoto-1 vala v Montreal, v Kanado. Pro- Columbus, O., 24. julija. — S. Frank Henderson iz Bucyrus, O., je danes tu priredil posebne demonstracije, glasopn katerih se moč gasolina, ako se ga pomeša s soparo vode, znatno poveča. Henderson pravi, da je dobil misel o mešanju vode z gasolinom ko je nekega dne vozil z avtomobilom po jako razgreti cesti takoj po dežju. Pravi, da je njegov motor slabo funkcijoniral, toda ko je pričela prihajati v karborater-vlažnost iz ceste skozi "intake", je motor pričel zopet bolje funkcionirati. To mu je dalo misel o izhlapevanju vode z gasolinom, nakar je napravil pripravo, držečo kvart vode, katero je tako regiral, da se je vodna sopari mešala s tokom gasolina. Henderson pravi, da iznajdba omogoča, da avtomobilst z enim salonom gasolina prevozi 33 milj ter da je to tudi sam preiskusil z vožnjami med Bucyrusom in Co-lumbusam. Da dokaže efektiv-nost nove naprave, bo 100 avtomobilov v Bucyrucu in okolici opremil s tozadevno pripravo popolnoma zastonj. -O- Bojkot linijskega delavstva. JUSTIČNI TAJNIK DAUGHER-TY PRAVI, DA BO PRIČEL S KRIMINALNO PROSEKU-CIJO PROTI TRGOVCEM V SAN FRANCISCU. Chicago, 24. julija. — H. M. Daugherty, justični tajnik Zedinjenih držav, je danes tukaj naznanil, da bo vlada podvzela kriminalno akcijo proti trgovcem z gradbenim materijalom, da se zavaruje pravico delavcev do organizacije. Kot se izjavlja, se je več trgovcev in,trgovskih zvez medsebojno sporazumelo za bojkot proti delavskim unijam s tem, da odklanjajo preskrbo gradbenega materijala onim stavbenikom, ki jposljujejo unijske delavce. Tozadevno izjavo je podal nocoj Daughertv ravno, predno je odpotoval v San Francisco, kjer se bo pridružil predsedniku Hardin-gu, ko se vrne s potovanja v A-laski. Daugherty je izjavil, da je podjetniškim in drugim organizacijam v San Franciscu že naročil, da je smatrati bojkot proti del. ravno ti industriji, in da je sedaj pripravljen preiskusiti svoje stališče potom legalne akcije. FRANCOSKI ODGOVOR ZA ANGLIJO JE PRIPRAVLJEN. FR4NCIJA BO NA.JBRŽE ODGOVORILA, DA SE MORA PASIVNA REZISTENCA V RUHRU KONČATI, PREDNO SE MORE PRIČETI S POGAJANJI. Pariz, 24. julija. — Premier Poincare je danes predložil kabinetu svoj odgovor na zadnji angleški predlog za skupni zavezniški odgovor Nemčiji. Kabinet je Poinca-rejev odgovor tudi odobril. Kot se zagotavlja v Parizu, bo Belgija ali poslala Angliji isti odgovor ali pa drugega, toda v istem smislu. Fran-cosko-belgijski odgovor bo najbrže dospel v London koncem tedna ,kajti angleška vlada je prosila Francijo, da poda svoje mnenje pred odgodenjem parlamenta, ki pade na 4. avgusta. Sicer vlada o značaju francoskega odgovora popolna tajnost, toda iz jako dobrih razlogov se veruje, da glavna misel istega je, da Francija ne more pričeti repa-racijskih pogajanj, dokler Nemčija ne odneha s pasivno rezistenco v Ruhru. Po današnji kabinetni seji je francoska vlada objavila uradno poročilo ministra javnih del, ki je se je pravkar vrnil iz obiska v Ruhru. Glasi se: "Minister pravi, da v Ruhru transportni problem več ne obstoja. Na Reni kot tudi drugod navigacija pod francosko zastavo zadošča vsem potrebam. Železniška situacija je izvrstna. . "Francoski sistem, pri čemur niso všteti vojaški transporti in transportni za odškodnino, ima z vsakim dnem več trgovskega prometa. Zdaj se obratuje že 300 potniških parnikov ter 400 tovornih parnikov. Nemško prebivalstvo se več ne obotavlja rabiti naše vlade in število potnikov na sedmih važnih postajah se je zvišale od 21,000 .na 70,000 v teku enega meseca." _., ■ . . Mir na vzhodu? LAUSANNSKA POGODBA PODPISANA. JUGOSLAVIJA ODKLONILA PODPIS. Novi nemiri v Nem- v« •• C1J1. KOMUNISTI SO BAJE UMORILI DRŽAVNEGA PRAVDNI-KA V FRANKFURTU. Lausanne, 24. julija. — S podpisom lausannske pogodbe se tu napoveduje na bližnjem vzhodu Berlin, 24. julija.—Kot se po-otvoritev nove dobe prosperite- roča semkaj, je v Franfurtu pri-te in trgovskega razvoja. Dana- šlo do komunističnih demonstra-šnji uradni podpis pogodbe zna-Jcij, tekom katerih so se komuni-či zaključek skoro 12 let trajajo- sti spopadli z nekomunistični ele-čega bojevanja od strani Turčije, jmenti. Komunisti so baje nekomu-Najprej je bila v vojni z Grčijo niste prisilili, da se vdeleže njih in balkanskimi deželami, potem [pohoda in da nosijo rdeče zasta-pa kot zaveznica Nemčije v sve- ve. v katerih so bila vsita mala tovni vojni. Toda Turčija je prišla v Lau-sanno kot zmagovalka, kajti porazila je prav temeljito grško ar ve, vešala. Potem so demonstranti napadli rezidenco državnega pravdni-ka Haasa, ki je bil do smrti pre- mado, ki je vdrla v Malo Azijo tepen, ko se je skušal braniti z re-s pomočjo in podporo Anglije, 'volverjem. Ko je dospela poli-nakar je poslala na konferenco .cija, je pričela na demonstrante Ismet pašo, moža, ty je vodil zma-.streljati. Kot se poroča, ima po-govite turške čete proti Grkom. |licija sedaj situacijo popolnoma v Toda tudi na lausannski konfe- rokah. Opozarja se, da obstoja renči se je izkazal uspešnega ter prisilil zavezniške diplomate, da so se podali na številnih točkah. Lausannsko pogodbo so pod- tako nezakonitim kot bojkot pro- P«*le Anglija. Francija, Italija, Romunija, Grčija in Japonska. Jugoslavija pogodbe ni marala podpisati, izjavljajoč da je bila Daugherty sicer ni maral raz- ^mlja, ki jo je dobila od Tur-kriti imen posameznikov oziroma anektirana, ter utemeljujoč organizacij, proti katerim se mi- svoje stališče v prvi vrsti na fakt, sli podvzeti akcijo, toda dal pa ^ so zavezniški narod., ki so ra-ie razumeti, da so bili tozadevni belili turški teritorij v Evropi, obtežilni fakti že dalj časa v rt>- Prevze,i tudi sorazmeren del nje- kah justičnega departmenta. nc§a dolSa- Daugherty pravi, da je v SantPraznJk v Carigradu. Franciscu kot posledica konflik- j Carigrad, 24. julija. — V pota med stavbinskimi delavci in si- žast PodPJsa lausannske lami, ki gredo za njih uničenjem, jse ie v Carigradu danes obhajal nastala jako slaba industrijalna Praznik" Po ulicah so b.le razobe-situacija. "Pravica delavcev do organi- volilne pravice", je dejal Daugher- ziranja v strokovnih unijah za za- ty, "in vsak poskus, da se to pra-konite namene |e ravno tako te- jvico krati, je nelegalen." Posve-meljna v Ameriki kot pravica do toval se bom z uradniki justične- ---ga departmenta v San Franciscu sekucija pravi, da se malo briga, ter šel pred sodnijo, da branimtrajajočim j če se Mrs. Whitfield javi ali ne. | stališče, katero sem izrazil." siren. med franfurtskim izbruhom in nemiri, ki so se vršili pred kratkim Breslau, jako velika podobnost. -O-- PISALEC GROZILNIH PISEM PRIJET. Martinez, Cal., 24. julija, — Policija .je aretirala 45-letnega železniškega delavca Alberta Sans ki je pisal filmsiki igralki Mabel Normand in filmskemu ravnatelju Maclj Sennettu grozilna pisma v zvezi z umorom filmskega ravnatelja William D. Taylorja, katerega smrt je še vedno nepojasnjena. Aretiranec baje pravi, da mu je znano, kdo je umoril Taylorja. šene zastave in zaprte so bile vse prodajalne. Ob objavi podpisa po godbe se je izstrelilo salvo iz 10 I topa in vsi parniki v pristanišču so prihod miru pozdravili 8 pol ure piskanjem parniških u ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS __izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Buainesg Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. subscription rates: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 me. