PoAi.iiHH umčnna • entovim	I FTO I ТХ	V Lhiblinni. v sredo 7. oktobra 10*51	sTEV. 227	Cena i Din
Naročnina mesečno	ШШШШШ đfe. апанн^	ЛЛ ^ШШШШШШ^.	fr*^ račun: LJeb«
^Шач. Ш fl	11 j Ш • Лк./ m » Ж	EfS
inozemstvo 120 Din ^	Ш UHf	ШВШ MV # j^M M ^HI	^^B	Praga-Dunaj 34.797
Uredništvo je v ЈШЖ_^	ИД III II llltf 1<Г	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.b/lll ^^вР^ il IIHI ||1НШ1Ш1>	ШО/^^^	^ ^^^^^^^^^	jeva 6. telefon 2992
sr-a^ls^r,.""^	z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	S&čftftUSjS&SS
Pred svetovnimi odločitvami
Ameriška linanca zahteva podaljšanje moratorija tako za reparacije kakor oU vojne dolgove — Hoover hoče sanirati celokupno gospodarstvo Evrope Nemci bi radi izkoristiti to priliko, da dobe poljski koridor
џшвтшвшшв^шшжвишшшв^в^хшшмш
Berlin - Pariz - Washington
Gosp. Laval si je rezerviral kabino na par-niku »Ile de France«, ki odpljuje 16. oktobra proti New Yorku. Angleži zunanji minister Beading se je na povabilo francoskega predseunika, gosp. Brianda in finančnega min stra napotil v Pariz, da ee priporoči predstavniku najmočnejšega angleškega tekmeca, da ne bi v Ameriki započel kaj proti Angliji,
Lavala je povabil v Ameriko Hoover v času, ko se je francoski ministrski predsednik z Briandom odpravljal v Berlin. V Perlinu so malo govorili o politiki, izognili so se političnim vprašanjem z namenom, da ne bi ob tej skali razbili sadu trudapolnega dela velikih miroljubov za zbli-žanje obeh narodov in lotili so se gospodarske ledine, da bi iz nje pognala kal duševnega prijateljstva. Obisk v Ameriki ni omejen na določena vprašanja, razgovori se bodo torej sukali okoli gospodarskih in političnih problemov, ki zadevajo Francijo in Ameriko in lahko rečemo, ves svet.
Politika, mednarodna politika, predvsem evropska politika bo torej predmet vvashington-skih razgovorov. Evropa je danes razdeljena v dva tabora po geslu: »Za Francijo ali proti njej!« Berlinski obisk je v prvem taboru zbudil strah, da ne bi Francija prešla k nasprotnikom. Takrat je vstalo strašilo »poljskega koridorja«, ki je simbol Interesov m želja vseh slovanskih držav in francoskih zaveznic in ki so ga dvignili že za časa francosko-ruskih pogajanj. Danes zopet straši koridor. Slovani se ne bodo dali z njim prestrašiti, ker je vprašanje poljskega koridorja vendar pre-malenkostno, da bi prišlo resno v pretres v trenutku, ko je radi strahovite gospodarske krize in razrvanih političnih razmer v igri usoda narodov in morda celo vse evropske celine. Malo verjetno je, da bi ee predstavniki Francije in Amerike, ki jima zakladi zlata nalagajo težko odgovornost pred zgodovino, spustili v takšne malenkosti.
Morebiten pritisk na Lavala — ako je glede na sedanjo moč Francije od etrani Amerike eploh mogoč — naj Francija še bolj popusti napram Nemčiji bi sploh ne prišel do takšnega učinka na evropski celini, da bi mogel epraviti slovanstvo v nevaren položaj napram nemštvu. Spričo tega je jasno, da ne obstoji med zaveznicami Francije nikakštvo resno vznemirjenje ne glede francoskega obiska v Washingtonu ne glede nadaljnjega razvoja fraecoeke zunanje politike. Strašilo poljskega koridorja ni vstalo torej iz slovanskega tabora in qo pravici ga je označil Zaleski za poekueni balon. Ta balon je zrastel iz pen sistematične nemške propagande za revizijo mirovnih pogodb, ki vidi že v tem uspeh, da od časa do časa izzove med javnostjo razpravo o »izgubljeni domovini« in tako spravlja javno mnenje pod vtis, da ni vprašanje nemških mej definitivno rešeno in da mora prej ali slej nastopiti revizija.
Lavalova pot bo lahka in »Ile de France« bo ■ ponosom zavozila v newyorško pristanišče. Laval je bil povabljen in vljudnost je zahtevala, da ee odzove vabilu. MacDonald je pred leti s težkim korakom stopil na parnik, namenjen v New York, [n njegov politični nasprotnik Baldwin mu je pred odhodom stisnil roko, da ga opogumi. MacDonald ee je napravil v Ameriko, da se pogodi s tekmecem, ker ni mogla Anglija več vzdržati tekme na morju, in da prizna enakovrednost Amerike. Tedaj je izšla v Ameriki znamenita knjiga z naslovom »Amerika osvaja Anglijo«! Lavala je v Wa-ehington povabila Amerika, ki je pod dojmom druge bančne krize in naraščajoče brezposelnosti prišla do spoznanja, da drvi z Evropo tudi sama v prepad, in da je bolje sporazumeti se s Francijo, »e tem edino možnim izvorom kreditov za Evropo« (Times), kakor prepustiti ji neomejeno nadvlado nad evrofisko celino.
Septembra je v prvem tednu ustavilo 13 ameriških bank izplačila, v drugem tednu 23 in v tretjem 31. Pretekli teden se je naložilo v new-yorškem pristanišču 33 milijonov dolarjev zlata ra Evropo, od teh 25 milijonov za Francijo. Zlata rezerva Zvezne rezervne banke je v teku enega tedna padla od 3.327 milijonov dolarjev na 3.138 milijonov dolarjev. Radi popuščanja dolarja in padca funta žterlinga so utrpele ameriške banke ogromne zgube. Ameriški izvoz je padel od 400 milijonov dolarjev mesečno v razdobju 1925/29 na 315 milijonov v letu 1930 in 245 v januarju 1931 ler 187 milijonov dolarjev v juniju 1931.
Obubožana Evropa ne kupuje in Amerika ne ve, kam s svojim blagom in s svojimi brezposelnimi. Pač pa Francija, kjer so vloge bančnih zavodov radi povratka kapitalov v domovino v teku tega leta poskočile od 4 na 8 milijard, kupuje ameriško zlato. V Angliji je Amerika naložila 150 milijonov dolarjev in njene naložbe v Nemčiji zna-iajo 350 milijonov (okoli 17 m'lijard dinarjev); Ameriki pač ne more biti vseeno, kaj se tem državam zgodi.
Lavalu se ne bo treba posebno klanjati ameriškim finančnikom, ker se tudi on lahko legitimira z zlatim mošnjitkom. Hooverju je bilo gotovo lažje pri srcu, ko je udaril v svet s svojim moratorijem, ne da bi prej vprašal za mnenje Francijo, ki je bila pri tem najbolj prizadeta, kakor danes, ko se je izkazalo, da ni moratorij prinesel pričakovanega uspeha, ko sta Mellon in S! mson za časa pariških pogajanj glede moratorija preizkusila trdost francoskega zlata in ko je moral s svojim vabilom Lavalu priznati francosko moč,
I aval bo danes gotovo trši oreh, kakor kdaj poprej, malo verjetno je, da bi Francija pristala na kake politične koncesije napram Američanom, to se pravi napram Nemcem. Temeljni pogovori se bo.^o sukali gotovo okoli akcije, kako odpomoči sedanji gospodarski krizi, morda tudi o mednarodni gosDodarski konferenci, o vorašanju mora-
Washington, 6. okt. Ameriški finančniki čedalje bolj pritiskajo na predsednika Hooverja, naj bi g. Lavalu ob priliki njegovega bližnjega obiska predložil načrt, da naj se mora orij za odplačevanje nemške vojne odškodnine Nemcem podaljša in naj se obenem tudi proglasi moratorij za odplačevanje vsot, ki so jih bivši zavezniki v minuli vojni dolžni Ameriki in pa drug drugemu. Kongres je sicer tej misli še vedno absolutno nasproten, toda veliko vprašanje je, če bodo politični razlogi poslancev in senatorjev mogli odtehtati razloge finančnikov, ki zastopajo gospodarske koristi Unije.
Hoover se je te dni posvetoval z vsemi najuglednejšimi politiki in finančniki Unije, s katerimi je razpravljal vsa vprašanja sedanjega trenutka: reparacije, vojne dolgove, razorožitev, razdelitev zlata in tudi vprašanje poljskega koridorja in Gdanskega. To so priprave za sestanek z Lavaloin. kateremu bo Hoover pojasnil, da so ameriški finančni in politični krogi prišli do prepričanja, da je treba ukreniti nekaj temeljitega, da se sanira celokupno evropsko in ameriško gospodarstvo. Hoover bo prevsem polagal važnost na razorožitev in misli Lavalu predlagati, naj bi se vse novogradnje vojnih ladij ustavile za celih pet let. Ako bi Francija, ki tukaj pride najbolj v poštev, na to pristala, bi Amerika jKikazala večjo odjenljivost v vprašanju ogromnih vsot, ki jih Francija kakor tudi druge države dolgujejo Ameriki za dobave med minulo vojno.
Tudi poset lorda Readinga, angleškega ministra za zunanje zadeve, v Parizu je v zvezi s pred-stoječo konferenco v Londonu, dasi je neposredni namen tega poseta ta, da bi se našla točka, na kateri naj bi se šterling stabiliziral. Pa tudi od-potovanje viceguvernerja Ameriške federalne banke, g. Burgessa. na sejo mednarodne reparacijske
Varšava, 6. okt. AA. Poljski zunanji minister Zaleski je po povratku v Varšavo dal intervju, v katerem pravi, da je strah, ki se je pokazal v poljskih listih pri obisku gg. Lavala in Brianda v Berlinu, popolnoma neutemeljen. G. Zaleski je izjavil, da je konferiral z gg. Lavalom in Briandom pred
torija v Nemčiji in medzavezniških dolgov, morda tudi o razorožitveni konferenci.
Hooverju, ki je pod pritiskom še dalje naraščajoče opozicije, se zelo mudi in bi rad zunanjepolitičnih uspehov, ko si že notranjih ni mogel priboriti.
Amerika čedalje bolj posega v evropsko življenje in morda bo ameriška javnost pod pritiskom gospodarske krize polagoma prišla do spoznanja, da tudi Amerika ne mora živeti brez EvroDe.
banke v Baslu, ki se bo vršila 12. L m., je v zvezi z gosjiodarskimi in političnimi problemi sedanjega momenta.
Vest, da misli g Hoover j>oetaviti na dnevni red washingtonske konference tudi vprašanje poljskega koridorja, je seveda zelo razburila vso poljsko javnost. Lahko se pa reče, da se bodo Ame-rikanci v tem vprašanju, ki so ga seveda načeli na pobudo Nemčije, hudo urezali. Poljski zunanji minister Zaleski, ki se je vrnil 5. t. m. iz Pariza, je po konferenci z ministrskim predsednikom in maršalom Pilsudskim poljskim novinarjem izjavil, da ni nobenega povoda za razburjenje: predsednik francoske vlade Laval mu je ponovno sagotovil, da se Francija ne bo z nikomer spuščala v diskusijo kateregakoli vprašanja, ki bi pomenilo spremembo versaillskc mirovne pogodbe, posebno pa ne vprašanj, ki bi ogrožala, četudi indirektno, dostop Poljske k morju.
Zaradi tega je zelo verjetno, da Amerika v razgovorih z Lavalom tega vprašanja sploh ne bo načela, ker bi sicer ves rezultat vvaehingtonske konference bil ogrožen. Zakaj razume ee samo po sebi, da se Franciji« n« bo spustila v diskusijo o eventualnem moratoriju la nemške reparacije, ako hi se izkazalo, da Nemčija svoje sodelovanje pri gospodarski sanaciji Evrope veže na vprašanje poljskega koridorja.
Hoover pripravlja novo senzacijo
New York, 6. oktobra, tg. Predsednik Hoover razvija izredno veliko delavnoet, V nedeljo zvečer je zbral pri eebi v beli hiši majhno skupino newyorških velebankirjev, za torek popoldne pa so bila poslana vabila političnim voditeljem obeh strank eenata in poslanske zbornice, kakor svoje-časno, preden je objavil svoj načrt moratorija, v
njunim odhodom v Berlin in po njunem povratku, in pri tej priliki se je prepričal, da so njegovi nazori o položaju v popolnem skladju z nazori obeli francoskih državnikov. Omenjajoč izjavo, ki jo je predsednik vlade dal o priliki njegovega prihoda na kolonijalno razstavo v Parizu, je g. Zaleski kategorično izjavil, da se ne ukrene nič, kar bi bilo nasprotno poljskim interesom, in da zato ni razloga za nikakršno vznemirjenje.
Res zvel javi jen je mandatov
Varšava, 6. okt. AA. Vrhovno sodišče je razveljavilo parlamentarne volitve v przemiselskem okrožju, zaradi česar je izgubilo mandate šest narodnih poslancev. Štirje izmed njih pripadajo vladnemu bloku, eden ukrajinski stranki eden pa narodni kmetski stranki.
svrho, aa naj pridejo na informativno konferenco v vprašanjih narodnega pomena. Zelo se |e uto tudi opazila štiriurna konferenca v ponedeljek popoldne z zastopniki Štirih največjih bank: Morga-nove banke, Firat National Bank, National City Bank in Guarantise Trust Сотралу. Zadnje tri banke so zastopali njihovi predsedniku O vsebini razgovorov se molči. Listi pa domnevajo, da gre za podaljšanje moratorija in za iniciativne predloge v vprašanju dolgov in razorožitve. Ker je na torek dopoldne sklicana seja odbora nevrjorlke borze, se domneva, da gre za nameravane ostre odredb« proti borzni trgovini in za eventnalno popolno zatvoritev borze.
Pariz, 6. oktobra, tg. Iz raznih washmgtoo-skih virov prihajajo vesti, ki trdijo, da hoče Hoover podaljšati moratorij na pet let in da bo morda v kratkem sprožil primerno iniciativo. To da ee bo zgodilo na pritiek ameriških bank, ki hočejo na vsak način vedeti, kaj ee bo zgodilo po poteku Nemčiji danega moratorija 12. februarja.
Laval se vrne za Vse svete
Pariz, 6. okt. tg. Lord Reading, ki dospe dane« v Pariz, bo po slavnostnem obedu na angleškem poslaništvu zvečer gost pri angleškem poslaništvu, jutri pa bo Briandov gost in pojutrišnjem Flandi-nov. Vsem sprejemom bodo prisostvali najvišji predstavniki pariške visoke finance in guverner francoske banke.
O potovalnem programu ministrskega predsednika Lavala v NVashingtonu se doznava, da bo dne 16. oktobra odpotoval ir. Le Havra, 22. oktobra pa prispe v Newyork, 23. okt. bo potoval v Washington, se 25. oktobra od tam vračal, 20. oktobra neofieielno obiskal Newyork, potem se pa zopet ponoči vkrcal, I da se 1. novembra vrne v Le Ilavre.
Kraljica Marija v Ljubljani
Ljubljana, 6. oktobra.
Danes dopoldne je prišla v Ljubljano Nj. Vel. kraljica Marija. Spremljala jo je dvorna dama ga. dr. Šverljuga in šofer. Kraljica se je pripeljala v avtu, ki ga je šofirala sama. Njen avto se je ustavil ob 10.45 pred Leoniščem, kjer je imela daljšo konferenco s svojim oeebnim zdravnikom. Ob 12.15 je avto zapustil Zaloško cesto in kraljica se je zopet vrnila na Bled. Pred Leoniščem so se v tem čas« zbrali že ljudje, 7.1 asi i šolska mladina, ki je prišla iz šole in spoznala kraljičin avto. Mladina je zelo živahno pozdravljala kraljico.
Eksekvatur trem konzulom
Ljubljana, C. okt. AA. Z ukazom Nj. VeL kralja z dne 7. septembra je bil podeljen eksevatur goep. Marcelu Zuggolinu, konzulu kraljevine Italije s sedežem v Sarajevu za področje drinske in vrbaske banovine.
Ljubljana, 0. okt. A A. Z ukazom Nj. VeL kralja z dne 7. septembra je bil podeljen eksevatur g. dr. Feliksu Orsiniju Rosenbergu, avstrijskemu generalnemu konzulu s sedežem v Ljubljani za področje dravske banovine.
Ljubljana, 6. okt. A A. Z ukazom Nj. VeL kralja z dne 7. septembra je bil podeljen eksevatur gosp. Andreju Rainaldiju, generalnemu konzulu kraljevine Italije s sedežem v Ljubljani za področje dravske banovine.
Razdelitev kreditov za pogozdovanje
IIclgrad, 6. okt. AA. S sklepom ministra za gozdove in rudnike je izvršena razdelitev kreditov za jjogozdovanje krasa in goličav v sezoni 1931/32. Kredite dobe:
direkcija gozdov in rudnikov v Vinkovcih 400.000 Din,
direkcija gozdov v Ljubljani 200.000 Din, direkcija gozdov v Apatinu 300.000 Din, direkcija gozdov na Sušaku 200.000 Din, direkcija go?xlov v Zagrebu 220.000 Din, gozdni odsek kr. banske uprave v Zagrebu za ureditev hudournikov 100.000 Din,
gozdni odsek kr. banske uprave v Splitu 500 tisoč Din,
gozdni odsek kr. banske upravo v Zagrebu 500.000 Din.
Tajinstveno letalo nad Rimom
Pariz, 6. okt. ž. »Journal« poroča iz Neapla, da je razjasnjena tajnost metanja protifašističnih letakov nad Rimom. Nemška pilota Hans Pflrning ш Maks Reiner sla prodala svoje letalo angleškemu pilotu za 45.000 frankov. Ta pilot je natovoril dva paketa in odletel po njegovi izjavi proti Barceloni. Nemška pilota, ki sta odšla v Nizo, sta opazila, da sla bila ogoljufane. Anglež jim je namreč sporočil, da bo metal nad Rimom fašistične letake, ter se nato spustil na Korsiki. Nemška pilota sta takoj obvestila policijo. Mislijo, da se je angleški pilot po večurnem letu spusiil na Korsiki in »e je med »puščanjem ponesrečil, ker ca še niso mogli nejti.
Briiningova vlada odstopi danes
Temeljita preosnova vlade — Na Curtiusovo mesto pride Neurath
Wirth ostane
Berlin, 6. oktobra, tg. Danes opoldne je zunanji minister dr. Curtius poslal pismo državnemu kanclerju dr. Brfiningu, v katerem je oficielno podal svojo demisijo. Izjavil je, da je želel že takoj po vrnitvi iz Ženeve izstopiti iz vlade, da pa tedaj pri sestankih z Briiningom nista govorila o obliki in času demisije. Sedaj smatra dr. Curtius za potrebno, da razčisti položaj.
Državni kancler dr. Briining bo jutri predsedniku republike Hindenburgu predložil demisijo, toda ne samo dr. Curtiusa, temveč vsega kabineta. Ta akt je Hindenburg že prejšnji teden odobril v svrho, da se kabinet temeljito preosnuje. Gotovo je, da se bo sestava nove vlade zopet poverila dr. Briiningu. Če bo dr. Briining izvršil obsežen revirement, je pričakovati sprememb v re-sorih zunanjega, notranjega, prometnega, pravosodnega in gospodarskega ministrstva. Briining namerava baje pridobiti za sodelovanje v glavnem gospodarske strokovnjake. Čuje se pa, da sta že odklonila generalni ravnatelj Farben A. G. dr. Schmidt prometno ministrstvo in profesor Warn-bold gospodarsko ministrstvo. Splošno začudenje je povzročilo, da se namerava izvršiti sprememba tudi v notranjem ministrstvu; na to očividno posebno pritiska nemška ljudska stranka. Ker pa v tej stranki kandidatura predsednika Dingeldaya za
notranje ministrstvo ni posebno priljubljena, bodo menda vendar ostali pri tem, da ostane na tem mestu dr. Wirth.
Dr. Briining polaga največjo važnost na to, da ohrani vladi bogate izkušnje dr. Curtiusa. Dr. Curtius pa je odklonil vsak drug portfelj v novem Briiningovem kabinetu. Ker je dr. Curtius odlično sodeloval pri dogovorih o nemško-fran-coskem gospodarskem odboru, bo v tem odboru dobil vodilno vlogo in ga nameravajo na bodoči razorožitveni konferenci določiti za zastopnika Nemčije, ker se je v zadnjih letih posebno bavil z razorožitvenim problemom. Med najresnejšimi kandidati za Curtiusovega naslednika se imenuje londonski poslanik dr. Neurath, ki je poseben zaupnik Hindenburga, ki pa nima dosti volje, da bi tako kmalu zopet zapustil londonsko mesto, na katero je prišel komaj pred kratkim.
Preokret na desno?
Pariz, 6. okt. tg. V Parizu upajo, da demisija ! dr. Curtiusa ne bo povzročila prevelike preosnove i nemškega kabineta. Nekateri listi vidijo že strašilo j diktature in govorijo o tem, da bodo vstopili v ka-I binet Hugenberg in več Hitlerjevih satelitov, drugi i zopet vidijo v kabinetu zmerne politike, ki pa se nagibajo k desnici, kakor Neuratha, Adenauerja itd.
Mitjardno posojilo emisijskim
bankam
Pariz, 6. oktobra. AA. Havas poroča iz Berlina: Po vesteh iz dobro poučenih tamkajšnjih finančnih krogov se 6odi, da bo viceguverner Federalne rezerv, banke v New Yorku Randolf Burgesz predlagal na konferenci mednarodne reparacijske banke, ki bo v Baslu 12. oktobra t. 1., naj se sklene posojilo v višini ene milijarde dolarjev v korist mednarodne reparacijske banke, To posojilo bi ee
podpisalo v višini dveh tretjin na ameriškem denarnem trgu ena tretjina pa v Franciji. Mednarodna reparacijska banka bi nato izdala zlate bone, ki bi bili kriti z zlatom mednarodne reparacijske banke v Baslu. Te bone bi ta banka oddala kot posojilo emisijskim bankam, ki so prišle v težkoče, kakor n. pr. angleški narodni banki in nemški narodni banki.
Francija ostane zvesta zaveznikom
Anglija pojde na volitve
Zbornica se razpusti jutri — MacDonald kandidat delavske stranke
Cene na drobno
V	odgovor na naš članek pod zgornjim naslovom nam ie načelstvo Gremija trgovcev v Ljubljani poslalo naslednjo pojasnilo, ki ga radi pri-občujemo, da se čuje tudi druga plat zvona. Zaključno besedo izpregovorimo drugič.
V	Vašem cenjenem listu z dne 26. septembra t. 1. je izšel na uvodnem mestu članek Cene na drobno«, v katerem pisec članka med drugim trdi, da mora konsument z malimi izjemami vse prav tako drago kupovati, kakor je kupoval pred pad: ceni svetovnih cen in da se inora blago v nadrobni prodaji poceniti.
Oremij trgovcev je v svoji širši seji dne 29. septembra t. I. o gornjem članku stvarno razpravljal ter ugotovil, da pisec članka ni dobro poučen o položaju našega trgovca in sploh o gospodarskem položaju, v katerem se nahaja v poslednjem času naša trgovina, obrt in industrija.
V	interesu očuvanja poslovnega ugleda ljubljanskega trgovca ugotavlja gremtj trgovcev, da se cene baš v nadrobni prodaji sukajo v okvirju realnosti in da mora vsak trgovec v sedanji gospodarski krizi, ki neusmiljeno pritiska na celokupno naše gospodarstvo, kalkulirati in računati z minimalnim dobičkom, akoravno dovoljuje zakon o pobijanju draginje do 25% dobička, katerega pa trgovec danes, ko se bori z ostro konkurenco, ne doseže niti 10% brutlo.
Ljubljansko trgovstvo po svoji reelnosti in solidnosti ne slovi Te v mejah naše države, marveč tudi izven njenih mej, na se je posebno očito pokazalo, da bazira slovenska trgovina na res solidni podlagi baš sedaj, ko je radi zapore hranilnih vlog vladalo splošno pomanjkanje gotovine in sicer s tem, da so trgovci obdržali sedanje cene in prodajali tako kot v normalnih časih.
Razlika med nabavno in prodajno ceno zgleda morda na prvi pogled res neprimerna. Toda uvaževati je treba, da se bori baš detajlna trgovina z ozirom na splošen padec kupne moči konzumen-ta z izrednimi težkočami. Ce uvažujemo med režijskimi stroški najvažnejše, to je n. pr. davčna obremenitev, tedaj je treba ugotoviti, da so se davčna bremena napram preteklim letom, ko v detajlni trgovini še ni vladala taka depresija, sorazmerno jako povišale. To nam dokazujejo podrobno statistični podatki o davčnem efektu poslednjih let. Treba je pri razliki nabavne in prodajne cene upoštevati tudi, da je detajlni trgovec obremenjen skoraj z vsemi davščinami in da nanese vsota teh davščin znaten povišek v nabavni ceni.
Mnogo premalo se uvažuje, da mora plačati detajlni trgovec v Ljubljani poleg mnogih drugih davščin in javnih dajatev tudi še 00% občinsko doklado na vse državne direktne davke, vštevši 60% uslužbenski davek na dohodke, ki presegajo mesečno 4000 Din. 13% cestno doklado, kakor tudi 35% banovinsko doklado na vse direktne državne davile ter končno občinsko trošarino in davščino na blagovni promet, ki znaša v Ljubljani na nekatere predmete 200—300 % od vrednosti blaga pri uvozu in katera se pa mnogokrat radi jako občutne konkurence ne da vkalkulirati.
Kako vplivajo te davščine na povišanje med nr' no in prodajno ceno je razvidno že iz tega, da je n. pr. ljubljanska občina pobrala samo na uvoztiini in trošarini za blago, ki se uvaža v Ljubljano. leta 1 l>'i0 preko IS milijonov Din. Vsa ta bremena odpadejo v pretežni večini le na trgovce.
Pri prodajnih cenah manufakture prihaja pa v poštev tudi nepobitno dejstvo, da je v vseh slojih prebivalstva znatno oslabela kupna moč. To se jako v občutni meri pozna ravno v detajlni manu-fakturni trgovini, ki je radi slabe plačilne zmožnosti konzumenta v pretežni meri odvisna od obročne kupčije. To velja tudi za vse ostale stroke. Razumljivo pa je, da so pri te vrste kupčijah znatne izgube jako pogoste, ter da jih mora trgovec vkalkulirati.' Detajlni trgovec nabavlja svoje blago na kratkoročne kredite, oddajati pa ga mora na dolgoročna odplačila, pri čemer izgubi na obrestih in mnogokrat tudi ne ie na obrestih, marveč celo vsoto.
Važno dejstvo, ki ga je pisec tudi prezrl, so režijski stroški tvrdk, ki zaposlujejo trgovske so-trudnike. Ob zmanjšanem prometu in ob že zgoraj označenih težkočah v pogledu trgovanja, bi bile marsikatere tvrdke naravnost primorane odpustiti del svojega osobja. l ega tvrdke iz socijalnega razloga ne store, dasi jih to pri današnjem položaju težko obremenjuje.
Vsega tega očividno pisec v svojem članku ni upošteval, ker drugače ne bi mogel priti do tako neosnovanlh trditev, kakor jih je navedel v svojem članku.
Končno pripominjamo, da znižanje cen ni odvisno zgolj od trgovca, marveč v mnogo večji meri od splošnih gospodarskih prilik.
Blagovolite sprejeti g. urednik našo toplo zahvalo in izraze odličnega spoštovanja.
Načelstvo Gremija trgovcev v Ljubljani.
London, 0. okt. Afera med Japonsko in Kitajsko se čedalje bolj nevarno zapleta in se grozi razvili v dolgotrajen konflikt. Dočim so Kitajci v Mandžuriji brez prave moči, kar so tiče oboroženega odpora proti japonski okupaciji, pa imajo jako nevarno orožje v rokah v ostali državi, ki je v jako živahnih stikih z Japonsko. Kitajci so aranžirali sistematičen in velikopotezen bojkot japonskega blaga in japonskih tvrdk kakor llidi japonskih ladij, kar pomeni za Japonsko, ki je itak v gospodarski krizi, ogromno gospodarsko izgubo. Najbolj prizadeto je japonsko pristanišče Dajren na polotoku Kvanlunu, ki eo ga Japonci spremenili v moderno velemesto in središče svojih trgovskih zvez s Ki-lajem. Anlijaponski bojkot v Kilaju bo imel za neizogibno posledico, da bo Japonska odklanjala vsak kompromis v zadevi Mandžurije, kar tfo pa neobhodno vedlo do konflikta z Rusijo, ako bi le-ta z razdelilvijo Mandžurije ne bila zadovoljna. Japonski nacionalisti odločno zahtevajo anekaijo Mandžurije, ker lam japonski naseljenci, ki imajo visok življenjski standard, nikakor ne morejo več konkurirali z milijoni Kitajcev, ki so v zadnjih le-lih v .Mandžuriji naseljujejo.
rrotijaponski pokret na Kitajskem zavzema ledalje večji obseg. V Sanghaju je množica Kitajcev, ki so napravili pi-otijaponski obliod po mestu, napadla dve japonski mladenki, ki sta se spreha-,ili po ulici Jangcepoo. Množica ie deklici surovo irretepla. Toda ni preteklo niti pol vre, ko sta iz pristanišča Sczebo va Japonskem, kamor je bi'a ta novica takoj telegrajirana, od pluli lorpedovki Mo-
London. B, okt. tg. Pii brezuspešnem poskusu, da bi pridobil Lluvila (ieorgea za carine in novo volitve, se je MacDonald sedaj končnoveljavno odločil, da apelira za svoj nacionalni program na volivce. Pozno punoči je angelški kabinet včeraj sklenil soglasno, da se parlament razpusti v četrtek in razpišejo nove volitve na dan 28. oktobru.
London, 6. okt. tg. Ministrski predsednik MacDonald jo bil danes dopoldne več kot pol ure v buckinghamski palači pri kralju. Obvestil je kralja o sklepih kabineta, ki jih je sprejel snoči o razpustitvi parlamenta, o novih volitvah in sestanku novega parlamenta. Parlament bo razpuščen v četrtek s kruljevo proklamarijo. Ko se je MacDonald vrnil iz Downing Streeta, je imel zopet sestanek z liberalnim notranjim ministrom sirom Herbertom Samuelom.
Angleški zunanji minister, lord Reading je davi v spremstvu angleškega finančnega strokovnjaka sira Frederica Leith-Rossa odpotoval v Pariz.
Atene. 6. okt. AA. Danes so igrali finalne teniške tekme na balkanski olimpijadi. Jugoslovanski igralci so si osvojili tri prva mesta in sicer: v doublu gospodov, v doublu dam in v mešanem doublu. Doseženi so bili ti-le rezultati:
Romun Puljev je premagal Romuna Misu z 8:1, 2:0, 7:5 in 6:2.
Orkinja Lenos je porazila Romunko Golescu z 6:2 in 8:6.
Jugoslovanski par Kukuljevič-Šefer je premagal romunsko dvojico Puljev-Misu z 6:1 in 8:6.
Jugoslovanski daniski par Gostiša-Sreger je premagal romunski par Zisovič-Goelscu z 6:3 in 0:3.
V mešanem doublu je par Gostiča-Kukuljevič premagal dvojico Sreger-Šefer z 6:5 in 6:4.
Na podlagi teh izidov so se plasirali jugoslovanski igralci na prvo mesto pred Romuni in Grki.
Pariz, 4. oktobra 1931.