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newbursrh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 year $7.50, 6 mo. M-® posamezna Številka 3.___single copy 3c. Lastuie in izdaia tra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE Za vsebino oelasov ni odgovorno ne uredništvo, ne UDravništvo. Ko pa je prišla na krmilo republikanska admi/nistra | cija ter imenovala filipinskim governerjem generala Woo-da, se je Filipincem odvzelo še tisto malo svobode, kar so jo imeli do tedaj, Kriza je tu. Filipinski kabinet je odstopil in filipinski kongres je soglasno odobril njegov korak. Kaj bo napravil Harding? Ali bo čast ameriškega naroda branil ali jo bo še bolj pomandral v blato? Odgovora na to ne čakajo le Filipinei, temveč ves svet. DOPIS. CLEVELAND, O., SREDA (WE DNESDAY) JULY 25th, 1923. Randolph 5811 FILIPINSKA NEODVISNOST Ko so Zedinjene države leta 389S napovedale Španiji vojno radi neodvisnosti Kube, ki pa mimogrede povedano še danes ni neodvisna, le da se je španska kontrola zamenjala za ameriško, je Stric Sam nekega lepega dne, bilo je enkrat v maju, 1898, poslal admirala Deweya z nekaj bojnimi ladjami proti Filipinom, ki je po kratkem bombardiranju zasedel mesto Manilo. Od tedaj so Filipini, katere je Španija zasedla še leta 1571, prešli pod ameriško oblast. Ameriška vlada je seveda takoj pojasnila, da Filipinov nima namena trajno obdržati, temveč, da bo filipinskemu ljudstvu dala popolno svobodo, čim bo sposobno zanje. Ostali svet je že takrat malo verjel v ameriško iskrenost. Danes, 25 let, odkar so ameriške čete zasedle Filipine, pa se pričenjajo kazati znaki da sumnje sveta niso bile neutemeljene. Danes je na preskušnji čast ameriškega naroda. Ame-rikancem je že nekam prišlo v meso in kri, da se smatrajo za bclj poštene in pravične kot ostali narodi. In s tem se tudi odprto ponašajo pred svetom. Zdaj je prišel čas, da Amerika dokaže, da je boljša od drugih, ali pa prizna, da je ravno taka in da istotako veruje edino v "sveto sebičnost". "Vi pravite, da niste imperijalistični!" se smeji os-stali svet. Potem pa sarkastično opozori na Filipine, Porto Rico, Havajske otoke, Guam in Virginske otoke; škodoželjno kaže na absolutno kontrolo, ki jo ima Amerika nad Kubo in panamsko republiko ter na nadvlado, ki jo izigrava nad vso centralno in južno Ameriko. "Kaj pa boste storili z vsemi temi teritoriji?" vprašuje svet z ironičnim nasmehom. "I, kaj, mi samo varujemo interese teh nesrečnih narodov," odgovarja Stric Sam. Svet pa se smeji. Bliža se ura usodne odločitve. Zadnji dogodki na Filipinih, o katerih ste čitali med dnevnimi vestmi, imajo dokazati, ali častna izjava ameriškega naroda kaj velja ali je samo "cunja papirja". Ameriški kongres je Filipincem uradno obljubil svobodo, čim bodo zmožni vladati same sebe. Med leti 1917 in 1921 je governer Harrison dosti naredil v tej smeri. In leta 1920 je predsednik Wilson izjavil pred kongresom, da je prišel čas, da Amerika svojo obljubo izpolni. Lorain, O. Prijazen dan je bil, le tuintam se je pokazal mal oblaček na obzorju-. Dobrotljivi bogovi so gotovo slišali naše prošnje ter dovolili solncu, da nas je ogreval s polno mero julijske vročine in opazoval našo slavnost vlaganja vcigelnegai kamna S. N. Doma, ki ;se je vršila dne 8. julija. Sicer je bilo o tej slav.nosti že nekoliko poročano v javnosti, vendar me pa veže kot tajnika S. N. Doma dolžnost, da tudi jaz po jasnim nekolik:; o tej .^lavednosti l".i podam i: račko zgodovino 1) -rr.a. Dne 15. oktobra 1916 se je prvič razpravljalo na seji dr. Marija Pomagaj, kako bi se dalo Zgraditi svoj lastni dom, kateri bi odgovarjal vsem udobno-| stim lorainske naselbine'. Nato j so se odposlala na vsa ostala dru-! štva vabila za na sestanek, na katerem bi se (govorilo o možnosti postavitve Doma. Ze meseca decembra istega leta se je vršila seja društvenih zastopnikov, in dogovorilo se je, da se prične takoj aktivno delovati za dom. Bilo bi preobširno, če bi hotel navesti na tem mestu vse podrobnosti, kako se je ta ideja polagoma razvijala; tudi listi ne pri-občujejo radi takih razprav. Popolna zgodovina bode pa popisana z datumi in številkami v spominski knjigi, katero bode v do-glednem času priobčil odbor S. N. Doma.Omenjeno naj bo le še toliko, da bi dom, ki bi bil zidan po prvotnem načrtu, stal komaj nekaj tisočakov, ali kjer je sloga, je tudi napredek.Po sedemletnem delovanju smo napredovali v financah v toliko, da smo nabrali 30.000.00 dolarjev denarja in smo takoj začeli graditi dom, ki bode veljal $80.000-00 in ki bode v vsakem oziru zadostoval potrebam naše naselbine. Zanimivo je pa to, da bo Dem dograjen ravno ob sedemletnici porojenja ideje, to je, 15. oktobra 1923. Da je narod v resnici mnogo žrtvoval za to prekorist-na narodno podjetje, kaže dovolj označena vsota, so sicer še nekateri druigi,- ki se ne odzove- jo narodnemu pozivu, ampalk to se dogaja gotovo tudi drugod. Lahko .se pa trdi, da nais je % odst., ki si ne želimo nič drugega bolj, kot da se čim preje zberemo v prijateljskem krogu pod domačo streho in domačim ognjiščem. Da se pa preveč ne odtujim pr votnemu namenu tega dopisa, o-ziroma sporočila, naj spregovorim nekoliko o slavnosti polaga-_ nja vogelnega kamna. Ni sicer j moj namen, da bi tukaj kritiziral, ,smelo pa trdim, da bi se lahko nekoliko več lorainskih Slo-j vencev udeležilo slavnostnega' sprevoda in smelo trdim, da so pretežno večino tega sprevoda tvorili rojaki iz Clevelanda, Slovaški Sokol in društva, srbska, medžimurska in domača društva ; posebno mnqgobrojno so bili zastopani uradniki. Najbolj im-pozantno sliko pa so »vorile zavedne rojakinje in kontestinje-Vsakdo občudoval na'šo decc v pestrih oblekah. V krasno opremljenih avtomobilih, katere so dali na razpolago tukajšnji domačini in Cleve-lanačani, za kar naj jim bo na tem mestu izrečena hvala, so se vozili hon. Wm. Grall in cela mestna zbornica, boter in botra itd.; vrsta avtomobilov je bila dolga par mestnih blokov. Ko se je ves ta sprevod premikal po u-iicah, so bili tudi drugorodci zelo navdušeni. Ko je sprevod dospel do Doma, so bili Cleveland-čani ka^ nekam začudeni, kajti prepričani so bili, da smo dovršili dom šele do vogelnega kamna, dočim je bilo dozidano že do prvega nadstropja. Polaganje vogelnega kamna se je vršilo po zaključeni slavnosti Na programu je bila cela vrsta govornikov. Iz Clevelanda sta govorila Fr. Somrak, predsednik Slov. Nar. Doma v Clevelandu in J. Gornik, preds. Slov. Dob. Zveze. Ostalih govornikov pa radi preobjirno-S'ti ne bom navajal, le toliko naj omenim, da je vsak poveličeval naš Dom. Najbolj burno pleskanje je sledilo deklaniaci.ii "Gregorčičeve pesmi "Domovini", katero je deklamirala Miss Eisen-hardt. Pred no končam, naj še omenim, da nam je spominska knjiga donesla lepo vsoto $1299.85. V to knjigo so se vpisala in darovala sledeča društva: Dr. Sv-Alojzija, št. 6 JSKJ $50,dr. sv. Ciril in Metod št. 101 KSKJ, $25, dr. Bled, št. 17 SNPJ $25, dr. Marija čistega spočetja št. 85 KSKJ $25, Dram. in čital. klub Lipa $25, medžimursko društvo sv- Jožef $25,snbsko dr. Starina j Pašil $25 in sv. Nikolaja $25, dr.' Prešern, št. 62 SSPZ $17.50, dr. Jugoslovan $17.35, slovaško dr. Odbor, 160, $10, Slovenska jed-nota, št. 288, $10. Slovaški Sokol, $5, hrvatsko dr. Majka sedem žalosti $5, clevelandski direktorji S. N. D. $25 v zlatu, S. N. D. $10, S. D. Z. $10, Mr Cer-r,e $10, Mr. Ažman $10, Mr. Sat-kovič $5, Mr. Kunčič $5, po $1 pa Mr, Supan, Perko in Snider-Joe Zrimec iz Detroit, Mich. $2. (Opomba.) Vsa imena teh in lo-rainsikih