—	Gotovo, kriza je velika, toda poznali emo loliko drugih! In vedno smo doživeli trenutke obupa in mielili, da se bliža konec sveta, Ja je vse izgubljeno. In potem? Konee sveta je pač še ;ako daleč. Ko smo nehali s tožbami, doumemo, kaj je najpametnejše: zopet začeti. Obračamo pogled v bodočnost, poizkušamo nova podjetja in po prvih uspehih pozabimo razočaranja preteklosti. Taka jo zgodovina vseh kriz, še se bo ponovila: io je le vprašanje časa.
Francoz, ki mi je razvijal te misli, je bil mož med petdesetim in šestdesetim letom, jasnih misli in neomajnega prepričanja: gospod Gaston Jeze, profesor pariške pravne fakultete, katerega predavanja na Institutu mednarodnih naukov tvorijo središče zanimanja programa te znanstvene ustanove.
Vse v njem izraža neko eolidnosl: močna, sred-njevelika postava, vzbočeno čelo, posebno glava, okrogla, že redkih, sivih, gladko nazaj počesanih narnolas. S pogledom sem objel lep, skrbno negovan park, v katerem sva sedela in ki se je nahajal za vilo — poletnem prebivališču znanstvenika. Jesensko jutro ee je kopalo v solnčnih žarkih in zelenju.
Optimizem, ki ga je izrazil priznani strokovnjak, je bil pri prost in neomahljiv. Čutil sem, da bi bilo zanian zavreči ga z dokazi.
Začel sem slikati težek položaj, v katerem se sedaj mi nahajamo, in pripomnil, da so tokrat vzroki krize globoki:
—	Preveč optimistično sodite, odvrnem hudomušno. Splošno uspevanje je odvisno od golovih
mo in llinoki v smeri proti Sanghaju. Vlada pa jc dala mornariški postaji v Sezebn nalog, da od-plovejo v šanghaj še druge japonske vojne edinice.
Na rusko-mandiurski meji so pripravljene čete sovjetske armade. Dasi je na sebi to dejstvo do-sll vznemirljivo, je naravno, ker mora Rusija pač bili pripravljena na vsako eventualno«!. Na vsak način Rusija ne išče konflikta z Japonsko, pač pa se Japonska upravičeno boji, da ne bi Rusi, ako bi Japonci bili prisiljeni ostati v južni Mandžuriji, za-
Ob 3 popoldne se jo začolu soju angleško poslanske zbornice. Ob pričetku seje so bilo klopi delavske stranke prav slabo zasedene. Na sprednjih klopeh je bilo samo pet voditeljev frakcije, med njimi kot zastopnik Hendersona bivši mornariški minister Alexander. Državni podtajnik finančnega ministrstva, konservativni poslanec Elllott je pre-čital zelo natančna določila o porabi železniških prostih kart po poslancih v primeru razpusla parlamenta. Alexander je na to pripomnil: >Ce je vlada izdelala tako natančne določbe za odpotovanjo članov parlamenta, mora tudi vedeti, kdaj bo nastopil ta položaj.« Prosil je zato ministrskega predsednika, da se o tem izjavi. MucDonald ju nuto odgovoril. da je kralj pristal na to, da sc najpozneje v četrtek razpusti zasedanje obeh zbornic in da mu je dal pooblastilo, da parlament po odgoditvi razpusti in razpiše nove volitve. Čim bo torej poslanska zbornica končala še predležeči materija! drugega in tretjega čitanja zakona proti oderuštvu z
Sofija, 6. okt. AA. Definitivni rezultati »Bal-kanijade« so ti-le:
V	sabljanju je zavzela prvo mesto Grčija, drugo mesto ima Turčija in tretje Bolgarija.
V	konjskih športih ima prvo mesto Bolgarija, drugo Turčija.
V	kolesarskih tekmah je zasedla prvo mesto Bolgarija, drugo Jugoslavija in tretje Grčija.
V	tekmah z motornimi kolesi je zavzela prvo mesto Grčija, drugo pa Bolgarija.
Vrstni red nogometnih tekem je: prva Bolgarija, druga Turčija, tretja Jugoslavija.
Po točkah so je plasirala na prvo mesto Grčija s 26, sledi Bolgarija z 22, Turčija z 9 in Jugoslavija s 4 točkami.
Po končanih tekmah je princ Ciril radelil zmagovalcem nagrade. Snoči jo bil banket za 300 povabljencev.
velikih produkcij — žito, železo, baker, petrolej, olje, bombaž — in le produkcije rabijo mednarodni trgi. Naša dežela uspeva, če lahko svoje agrarne produkte, svoje žilo, proda z ugodno ceno. Denar pride k nam. Denar kroži, uspevanje je sploSno. Toda, če cene padejo, ljudje malo zaslužijo ali nič in vse se ustavi, kakor danes. Stari svet čuti posledice ogromnega razdejanja kapitalov. povzročenega po največji vojni, ki jo [>ozna zgodovina.
Znano mi je, gospod profesor, nadaljujem, d« ste igrali važno vlogo ob priliki stabilizacije našega dinarja. Ali mislite, da je pri nas možen konzum vseh agrarnih pridelkov, ki jih pošiljamo v inozemstvo?
Profesor Jčze pomisli — trenutek, in nato s hipno kretnjo menja barvo pogovora.
—	Ne izgubljajva se v podrobnostih pogovora. Da, bil sem pri vas. proučil vaš položaj in moreni reči, da sem ohranil o vaši državi najboljši vtis. Češkoslovaška in Jugoslavija stn državi, ki ju mi Francozi v tem delu Evrope najbolj cenimo. Vaša bogastva so napravila name živ vtis iu ne pozabite, da ete šele v začetku, da sle izkoristili lc neznaten de-1 vaših naravnih virov. Vi še niste gospodarji vaše usode.
— Pri nas pripravljajo sedaj volitve. V zvezi z ostalimi ekonomskimi pojavi je ustavitev plačil v Baslu povzročila ostro denarno krizo, radi katere trpe vsi naši denarni zavodi; obsojeni 60 k popolnemu brezdelju, treba bi bila takojšnjih, odločnih ukrepov in rešiti deželo stagnacije, v kateri se nahaja,
—	Možno je. da imate prav. Viri naše dežele so bogati; sedaj trpi radi krize, ki vlada povsodi.
sedli Harbin in severno Mandžurijo, kar bi seveda Jaj>onski bilo zelo neljubo, ker Japonci ne aspiri-rajo samo na južno, ampak ludi na severno Mandžurijo, ki je še skoro čislo nenaseljena. (V vsej Mandžuriji je prostora še za 80 milijonov naseljencev.)
Dunajska vremenska napoved. Milo vreme bo trajalo dalje. Pričakovati pa je pooblačenja z zapada.
živili iu začasnega zakona, s katerim naj se. uredi sedanje dopuščanje koncertov in kinematografskih predstav ob nedeljah, kar se bo zgodilo najbrže v sredo ponoči, bo odgodil obe zbornici tn razpustil poslansko zbornico. V leni primeru je najugodnejši zakoniti termin za volitve 27. oktobra. Poslanska zbornica je poslušala te navedbo zelo mirno in prešla nato na drugo točko dnevnega reda.
MacDonald lu> jutri zvečer prvič apeliral na angleško prebivalstvo v govoru po radiu. Zastopulku agenturc »Exehange Telegraph« jc isjavil, da namerava voditi volivni boj kot kandidat delavsko struube.
London, 6. okt. AA. Spodnja zbornica je sklenila s 157 glasovi proti 44, da smejo bili kinemato-grafi v nedeljo odprli.
London, 6. okl. AA. Narodni liberali so sklenili, da bodo podpirali DacDomtlda.
Toda Evrope še ne bo konec, ker je Imela ogromno vojno in ker je zaključila šepujoč mir.
Vstal je, se pogladil po čelu in me povabil k izprehodu v parku, mi razkazal rožno nasade, spremil skozi velik salon v stilu Louisu XV. do dvo-j rifiča.
V električni železnici, ki je hitela v Pariz, eein j opazoval skozi okno valovito črlo zelenega pobočja, j posejano z rdečimi strehami hiš. Bil je lep jeeenski j dan.
Razmišljal sem o optimističnih besedah, ki jih I je izrazil znani profesor.
Da bi postalo resnica v bodočih dneh!
R. Macun.
Lord Reading v Parizu
Pariz, II. okt. t«. Popoldne je dospel angleški zunanji minister v Pariz popolnoma neopazen. Spremljala ga je samo soprouu z nekaterimi sodelavci. Odpeljal se ji' takoj v angleško poslaništvo, kjer so mu zvečer priredili svečan banket. Tudi zvečer se poudarja, da sc z lordom Keadincoin nu bodo obravnavala nobena specialna vprašanja ali pa celo odločilnu. temveč se bodo rnzsovariali samo neprisiljeno. V četrtek dopoldne bo v Klizejii izredna ministrska seja, na kateri bodo določili smernice za potovanje l.avala v VVashuigtou.
Izmet paša odpotoval v Budimpešto
Alene, 0. okt. AA. Grški zunanji minister je podpisal s turškim zunanjim inlniatrom tri pogodijo in sicer pogodbo o omejitvi |>omor«kega oboroževanja, pogodbo o prijateljstvu med obema državama in trgovinsko pogodbo.
Atene, 6. okt. tg. Izmet pašu in Venizelos »ta Imela danes še nadaljnje sestanke, na katerih sin posebno govorila o potrebnih olajšavah za izmenjavo obojestranskega prebivalstva. V krutkem bo sklicana grško-bolgarska konferenca, najbrie v Carigrad. Tam bodo ruzprnvljall o skupnih uospodar-skih vprašanjih, tako o določitvi ren za tobak itd.
Izmet paša jc danes preko Trsta odpotoval v Budimpešto, kjer bo ostal tri dni, potem pa ae bo vrnil v Benetke, da so sestane z Mussolinijem.
Na Bolgarskem pokajo bombe
Sofija, 6. okt. ž. Občina Kurtovo Konurc sc nahaja še vedno v rokah Zgovoristov. Takoj po volitvah so skušali razbiti občinski cdbor. Sinoči je pred občinsko poslovalnico eksplodirala bomba s strahovito detonacijo. Med občinstvom je nastala velika panika. Ni znano, koliko žrtev jc zahtevala eksplozija.
Sofija, 6. okt. ž. Znani protogerovist Boris Trajev, nad katerim so pred kratkim časom i/vršili mihailovisti atentat, je podlegel poškodbam <er bil danes pokopan. S smrtjo Trajeva so protogc-rovisti izgubili enega od najbolj agilnih članov, ki je imel sijajne zveze z dunajsko organizacijo Ob-jediniske« in Dimitrijo Vlahovom.
Žrtev fašizma
Rim, 6. okt. ž. V Niči je bil izvršen atentat na italijanskega konzularnega agenta De Luca pred neko kavarno. Na njega je neki Butera streljal s tremi streli in ga ranil v hrbet, nakar je izvršil samoumor. Atentat ima politično ozadje. Butera je izvršil samoumor. Atentat ima politično ozadje. Butera je antifašist in je bil velik sovražnik konzula De Luca, ker je med italijanskimi emigranti vršil fašistično prop:-—>do. Stanje ranjenega konzularnega agenta ni .
Belgrajske vesti
Belgrad, 0. okt. 1. Prosvetno ministrstvo fe podpisalo ukaz, po kalerem je dovoljena otvoritev šlirirazredne meščanske šole v škofji Loki. Prvi razred se prične takoj, drugi razredi pa se bodo odprli poslopoma vsako leto. Občina je dobila nalog, da stavi na razpolago poslopje za novo meščansko šolo.
Belgrad. 6. okl. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralje in na predlog predsednika ministrskega svela le upokojen Ignja! H. Stefanovič, član državnega .vela. na podlagi čl. 101 točke Ki zakona o uredništvu.
Drobne vesli
Žatec, (i. okl. tg. Danes jc liiln prodanih okoli 350 stolov hmelja in so se dosegle icuc ud 200 i'. i 425 Kč.
Dunaj. 0. okl. Ig. Avstrijski pustni uradi :<o danes ukinili promet s poštnimi nakaznicami v inozemstvo sploh. Že včeraj je bil ta promet ukinjen s petimi državami.
Pariz, (i. okl. tg. V razvalinah starega samostana C.vsong pri Hcrtuinu na fraiicosko-helgii-ki meji so odkrili velik zaklad zlata v podzemeljski ! hodnikih iz \, stoletja. Zaklad se veni na več milijonov frankov.
P.IALOKRVNIM
dajte
9
! za jačanje krvi, živaca i apetita
&lW'lCl M s
1' apotekai,.u C L--ue— b0ca pola litre Din 40*~
iT|Til II ■
Zaključek balkanske oHmpijade
Jugoslovani prvi v tenisu — Razdelitev darov
Razgovor s francoskim finančnikom
(Pariško pismo)
Grmenje pred volno vihro?
Kitajci aranžirali velikopotezen gospodarski bojkot Japonske — Nevaren incident v Sanghaju — Japonska odposlala v Sanghaj vojne ladje
Medved -strah Tuhinjske doline - padel
Tri leta je strahovat po Kamniških planinah - Srečni trije lovci
Kamnik, 6 oktobra.
V nedoljo 4. oktobra je odšlo 14 kamniških lovcev in 10 gonjačev s psi na lov na srnjad v Menino planino, revir odvetnika g. dr. Franca Trampuža in gostilničarja Toneta Cerarja. Patron lovcev sv. Hubert je lovcem že na nedeljskem pogonu naklonil veliko srečo, še večje iznenadenjs jim je pa pripravil za ponedeljek. V nedeljo zve-
Trije srečni lovci: Sredi g. Tone Kersnik, ki je medvedu dal prvi strel; na njegovi desnici (na sliki prvi od leve) g. Preiesnik Kari st.; tretji je g. Lado Stergar.
ier je sicer v sijajnem razpoloženju lovcev padla marsikaka beseda na račun medveda, ki je tri leta gospodoval v Kamniških planinah in trgal kmetom govedo ter drobnico, toda zadnji čae ni bilo v tem revirju sledu o njem, pač pa so ga sledili pred štirimi dnevi v Kamniški Bistrici. Tako so vsi člani Zelene bratovščine mirno in brez strahu prespali noč pod udobnim krovom novozgrajenega planšarskega doma, kjer jih je gostoljubno sprejel predsednik okrajnega kmetijskega odbora iupan g. N. Novak.
V ponedeljek se je pričel pogon že ob pol 7 zjutraj in se je vršil v bližini štajerske meje. Ix)vci so radi tega tudi mornli večkrat menjati svoje >štante< tep se premakniti z nižjih na višje, da rapro divjačini prehod. Okoli pol 11 dopoldne sta t istim namenom zapustila svoja mesta tudi g.
Bervar st. in g. Stergar ml. ter šla v smeri, kjer sta stala gg. Keršmanc in Preiesnik st., da skupno odidejo na svoja nova mesta. V tem pa sta začudi prva dva
strahovito rjovenje in tuljenje ranjene živali,
ki se je po kratkem presledku zopet ponovilo. V radovednosti sta pospešila korake in kmalu nale- | tela na g. Prelesnika. zatem pa tudi na g. Ker- ' šmanea. Isti je tudi povedal, da je čul beg ranjene živali skozi grmovje, a je ni videl. Rjovenje in go-! drnanje se je ponovilo in to v neposredni bližini. ; 1 Da prihranijo ranjeni živali muke in bolečine, so i ! se odločili, da jo poiščejo. G. Preiesnik st. je šel desno, g. Stergar Lado po sredi, na desni pa je zapiral izhod g. Keršmanc, vsi z na strel pripravljenimi puškami. Po kratkem zasledovanju opozori g. Preiesnik Stergarja na veliko črno maso, ki se je gibala v daljavi kakih 30 korakov. Slednji je pač videl, da leži odnosno sedi nekaj, ker pa je prihajal zveri od zadaj, je ni spoznal. Krenil je na levo, v tem je pa žival obrnila glavo proti njemu in spoznal medveda. Z začudenjem in presenečenjem je zavpil svojemu sosedu Kerlmancu:
»Medved! — Streljaj!«
Medved, ki je bil ranjen, je sedel oprt na prednjih nogah ter se skušal dvigniti. V tem pa je odjeknil strel Lado Stergarja, trenutek kasneje pa tudi strel Prelesnika. Počasi je lezla ogromna zverina skupaj, srep pogled oči je pojemal. Medved je bil mrtev.
Z začudenjem se je spogledala četvorica, ko je prispel še Bervar et. Ali je mogoče?! V nekaj minutah se je zbrala vsa ostala lovska družba okoli kosmatinca in ga ogledovala. Z njimi sta prišla tudi g. dr. Trampuž in graščak g. Tone Kersnik z Brda pri Lukovici, ki je povedal, da je streljal na kosmatinca in oddal
prvi strel na njega na 35 korakov.
Ranjeni medved se je bliskovito obrnil in jo z groznim rjovenjem v divjem diru odkuril v goščavo. Drugega etrela g. Kersnik ni mogel več sprožiti, ker je medveda že zakrilo drevje. Tako je videl vzradoščen, kljub svoji prvotni jezi in nejevolji, da je pogodil dobro in da medved ni mogel dalje.
Gonjači so v kratkem naredili iz vej nosilnico in naložili nanj »strah Tuhinjske doline« in štajerskih lovcev, ki so hodili na lov in bili po trije na enem >štantu«.
Tako je končal medved, ki je naredil ogromno škodo kmetom; poznalo se mu je, da je imel pač dovolj hrane: !••' ta! je 217 kilogramov in meri stoječ 2.80 m, po starosti ga pa cenijo na 10 do 12 let. To je tretji medved, ki je bil ubit v Kamniških planinah. Prvega so ustrelili v Kamniški Bistrici leta 1870 in drugega istotam leta 1805.
Ko so medveda peljali po Tuhinjski dolini, so ljudje trumoma drveli k vozu ter si ga ogledovali. Obenem pa so se zadovoljno izražali o tem, da je vendar !e uničena zver, ki je toliko škodovala našim živinorejcem, posebno pa Tuhinjcem, ki so morali poprodati vso drobnico.
Enodnevna vaja vojaške posadke
Ljubljana, 8. oktobra.
Včerajšnji dan je bil za čete ljubljanske in škofjeloške garnizije velik dogodek. Imeli so namreč celodnevno vajo v okolici Medvod. Nadzoroval je vajo komandant divizijski general Bogoljub llič, v spremstvu pomočnika brigadnega generala Dra-gomila Popoviča, zastopnika načelnika štaba kape-tana Mihič Ilija in ordonančnega oficirja kapetana Stanojeviča Živojina.
Vodstvo čet ljubljanske garnizije je prevzel j»olkovnik Cvejič, vodstvo čet škofjeloške garnizije pa j>olkovnik ltadovič. Čete so že zgodaj zjutraj odšle iz vojašnic. Vaje se je seveda udeležilo tudi vse topništvo, kolesarski oddelek in celo letala so sodelovala. Ves dan je bil za vojake preizkušnja, pri kateri so pokazali, kaj so se naučili v šestih mesecih, odkar nosijo vojaško suknjo.
Čete so trčile dopoldne ob 9.30 skupaj in se pomikale ob Sori do 4 jx>poldne. V sodniškem zboru so bili general D. 1'opovič, art. polkovnika .lovanovič in Kilar. Kritika je dala prav lepe in zadovoljive rezultate, ki so zlasti sad jiožrtvovalnega in navdušenega dela častnikov in moštva. Na večer so se čete vrnile v svoje garnizije. Skozi Ljubljano so korakale okrog 7 zvečer z godbo na čelu.
Dijaška kuhinja v Kranju
Kranj.
V samozaložbi je te dni izšlo poročilo »Dijaške kuhinje v Kranju«, ki je s tem zaključila 37 leto obstoja. Poslovno leto ustanove namreč traja od septembra do septembra. Uvodoma poročilo v daljšem sestavku osvežuje spomin na tri markantne osebe, ki so delovale dolgo let pri »Dijaški kuhinji« in katere vse tri je smrt ugrabila letos v razdobju komaj 5 mesecev.
Dne 10. jan. je umrla ga. Marija jakofčič, ki je lani slavila 30-Ietnico kot kuharica Dijaške ku-liinje«. Smrti v naročje se je nagnil 19. jan. po vsej Gorenjski znani zdravnik pok dr. Edvard Savnik, ki je bi! ustanovitelj »Dijaške kuhinje«, prvi predsednik 32 let, častni predsednik 5 let. Tekom 36 let je »Dijaška kuhinja« pod njegovim vodstvom . prehranila nad 1000 dijakov in se je nabralo pred I vojno v sklad za »Dijaški dom« 60.000 kron. To I akcijo je pok. g. dr. Savnik skupno z drugimi obnovil tudi po vojni in se denar za »Dijaški dom« zbira v »Petrovem skladu«. V grob pa je sledil i prejšnjima dobre tri mesece pozneje, dne 4. maja ' mag. pharm. Franc Savnik, vnet podpornik »Di-| jašj<e kuhinje«, njen odbornik. Končno se članek spominja še raznih drugih dobrotnikov in podpornikov.
Blagajniški del izkazuje: dohodkov Din 40 tisoč 451.84, izdatkov Din 38.677.40, prebitek znaša Din 1774.44. Kuhinja je podpirala 21 gimnazijcev in 8 dijakov tekstilne šole. Štirje podpiranci so med letom izstopili. Poročilo našteva dalj? zveste, številne in radodarne dobrotnike »Dijaške kuhinje«, iz Kranja in od drugod. Za sklep pa sledi poročilo
Če želite, da
/
ostane Vaše perilo trajno in lepo, rabite samo
LUX
l*J »
Velikanski požar pri Petrovčah
Zgorelo pel objektov, 2 gospodarski poslopji, 2 svinjaka in 1 kozolec. — Škode pribl. 500.000 Din.
svinjaka na Mirnikov svinjak in od tam še na Mir-nikovo gospodarsko poslopje. Združenim požarnim brambatn se je na vse zadnje posrečilo omejiti ogenj na goreče objekte.
S prav veliko težavo so preprečili, da se ogenj ni razširi! na Veternikovo stanovanjsko hišo. Po večurnem naporu se je posrečilo po/ar pogasiti in je ostal le del gasilcev še na pogorišču za stražo. Kakor rečeno sta zgorela 2 svinjaka, en kozolec in 2 gospodarski poslopji skoro do tal.
Oba prizadeta posestnika, Mirnik in Veter-nik, sta imela spravljen že skoro ves jesenski pridelek, ki je ves zgorel. Razun tega je zgorela Mir-niku 1 svinja in precej kur. Oba posestnika sta sicer zavarovana, toda v primeri z nastalo škodo, ki se ceni na 500.000 Din, le malenkostno. Mirnik je poleg tega še ves opečen tako. da so ga morali odpeljati v Žalec, kjer mu je nudil prvo pomoč ta-mošnp zdravnik. Razun tega je hudo ožganih 7 gasilcev, članov raznih požarnih hramb. Najverjetnejše je, da je ogenj posledica kakega zločina in so baje požigalcu že na sledu.
Celje, 6. oktobra.
Danes okoli pol 10 je v času, ko so bi!i domačini večinoma pri delu na polju, nenadoma začelo goreli pri posestniku Antonu Veterniku, po domače Solaku, na Gorici pri Petrovčah. Goreti je začelo gospodarsko poslopje, v katerem je bilo polno sena in ves jesenski pridelek. Predno so prihiteli domačini na pomoč, je bilo poslopje že vse v plamenih. Ogenj se je razširil hitro na sosednji svinjak, kjer se ni dalo ničesar gasiti, ker je bil ves lesen m se je ogenj po suhem lesu izredno hitro razširil.
Na kraj nesreče je prihitelo 7 požarnih hramb Iz vse okolice. Prva je bila na mestu požarna hramba iz Lopate, nato iz Arjevasi, iz Žalca, ki je prva stopila v akcijo, dalje iz Celja, Babnega, Gaberja, Ložnice in Drešinje vasi.
Od svinjaka se je ogenj razširil na sosednji kozolec posestnika Mimika, po domače Lešarja, ki je skoro ves zgorel.
Nadalje se je širil ogenj od Veternikovega
o »Petrovem skladu«, ki je letos narastel za Din 41.492 in je s 1. sept. znašal Din 200.000, to je dobro tretjino predvojnega zneska. Dve glavni postavki v letošnjem prirastku sta znesek Din 11000. ki so ga darovali razni dobrotniki v spomin pok dr. Savnika in znesek Din 7000, darilo kr. banskt uprave v Ljubljani. — V delu odbora »Dijaške kuhinje« beremo: da se je hrana dijakom izboljšala, in da odbor resno in vztrajno stremi za skorajšnjo uresničitvijo dr. Šavnikove želje za zgraditvijo 'Dijaškega doma*. — Mesto odišlega sodnika dr. Ernesta Kobeta je vslopil v odbor notar Ivo Bakovnik.
V sušilnico je padel
Novo mesto, 5. okt.
Pred dnevi je posestnik Turk Franc iz Sel pri Zajčjem vrhu imel opraviti pri svoji sušilnici. Ko se je malo preveč nagnil nad sušilnico, je zgubil ravnotežje in padel vanjo, ter se občutno potolkel po obrazu. Mora! je kandijsko bolnišnico.
Bratomor - po pijani vesjelici
Valentina Zajca je v pijanosti zadavil brat Stanko - Žrtve pijanosti Vse pi.ansfte veselice in trgatve naj se prepovedo
Žrtve pijanskih pretepov
Ljubljana, 6. oktobra.
Nedelje so še vedno jjonekod dnevi žalostnih dogodkov, ker jih fantje skrnnijo s pretepi. Na drugem mestu poročamo o žalostnem dogodku Obrijah. Ljubljanska bolnišnica pa je iz drugih krajev sprejela tudi nekaj žrtev fantovskih surovosti.
59 letnega prevžitkarja Janeza Pretnarja iz Radovljice 73 so na cesti v Radovljici napadli neznani fantje in ga pretepli po glavi, tako, da je slarček moral zaradi poškodb v bolnišnico.
Tudi v Tunjicah so se slepli fantje, in sicer v Rakofovi gostilni. Med pretepom je nekdo ali pa jih je bilo več, oklal 25 letnega posest ni ko vega sina t. nožem v glavo in v hrbet.
821elni zidar Karel Ocepek iz Križa 67 pri Kamniku se je zalelel s kolesom na cesli v nekega Človeka in padel na tla. Poškodoval se je na {lavi in na desni nogi.
25 letna služkin ja Mari ja Štrencelj s Prul 11 r LjrVani je danes kuhala in se med delom opa-rila s ropom po levi nogi.
Včeraj snw poročali o samoumoru brivskega pomočnika 24 letnega Petra P. na Dvornem trgu 81. 1. Ta je izpil večjo količino raztopljene sode Njegovo stanje se je v bolnišnici obrnilo k sreči na boljše.
Nevaren vbodljaj v pljuča in karambol ob prevozu ranjenca.
Kamnik, 6. okt.
V gostilni Rakel pod Tunjicami je sedelo v jedeljo zvečer 8 do 10 fantov. Po pijači je sledilo prerekanje in pretep, katerega žrtev je postal Andrej Vrhovnik. On ne ve zakaj se je začel pretep, pač pa je imenoval on napadalca, ki sta mu prizadejala globok vbodliaj v levo stran rebra v pljuča in tri rane na glavi. Prvo pomoč mu je nudil g. dr. Polec, ki je tudi odredil takojšen prevoz v ljubljansko bolnišnico. Ponj je prišel z avtomobilom g. Kregar iz Kamnika in ga baš hotel odpeljati na trg Kralja Aleksandra, ko mu je pri-vozil nasproti avtotaksi g. Prusnika, katerega je sam šofiral. V preccjšnji hitrosti sta na ovinku pred šolo trčila oba avtomobila. Oba voza sta
močno poškodovana, kar dokazuje, da je eden izmed obeh imel precejšnjo hitrost. Na čigavi strani je krivda, bo pa dognala preiskava. Osebam, ki so bile v obeh avtomobilih, se k sreči ni prinetilo ničesar in so tudi poškodovanega Vrliovnika kmalu preložili na drug avto in ga odnehali v Ljubljano. Ta nesreča dokazuie, da vsi ukrepi varnostnih organov proti brezobzirnim voznikom še ne zadostujejo, ter bo treba nastopiti res s skrajno strogostjo.
ZafJoneiPf?
Novo mesto, 5. okt.
V Cirmovljah občina Raka stanuje star užit-kar lanez Hočevar V eni izmed zadnjih noči je slišal, da nekdo hodi okrog h>'še. Ker ?o letos zločinski nožari na dnevnem redu. je še! gledat, kdo se potika okro« hiše. Naenkrat pa ie iz teme ro-čilo in Hočevar je dobi! strel v roko. Poškodba sicer ni tako huda, — strah ie bil večji —, a vendar je moral iti v kandijsko bolnišnico.
Dsv i presiči na Gor'anc'h
Št. Jernej, 4. oktobra.
Na Gorjancih se je pojavila čreda divjili prašičev, ki dela kmetom gorskih vasi, zlasti Javoro-vice, veliko škodo. Prašičem posebno ugaja koruza, ki je še zunaj na polju, pa tudi krompir jim gre dobro v slast. Upajmo, da bodo šentjernejski lovci kmalu postrelili nevSečno zverjad in tako rešili ubogega kmeta neljubih gostov.
— Bolečine in tisfanjo v želodcu, zaprtje, gniloba v črovosn, okus po žolču, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpraviti, kdor češče pije naravno »Frnnz-Josef« grenčico, poln koznrec zvečer, preden gre spat. Zdravniki-specijalisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef« vodo toplo priporočati kot zelo smolreno, domače zdravilno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in v Špecerijskih trpovinAh.
Ljubljana, 6. oktobra.
Včeraj smo poročali o tragični smrti 24 letnega |)osestnikovega sina Valentina Zajca iz vasi Obrij, ki so ga v ponedeljek zjutraj našli mrtvega kakih 20 korakov od domače hiše. Policija je tedaj ugotovila, da sla bila zadnja skujiaj s pokojnikom brat Stanko Ln sosedov fant France Semrajc. Policija je oba zaslišala in Semrajc je povedal, da je bil Valentin v nedeljo na vinski trgatvi zelo siten ter se je tudi udeležil prelepa, v katerem so se fantje stepli. Valentina je nekdo tudi oplazil s stolom po glavi. Od lega je najbrž izvirala neznatna ranica na glavi. j>ovseni iz-ključeno pa je bilo, da bi Valentin zaradi nje umrl. Semrajc je povedai, da s!a se oba brata še potem zelo prepirala na cesti in da je bil zlasti silen Valentin. Zato je Semrajc pustil oba Zajca. Na podlagi te izpovedi je policija izpulila Semra'ca in pridržala Stanka. Pri zaslišanju ie Stanko Zaje to okolnoet ' namreč zamolčal, kar je takoj vzbudilo sum policije.
Popoldne se je vršila obdukcija. Obdukcijo jo izvršil sodni zdravnik dr. Suher ob asis enci dr. Bohinca, prisostvovala pa sta ji preiskovalni sodnik Baričevič in polic, nadzornik .M čnik. <>b lukejia je trajala do večera. Dognala je, da je imel |>okojnik zatekel vrat, kar je bilo p.isledica davljenja. Valentin Zaje je bil torej zadavljen. Kdo ga je zadavil?
Stanko Zaje je prebil noč v policijskih zaporih. Davi ob 8 pa ga je pričel z.asl ševati okrajni nadzornik Močnik, ki vodi vso preiskavo. Po kratkem lajenju je Stanko Zaje ves skesan priznal: »Res, v prepiru sem ga davil in najbrž ludi zadavil. Zjutraj, ko mi je mati povedala, da leži brat blizu hiše mrtev, sem se grozno prestrašil. Ubiti ga nikakor nisem nameraval. To je vse storila le pijača in pa logola«
Nato je bil sestavljen s Stankom Zajcem zapisnik.