prebivalcev bodo priob-čena v zgodovinski knjigi. Pri vhodu v Dom se je sprejelo darov za druge stvari za $660.72, s k on testom vred pa se je v nekaj tedni zbralo $3.048.62. Pa naj še kdo trdi, da nismo v Lo-rainu požrtvovalni. Ker smo, si bomo po postavili dom, ki bo v T'rnos nam in tudi drii'?i;\ Se enkrat izrekam na tem mestu vsem onim, ki so kaj darovali in pomagali pri slavnosti, prisrčno in iskreno zahvalo v svojem imenu in v imenu celega direktori-ja S. N. D. Predno pa zaključim ta moj dopis, naznanjam, da se bode vršila dne 29. julija t. 1. delničarska seja S. N. D. v prostorih Doma na Pearl Ave. in 31 St. Nikdo naj ne pozabi se udeležiti te važne ,seje- Vljudno so vabljene tudi kontestinje, kakor tudi vse ostale ženske; čuje se, da pripravlja nežni spol načrte za priliko otvoritve Doma,- s katerimi misli presenečiti vso naselbino, kakor tudi ostale iz drugih naselbin dešle gclste. Iz te-i Igia razloga se pričakuje, da se bodo tudi ženske igotovo polno-številno udeležile te seje, da napravimo zopet korak napredka, v skupnosti je moč. Zatorej vas kličem dobrodošle! Naprej do končnega cilja! J. Kotnik. --O—-- OBSODBA RASINOVEGA MERILCA. predlatgal branitelj dr. Blecha, naj se zaslišita kot priči profesorja Petribanski in Hejda o posameznih fazah zdravstvenega stanja dr. Rašina po atentatu, ter je utemeljeval svoj predlog s tem, da so listi in buletini često poročali, da gre bolniku bolje in da- bo kmalu mogel sedeti v naslonjaču. S temi buletini so izjave sodnijskih zdravnikov v o-strem nasprotju. Državni pravd-nik Proser je nasprotoval temu predlogu, ker so morali zdravniki iz političnih vzrokov tako postopati, ker se je s temperauro Rašina dvigala ali padala češka valuta. Sodišče je predlog odklonilo. Po govoru državnega pravd nika in branitelj a se je objavila razsodba. -O- Gompers in Hughes še vedno nočeta priznati sovjetske Rusije. Drugače pa je vse po starem. To je tudi dokaz, da se Rusija še ni izneverila svojim revoiuci-jonarnim principom. --O- Za vsako ped koraka napredka se je moralo človeštvo trdovratno boriti. Ako bi se ves svet strinjal z rusko revolucijo, tedaj bi ne bila vredna tega imena. "Jaz sem docela prepričana, da je poročila onega starega tepca samo radi denarja." "Ampalk navsezadnje ne more biti tak tepec, ako ni mogla dru|gače priti do njegovega denarja.'' -O- Ni čuda, cla je v Jugoslaviji zavladal tak pesimizem. Izbe-ra med Korošcem, Radičem in Pašičem pač ni posebno razveseljiv posel. Sicer pa so si vlade precej podobne. Ameriikanec Paine je nekoč napisal, da niti najboljše vlade niso dosti prida. Vlade so pač le zrcalo ljudi. Znanje je zbirka faktov. Modrost pa je rezultat bridkih skušenj. --—O- Mladega office-boya je poslovodja zalotil, ko je povedal laž. "Ti, ali veš kaj postane iz takih fantov, ki se lažejo?" ga je vprašal svarilno. "Seveda," se je glasil odgovor. "Firma jih pošlje na pot kot svoje agente." -o-- Fanta je pustila punca. Prosil jo je, da mu posodi svinčnik, nakar je napisal notico ter ji i-sto izročil z naročilom, da je ne i=me prečitati do prihodnjega dne. Prirojena ženska radovednost ji seveda ni dopustila čakanja. Pciiledala je torej notico. V njej je fant sporočal, da se bo vsled obupa utopil. Hitro je stekla za njim in ga kmalu dohitela. "Kaj je dragica?" jo je simpatično vprašal fant. "O, kako ,si me prestrašil," se je glasil odgovor. "Saj mi še svinčnika nisi vrnil." -O- Največji sovražnik ženstva je čas. Rot?a se jim celo skozi naj-debelejši puder in najlepše rde-čilo. Rebeka: Koliko bomo pa računali za to-le suknjo? Abraham: Osemdeset dolarjev. Rebeka: Pa saj stane samo dvanajst! , Abraham : Kaj za to. To je razprodaja ne glede na stroške. -O- "Ti, kaj pa delaš, da se tako rediš?" "Nič." Ženska le čuti; misli redko-1 Zato pri ženski eleganten, pa še , tako absurden poklon, več ve- i lja kot pa še tako bri'ijantna j mi c el. -O- "Ali pa si sigurna, da je bii i tvoj mož pijan, ko ie prišel do- j crv'f / i "Abst»?utno{ Dal mi ;e cel. poljub!" • -o- Praga, 4. julija.— V procesni "Ali si videl, ko je gospod Mi- proti morilcu čehoslovaškega finančnega ministra dr. Rašina se je danes proglasila obsodba. Praško državno sodišče je obsodilo morilca Soupala na 18 let težko ječe. Po zasliševanju prič je gec poljubljal tvojo sestro?" je vprašala mama malega Staniča. "Ne, nisem," je odvrnil ta. "Gospod Migec mi je namreč dal dvajsetico, da se takrat vstran Ijledal." "Ata," meni študent svojemu očetu, "spremenil bom svoj študij. Kemija me ne interesira več, pa bi se rad vpisal v zvezdosl >v- Mati, ki je poslušala ob stram> pa sinka postrani pogleda in gQ zavrne: "Ne, dr^gi moj! _Poj|či si boljši izgovor* ako hočeš ponoči i z os ta jati." Sta rejša gospodična, bolehna na pljučih, pokliče zdravnika, pri katerem je že večkrat bila v cr dinanci. —Kako je gospodična? vpraša zdravnik. Vas boli še vedno rta starem mestu ? — Pardon, gospod doktor, jaz nimam nobenega starega mesta! L^niiuiwiuuiiummuawiinuwuiiwMimiGiim^ § 1 KARL MAY: ~ WINNETOU RDEČI GENTLEMAN F^imin.inirMinillllllllllugc iw!u3uuiuw!omiwmkwwiiuliouw^ Z nogami bije kot konj in poskuša z izredno močjo in silo ustati. Lasulja leži poleg na tleh; oči mu čepe iz jamic, na obrvih se pokazuje kri. Iz ust mu gredo penaste sline. Od Winnetouva skalpovana glava postane naravnost ostudna vsled velikega napora in pa vsled izredno močnega bitja žile. Zdi se mi, kot bi imel pod seboj noio žival. Z vso močjo ga držim za goltanec tako, da se večkrat krčevito stegne in skrči. Potem nagne glavo nazaj, obrne oči, strese se po celem životu in — popusti. Premagan je. Zdaj se dvignem in pogledam okrog. Nudi se mi prizor, katerega ni mogoče popisati. Nobeden ne ustreli, da ne prikliče sovražnika na pomoč; bore se lc z noži in tomahavvki. Noben ne stoji; vsi se valajo po tleh v lastni krvi ali v krvi svojega nasprotnika. \Vinnetou se baš pripravlja, da dokaže jednemu z nožem pot v večna lovišča; on ne potrebuje moje pomoči. Old lirehand leži na jednem nasprotniku in se poskuša ubraniti drugemu, kateri mu mesari roko. Jaz mu hitim na pomoč in ga pobijem z njegovim lastnim to-poriščem, katero mu je bilo padlo na tla. Potem grem do Dick Stoneja, kateri leži med dvema mrtvecema in se bori z nekim orjaškim rdečnikom; trudi se na vse načine, da bi mu zadal smrtni sunek. A ne posreči se mu. Zamahnem s toporiščem in ga oprostim. Stone se dvigne in zravna. " < By God, Sir, baš pravočasno ste mi prišli na pomoč. Če se ne sme streljati, so trije za jednega malo preveč; hvala vam!" I udi Old Firehand mi da roko in hoče baš nekaj reči ko zagleda Parranoha. — "Tim Finn —! Ali -je mogoče? Sam glavar! Kdo se je spoprijel s tem?" "Old Shatterhand ga je pobil," odvrne Winnetou mesto mene. "Veliki duh mu je dal moč bivola, kteri orje zemljo s svijimi rogami." "Človek!" zavpije Old Firehand, "takega še nisem videl kot ste vi, dasi sem prebredel dosti sveta. Kako je mogoče, da se je skril Parranoh tukaj, ko je bil vendar Winnetou v tem kraju?" "Beli glavar se ni skril na tisti strani kot Apach", pojasnuje Winnetou. "On je zapazil sled sovražnikov in je šel po tej. Njegovi ljudje pridejo za njim. Moji bratje naj hitro slede Winnetouvu do wigwama." "Ima pravo mož!" potruje Dick Stone. "Mi moramo paziti, da se sestanemo s svojci". "Dobro", odvrne Old Firehand, kteremu teče curkoma kri iz rane na roki; "za vse slučaje moramo zakriti sled boja. Pojdi malo naprej, Dick, da nas kdo nenadoma ne napade." "To se zgodi Sir; vzemite mi vendar