Prvi je obvestil policijo o nesrečni smrti Valentina Zajca brat Stanko sani. Ko so domači namreč našli Valentina mrtvega, so poslali brata Stanka na stražnico v Mostah naj tam obvesti policijo o smrti. Stražnica ie takoj telefonirala na policijsko upravo nadzorniku g. Močniku in obenem sporočila, da je brat Stanko sam ves opraskan. G. Močnik je takoj naročil stražnici, naj Stanka kar pridrže, da ga bo zaslišal. Ko je fanta zaslišal, je opazil, da je fant ranjen. Ko je po-zneje policijska komisija pregledala truplo, je našla samo neznatno ranico na glavi. Stanko Zajec je pri zaslišanju najprej izpovedal, da so šli on, pokojni Valentin in sosedov sin France Semrajc z veselice v pevskem domu društva >škrjanček« v Šmartno nuloniov. On da je šel naravnost domov, brat pa da je zunaj ostal. Semrajc je izpovedni, da sta se oba brala po cesti prepirala zaradi dote in domačih gospodarskih razmer. Popoldne si je nadzornik Močnik ogledal sam kraj uboja. Pri Zajčevih je zahteval, naj mu pokažejo obleko, v kaieri je bil Stanko oblečen v nedeljo zvečer. Ugotovil je, da je Stankova srajca vsa krvava in raztrgana! prav tako tudi telovnik in klobuk, hlače pa so bile blatne. Stanko se je mora! torej nekje do krvi stepsti in valjati po cesti. Nato se je vršila obdukcija trupla, ki je ugotovila, da jo Valentin Zaje umrl nasilne smrti.
Policija je nato zaslišala še nekatere priče. Tako sla bila zaslišana zakonca kleparski mojster Sitar in njegova žena. Povedala sta, da sla videla tri moške, ki so se na cesti v Obrijah prepirali. Četrt ure za tem se je skozi Obrije vračal iz veselice v Sniartnem godec Drobež. Ta je pa videl samo dve osebi, ki sta se v temi na cesti premetavala in tenla. še Dredno ie Drobež mogel uo-
sredovati, mu je eden od obeh pretepučev zakričal: »Izgini, če nočeš biti še ti nesrečen I«
Stankova izpoved
Po kratkem tajenju se je Stanko, ko mu je nadzornik Močnik jiredočil vse te okolnosti preiskave, uda I in pričel pripovedovati svoje priznanje. Izpovedal je približno tako:
»Zgodilo se je tako: Ko je šel Semrajc domov, je pustil mene in Valentina samega pred hišo Ivana Mama. Tine je ves čas kričal, klel in me zmerjal. Prigovarjal sem mu, naj gre k počitku. Tine pa je kričal kar naprej, da ga jaz ne boin koinandiral. Nato sein mu obrnil lirbet in hotel oditi. Tine me je tedaj udaril po plečih, da me je kar zabolelo. Zaradi udarca sem se okrenil in padel na tla. Tine me je že držal z eno roko na tleh in sicer mi je grabil levo ramo. Pri padcu sem ga namreč potegnil za seboj. Tako sva za trenotek obležala: jaz spodaj, brat pa na meni Tine me je, med tem ko sem ležal pod njini udaril jio glavi nad levim ušesom in me tiščal t tlom. Posrečilo se mi je, da som objel brala pot pazduho in si tako pomagal. Tine se je znaše pod menoj, nakar sem ga prijel 7. desno roko zi goltanec in mu ga stisnil. Z levo roko pa sem gi tiščal za desno roko. Bal sem se namreč, da s» ne bi Tine zopet znašel nad menoj in me potem on poškodoval. Brat se ni branil in se me ni otepal, ter se je takoj umiril. Mislil вет, da s« je potuhnil. Zato sem vstal in odšel domov. Nisem mislil, da sem ga zadavil, temveč, da je le nezavesten. Ves boj ni trajal več kot 2 minuti in j» Dilo to med drugo in tretjo uro ponoči.
Da je brat mrtev, sem zvedel približno okoli pol 7, ko me je mati zbudila, mi povedala, da je Tine mrtev in me vprašala: »Ali si ga ti?« kakšno strašno stvar sem zagrešil. Nato sem se jireoblekel in šel javit bratovo smrt policiji. Svojega dejanja se zelo kesant, bil sem nekoliko pijan, vendar ne tako, da se ne bi spominjal, kako se je dogodek izvršil. Zelo pijan je bil tudi Tine. Svoje dejanje sem pač iz^šil v silobranu.t
S tem je bilo zaslišafje Stanka Zajca končano. Stanko Zaje je rojen 1909 in je bil na dobrem glasu ter še ni bil nikoli knznovan. Doma je bil priden mladenič in je rad delal. K temu strašnemu dejanju ga je pač zavedla bratova surovost in pa pijača in togota. O pokojnem bratu Tinetu pa je bilo znano, da je bil velik pretepač, saj je pred leti težko poškodoval svojega brala Andreja.
Tako so nas obvestili o vsem dogodku na policiji.
Trgatve naj se prepovedo
Obenem pa nas je policija prosila še, naj opozorilno vse prizadele, da bo odslej dovoljevala veselice, zlasti takozvane trgatve v raznih manjših predmestjih samo, če bosta veselici prisostvovala po dva stražnika, da bodo tako preprečeni izgredi na takih veselicah. Saj je na primer na veselici v Šmartnem počenjal pokojni Valentin lake izgrede, da ga je moral stražnik vreči ven Policija je odločena, da bo takoj ukinila vso licence za veselice, če se bodo taki žalostni slučaji še ponavljali.
Ta sklep policije je zelo umesten in ga po zdravljamo. Samo želeti je, da ne bi čakali š« enega takega žalostnega dogodka, ampak naj se le razvade takoj prepovedo! Ali ni eno človeška življenje dovolj? In ali ni gospodarski položaj ž« dovoli tnžak?
Iz U&tov
»Jugoslovan* od 4. oktobra prinaša pod naslovom >0 javnem glasovanju pri naših volitvah* dolg članek, v katerem med drugim tako le pravi:
Novi volivni zakon določa javno glasovanje. Na tej določbi se spod tika jo nekateri inozemski listi, kateri naših razmer še ne poznajo dovolj. Tako tuje mnenje pride silno prav tudi našim nekdanjim strankarjem, katerim je bila in je še danes politična stranka več nego država in njen dobrobit. Zavedajo se namreč, da jim je z novim volivnim zakonom in njegovimi določbami za vedno odklenkalo. Zato vidijo v javnem glasovanju reak-cijonarstvu najhujše vrsle, nedomokratičnost in bogsigavedi kaj še vse...
tiotovo je, da je tajnost glasovanja pri volitvah pridobitev novejšo dobe, in obenem priznanje volivcu njegovo politične zrelosti. Zato je volivna tajnost uveljavljena v vseh onih državah, kjer so ljudske mase že politično izšolane ter se zavedajo visokega etičnega stališča volitev, potom katerih si pridobijo zdravega in dobrega vpliva na upravo lastne države... Tam je tajnost volitev brez dvoma umestna in rodi dobre sadove.
Drugače je pa seveda v obratnem slučaju, kjer ei ljudstvo vsled zgodovinskih in drugih ne-prilik še ni moglo pridobili tako velike politične izobrazbe in državljanske vzgoje, da bi samo uvidelo, da je dobrobit vse države tudi njegova lastna korist in i>otreba, da je država več nego stranka. V talcih slučajih je pa volivna tajnost zlo, ker se pod njeno zaščito uveljavljajo cesto ravno oni elementi, ki si zaradi nepoštenih namenov ne upajo odkrito na dan.
Da je tako, smo videli dovolj jasno pri nas. Saj smo imeli celo vrsto let tajne volitve. In kaj smo doživeli!
Tajnost je pa še v drugem oziru vplivala pri nas demoralizujoče, bodisi na priprosto ljudstvo kakor tudi na mnoge izobražence. Kakor mnogo drugih moralnih dobrin, tako je vojna doba uničila tudi značaj nos t in možatost. Med volitvami jih je prav mnogo igralo kaj črnino vlogo. Videl si jih v dobi enih volitev pri različnih strankah. In vsaki so sveto obljubili zvestobo. Ko je pa prišel dan volitev, takrat r-o pa seveda volili samo eno, če so se sploh udeležili volitev. Zato so navadno dali rezultati volitev docela drugačen izid, kakor j)a so prej računale politične stranke in njihovi voditelji... In tako postopanje ne more nikdo imenovati možato, značajno in dosledno ter se mora prej ali slej maščevati nad volivcem samim in nad stranko. In res se je maščevalo za-doeti bridko.
Da je bilo tako, niso krive mase naroda. Zakaj, velika večina naroda je moralno zdrava, državi vdana in v jedru dobra, često še predobra. Da pa ni še dosegla viška političnega šolanja in zrelosti, so krive zgodovinske prilike in povojne razmere. Za tako šolanje in zrelost je treba deset in desetletij časa in kolikortoliko mirnega razvoja. Pred vsem pa samostojnosti in lastne države.
Zato je umestno, da je (volivna tajnost) z novim volilnim zakonom odpravljena ...«
>Jutro< od C. oktobra poroča iz Ljubljane dne 5. oktobra: sDanos popoldne od 2 do 5 se je vršil v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti volivni sestanek za dravsko banovino ... Sestanek jo otvoril in vodil ljubljanski župan dr. Dinkn Poe, ki je prisrčno pozdravil iz vso banovine zbrane delegate ter navzoča ministra dr. Krainerj* in Ivaua Parijo, katerima so zborovale! priredili velike ova-cije. Dr. Pik- in oba ministra so nato poročali o političnem položaju in o volivnem pokretu v Sloveniji. Spontano in i velikim, soglasnim odobravanjem jc bila proglašena kandidatura ministrske-ca predsednika Petra Zivkovifa za nosilca drtavne liste. O tem enodušnem sklepu je bil predsednik vlade brzojavno obveščen.
»Jugoslovan* od 6. oktobra poroča iz Belgrada 5. oktobra: r Včeraj so se v vsej državi vršilo številne volivn« konference, ki so vse brez izjeme skVnile. da bodi nosrleo državne liste sedanji predsednik vlade g- P^ra Živkovir. Vsi ti sklepi so sc izvršili spontano in po lastni iniciativi naroda, ker je hotel narod na ta način izreči predsedniku vlade svoje priznanje za njegovo zvesto jugoslovansko politiko od (1. januarja naprej in se mu s tem ludi zahvalili za njegovo delo. Obenem pa je hotel narod s tem manifestirati tudi svoje jugoslovansko prepričanje. S tem. da ima ves jugoslovanski narod enega nosilca listP. se naj vidno manifestira, da je jugoslovanska ideja združila ves narod. Pod pnot-nim vodstvom stopa pnolen jugoslovanski narod v boj za zmago nacionalne misli. ... Do konca tpga tedna bo rešeno tudi vprašanje sreskih kandidatur, nakar se prične zadnja faza zmagonosne vo-iivne borbe za jugoslovansko idejo.
Ljubljana
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Rodenstock. Voigtliinder.
Welta, Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovan ska knjigarna т Ljubljani. — Zahtevajte cenik! —
Odpri srce, odpri roke
Te dni pobira po Ljubljani gdč. Sagadin Min-
ka, predsednica Zveze služkinj v Belgradu, prispevke za zgradbo doma slovenskih služkinj, v katerem bo zavetišče za služkinje in posredovalnica za službe ter prenočišča za brezposelne in onemogle članice. Pobirala bo po vsej okrajih Slovenije in upamo, da bo naletela na dobra srca. Saj je vprašanje naših ljudi v Belgradu tudi vredno pozornosti, in kdor njim pomaga, pomaga sestram, ki si v tujini s težavo služijo svoj kruh.
Pokažimo, da razumemo plemenito stremljenje zveze in ga podpirajmo po svojih močeh.
Ob Gradaščici navzgor
Dela v Gradščici so še vedno zelo živahna ter hitro napredujejo. Vsak dan se lahko opaža napredek, ob vsakem obisku lahko vidite kaj novega. Delavci z deli hite, ker nameravajo prihodnjo sobolo že spustiti vodo v Gradaščico. Potem ne bo več mogoče delali tistih del. ki so v slrugi. Sicer pa bodo glavna regulacijska dela v teku tega tedna v resnici končana. Zdaj so obložili že oba bregova od Trnovskega mostu navzgor do Mirja z obsekanim podpeškim kamenjem. Na Mirju zidajft zdaj na več krajih male stopnjice do struge, prav tako na trnovski strani. Vsak pesestnik, kateremu meji zemljišče do Gradaščico, si je namreč pridobil, priposeetvoval pravico pranja ali vsaj zajemanja vode v Gradaščici; to pravico hoče vsak ohranili t tudi zanaprej. Ker pa bi mu te pravice bile z regulacijo okrnjene v toliko, ker bi mu bil dostop do vode po reguliranih bregovih otežkočen, zato zahteva vsak. naj sp mu zgradijo do vode stopnjice. In res je nastalo zdaj ob bregovih Gradaščice vse polno takih malih stopniic. ki mimo vsega strugo še poživljajo ter napravljajo kraj bolj romantičen.
Na Mirju, kjer napravi (iradaščica ovinek, so bo nekoč razprostiral lep park. ki bo pričel ob Dobrilovi ulici, končni pa ob robu Gradaščice. Park bo seveda GradaSčica le poživljala. Park je zamišljen tako, da bi vanj vodile v vsej dolžini Do-brilove ulice skoraj slo metrov dolge stopnjice. To vse se bo seveda napravilo šele pozneje, ko bo Mirje tudi drugače popolnoma urejeno.
Trnovski most je zgrajen 1рг zdaj zasipajo na obeh straneh velike praznine, ki so nastale radi oboka. Zasuli so že toliko, da zdaj že lahko vozijo čez most prazne vozove. Tudi dve piramidi iz obrezanega podpeškega kamenja sta že skoraj popolnoma dograjeni. Sploh imajo zdaj glavno besedo pri moslu, okrog njega ter dploma tudi v strugi od mosta navzgor kamnoseki.
Nižje od trnovskega mostu so postavili opaž za nov železobelonski most. ki ga bodo zgradili na mesto sedanje lesene brvi. ki stoji pred Tenen-tetovo gostilno. Med to brvjo in mostom poleg zapornic pa so zgradili široko perlšče na obeh straneh Gradaščice. Eno perišče bo za Krakovčanke, ..rugo pa za Trnovčanke. Pozneje bodo seveda napravili k periščema lepe dohode, urpjene bodo tudi brežine na obeh «lraneh Gradaščice.
Danes zvečer odločilna Matscli borba
Kop - Travaglini Kaj bo danes
Drama: Dogodek v mestu Gogi.
Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava.
Union: Odločilna borba: Kop : Travaglini.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli. Dunajska c. 6 in nir. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
0 Delavski prosvetni večer v počastitev Kre kovega spomina priredi Centrala Krekovih družin v Ljubljani v četrtek, dne 8. oktobra 1931 ob 20 zvečer v dvorani Delavske zbornice na .Miklošičevi cesli. Spored: 1. Kreku. Deklamacija (Pregelj). 2. Dr. Janez Ev. Krek, oče kršč. socializma. Predava France Terscglav. 3. Dr. Janez Ev. Krek v praktičnem delu ua rešitvi delavskega vprašanja. Predava tov. J. Gostinčar. 4. Borci: Taborna scena. 5. Film: V kraljestvu premoga. — Na večeru sodeluje tamburaški zbor. Vstop prost.
0 Vsi Belokraujri. ki žive v Ljubljani, se vabijo na prijateljski razgovor, ki se vrši danes ob pol 0 zvečer v mali dvorani restavracije Zvezda. Predmeti: Kako pomagati Belokrajini. ki jc letos radi suše težko prizadeta. — Pripravljalni odbor.
0 Novo tovarniško poslopje, ki ga gradi tvor-nica žameta ob Vodovodni cesti, je žo dograjeno. Zdaj so zidarji že pričeli z ometavanjcin zunanjih sten. Postavili so tudi že ogrodje za streho, ki bo steklena, kakor so vsa podobna tovarniška poslopja. Veselo je to, da se v času te hude stisko in gospodarske krize najde še kdo, ki misli na po-
večanje obrata ter ga tudi izvTŠl, kakor to podjetje.
© Umrli v Ljubljani. V času od 26. sept. do 2. oktobra 1031 so umrli: Poterliii Anton, 63 let, mizar, Hranilniška cesta 7; Berk Adelgunda, 85 let, hiralka, Vidovdanska cesta; Mttkleisen Marija, roj. Rudesch, 78 let, vdova drž. uradnika in hišna poseslnica, Stari Irg 21; Gabrovšek Milica, 24 let, učiteljica, Dolenjska cesla 50; Bajželj Ivan, 62 let, posestnik, Gasilska cesta 7. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Lužan Antonija, 62 let, dninarica, Bitnje; Planko Maks, 42 let, sprevod, drž. železn., Florijanska ulica; Prime Josip, 55 let, revident drž. žel. v pok., Masarykova cesta; Burja Avgust, 3 mesece, sm strojnika, Črnomelj; Smolič Janez, 72 let, posestnik, Lahoviče-Novo mesto; Malovrh Jožef, 35 let, kuhar, Vič; Cerar Franc, 24 let, zidar, Zaboršt; Kerstnik Ignac, 26 let, kajžar, Dvorska vas; Štrukelj Frančiška, 22 let, hče posest., Bečaji 1; Kožar Alojzija, 27 let, žena rudarja, Hrastnik; Miklic Al., 22 lot, mizarski vajenec, Karteljevo pri Mirni peči; Smrekar Ivana, 59 let, vžitkarica, Zadvor, p. Hru-šica; Jelnikar Marta, 3 mesece, hči šoferja, Zalo-karjeva ulica; Zajec Jožefa, roj. Tavčar, 53 let, žena delavca, Karlovška cesta 10; Justin Ivan, 40 let, I Žagar, Jezersko nad Kranjem; Pirnat Edvard, 46 let, trg. sotntdnik, švabičeva ulica 15.
Vsak petek sveže
morske ribe
Ant. Slačili, Šelenburgova ulica
0 Na Poljanskem nasipu kopljejo zdaj jarek, vanj pa polagajo manjše cementne cevi, skozi katere bo pozneje potegnjen električen kabel. Ta kabel bo napeljan iz mestne elektrarne do Ljubljanice , ob njej do Židovske ulice, po Vegovi ulici na_ Kimsko cesto in v transformator na križišču Tržaške, Bleiweisove in Kimske ceste.
O Posipanje cest. Zdaj nasipajo Linhartovo ulico z močno plastjo debelega gramoza. V bližnjo Detelovo ulico dovažajo grušč, cestno blato in> gramoz, da bo počasi cesta uporabna za vozni promet. Nasipajo ludi še nekatere druge ceste, ki so bile zadnji čas zelo zanemarjene ter so postale že kar preveč kotanjaste. Zlasti Resljeva in Jegli-čeva cesta sta taki, da so jih vsak voznik upravičeno boji in izogiba.
0 Transformator na Bleiweisovi cesti, ki jc bil postavljen pred leti ter je zelo kvaril lice tamkajšnjega okoliša, bodo vendarle podrli. Zdaj kopljejo poleg transformatorja 4 m globoko jamo, ki jo bodo zbetonirali. potem pa vanjo poližUi transformatorske naprave. Svet, ki ga kopljejo, je večinoma ilovnat. Ko bo transformator odstranjen s lega trga ter skrit pod zemljo, bo okolica precej pridobila. Bilo bi pa seveda potrebno, sploh regulirati in urediti tamkajšnjo okolico. Med Rlei\vei-sovr., Groharjevo in Aškerčevo ulico bi 'akj nastal lep Irg, ki bi močno dvignil lice Ljubljane na njenem zahodnem koncu.
O Most pod Traučo. Slranski temelji za novi železobelonski most so sezidani do višine ostalih obrežnih zidov v Ljubljanici. Zdaj pripravljajo opaž 7.i nastavek obrežnega temelja na desni s'rani Ljubljanice. Hkrati bodo napravili kau-d ob mostu. ki je do tu in od lu dalje že narejen, treba ga je le se zvezali. V slrugi Ljubljanice lovažajo z bližnjih kupov prst ter jo stresajo za močne pilote. ki so jih bili zabili v blato. Tako bodo napravili zagatno steno, da ne bo udirala voda v sredico struge, kjer prično kmalu betonirali srednji betonski nosilec Kakor smo žc poročali, bo nosilec 15 metrov dolg, čez 2 metra pa širok.
0 Levstikova ulica, ki teče vzjmredno z Blei-\veisovo cesto vzdolž železnice, je nujno potrebna popravila. Zlasti do Erjavčeve ceste je cestišče v l/cvslikovi ulici strašno jamasto. Prav tako zanič so hodniki, zlasti oni na desni strani proli Vrtači. Ploščice so udrle, nerodno ven štrleče, prav tako robniki ob straneh. V vsej bližnji okolici so zadnja leta hodnike asfaltirali, zlasli Erjavčeva cesta je zadnji čas dobila moderen, širok asfaltiran hodnik, zalo bi bilo tudi v Levstikovi ulici storiti prav tako. Na Vrlači je zadnji čas zrastlo toliko novih stanovanjskih hiš in vil, da je ta ulica, prej nekoliko od rok in zato bolj samotna, zdaj postala zelo živahna in prometna.
Poizvedovanje
Najdena zapestnica. V nedeljo je bila po enajsti utaši najdena v frančiškanski ccrkvi zlata zapestnica z dragocenim kamnom. Katera jo pogreša, naj se oglasi v zakristiji pri frančiškanih.
Izgubila je v nedeljo zjutraj gospodična na noti od gimnazije ua Poljanski cesti za Gradom do Dolenjskega kolodvora nov ženski čevelj. Najditelj naj ga odda: Gestrinova ulica 6-H-6 (rdeča hiša ua Poljanski cesti).
Kulturni obzornik
Koncert Karla Rupla
V ponedeljek 5. oktobra je koncertiral v Union domači goslač Karel Kupol. Odličen gojenec domače šole prof. Jana šlaisa se je izpopolnjeval na Češkem in Francoskem in si kljub svoji mladosti že danes, zlasti v tehničnem oziru pri nas težko najde med mlajšimi resnejšega tekmeca. Zlasti, mislim, francoska šola mu je dala veliko uglajenosti in finese v prednašanju. kar je že par-krat dokazal in si priboril z njo uspeh.
S temi programi je tako. Eden bo izbral program vsebinski notranje enoten, kakor odgovarja njegovim notranjim težnjam, drugi postavi na program kar se da mešanega blaga, da no bi dolgočasil ljudi, Iretjl verujejo v neke standard skladbe, svoje literature, brez katerih ne sme biti noben koncert in nekateri izbirajo baš lake kose, v katerih morejo tehnično briljirati. Ruplov program: Bach, Tarlini, Osterc, Dalcroze, Ravel, l)ebussy, Tarlini-Kreisler in Wienia\vski, notranje ni kdove-kaj enoten In nudi vsakega malo. kvalitete in leh-nike in lirike in lahkotnega stila ter interesant-nosti, pa še domačo noviteto zraven.
Bachov koncert v A-molu (Allegro non tanlo, Andante, Allegro assai) je odlično in priljubljeno delo, formalno prem« koncerto grosso v predal violinske skladbe. Tartinijeva sonata Vražji tril-ček je umetnostno komaj toliko pomembna kakor tehnično eden izmed vrhuncev, o katerih sanja mlad violinist. Osterčeva Fantazija je trodelnu skladba polifono kontrapunklične smeri, ki pokaže tupatam še močan harmonski efekt. Je interesanten poizkus, toda čedalje bolj se zdi, da polifonski stil ne prenese tolike razdrobljenosti, kakor bolj obširne izpeljave. V drugem delu programa smo čuli tri krajše francoske Impresionistične stvarce, zanimive Tarlini-Kreislerjeve variadie stareira Corelli-
jevega temata, pa nekako je prišel tudi še \Vieni-awski zraven, ljubljenec salonov.
Karel Rupel je j>okazal prav lepo tehnike, izredno fineso in sinolrcnosl, opiljeuost v prednašanju, stremljenjo po tem, da bi podajal razne skladbe v odgovarjajočem žanru in precej umetniške inteligence, ki je resne vrste, kakor kaže. no misli postali kje kak profesor in s tem utihniti za svet, nego se misli udejstvovati na koncertnem odru, kar jo vse hvale vredno. Naj bi ga slab obisk lega koncerta ne »plašil. Nikakor slab obisk ni znak slabega koncerlanta, nego vsega mogočega, ludi gospodarske krize včasih.
Za svoja lela je Rupel pokazal doslej več kakor bi normalno pričakovali. Za sedaj, mislim, ima manuelnega, tehničnega znanja toliko, da se lahko mirno posveli svoji notranji, duhovni poglobitvi v umetnost i.n dela njenih velikih genijev. Le dognana svelovnonazomost more imeti dognano in sklenjeno, Irdno umetnostno prepričanje, in lo lo more roditi sklenjen, trden, oseben umetniški stil. Toda vse lo je vprašanje dolgoletnega notranjega izobraževanja, kar ni islovelno z okusom, znanjem itd., nego z duhovno vsebino osebnosti. Prej ali slej dobi vsak talentiran umetnik svojo osebnostno trdno umetniško hrbtenico in pri Ruplu je la že danes nakazana. Trdno bo šel naprej, naša dolžnosl pa je, da mu damo, če že ne moremo, toliko gmotne, vsaj moralno trdno oporo, priznanje in zahvalo.
Na klavir je spremljal violinista g. Marijan Lipovšek. G. Lipovšek je priznan spremljač in eden najodličnejših mlajših pianistov. On se izvan-redno inteligentno akoniodira kot spremljač in se je tudi lo pot izvrstno obnesel ter mu gre dobršen kos zahvale za uspeh koncerta.
Oollscheer Vollcslum. To je naslov zanimivemu delu. ki ga je eeslavll bivši kočevski učitelj W. Tschinkel in ki je pred kratkim izšlo v Kočevju. Na 250 straneh srednje osmerke objavlja namreč sistematično zbrano narodno bhuro naših Kočcvnr-jev, razen narodnih Dcsnii,
Res je, da je rajnka Avstrija Kočevarje nego-I vala. toda nedvomno je v teh ljudeh ludi mnogo 1 naravne žilavosti, sicer bi bilo nemogoče, da bi se bil la, komaj kakih 15.000 glav broječi jezikovni oločič ohranil stoletja skoro popolnoma neokrnjen in v še tako neugodnih gospodarskih okoliščinah. Pa ni se le ohranil, temveč si ustvaril na eni strani ludi nekako individualno kulturo, a na drugi strani si sam iz lastnih moči vzdrževal razne inslilucije in izdajal — ludi takale dela.
Da, kar priznajmo si, lahko so nam za vzgled, ; kajti skoro 2 milijona Slovencev nekaj stičnega še j nima, kar ima tale neznaten in reven jezikovni I otočič sredi naše zemlje! Izdali smo pač štiri foli-1 jante narodnih pesmi, poleni smo pa omagali, lani j je izdal prof. Kelemina knjigo >Bajk in pripove-■ dek«, polem imamo še nekaj manjših fragmenta-ričnih zbirk, pa smo že pri koncu. Sistematično j zbranega pa našega narodnega blaga še vedno nimamo ter ga očividno še dolgo ludi imeli no bomo. Kočevarji so ga dobili poprej.
Ze pregled kazala nam nudi jasen vpogled v to zanimivo delo, ki obsega: šege, navade in vražo; ljudsko zdravilstvo; pravljice; pripovedke, sistematično razvrščene po vsebini; legende; šale; pregovore in reke; ljudske uganke; zvonenje v ustih ta-ijjošnjega ljudstva; zabavijicc na razne kočevske kraje, vremenska pravila, zabavljive priimske in ljudske igre. Skratka: vse razen narodnih pesmi. Tako nudi delo pač globok vpogled v dušo in značaj tega ljudstva in le žal, da tega izčrpno zbranega gradiva ne spremlja tudi primerna razpravica, ki bi to gradivo še primemo pojasnila in opredelila, razen tega pa raziskala, v koliko je vplivala na narodno blago Kočevarjov slovenska soseščina in morda tudi aiarobe. Ze površen bralec bo namreč takoj zasledil v tej zbirki marsikaj, kar je znano in v navadi tudi pri nas Slovencih.
Našim kočevskim deželanom k temu delu lahko iskreno čestitamo, slovensko interesenlo pa nanj opozarjamo, saj jo važno ludi za uaie dontovi-lioznanslvo
Celje
& Nezgoda mestnega avtobusa. V ponedeljek 5.1. ui. jo privozil mestni avtobus iz Kozjega okrog 7 proti št. Juriju, ko mu je nenadoma zlomila
vzmet na sprednjih kolesih. Ko ee je hotel ob nekem križišču izogniti nekemu vozu, je zdrknil radi defekta avtobus v cestni jarek, pri čemer se je zdrobila neka šipa, od potnikov pa ni bil nihče težjo poškodovan. Okoli 10. ure je privozil rezervni avtobus iz Celja, naložil potnike in odpeljal poškodovani avtobus v Celje.
0 Zagonetna nezgoda. V nedeljo 4. t. m. je šla 24-letna dninarica Uršula Neratova na postajo v Šmarje ob Paki, da bi se peljala v šoštanj. Ker je vlak zamudila, je šla peš v Paš ko vas. Nenadoma je začutila bolečine v glavi in se onesvestila. Ko se je zbudila, ni vedela ničesar povedati, kaj da bi se bilo zgodilo. Ima pa dve veliki rani na glavi. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico.
■0" 0(1 lovca obetreljen. V nedeljo 4. t. m. je mahnil 10-letni posestnik Franc Začnik iz Saviue pri Ljubnem po cesti, ko je nenadoma počil strel iz gozda in ga je zadela krogla v desnp nogo. Bil je slučajno obstreljen od nekega lovca. Nahaja ee v javni bolnišnici v Celju.
iS Pobesneli bik. V petek 2. t. m. je neki pobesneli bik podrl na tla 28-letnega posestnika in kolarja Antona Fiedlerja iz Boletine pri Ponikvi. Bik mu je prebodel desno nogo. Fiedler se jo moral zateči v celjsko bolnišnico.
& Prvi prosvetni večer v letošnji seiiji. V ponedeljek 5. t. ni. ob 8. uri zvečer ee je vršil 1. proevetni večer tekoče sezije v Ljudskem domu. Za prvo točko so nam zapeli pevci KPD uekaj slovenskih pesmi, nato je povzel besedo predsednik KPD in nam orisal v uvodni besedi pomen prosvetnih večerov in obenem tudi letošnji program. Nalo je podal besedo g. pisatelju Finžgarju, ki je v zelo globoko zamišljenem govoru orisal »Nalogo mladega slovenskega pokoljenjac. Predavatelj je žel za svoja .izvajanja burno priznanje poslušalcev.
Jesenice
V	nedeljo popoldne se je na odru Krekovega prosvetnega doona drugič pela Kalmanova opereta »Čardaška luieginja: pri razprodam dvorani z šo boljšim uspehom ko pri premijeri. Vsi igralci so izborno rešili svoje, nelahke vloge Prihodnjo nedeljo 11. oktobra se operela ponavlja zvečer ob osmih.
Jeeemčanje ie vedno grade stanovanjske hiše. Nekatere izmed leh so v najmodernejšem slogu postavljene, nekatere celo s ploščnathni strehami. Mnogi izmed takih graditeljev, ki so po večini tovarniški delavci, dajo hišo blagosloviti, preden se vselijo vanjo. Preteklo nedeljo sta bili dve taki novi stavbi blagoslovljeni, fina izmed teh je last mladega g. Franca Torkarja, ki stoji tik ob železniškem nasipu. Lep in hvalevreden je tak običaj.