nož iz rane, jaz ga ne dosežem." Jeden izmed Jreh Indijancev ga je sunil z nožem, kteri se je zadiral pri rovanju vedno bolj globoko. K sreči ni zaboden na nevarnem mestu. Rana boli, a je malenkostna za utrjunega Stona. V kratkem ukrenemo vse potrebno. "Ali odnesemo vjetnika?" vpraša Old Firehand, "Seveda, nesti ga moramo," odvrnem. "Temu bode težko, kadar se zave." "Nesti?" vpraša Stone. "Ze leta nisem imel te časti da bi me kdo prenašal; zato tudi temu ne privoščim." Z nožem poreže več tankih debel prav pri tleh; potem prime Parranahovo preginjalo, ga razreze po dolgem in kima zadovoljno: "Napravim plaz, sani, vlečko ali kaj podobnega; možička naložimo, povežemo in vlečemo." Predlog se takoj sprejme in kmalu izvrši; začnemo se gibati in puščamo precejšno sled z anami. Winnetou gre za nami in jo skuša vsaj površno zakriti. Po dolini se preganja gosta megla; drugače pa je zrak čist in oster; prijetna, hladna sapica mi oživljajoče piha v obraz. Tam skače kalin pod grmovjem ter vabi svojo nepokorno ženico k sebi; živordeče oprsje se jasno loči med temnim zelenjem. Malo nižje sp sprehaja srakoper in skuša zdajpazdaj posnemati glasove drugih ptičev. Doli od reke pa doni prekrasen glas skromno oblečenega slavčka. Seveda zapazim to le mimogrede; moje misli so še vedno pri dogodkih prejanega dne. Po poročilih naših lovcev, kteri so tudi opazili Poncas, je rdečekožcev več, kot smo mislili spočetka. Jeden izmed teh je namreč zapazil še drugo skrivališče, kjer imajo tudi konje. Zato sklepamo, da ni njihovo, sovraštvo naperjeno samo proti eni osebi, ampak proti celi naselbini. Iz tega vzroka in radi velikega števila sovražnikov je naš položaj vse kaj druzega, kot prijeten. Za slučaj nenadnega napada so ukrenili prejšnje popoldne vse potrebno, vendar pa imamo še toliko dela, da se ne moremo brigati za našega vjetnika. Ta le- ži dobro zvezan in zastražen v neki votlini: ko sem se zbudil sem takoj pregledal, ali je ž njim vse v redu aH ne. • Prihodnji dnevi ali mogoče že današnje ure morajo prinesti važno odločitev. Položaj je izredno resen; bas ko to premišljam, zaslišim bližajoče korake. Dobro jutro, Sir Zdi se mi, da je vam spanec tako zbežal kot meni." *< ' Pozornost je najpotrebnejša krepost v tej nevari" deželi. Sjr!" "Ali se bojite rdečnikov?" povprašuje Harry. "Vem. da ni to. vprašanje resno. Nas je vsega skupaj tiinajst mož in imamo desetkratnega sovražnika pref^ nami. Očitno se ne moremo spoprijeti ž njim; edino upa' nje je, da nas ne izvohajo." "Vi sli kate položaj malo pretemno. Trinajst takih 'n tako oboroženih Ijudij že precej opravi. Tudi če izslede rdečniki našo trdnjavo, ne morejo imeti druzega dobička kot krvave glave." "Jaz pa mislim malo drugače. Oni so razdraženi radi našega napada, a še bolj radi tega, ker smo )ltn včeraj pobili nekaj ljudij. Vedo vsekakor, da je njih°v glavar v naših rokah. Iskali so svoje vojnike in našli ni1" hova trupla; uvideli so takoj, da ni Parranoha med mrtveci. Če pride tolika četa sovražnikov tako daleč, potem bodo skušali doseči svoj namen z izredno vstrajnostjo m vso zvitostjo." "Vse dobro, Sir; a to še davno ni zadosten dokaz za tako bojazen. Tudi jaz pozpam te ljudi. Ze. od narave so strahopetni in kaj naglo obupajo; pogumni so le, ka' dar1 napadajo iz zasede neoboroženega človeka. Mi sni o prehodili njihova lovišča od Mississippija do Tihega oceana, od Mehike pa do jezer. Podili smo jih pred nami in se bili žnjimi. Nazadnje smo se morali umakniti Prosi per Mcrimee — Poslovenil Vladimir Levstik. KARMEN. Ciganski roman. Tisti dan a sem se menda šele prav zaljubil v njo; zakaj trikrat ali štirikrat me je pograbilo tako, da bi stopil na dvorišče in zaporedoma Preiskusil svojo sabljo na trebuhih vseh onih gizdalinov, ki iso se Ji dobrikali. Moje trpljenje je dajalo dobršno uro; nato so se cigani vrnili in kočija jih je odpeljala domov. Gredoč me je Kar meij iznova pomerila z očmi — saj sem vam povedal, kakšne je imela! — in rekla je čisto tiho: — Rojak, kdor je prijatelj krtine, gre nanjo v Triano, k Li iji Pastiju. Lahno kakor srna v vez, koči-Jaz je udaril po mezgih in vsa vesela jata je zdrdrala kaj vem tam. Ugenili ste, da sem jo mahnil 'akoj po zameni v Triano; teda . Prej sem se dal obriti in oščetk&l 'eni se kakor za na parado. Bila pri Lil j i Pastiju, starem cvr-tinarju, ciganu, ki je bil črn ka-n°i' Maver. Mnogo meščanov je Cedilo k njemu na cvrtino, zlasti "'enda, odkar je imela Karmen sv°j stan. — Liljas, je rekla, kakor hit-toe je zagledala, danes ne de- ^to več; jutri bo tudi še dan! ai, rojak, pojeliva na izprehed. 'Potegnila si je'mantiljo na ob-'az_ in že sva bila na ulici, ne da J1 jaz bil vedel, kam greva. __ Gospodična, sem ji dejal l se mi, da vam dolgu jem hva-° za dar, ki ste mi ga bili poslali 1 ječo. Kruh sem pojedel; pilo s: j-održim v spomin na vas, da ^ ž njo brusil kopje; denar pa ^te nazkj!" . Glej ga! Shranil je denar Je vzkliknila ona in udarila i\ 5toeh- Nil, tem boljše, baš zda. Pri meni suša; a nič ne de: I'.8", ki se klati, ni treba istrada-Dajva, zapraviva vse. Povabi toe. Krenila sva bila nazaj proti Ob vhodu v Kačjo ulicc I® kupila ducat pomoranč, ki sem moral zvezati v žepno ruto. K0 dalje je vzela še hlebec kru-'A> klobase in steklenico jabolčna; nazadnje pa je stopila v sladščičarno. Tam je vi(?la na ^'20 zlatnik, ki sem ga ji bil vr-in še eneiga, ki ga je imela v Pu, ter nekaj drobiža; nazad- nje Je rekla tudi meni, naj dam brala je, kar je videla najlepšega in najdražjega, "jem'', "turo-na", pecukranega sadja, vse dokler je zalegel denar. Tudi te .stvari sem moral nesti jaz v papirnatih vrečah. Nemara poznate Brlikinovo ulico, kjer se vidi glava kralja dona Pedra Pravi-edjubnega- Čudim se, da me ni tam srečala pamet. V tej ulici sva se ustavila pred staro hišo. Ona je stopila v. vežo in potrkala v pritličju. Ciganka, prava dekla hudičeva, nama je prišla odpirat. Karmen ji je rekla nekaj po romansko. Starka je izprva godrnjala. Da bi jo pomirila, ji je dala Karmen dve pomoranči i pest sladkorčkov ter ji dovolila poku-siti vino. Nato ji je vrgla svoj plašč na hrbet, odvedla jo k vratom in .jih zaprla z lesenim zapahom. Kakor hitro sva ostala sama, je jela plesati, smejati se kakor blazna in peti: — Ti si moj "rom", a jaz tvoja "romi". —Stal sem sredi sobe, obtovor-jen z vsem, kar je bila nakupila, in ne vedoč, kam naj jo položim stvari. Ona pa jih je vrgla po tleh in mi skočila okrog vratu, rekoč: — Dolgove plačujem, dolgove plačujem! Zakon Kalejev je tak! Ah, gospod, tisti dan! tisti dan.-.. . Ce se zmislim nazaj, pohabim jutrišnjega. Razbojnik je obmolknil za hipec; nato si je prižgal ugaslo smotko in povzel: v Ves dan sva ostala skupaj ter jedla, pila in še kaj. Ko se je na-hrustala sladkorčkov kakor šestleten otrok, jih je stlačila cela prgišča v starkin vrč za vodo. 