1'rihodnjo nedeljo 11. oklobra bo v mali dvorani Krekovega prosvetnega doma misijonska razstava, na kar žc danes opozarjamo. Ob tej priliki bo v veliki dvorani ob i>ol 4 popoldne misijonsko predavanje g. Peršuha in č. g. dr. Ehrlicha. Predavanje bo s skiopličnimi slikami. Za šolsko mla-dež bo razstava odprla v sobolo ves dan, za odrasle i»a v nedeljo. Jesoničani, poslužile ee te prilike in oglejte si to prezunimivo razstavo!
Krško	r;
Uspehi blejskega turnirja so se tudi v Krškefti pokazali. Ze prej je bilo t uprecej dobrih šahistov, zadnji turnir pa je dal pobudo, da so se pretekli teden zbrali in sklenili ustanoviti šahovski klub. Upajmo, da bo njegovo bivanje daljše od raznih raznih športnih klubov, ki so v Krškem že zrastli in usahnili.
Ta teden se bo začela na tukajšnji meščanski šoli obrtna trg. nadaljevalna šola.
Akademiki kot zadnji izmed dijaštva odhajajo v Zagreb in Ljubljano. Srednješolci so že pred mesecem odšli na razne šole predvsem na učiteljišče. Kljub teinu je tudi doma še. ostalo precej nadebudnega naraščaja: v meščanski šoli je okoli 150 učencev, dočim jih je na ljudski okrog 185. Kar lepo število.
Cerkveni vestnih
Cerkvena slavnost. V nedeljo, dne 11. okto-bra, priredi Družba sv. Petra Klaverja cerkveno slavnost v čast svojemu nebeškemu patronu sv. Petru Klaverju na sledeči način: V cerkvi sv. Jožefa pri oo. jezuitih ob 6 zvečer misijonska pridiga. Msgr. dr. Ujčič. Nato litanije in sv. blagoslov, k sklepu darovanje za uboge afriške inisijone in himna v čast sv. Petru Klaverju. Prisrčno vabimo k obilni udeležbi.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Sreda, 7. oktobra: DOGODEK V MESTU GOGI Red E.
Četrtek, 8, oktobra: Zaprto. Petek, 9. oktobra: PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE. Red A. Sobota. 10. oktobra: TAKŠNA JE PRAVA. Red C. Nedelja, U. oktobra: KRALJ NA BETAJNOVI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Danes v sredo 7. t. m. se ponovi sDOGODEK V MESTU GOGI« za red E. — V četrtek ostane drama zaprta.
OPERA
Začetek ob 20. Četrtek, 8. oktobra: LATERNA (LUCERNA), pre-
mijera. Izven. Petek, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra: VIKTORIJA IN NJEN HU-
ZAR, opereta. Premijera. Izven. Nedelja, 11. oktobra: VIJOLICA Z MONTMAR-TRA, opereta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 12. oktobra: Simfonični koncert opernega orkestra v Unionski dvorani. Izven.
V	četrtek, dne 8. t. m. se otvori operna sezona /. Novakovo muzikalno pravljivo »Laterna«. Libreto opero je nacijonalno probujajoč in opera zavzema odlično mesto v novejši češki glasbi. To zasluži vsled svoje toplo melodijoznosti iu številuih nacijo-nalnih motivov, ki prepletajo vse delo. »Laterno« bi lahko imenovali moderno »Prodano nevesto«. Predstava se vrši izven abonmana. Predprodaja vstopnic bo od srede dalje.
Gledališka dnevna blagajna bo poslovala v sredo
in četrtek še v dramskem gledališču, na kar prav posebno opozarjamo. Vstopnico za premijero opero »Laternec so dobijo torej v druinl v sredo in četrtek od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 7. oktobra: Zaprto.
četrtek, 8. oktobra ob 20. uri: :SLABA VEST'. C
Petek, 9 oklobra: Zaprlo.
Sobota, 10. oklobra ob 20. uri: >VOLPO.\E'. A.
Dnevna kronika
Pevska zveza
Itazpis nagrade. Pevska zveza razpisuje tri nagrade v zneskih 500, 800 in 200 Din za pesmi, pisane za moški, mešani tdi ženski zbor v obsegu približno vsaj 8 strani >,Pevca«, neoporečne vsebine in oblike, pisane tako, da jih zmorejo vsaj naši boljši zbori. Rokopisi ne smejo bili pisarn lastnoročno, na vrhu naj nosijo »Geslo«, ki naj bo napisano tudi s tujo roko na zaprti kuverti, v kateri bo .i skladateljevo ime in naslov. Rok rlo t. ian. 1932. Pevska zveza v Ljubljani si pridrži pravico, da natisne nagrajene in nenagrajene pesmi. Pesmi na naslov: Pevska zveza v Ljubljani, Komenskega ulica 12.
Zborom, ki so sodelovali pri koncertu dne S. septembra, smo poslali v spomin slike. Došle zahvale nam pričajo, da so jih zbori izredno veseli. Upamo, da so jili vsi zbori prejeli.
Za prih. koncert dobe priglašeni zbori note še la teden. Do tedaj naj študirajo iz pesmarice Mohorjeve družbe I. del štev. 54, iz II. dela štev. 5, 34 in 57.
1'cvecc št. 7/8 izide še la teden.
Na vprašanja, se li dobe fotografije o zadnjem koncertu, sporočamo, da se dobe razne fotografije v obliki razglednic po 5 Din s pošto, velike slike, kakršne so dobili zbori, pa po 25 Din nenalepljene, 30 Din nalepljene in z napisom. Vse s poštnino vred. Naročite jih pri Zvezi!
Z bore, ki so nam še dolžni za znake, legitimacije ali prenočišča, prosimo, da nam čimprej nakažejo zneske. Položnice dobe prihodnji teden.
Odbor.
< Smrt na Jesenicah
Jesenice, 5. okt.
V	Kurji vasi sta se v stanovanju tov. delavca župana igrala dva otroka ter vlekla za palico. Ker je inali Zupan palico spustil iz rok, je padel vznak v posodo napolnjeno s kropom ter se po spodnjem životu poparil. Kljub zdravniški pomoči ie fantek opeklinam podlegel. To je na Jesenicah v kratkem času že drugi enak slučaj nesreče s po-parjeniem.
Železniški uradnik na jeseniški postaji se je v soboto v dopoldanskih urah zastrupil, izpil je večjo količino lizola. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je kmalu umrl. Zapustil je več pisem, eno izmed teh naslovljeno na duh. svetnika g. Kastelica, v katerem prosi samomorilec, naj bi ga cerkveno pokopal. Pač izreden slučaj. Vzrok samomora je baje neozdravljiva bolezen.
Na Dobravi pri Jesenicah ie umrl obče spoštovani Miha Čop, p. d. Strojev Miha. V nedeljo so ga ob velikanski udeležbi vseh občanov pokopali. Ob odnrtein grobu mu je spregovoril bivši gor-janski župan g. Jakob Jan.
Tatvina in preteoan'e
Grosuplje, 6. okt.
Včeraj okrog osmih dopoldne se je priklatil iieznan moški postopač v stanovanje posestnice Frančiške Mehle, katere hiša stoji blizu cerkve na hribu. Odnesel je 0 zlatih prstanov, dolfo zlato žensko verižico, dočim je dve uri pustil, dalje okrog 00 Din denarja. Kradel in brskal po predalih jc lahko brez skrbi, ker ravno slučajno ni bilo nobenega domačega v bližini, hiša pa je bila odprta. Nato pa je zginil proti Ponovi vasi, kjer so ga ljudje videli.
Ko je prišel eden izmed domačih sinov domov, je takoj zapazil, da je bil neki dolgoprstnež v sobi: hitro je stvar naznanil orožnikom, ki so šli takoj na zasledovanje. Domači so po izpovedi sosedov, ki so ga opisali, ugotovili, da je isti, ki je pred enim tednom pri njih eno noč spal. Dobrota je sirota — posebno danes.
V	nedeljo so bili fantje v okolici precej bojeviti — seveda vsled preveč zavžitega alkohola: torej je denarja še vedno dovolj za pijačo, dočim je skoraj povsod velika revščina in kriza. Tako jc nekdo udaril s topim kredmetoin posestnikovega sina Antona Skubica iz Vel. Lipljcn št. 13 pri neki gostilni istotam. Udarec je priletel ravno na glavo, vendar k sreči nc bo hudega, ker je oslala kost nepoškodovana.
Pri božjepotni cerkvi sv. Lucijc na Dolah nad Grosupljem je bilo v nedeljo žegnanje. Zaradi lepega vremena je prišlo zelo veliko ljudi. Isti dan je bila v sosednjem kraju Vel. Stari vasi, veselica, ki so jo priredili grosupeljski gasilci. Na njej se je zbralo veliko ljudi, zlasti fantov, iz raznih krajev. Proti večeru so postali duhovi precej razburjeni in da ni prišlo do kakšnega hujšega pretepa, se jc zahvaliti le čuječnosti gg. orožnikov.
Koledar
Sreda, 7. oktobra: Marija Devica, kraljica sv. rožnega venca. Justina, devica.
Osebne vesti
—	Poročila sta sc na Ježici posestnikov sin K u š a r Karel iz Savelj ter B 1 a s Marija z Jožice. Mlademu paru, obema iz zavednih krščanskih rodbin, želimo mnogo sreče!
Novi grobovi
t vr Črnomlju je umrl 5. t. m. Anton Vardjan. Pogreb bo v sredo popoldne. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje!
-J- Smrtna kosa v Hrastnika. V nedeljo popoldne so položili na farnem pokopališču na Dolu pri Hrastniku k večnemu počitku gospo Ano Mar-ciusovo roj. Morscher, soprogo dr. Jos. Marciusa, ki je bil nad 35 let rudniški zdravnik v Hrastniku in splošno znana osebnost. Leta 1919. se je preselil v Slov. Bistrico, pozneje pa v Maribor, kjer biva 6c sedaj. Umrli večni pokoj, preostalim sožalje!
Ostale vesti
—	Pogreb t kanonika Antona Žlogarja v Norem mestu bo danes ob 4 popoldne in ne ob 3.
—	Nora maša v Zagorju. Velika slovesnost jo bila zadnjo nedeljo za vso našo obširno župnijo sv. Petra in Pavla v Zagorju. Ta dan je opravil preč. gospod Venceslav Snoj svojo prvo sv. mašo ob ogromni udeležbi domačinov in okoličanov, ki io pt: kazali svoje veselje nad novoiibranim božjim »lužabnikom. Sicer pa mu vsi in vsa župnija iskreno čestila nad toliko častjo in mu kliče: Živel naš Izvoljenec In posrednik!
—	V Včeraj objavljeni osmrtnici gospe Frančiške Ingolič se mora pravjlno glasiti Angela poročena Krezenbachcr, nc pa Angela rojena Krezen-bacher.
—	Učiteljsko zborovanje za kamniške okraj se je vršilo v sobolo 3. oktobra v Domžalah. Po predavanju o šolski telovadbi so se obravnavale sla novske zadeve ler tudi volitev odbora novega društva JUU. Za predsednika je bil ponovno izvoljen šolski upravilelj v Trzinu g. Anton Arricler.
— Prenovljeno šolsko poslopju bodo blagoslovili ob proslavi lOletnice obstoja šole 11. oktobra 1981 v Jenkovem turnu. Ob pol 2 popoldne bo cerkvena slovesnost in blagoslovitev šolskega poslopja. Nato govori predstavnikov oblasti. Ob H pa bo akademija. Po akademiji prigrizek za povabljene.
—	Vpisovanje na zagrebški univerzi. Odbor JKAD »Danica« javlja svojemu članstvu, da jc podaljšan rok za vpisovanje na tukajšnji univerzi do vključno 14. oktobra 1931.
Noi jc pel... Belko Ivan, rudar, doma i z Doblič, okraj Črnomelj, in Matija Božič, sla bila preteklo nedeljo v gostilni Vertlč v Dobličah. Tam jo bilo še več drugili fantov, ki so ludi precej pili. Iz besedičenja se je izcimil prepir in tejiež, v katerem sta imenovana dva dobila z nožem rane v noge tako močno, da sla bila pripeljanu naslednji dan v kandijfko bolnišnico.
—	Nesreča pri obiranju jabolk. Kante Ivan, železniški upokojenec, v Hrastih pri Mirni peči je v sliškem sadovnjaku z drugimi obiral jabolka. Zlezel je na drevo, pa se mu je pod nogami zlomila trhla veja iu mož je padel na tla ter si zlomil desno ključnico.
—	Ne nasedajte inozemskim trgovskim potnikom! Že večkrat smo mi in pristojne trgovske organizacije svarili čitatelje pred nakupi blaga od inozemskih trgovskih potnikov. Sedaj se jc dogodil nov slučaj, ki naj bo v ponovno svarilo našim ljudem. Neki državni uradnik je kupil od takeg« trgovskega potnika blago. Iz originalnega računa je razvidno, da je inozemski trgovski potnik zapisal mesto naročene ene srajce kar tri in računal vsako po 315 Din, spodnje hlače pa po 300 Din. Ker blago ne odgovarja naročilu, je naročnik poslal blago takoj nazaj, inozemska tvrdka ga pa noče prevzeti, W sc sklicuje na izvršeno kupčijo in podpis naročilnega lista. Z zadevo bo imelo opraviti sodišče. Zato ponovno opozarjamo vse na slabe izkušnje z inozemskimi trgovskimi potniki in priporočamo, da kupujejo le pri naših trgovcih. Kupujmo domače blago!
—	Zgradarina po novem davčnem zakonu z dne 8. II. 1928 Ur. 1. št. 75-26, in pravilnika z dne 28. XII. 1928 Ur. 1. št . 402-121 г upoštevanjem zakona o spremembah i dne 23. V. 1930 SI. 1. št. 35 in 36-20. Pojasnila, ključi za izločitev mestnih davščin, za preračun osnovnega, dopolnilnega davka, zamudnih obresti in razni vzorci. Dodani so še ključi za preračun do|)olnilnega davka k pridob-nini z vsemi, medsebojnimi, istotako za zemljarino. Uredil in sestavil Lovro Novak, davčni kontrolor in referent za zgradarino pri davčni upravi za mesto Ljubljana. Cena knjižici Din 25.—. Knjižica bo dobro služila vsein hišnim posestnikom, ki morajo ta mesec vlagati svoje prijave dohodkov od zgradb za leto 1931. Knjižico toplo priporočamo. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ravnotam se dobe tudi potrebne tiskovine za na-jioved zgradarine, pola stane Din 1.—.
—	Prvi smeh dojenčka zazveni navaduo po kopelji. Ko padajo neskončno majhna nežna zrnca l'alinira-Baby praška za posipanje na njegovo koži\ se dojenček veselo zasmeji. — Veseli se življenja in hladečega učinka po Palmira-Bahy prašku.
—	Tovarna Josip Rcicli sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Niti 8
mesecev
V tem kratkem času ,je bil zredilo uporabo Kalo-donta v enem težkem slučaju zobni kamen popolnoma odstranjen. Samo Sargov Kalo-dont vsebuje učinkoviti dodatek proti zobnemu kamnu (Sulfo-ricinoleat po Dr. Braun-lichu). Tako si more sedaj vsakdo ohraniti zdravje in lepoto zob.
Maribor
Trbovlje
Za prvenstvo Trbovelj so sc bili oz. brcali nogometni moštvi SK Amater proti SK Trbovlje. Zmago jc odnesel SK Amater z 3 : t. Ker jo bilo splošno zaniniunje, kdo bo prvi, jc bila lepa udeležba. Zmagal jc tudi SK Mladost iz Trbovelj proti SK Delavec v Hrastniku s 5:3.