'Da ji napravim sorbeta", je dejala. Razmahovala je jeme, lučaje jih ob zid. "Da bodo muhe mirovale,'' je govorila... .Ni je po-rednosti niti bedarije, ki je ne bi počela. Rekel sem ji, da bi jo rad videl plesati; a kje naj dobim kastanjete? Se isti hip vzame e-:!ini starkin krožnik, zdrobi ga na kose, in glej jo, da pleše "ro-malis'' in režija s črepinjami prav tako dobro, kakor če bi i-mela kastanjete iz ebenovine, ali sloijove kosti. Dolgčas ni bilo pri tej dekimi, lehko mi verjamete, da ne. Zvečerilo se .je in začul -eni bobnarje, kako bobnajo mi-rozov. — Cas je, da .grem v kasarno na pozov, sem ji dejal. — V kasarno? je ponovila za-ničljivo; mari si zamorec, da se daš voditi s palico? Pravi kanar- ček si, po suknji in po značaju Kurje srce imaš. Ostal sem in sem se pripravil že naprej na zapor. Zjutraj pa je bila ona tista, ki je prva izpre-govorila o ločitvi. — Poslušaj, Joseito, je rekla; ali sem te poplačala ? Po našem' oženila s tisto vdovo, ki ima le- [kmalu sem se preričal, da lažeta. sene noge (vešala). Nekaj tednov po tistem dnevu v Tako govoreč je .snela zapah, Brlikirn ulici sem straži! pri e-ki je zasjanjal vrata, in ko "sva \ nih ikified mestnih' vfat. Nedaleč stopila na ulico, se je zavila v 1 od teh vrat je bila vrzel, udrti- Ni se varal- Zvečer so me postavili na stražo k vrzeli. Kakor hitro je desetnik odšel, sem videl, da se mi bliža ženska. Srce mi je velelo, da mora biti Kar- svejo mantiljo ter zbežala. na v zidu; za dne so jo poprav-i men. Toda kriknil sem: jali, zvečer pa so postavili k nji , . , , - • i- vraža, da bi zavračala tihotap- , bilo, da sem nehal misliti nanjo; ' 1 Govorila je prav. Pametno bi /.akonu ti nisem oda dolžna niče-; , , . . ■ , ce. Po dnevi sem viciel Liljo Pa- , , . I toaa od dne, ki sem ga preživel v .. , . , ... sar, zato ket- si padlo (neci- : 0 - - - ,-, ; nr.-. smukan okrog stražnice m v 1 Brhkim ulici, sem bil nezmozen; gan); .toda čeden fant si, in uga-j ^fna ^ telaP^t-5! J1^*« z m,katerimi mojimi jal s, mi. Zda.] sva bor. Pa zbo- gem cJ iutm do ve&- nadejaje j tovarni; vsi so -a poznali, se bo-gom. v ■ !]e pa niegove ribe m ocvrte krn- Q fin n oropam K/nvo^mro com ; .< <=> Vprašal sem jo, kdaj se spet vidiva. — Kadar bos mani neumen, ie . i - •• ^ „,, . XT , ■ , ro— tako namreč pravijo P'..' odgovorila smeje. Nato je doda- starko in cvrtinarja. Oba sta mi; odgovarjala, da je odšla v Lalo- Ije. Stopil je tudi k meni ter me vprašal, ali že kaj vem o Kar- | men. i la resneje: Veš, sinko, zdi se mi, da te imam nekam rada. A to ne more trajati zmerom. Pes in volk ne živita dolgo v. prijateljstvu in slogi. Da, če bi sprejel egiptovsko vero, bi me nemara mikalo postati tvoja romi- Pa to so ne-' ! umnosti; saj ni mogoče. Eh. fantič moj, verjemi, da si opravil J poceni. Srečal si hudiča, da hudiča; ni ti zavil vratu, ^aj ni vedno črn. Ce sem odeta z volno, zato še nisem ovca. Idi in pokloni se svoji '"mahari"-svečo; Ne misli več na Karmencito, lehko bi tej denarne pošiljatve V Jugoslavijo tugalski- Najbrž jima je Karmen 1 naročila, naj govorita tako; a' — Ne, mu pravim. Nu, pa še zveste, kum. NAJNOVEJŠE PLOŠČE iN ROLE ZA AUGUST so že izšle. — Proč! Nihče ne sme noter! Nikar ne bodite hudobni, je dejala ona ter se mi dala spozna- ti. Kaj! Vi, Karmen? -- i' * t »' i i Da rojak. Govoriva kratko, pa modro. Ali hočeš zaslužiti zlat nik? Ljudje pridejo s culami, ne ustavljaj jih. —Ne, sem rekel. Moram jih u-staviti; povelje imam. (Dalje prihodnjič.) modno blago \ ČEVLJI Q 6529 St. Clair Ave., vogal East 66 PI. 1 razprodaja se prične v četrtek 26. julija Pridite zgodaj ker bo na razpolago stotine izrednosti, bodisi modnega blaga ali čevljev za moške, ženske in o-troke. kar imam. Imel sem samo ■ seto in nekaj četrtink, kalen ji dal, ves osramočen, da ne ™eniorem več. Mislil sem, da ho-Ce odnesti vso prodajamo. Na- kfettioči, a ne kot premagani; še danes smo gospodarji PoWaja." Pogledam ga, a ne odvrnem; zapaziti je moral v očeh nekaj, kar nima nobenega sorodstva z ob-^dovanje. Zato nadaljuje po kratkem presledku: "Recite kar hočete, Sir; v človeškem srcu se vča-^ obude čutila, kterim podleže močna roka brez ozi-to, ali je človek deček ali odrastel mož. Če bi bili *>8li včeraj do Bee Forka, bi bili videli gomilo, ktera f')e dvoje meni najdražjih bitij na tem svetu. Poklali 80 ''h ljudje temnih las in rjave kože. Od onega groz-^S'1 dne se mi nehote zgane roka. če vidim lase teh lju-Marsikteri Indijanec je zdrknil krva raz konja, za-01 °d samokresa, kterega krogla je predrla srce moje in o ktere izvrstnosti sle se prepričali sami v Nevv Benangi." Potegne orožje izza pasa in ga drži pred menoj. "Vi ste dober strelec, 'Sir; toda s to staro cevjo *8tešite na petnajst korakov že obširno deblo. Lahko si ^I'te, koliko sem se uril, da tako zadenem. Jaz znam ^^abljati vsako orožje; kadar se pa-gre za indijansko Prodajamo po nizkih borznih cenah čeke, tujezemske denarne nakaznice (Mail Transfers), in kabeljske poši-Ijatve, izplačljive v jugoslovanskih dinarjih in drugem tujezemskem denarju. Prodajamo tudi dolarske čeke, izdane na New York, ki se prodajo lahko v starem kraju bankirjem in trgovecem za dinarje po najugodnejših borznih cenah. Prodajamo parobrodne listke za vse parobrodne črte. po tarifnih cenah, an imamo v zalogi v tej deželi prave evropske železniške vozne listku. Zgasite se pri kateremkoli naših zastopnikov v našem lokalnem uradu: GLAVNI ZASTOPNIK 2048 E. 9th St., Cleveland, ali pišite v vašem lastnem jeziku na: american express company G5 Broadway, New York City. I'stra/ajte, da hočete American Express potrdilo. O no ;e vaša zavarovalnina proti izgubi. Za parobrodne listke v in iz Evrope se zglasite pri JOHN L. MIKELICH CO-6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio. vgj m Lovrenc PetkovškovI farmi na Richmond Rd. Društveni truck in avtomobili se zberejo pred Narodnim Domom ob eni uri pop-cldne. Vožnja do prostora je sledeča: Avtomobilisti naj vzamejo Mayfield Rd. do Stop 12, nakar naj o.brnejo na levo po Richmodn rd. do prostora. NA PROGRAMU JE "BASE BALL" IN DIRKE ZA MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE. Prostor je v dobrem redu, aerce pod velikimi di-;vesi je dosti in odbor je tudi preskrbel, da bodo vsi gosti dobro po- streženi z ocvrtimi piškarni, pečeni>n jancem in dobrimi hladilnimi pijačami. Pričakuje se velike vdeležbe. Na dan tega izleta imajo priliko nekdanji član: tega društva da zepet nazaj pristopijo brezplačno brez ozira na starost. Vpisali se bodo lahko (udi oni, katere veseli vstopiti v to društvo in istotako brezplačno med 16 in 33 letom. Društvo Z. M. B. je danes na najmočnejšem finančnem stališču; plačuje po $7.00 tedenske bolniške podpore. Meseč-nina je samo 75c. Na svidenje v ne.deljo 29. julija na Petkovškovi farmi! ODBOR. ' v 'V J- " I V NEDELJO, DNE 29. JULIJA na Reeharjevi farmi Nottingham, Ohio. m | ft i I m »ii, I ® i I sls i m \ i. 2. 3. 4. PROGRAM: Ples — Izvrstna godba! ' Petje — Nastopi pev. zbpr "Zarja" Skrivnostna sreča. Tekma za najpopularnejše dekle. Dobi nagrade. Z jedili in pijačo bo dobro preskrbljeno. Vabljeni so vsi cenjeni rojaki in rojakinje. Piknik bo izvrsten, kakoršnega. mogoče že dolgo ni bilo. Kdor se hoče razveseliti, naj ne zamudi te prilike! Uljudno vabi ODBOR. Upotrebljavam samo ta-le samokres. Prisegel sem, da 1Jl0fa biti plačano s človeškim življenjem vsako zrnce ti-smodnika, kteri je pognal kroglo v srce moje mate-' l kot beg. Med prevozom mu umrje žena; pri izkrcanju je bil brez znancev in sredstev v novem svetu. Zato se je poprijel prvega, kar se mu je nudilo in šel kot lovec na zapad. Dečka je pustil pri neki premožni rodbini, ktera ga je vzela za svojega. Tako mine nekaj let, polnih nevarnosti in dogodkov; iz- mojega očeta je postal westman, kterega beli čis-lajo, sovražnik se pa trese pred njim. Nekdaj pride spotoma v Quicourt med rodove Assineboin; tam se je sestal prvič z Winnetouvom, kteri je prišel od bregbv Co-lorada v tiste kraje po sveto glino za calumet. Oba sta bila gosta glavarja Tah-ša-tunge in sta postala kmalu dobri prijatelja. Tarn sta spoznala tudi Ribanno, glavarjevo hči. Bila je lepa kot jutranja zarja in ljubka kot cvetka na planini. Nobena izmed hčera tistega plemena ni znala tako sešiti obleke, kot ona. Kadar je šla po drva za kurjavo, se je vila njena krasna postava kot kraljica ravnin; raz njeno glavo so se usipali bogati lasje skoro do tal. Bda je ljubljenka Manitouva, velikega duha in ponos celega rodu. Mladi vojniki so kar tekmovali med seboj, kdo ji bode prinesel več sovražnikovih skalpov ■ in jih položi udano pred nje noge. Toda nikdo ni našel milosti v njenih očeh, ker je ljubila belega lovca, dasi je bil starejši kot vsi, kteri so se potegovali za njeno naklonjenost. Med temi je Bil najmlajši Winnetou, tedaj skoraj še otrok. Tudi v duši belega lovca so se zbudila višja čustva; sledil ji je, pazil nanjo in govoril ž njo kot s hčerjo bledoličnikov. Kar stopi nekega večera Winnetou predenj Beli mož ni, kot otroci njgovega rodu. Iz njihovih ust lete laži kot zrel sad raz drevo v jesenskem vetru! On pa je govoril vedno resno napram njegovemu prijatelju Winnetouvu". Moj ideči brat ima roke močnega vojnika in je najmodrejši pri posvetovanjih okrog ognja. On ne hrepeni po krvi nedolžnih; zato sem mu dal roko prijatelja!' 'Ali ljubi jnoj brat Ribanno, hčer Tah-ša tunge?' Ljubša mi je kot vse črede prerijske in kot skal-^pi vseh rdečih mož.' Ali bode dober ž njo in ne bode govoril trdo na njenn ušesa? Ali ji bode dal svoje srce in jo varoval pred vsemi nevihtami življenja?" Hočem jo nositi na svojih rokah in biti pri nji v ve-seju in trpljenju.* 'W innetou pozna nebo; oh ve kako se zvezde i- » menujejo in kaj govore. Toda zvezda njegovega življenja zahaja, v njegovem srcu je temno kot v oblačni noči. On je hotel vzeti cvetko iz Quicourta v svoj wigwam, položiti svojo glavo na njena prsa, kadar se bode vračal iz lova ali bojev. Toda njeno oko žari za njegovim prijateljem, njene ustnice izgovarjajo ime dobrega ble-doličaika. Apach pojde iz dežele sreče, njegova nega bbde samovidti na obrežju Pecos. Njegova .roka se nikdar vcc ne dotakne glave kake ženske, v njegovo uho ne bode nikdar udarjal glas sina. Vendar pa se hoče vrniti v času, ko bodo gore vnovič zacvetele, da se prepriča, če je srečna Ribanna, hči Tah-še tunge.' Obrne se in odide v noč; zjutraj ga več ni bilo. Ko se je vrnil na pomlad, videl je Ribanno; njene žarne oči so pričale o sreči bolj, kot bi se dalo povedati z besedami. Vzel je v svoje naročje mene, ko sem bil star komaj nekaj dnij, poljubil mi je mala usta in položil roko moleč nad mojo glavo: 'Winnetou bode nad tebaj, kot je drevo nad ptiči, kteri spe med njegovim vejevjem; pod njim najdejo živali svoje zavetje pred povodnijo iz oblakov. Njegovo življenje bode tvoje življenje, njegova kri bode Vvoja kri. Nikdar ne zamre dih njegovih prs in nikdar ne oslabi roka za sina cvetke Quicourtske. Naj pade rosa jutra na tvoja pota in svit solnca naj obseva tvoje stopinje, da bode imel svoje veselje nad teboj beli brat A-pacha/ Minevala so leta^ jaz sem rastel in se krepko razvijal. Toda z leti je rastlo hrepenenje mojega očeta po svojem prvem sinu. Udeleževal sem se vseh veselih otroških iger; že od mladega me je veselilo orožje in boj. Na-k zadnje se ni mogel oče več premagovati; šel je na vztok in vzel mene seboj. Spoznal sem tedaj pri bratu novo, omikano življenje in sem mislil ,da se ne bodem mogel ločiti več od njega. Oče se vrne sam in pusti mene pri bratovih oskrbnikih. Toda kmalu se je začelo domo-težje s tako silo, da ga nisem mogel več premagovati. Ko pride oče drugič na obisk, šel sem ž njim v domovino na divjem zapadu. Ko prideva domov, najdeva šotorišče prazno in vse požgano. Po dolgem iskanju najdeva vampum, kterega je pustil Tah-ša-tunga in nas obvestil, kaj se je zgodilo med našo odsotnostjo. i "(Dalje prihodnjič,) STKAN. 4 "ENAKOPRAVNOpT* JULY 25th, 1928. Clevelandske novice —Več zidarjev. Zidarska šola so bo prihodnje leto povečala. Sedaj je imela le enega učitelja, odslej bosta pa nastavljena dva. Tudi vajencev se bo sprejelo večje število. Sedaj se plačujejo stroški od šolskega odbora in se bodo deloma še v bodoče. le za povečanje bodo- morale plačevati zainteresirane Or sebe- —Ker se je zadnje čase potikale v okolici železniškega mostu na E. 34 St. in Pittibui \h Ave. več sumljivih oseb, so železniški detektivi večkrat potepuhe aretirali. in sicer one, ki niso mogli dati pevoljnih podatkov. Sinoči pa je nalerel detektiv Charles Fifcher na dva moška, ki sta se »cp-sifstavila preiskalvi 'ter sta pričela nanj streljati. Ob.strel.jen v ramo in prsa je bil prepeljan v bolnico. O molkih ni sledu. — V četrtek dne 26. julija, točno ob 7:30 zvečer se vrši ustanovni ;ho:l Kluba društev Slovenskega Doma v Cclljnwoodu. Vačljeni so vsi zastopniki in člani sledečih društev: Kras, št. 8 SDZ, Mir SNPJ, Sv. Janeza Kronika, št- 71 JSKJ, Marije Vnebovzetja JSKJ, Collinvvood-ske Slovenke SDZ, Vipavski Raj SNPJ, OPevtsko dr. Soča. Baron Vega in Katoliški Rorštnarji. Člani omenjenih društev, posebno pa zastopniki, naj bodo gotovo točno navzoči v dvorani Slov. Doma, ker je pcmen ustanovitve kluba velike važnosti ne !e za Slov. Dom, temveč tudi za posamezna društva. —V soboto 29. julija ho gradu-iralo iz Mr. Frank Tomichove večerne šele za pouk v angleščini kakih 50 učencev, ki so večinoma Slovenci. Graduaeija se bo vršila v javni knjižnici na St. Clair Ave. in E. 55 St. ter bo spojena - kratkim zabavnim programom Najprvo bo igral tam-fcuraški zbor, nakar bodo .sledile deklamacije učencev, ki bodo pokazali, koliko ?o se naučili. Večino v zadnjem razredu tvorijo omožene ženske. V prvem razredu pa so fantje in dekleta, ki so šele pred kratkim dospeli iz starega kraja. Tri izmed učenk so e izza ustanovitve razreda poročile, toda to jih ni oviralo, da ne bi pohajale v večerni razred in celo njih možje so pristopili. Pozdravni govor bo obdr-žavala Mrs. Louise Pika, nakar bo govorile tudi E. P. Wiles od clevelandskti?a amerikanizacij-ske;3ia koncila. Diplome bo razdelila Miss Ida M- Keltner od International Institute. Skupina o-trok pod vodstvom gospice Stanislave Opaskar bo vprizorila par plesov ter zapela nekaj pesmic, nakar bo zaplesala skupina igralcev dram. dr. "Ivana Cankarja" slovenski svatbeni ples. Vstop k tej graduaciji je vsakomur prost. —Na nedeljskem pikniku skupnih društev v Collinwoodu je bila dvignjena za monoton št. 553, katero je imela Mrs. Josephine Praust, 1235 E. 170 Št. Zavedna rojakinja je darovala $10.00 v ikorist Slov. Del. Doma. Lepa hvala! —-Jutii zvečer se vrši sestanek vseh naših zastopnikov v našem uradu. Prijazno se vabi vse o-ne, ki so bili povabljeni in tudi di i'.!«, ki bi hoteli pomagati v kampanji Enakopravnosti za nove naročnike, da se vdeležijo tega sestanka. Enakopravnost se mora razširiti še Polj in priti v sleherno slovensko hišo. Zato je treba iti na delo, da se to tudi u-resniči! Čimveč naročnikov, tem zanimivejši in bogatejši bo lahko vaš list. —Žrtev »mamljivih snovi. Včeraj popoldne je naletel policaj Emil Hirsc.h na trotoarju na Cro ton Ave. in E. 37 St. na nekega nezavestnega moškega. Dal »a iga je prepeljati v Charity bolnico, kjer je par ur kasneje izdihnil. Neznančevo truplo se nahaja v okrajni ječi ter dasedaj še ni identificirano. Mož je imel na sebi navadno delavsko obleko, tehta okrog 165 funtov in je videti star lkakih 35 let- Zdravniki v bolnici izjavljajo, da'je bil žrtev narkotičnih snovi. —Vrednost društva. Avtomobilska nezgoda, v kateri je bil v nedeljo ubit Joseph Chrzanow-skij, je pustila 141etnega Mihaela in llletneaa Franka siroti. Mati j našla smrt, ko se je potopila v Chicagi ladja "Eastland" in sedaj sta izgubila še o-četa. Ker pa je bil oče brez denarja in ni niti spadal h kakemu društvu, m sedaj denarja niti za PMJreb. Teta. pri kateri sta dečka, ima sama devet otrok in ne more oskrbeti pogreba in sedaj se obrača pogrebnik, ni je prevzel truplo v oskrbo na javnost, da mu pomaga spraviti .skupaj za stroške. Tu je zopet en vzgled, kako koristna in potrebna so pod rerna društva. ----O- MCŽ IN ŽENA STA UMORILA DRUG DRUZEGA. New York, 24. julija. Danes zgodaj zjutraj je neka poštama i-talijanska zakonska dvojica v svojem stanovanju izbojevala grozovit dvoboj, v katerem sta oba podlegla. Rabila sta revolverje, bodala in sekiro. Mrtva sta 63-let-ni Anton Giordano in njegova 61-letna žena Terezija. Žena je podlegla prva. Bila je večkrat ustreljena in roke so ji bile hudo razmesarjene s sekiro. Mož, ki je bil tudi večkrat obstreljen ter mu ie bil tudi vrat prerezan, je bil še živ, ko je dospela policija, toda je umrl, predno je dospela zdiavnižka pomoč. Njuna 35-letna hči Mary pravi, da sta se zakonca večkrat hudo prepirala. --o- AVIJATIK UBIT. Boston, 24. julija. — Zrako-plovec Mitchell Snow je bil danes na mestu ubit, ko je njegov ae-roplan treščil na zemljo. Dva potnika, katera je imel sabo, sta do-! bila le poškodbe. --O-- | F A SISTO VS K A ZAROTA RAZKRITA NA DUNAJU. Dunaj, Avstrija, 4. julija. — Pred nekaj dnevi so našli v goz-iir v Neulenbur.gu v bližini Dunaja napol strohnjeno truplo du-I Mjsker?a dijaka Karigerja. ki so ; 4a dalj časa že pogrešali. Prečkava v tej zadevi je dovedla do •tga, da so aretirali Kargerje-j vga drif^a Novcisata, ki je naj-rej tajil, kasneje pa priznal, da ^CTlBifiSHSHfilJB '"ortovajte trgovce je umoril tKapgerja, toda ne, kakor se je domnevalo iz roparskega namena, temveč iz političnih vzrokov. Noyosat je priznal, da sta Karger i,n on pripadala isti napadalni četi, ki je imela stike z nacionalističnimi krogi, in da je Kar|gerja umeril zaradi tega, ker je izdal organizacijo. Čeprav ta trditev- še ni docela dokazana, je vendarle preiskava razkrila taborišče mladih ljudi. V stanovanju v konviiktu Piaristov se je našlo orožje in prijeli so tri bivše mlade nemške častnike, ki so odpotovali iz Nemčije in ki so bili v zvezi z nemškimi terorističnimi organizacijami. Po načrtih teh mladeničev se doznava, da so nameravali izvršiti atentat na državnega kanclerja dr. Seipla, na bivšega narodno-de-mokratskega državnega tajnika dr. Deutscha in na bankirja Bolela. Očividno gre za zelo nejasne načrte teh mladeničev, vendar pa je mnenje vlade, da je čas razpustiti te napadalne čete in obstoječe teroristične organizacije, ki povzročajo take dogodke. -O- Iz stare domovine. T^r'fr. i oglašajo Zverinska žena. Na zatožni klopi je bila 15. junija 431etna Neža Jane iz Dvorane vasi, ki je dne 13. aprila svojega moža Janeza umorila na be-stijalen način. Obtoženka je popolnoma pokvarjena ženska, ki se je posebno odlikovala v tem, da je brutalno nastopala preti vsakomur, ki ji je le količkaj o-porekal. Tako je tudi dne 30. marca v Dvorski vasi udarila E-lizabeto Valjavec s pestjo tako močno po glavi in po ustih, da ji je izbila1 zob. Potek tega žalostnega dotgodka pa je .sledeči: Janez Jane, posestnik iz Dvorske vasi, se je pred 18 leti oženil z obtoženko- Od tedaj naprej ni bilo več miru v hiši. Žena se je na vsak način hotela polastiti posestva. Kritičnega dne je prišel njen mož okoli 8. ure zvečer domov ter kregal otroke. Ko je obtoženka to slišala, ,se je zadrla nad njim, naj pusti otroke v miru. Mož je nato odšel iz hiše, toda v tem trenutku je ona zaprla obe vrati, ki vo- iniiiiMiiiniiiniiiniiiniiimnaiiiiMiKnii—,;n»|ii|»i i!Blnl»>>ili!iiMiifa!ii<*liili!iiw!iifaliiii'«l Prodam pod ceno! ZIDANO HIŠO 12 sob za 2 družini; v bližini Euclid Beach. — Vse moderne naprave, kopališča, furnez, lot 40x138. Cena hitremu kupcu $9,200; gotovine $2,500.00. HIŠO 6 SOB za eno družino; skoraj nova na lepem prostoru; kopalnica furnez, velik lot; Cena $4,800, gotovine $1500. Oglasite se na 15813 Waterloo Road v Collinwoodu. dijo v hišo z zapahom. Ne dolgo natp.pa je Janez pričel razbijati s sekiro po zadnjih vratih ter tam odlomil desko in vdrl v, hišo." Obtoženka ga je nato pahnila "skozi vrata in pričela neusmiljeno odrihaJti s težko sekiro po njegovi glavi in vratu. Zadala jnu je deset težkih ran in mož se je takoj zgrudil mrtev na tla. Ko je videla, da je mož mrtev, je odprla vrata, prišla na dvori-, šče ter hladnokrvno vpila: "Zdaj pa naj le pride, kdor hoče pričati!" Nato je brez vsakega razburjenja zaužila z otroci večerjo, se umite' in odšla k sosedinji Mariji Napret, kateri je pokazala :krvavo sekiro z besedami: "18 let sem bila v ječi, pa naj bom še deset! Crknil je!" Obtoženka je tudi svoje otroke hujskala proti očetu. Pri razpravi je bilo zaslišanih mnogo prič, ki so natančno opisale 'strahoviti dogodek v smislu obtožnice Neža Jane, ki je v preiskovalnem zaporu odkrito priznala svoje dejanje, ni pri razpravi kazala niti najmanjšega ke-^a in je dosledno zanikala vse, kar je govorilo proti njej-Zanimivo pa je bilo, da se je čisto dobro spominjala onih ckol-nosti, ki so bile njej v prid. — Porotniki so z 10 proti 2 glasoma potrdili vprašanje glede umora, nakar je bila Neža Jane obsojena na smrt na vešalih. Otrok utonil. Na Do.'|?em polju je 13. junija v bližini Jarmejeve žage padla v potok Koprivnico triletna hčerka tamošnjega delavca. Ker ni bilo pomoči, je otrok u-tonil in voda je truplo odnesla naprej. Doslej otroka še niso našli. Razne stvari. Mesto goljšavih. To je mesto Kokond v Turke-stanu, kjer iso vsi ljudje goljša-vi (ikrofasti). Spredaj na grlu i-majo velik izrastek v obliki hruške. Dosedaj so zaman iskali vzroke te epidemije, radi ka'tere so prebivalci mesta Kokand podobni pelikanom, ki imajo istotako veliko goljšo. Sicer pa je dežela popolnoma zdrava in drugih bolezni ta'korekoč ni. Potoki, ki pri hajajoizbližnjihplanot j hajajo iz bližnjih planin, so ja-iko bistri, vendar pa se splošno domneva, da povzročajo oni to grdo bolezen. Kajti v svetovni vojni so vojaki, ki so se nahajali v turkestanskih garnizijah istotako pričeli dobivati igoljše in so jih morali radi tega kmalu premestiti. Prebivalci Kokand a, kakor smo že rekli, ne bolehajo na drugih boleznih, na goljše pa so se že tako navadili, da jih sploh več ne opazijo Samo goljšav človek se jim zdi popolnoma normalen- In ako ostane med njimi, pa ne dobi te bolezni, potem smatrajo, da ta človek ni popolnoma zdrav. V naših krajih je, kakor znano, največ goljšavih na Koroškem. Zakaj ženske ljubijo? j •Neki francosiki etnograf je sestavil zelo zanimiv popis razlogov, kj igrajo odločilno vlcigo v ljubezni žensk različnih narodnosti. Po njegovih opazovanjih ljubi Italijanka radi svojega temperamenta, Španka radi zabave, Nemka radi zdrave .seksualnosti, Rusinja radi bolestna pohote, orientalka iz navade, Av- strijka iz veselja nad koketiranjem, Holandka iz čuta dolžnosti, Angležinja iz razloga' higi-jene, Kreolka iz instinkta, A-merikanka iz naveličanosti, a Pa-rižanka iz— radovednosti. O Slovenkah učenjak ne govori, ker jih menda še ni preštudiral. • Analfabetstvo na Francoskem. Iz statistike za leti 1921 in 1922 je razvidno naraščanje a-nalfabetstva na Francosnem. Od 696.349 vojaških naborrnikov, poklicanih v .službo, ni znalo niti citati niti pisati 13.764 mladeničev, samo čitati jih je znalo.14. 262. Večji del teh so znali podpisati za silo svoje ime- Posledica vojne. Družinski očetje eo bili v jarkih na bojiščih, otroci so bili brez potrebnega nadzorstva in niso hodili v šolo. Francosiki parlament je vsled tega sprejel zakon, 'ki dela stariše odgovorne za to, ako njih otroci ne obi-'skujejo šole. Dr. L-.. E. Siegelstein naznanja, da je preselil svoje urade v sobe 415-417 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AVR nasproti Statler Hotela URADNE URE: od 10 dop. do 4 pop. vsak dan razun nedelj. Ob torkih, četrtkih in sobotah z vete- od 7. do PROSPECT 692 ■J. S. Widgoj SLOVENSKI FOTOGRAF ! ■ 489 EAST I52nd STREET, COLL1NWOOD Najlepše izdelane slike, bodisi posamezno ali z družino in otroške slike po nizkih cenah. Z ducatom slik dobite tudi povečano ter na roke barvano sliko zastonj. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. Se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom. POSEBNA POZORNOST NOVOPOROČENCEM Najlepše poročne slike! Držite se domačega podjetja. , VSE DELO JE GARANTIRANO! JOSEPH ZORMAN SLOVENSKI ODVETNIK §ff -g 710 GUARDIAN BUILDING Telefon: Main 3215 !}! r.iiialiilaltilalHiiIiilaliiialuXrulBliiiuiiUliiw Ti S i SLAD IN HMELJ Ako hočete imeti izvrstno domače pivo pridite k nam, ker pri nas dobite vedno najboljši slad in hmelj zatorej poskusite in gotovo boste postali naši odjemalci. Mi imamo posebno pozornost na slad in hmelj ter ga hranimo vedno v najboljšem stanju, ker to je edini pripomoček za dober vspeh. Pri nas dobite vsakovrstne steklenice, lončene posode, zapiralne stroje, zamaške in sploh vse potrebščine. Večja naročila se dovažajo na dom. ANTON DOLGAN Phone Wood 507-M. 15617 WATERLOO ROAD. fi v "Enakopravnosti", jJ- Kra11 & D- Stakich ininniiimiiiBHimiiinimwiwiiiMinwtuiiiiMii naliilaliilsliilaliiliiiiUiilaliildliiUiilaiiiUiiMiiliit Pooblaščeni zastopniki vseh najboljših črt. JOHN L. MIHELICH CO-6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio. RAČUN VELIKEGA SEMENJA KI SE JE VRŽIL DNE 30. JUNIJA, 1., 2., 3. IN 4. JULIJA 1923. Ena izmed mnogih. Drugačna trgovina. NATIONAL DRY GOODS CO. 6231 St. Clair Ave. Nasproti kopališča. Moške srajce vseh mer, vredne $1.25 in $1.50 O O _ razprodajna cena ........................................ Ženske bluze, najkasnejših vzorcev ter vseh velikosti, vredne $2.25 do $2.75, IJQ na tej razprodaji ...................................... 'P • ■ Velike posebnosti pri čevljih za celo družino. T i • nn • v «•• • v i • ludi Tennis čevlji in solni. Vsak torek dajemo dvojne znamke. NATIONAL DRY GOODS GO. 6231 St. Clair Ave. Nasproti kopališča. Mi dajemo zelene in rudeče znamke. Odprto ob večerih. —Vsi oni rojaki, ki mislijo vzeti v najem kako prodajalno ali pisarno v novem poslopju S- N. Doma, se opozarjajo na že pri-občeno naznanilo, glasom katerega se bode po 15. avgustu dalo prostore v najem prvemu ponudniku ne oziraje se na to, če je Slovenec ali ne. Do 15. avgusta 1923 pa zamorejo dobiti prostore v najem samo Slovenci. Po-služite se te prilike ter si zagotovite pravočasno prostore, da ne bode pozneje kateremu žal, a-ko pridejo v S. N. Dom trgovci drugih narodnosti. " HIS A" ZA DVE DRUZINL Proda lastnik, Nemec, na 7606 Cornelia Ave. blizu E. 74 St. DR. J. V. ŽUPNIK Zobozdravnik 6131 St. Clair Ave. V Knausovem poslopju. samo na 62. cesti. Nad North A' mericah banko. Na St. ClaM*11 že 8 let. — Randolph' 7416- ROJAKI! SLOVENCI IN HRVATJE1 . Kadar potrebujete kmeo p*»PraV pri vaši hiši, prebarvanje vaših s ali kaj novega narediti.se vam Prl™ ročam. ^. J OS. IVAN E Ti^ TESAR IN BARVAK. . Delo jamčim! Cene zm*"1'' Oglasite se na 7013 Hecker Are. Clere.and, POHIŠTVO NAPRODAJ na 7503 St. Clair Ave., zgoraj. (173) HIŠI NAPRODAJ. Proda se dve moderni hiši na e-nem letu za 3 družine. —Zglasi-te ,se na 1539 E. 47 St. $4.000 takoj, drugo na obroke. DOHODKI: Pivskih listkov se je prodalo za .................................... $3,138.45 v teh so vračunani vsi dohodki kolesa sreče, metanja obročkov, pšic, ribjega lova, prodaje igrač, cvetlic« i.t.d. Srečolov ................................................................................................................................................891.46 Darovi v gotovini .........................................................................81.00 Srečke za pohištvo ................................................................................................................1,084.00 Razglednice ..................................................................................................................................28.50 Znaki ......................................................................................................................................................27.60; Razno ............................................'............................................................7.30 Licitacije skupaj .....................................................................................658.22 Oglasi .................................................................................599.00 DOHODKI SKUPAJ .......................... $6,515.53 Skupni stroški znašajo .................................................. $2,764.75 Čisti preostanek ...i.............v.......................................... $3,750.78 JOHN AUSEC, tajnik LUDVIK MEDVEŠEK. blagajnik. Račune pregledali in pronašli v redu: EDVARD BRANISELJ, predsednik nadzornega odbora, FRANK KLEMENČNČ, JAKOB LUZ-NAR, MIKE LUKNER, nadzorniki. DR. SMEDLEY, špecijalist JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V MEDECINI. Ne obupajte torej, pojdite k pravemu špi^cijalinlu in ne h kakemu neiz-režbanemu. Resničen špccijalist in profesor vas ne bo vprašal, kje in kaj vas boli, temveč vam bo sam povedal, kaj vam je po temeljiti preiskavi. Prihrunili si boste čas in denar. Mno-pi drugi zdravniki vam niso mogli pomagati, ker niso imeli dovolj skušuij in ne morejo zapopasti vašega slučaja, kakor bi ga raorali. Moj aparat X-žarkov in moje bak-teriologične preiskave krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in če vas vza«t »m jaz pod mojo oskrbo, se ram bo povrnilo zaravje in živahnost in počutili se boste zdrave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vaša bolezen ozdravljiva ali n«. — Ne tratite časa in denaria. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. Posebni oddelki za moške ali ženske. Mi govorimo slovensko DR. SMEDLEY, špecijalist URADNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. SOBA 4. 1040H EUCLID AVE. vog. E. 105. St. 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO. ISCE SE moškega, ki se razume na obratovanje mlinov, ki tarejo koks in grafit. —Zglasite se na 2639 E. 79 St. Za najboljšo in najhitrejšo po-šiljatev denarja v Evropo se posvetujte z JOHN L. MIHELICH CO-6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio. NAPRODAJ STA dve hiši, prva deset sob za dve družini, dru/ga z 3 sobami za eno družino; lot 40x142. Cena $5600, —Pridite in si j'U oglejte na 15021 Thames Ave. (173) Notarska in druga dela vseh vrst zvršujemo točno in pravilno-JOHN L. MIHELICH CO 6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio. Dobra novica za debele ženske.' Nemo moderc St. 383. ]*/' , Bnifno dober Uup. ,?« nizek, spodnji del pa Je pre cej StioK. Narejen Je J« trj)e-žneKa all bflosa ooutlW; re od 1*4 do 30 ccna «amo*3."" O vam ga vaft trgovec n» more dobili, poSlJIte li»e, 1J» »lov mero In $3.00 In po»'»-11 vam bomo moderc. Nima Hv«IenU.F..hlon »gg«*"^ 120 E. 16tb S«.. New York