Uspeli Hkrobatov nu vrvi jc bil velik, saj so vse razgibali in pridobili nebroj častilcev,
□	Razstava mesta Maribora, Jutri, 8. okto-fra ee otvori ob pol 12 razstava mesta Maribora v bivši kavarni v mestnem parku. Razstava mesta Maribora je vzbujala že na razstavi slovenskih mest na letošnjem velesejmu v Ljubljani upravičeno pozornost. V Mariboru bode pa še pomnožena s številnimi predmeti, katerih ni bilo mogoče v Ljubljano spraviti radi prometnih težkoč. Razstava bode odprta do 22. oktobra. Vstopnina znaša za enkratni vstop 5 Din, permanentna vstopnica pa 10 Din, Šole pod vodstvom učiteljev so vstopnine proste, vendar se morajo predhodno prijaviti,
□	Poziv javnosti! Zima trka na vrata in z naraščajočo gospodarsko krizo narašča tudi beda siromašnih slojev. Naša humanitarna društva se že pridno pripravljajo za veliko socialno delo, ki jih čaka. Protituberkulozna liga v Mariboru, ki že skozi 10 let vrši svoje človekoljubno delo, je pričela te dni nabirati članarino in prostovoljne prispevke, da bo tudi materialno pravočasno pripravljena, ko bo treba priskočiti trpečim bratom in sestram. Someščani, podpirajte to človekoljubno akcijo in prispevajte k čim večjemu uspehul
G »Zemlja sonca« na mariborskem odru. Za otvoritev letošnje operetne sezone se bo tekom prihodnjega tedna vršila premijera Leharjeve operete »Zemlja sonca«, ki je radi svoje pevske in glasbene privlačnosti postala največji šlager po -Grofici Marici« na vseh operetnih gledališčih. Mariborska premijera te operete bo obenem prva v Jugoslaviji.
□	Cenjene oglaševalce in inserente prosimo, da oddajo svoje za vsakokratno nedeljsko števUko namenjene oglase vsaj ob petkih do pol 18 v upravi na Koroški cesti 1 oziroma v podružnici na
ki so simpatizirali z mladimi slovenskimi fanti, ' Aleksandrovi cesti 6, da se bodo lahko po želji ki so sc res izknznli mojstre — kako ravno je ! uvrstiH v_ oglasnem delu.
njihovo blagajnik zadovoljen, nc vemo, gotovo |)u so jim ljudje hvaležni, ker so jim priskrbeli lioccni izredno zabavo iu užitek, da sc jc za pur ur pozubilo na vsakdanje skrbi in so se vsi pogovri sukali samo okoli fantov nn vrvi.
□ Pričelek predavanj v mariborskem bogoslovju. V ponedeljek 5. t. m. je bila otvoritvena služba božja, ki jo je darova! presvetli škof dr. Iv. Tomažič. Navzoči so bili vsi bogoslovci in bogoslovni profesorji. Vseh bogoslovccv v prvem let-
Balkaniiada
(Od posobnih poročevalcev.) Sofija, 3. oktobra.
nu 10.
Kolesarske tekme so pričele 3. oktobra ■kolodromu« v Borisovem parku. Malo po zaigra vojaška godba narodne himne vseh treh držav, ki so se udeležile kolesarskih tekem t. j. Grčije, Jugoslavije in Bolgarije.
Izvedlo sc jc najpreje 6 tekem po 2 dirkaču, 3 rundc jc t km. skupno 12 kolosurjev po 4 iz vsake države. Tekme sc vrše n« novo zgrajenem, še ne |iopolnomu dovršenem betonskem dirkališču, kakršnega naši fantje niso vajeni. Od 6 tekem dobijo Bolgari 4, Grki 2.
Pri teli tekmah iioraženi, tekmujejo v 2 serijah 3 kolesarji med seboj in tukaj so zmagali Oblak Janko (Vrhnika) in Rozman (Maribor). Nato jc 10 Bolgarov startalo na 10 km. Od 10 vozačev so le trije prevozili progo, ostali padli.
Koncc. predpoldanskc kolesarske tekme jc bilo tekmovanje 4 Jugoslovanov in 4 Grkov na 5 km. Prvih pet tur je bila izenačena borba. Naši so pričeli pritiskati. Vnela se je živahna in napeta borba. Občinstvo, ki je bilo poučeno od nekega Slovenca, du tekmujejo Slovcnci in Hrvati, je pričelo klicati ■Oblak! Oblak...«, ker jc malo zaostal. Tekma jc končala v prid Jugoslavije, ter so vrši jutri 4. oktobra nacio-nulnu tekma jugoslovanskega in bolgarskega moštva.
V sjjlošneni sc mora ugotoviti, da so Bolgari v premoči ler zuto jc za njih jutrišnja zmaga zasiguruna, ako niso bili v današnji tekmi njihovi najboljši dirkači toliko poškodovani pri padcih, du bi to vplivalo nu izid tekme v vztrajnosti nn 130 krogov t. j. 130 km. Jugoslovansko moštvo sc jc že privadilo nevarnemu betonskemu, zelo strmemu igrišču, pač pa jc jiokazalo, du bo v bodoče pri večjem treningu zelo nevaren tekmcc Bolgarom, kateri sc tudi novega betonskega igrišča no boje, zato so pa padali tudi kot muhe.
Atene, Faleron 3, oktobra.
Naša lahkoatletska reprezentanca je odpotovala v sredo iz Zagreba v Atene, Kakor ponavadi tako je bilo tudi letos, nekateri najboljši atleti 60 ostali doma. Od naših rojakov sta odšla samo dva: Šporn in Skok. Za potovanje je bilo, kar tiče naših oblasti poskrbljeno dobro. Prvikrat so delali letos ovire Grki, ki so hoteli, da se naši atleti preselijo na meji v grški vagon. Naravno, da vodje potovanja niso dopustili, da bi se atleti
sredi noči budili in prestopali, Vsako vznemirjenje bi slabo vplivalo na formo posameznih tekmovalcev. V Atenah jc bilo po potovanju premalo počitka pred tekmami. Zato jc bilo treba paziti na mir noči. V Atenah smo dobili prostor v najmodernejšem hotelu »Acropoli«. Imamo lepe sobe, v katerih stanujeta po dva atleta skupaj, poleg vsake sobe je kopalnica. Skratka, dobro smo spravljeni. Danes smo imeli prost dan, katerega smo naravno porabili za ogledovanje mesta. Krasen solnčcn dan je našo dobro voljo še bolj povzdignil.
Najbolj sc postavi seveda turška reprezentanca. Atleti države, ki jc prav za prav že bolj malo balkanska, so prišli v spremstvu svojih ministrov. S tem je podan dokaz, kakšnega pomena je športno gibanje. Šport je bil prvi, ki je po svetovni vojni združil sprte narode. Najprej so se srečali športniki Francije, Nemčije in Anglije. Ista slika se ponavlja sedaj tudi na Balkanu. Se posebno izrazito je letos v Atenah. Ministri konferirajo, mladina pa tekmuje!
Čeprav naša reprezentanca ni v najmočnejši sestavi prišla v Atene, smo pripravljeni na ostro borbo. (Kakšna razlika med lahkoatletsko in nogometno reprezentanco! Op. ured.) Jutri popoldne bo slavnostna otvoritev olimpijekih iger. Napovedana je zelo svečana otvoritev. Tribune in vsi sedeži so že danes razprodani, boljših vstopnic ni dobiti. Poznavalci razmer napovedujejo, da bo več kot 60.000 gledalcev, (Po prejetem poročilu je bilo pri otvoritvi 70.000 gledalcev.) Pozdravni govor bo imel predsednik republike Venizelos, Ui bo sprejel tudi olimpijsko prisego atletov. Vojaška letala bodo pa obkroževala Stadion med otvoritvenimi svečanostmi. Tretja balkanska oliinpijada bo proslavljena na zelo svečan način. Precej na čast Turkom! Jutri pa prvič nastopimo
Atene, 4, oktobra.
Pri danaSnjih tekmah so se naši dobro odrezali. Dr. Narančič jc zasedel drugo mesto v metanju krogle s 14.2 metra. Skok je prišel na 100 metrov, tretji na cilj, na 800 metrov, je prišel Tučan, drugi na cilj, na 10.000, jc pa mel Sporn zopet smolo. Po prvih tekmah jc stanje točk: Grška 28, Jugoslavija 23, Romunija 18, Bolgarska 5, Turčija 3. Otvoritev je bila zelo evečana. Pozdravni govor je imel Venizelos, ki je prišel v spremstvu Izmet paše, turškega zunanjega ministra. Še posebno jc pozdravil turške atlete. Z današnjim uspehom smo vsi zadovoljni, kajti nihče ni pričakoval, da bomo tako tesno za Grki /e prvi dan. Moti naše razpoloženje samo hrana, katere nismo vajeni. Olje, samo olje. lo ni za na*
niku jc letos 20. Včeraj so se pričela redna predavanja.
□	Prodaja blaga na carinarnici. V skladišču glavne carinarnice v Mariboru se vrši 7. t. m. ob 9 zjutraj prodaja raznovrstnega trgovskega blaga.
□	Nov vozni red na progi Maribor—Št. Ilj.
Od 4, oktobra dalje vozi na progi Maribor—Št. I!j —državna meja mestni avtobus po sledečem voznem redu: V torek in soboto odhod iz Maribora 7.40, 11.30 in odhod iz Št. Ilja ob 8.50 in 12.45. — Ob nedeljah odhod iz Maribora 7.40, 11.30 in 18.20, odhod iz Št. Ilja ob 8.50, 12.45 in 19.50. V sredo odhod iz Maribora 18.20 odhod iz Št. Ilja ob 19.50.
□	Važno za zasebne in avtonomne nameščence. Na prvi seji društva zasebnih in avtonomnim nameščencev v Mariboru se jc izpopolnil odbor ter je bil izvoljen podpredsednikom Fran Nc-ralič, v posamezne sekcije pa eledcči načelniki: za trgovsko Mirko Ogrizek, za industrijsko Lojze Doležal in Slavko Reja, za avtonomne Neralič, za špedicije in carinske posrednike Pivec, dočim sc bodo osnovale ostale sekcije za grupe nameščencev na eni prihodnjih sej. Ker je pristopilo veliko novih članov, ee bo v kratkem odbor tako izpopolnil, da bodo v njem zastopane vse panoge nameščencev. Opozarjamo, da se obračajo tovarišic? in tovariši glede pristopa in drugih informacii ..a zgoraj omenjene tovariše, nadalje na tajnika Kado Lcbana, blagajnika Pavletiča in ostali odbor. Društvo bo imelo v kratkem svoje lastne prostore v palači OUZD, v katerih bodo nastanjene tudi druge sorodne organizacije. Delovanje društva bo s tem omogočeno v polnem obsegu in bodo člani lahko ob vsaki priliki dobili vse potrebne informacije.
□	Izžrebanje tekem za mladinski pokal se
jc izvršilo v ponedeljek na eeji medklubskega odbora. Vrstni red jc sledeči: Rapid : Železničar, Maribor : Svoboda Rapid ; Maribor, Maribor : Železničar, Svoboda : Železničar in Maribor : Rapid. Termini pričetka tekmovanj se bodo pravočasno objavili.
Težko se je ponesrečil clcktromontcr Matija Trabi iz Maribora. Vozil se je s motociklom po cesti od Slovenske Bistrice v Maribor. Pri Pol-skavi mu je kolo zaneslo s ceste v jarek. Pri padcu je zadobil težje poškodbe. Mimo voteči privatni avto ga jc naložil ter prepeljal v mariborsko bolnišnico.
□	Svenšek podlegel. V noči na torek jc v mariborski bolnišnici podlegel poškodbam, zadob-ljenini od strela iz samokresa v Trnicah, mladi Svenšek. Proti orožniku, ki je oddal usodepolni strel, bode uvedlo postopanje vojaško sodišče.
□	Mrtvaški zvon. V mariborski bolnišnici je preminula zasebnica Marija Horval. Pogreb pokoj, nicc se vrši v četrtek ob 15 iz mrtvašnice na m.i-gdalcnsko pokopališče. — V nežni dobi 6 let jc ugrabila smrt Milico Kosec, hčerko upokojenega policijskega nadzornika. Pogreb se vrši jutri ob pol 4 na magdalensko pokopališče.
□	Koncert tenorista Svetozarja Banovca. Za svoj koncert, ki se vrši v petek 9. t. m. v veliki kazinski dvorani, si je izbral umetnik sledeči program: 1. del: Bajde — Ponočni pozdrav, Bor-man — Pesem starca, Lajovic — Screnada, Dvorak — Ciganska pesem, 1'lajšman-Kožma — Metuljček, Massenet. Arija iz »Manon«, Puccini — Arija Lz »Tosca«. 2. del: Whide — Zamorska duhovna pesem, Lienrance — Indijanska ljubavna pesem, Lienrance — Cvetke na indijanskem grobu, Edvvards — Na ovinku reke, Geehl — Za te samo. Pri klavirju Marijan Lipovšek. Predprodaja vstopnic pri Brinškovi in Iloferju.
□	Maratonci težkoatleti nastopijo. V soboto 17. t. m. priredi težkoatletska sekcija SSK Maratona svoj težkoatletski nastop v dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sporedu rokoborbene in boksarske točke.
□	Športni dogodki v nedeljo. Glavni dogodek za prijatelje eporta bode v nedeljo erečanje v prvenstveni tekmi med SK Mariborom in SK Železničarji. Maribor gre v boj sicer kot favorit, vendar ne sme podcenjevati Železničarjev, ako hoče obdržati svojo dominantno vlogo. Železničarji so sicer na tabeli na predzadnjem mestu, toda to dejstvo ne odgovarja znanju moštva. Zasledovala jih je v prvenstvenih tekmah izrazita smola. Žc v prvi tekmi proti Primorju v Ljubljani bi ei bili zaslužili če že ne zmago, pa vsaj neodločen rezultat. Poškodbe posameznih igralcev so onemogočile nastop kompletnega moštva v zadnjih tekmah. Za nedeljsko tekmo eo se dobro pripravili, nastopijo sicer v malo izpremenjeni postavi, veo-gar t. zdravimi močmi. Maribor nastopi v običajni postavi ler pričakujemo, da bode napelo moStvo vse sile, da si k dosedanji seriji zmag pridobi še novo. Pričakovati je pa zanimivega in napetega boja. Tekma se vrši na igrišču SK Maribora, sodil bo pa g. Podubsky iz Zagreba. — V predtekmi ce srečata rezervi obeh moštev v prvenstveni tekmi. Old boys SK Rapida nastopijo v nedeljo v Gradcu oroti isti kategoriji tamošnjetfa GAK.
Angleška aristokracija propada
Vojvodi, grofje in baroni v vrstah proletarcev
Pred vojno ni bilo aristokracije, ki bl so kosala z angleško. Od vojne sem pa preživlja angleška aristokracija dobo gospodarskega propadanja. Velika imetja angleških aristokratov so se jela krčiti, dohodki obširnih posestev padajo in tako je ogromno število članov angleških aristokratskih hiš prisiljenih, da si z golimi rokami služijo življenjski kruh. Mnogo angleških bivših denarnih mogotcev, ki sicer v družbi še icrrajo
Nov ameriški bančni trust. Newyorška National City Bank, ki se je šele lani združila s farmerskim trustom, se je sedaj fuzionirala z Bank of Amerika. Koncem razpolaga s kapitalom in rezervami v višini 130 milijard dinarjev. Na sliki vidimo poslovno palačo National City Bank in njenega predsednika Mitchella.
svojo vlogo, se je posvetilo proletarskim poklicem. Še več pa jih je, ki so se pod pritiskom razmer posvetili pravim proletarskim poklicem.
Sir John Fedge se že 40 let bori za vsakdanji kruh. V tem času se je udejstvoval v celi vrsti najrazličnejših poklicev: bil je sprevodnik električne železnice, natakar v neki restavraciji, težak v londonskem pristanišču, _pomočnik v nekem čevljarskem podjetju, da-r.nes pa je zavarovalni agent.
Pred tremi leti falirani grof Berg je v Kingstonu odprl skromno prodajalno, kjer prodaja revnemu tamkajšnjemu prebivalstvu damske klobuke, ki jih izgotavlja njegova žena.
Najmlajši sin grofa Davnavona je bil prisiljen, ker ni mogel dobiti drugega zaposlenja, da je postal lupilec krompirja v nekem londonskem hotelu. Dela od zore do mraka, zasluži 6 pene na uro ter hrano.
V	nekem vinotoču v Smithfieldu se vrti mož z zasukanimi rokavi in streže gostom s pivom in vinom. To je bivši major Нопгу Laynon, brat angleškega grofa.
Mladi grof Ossulstone si služi kruh s šofiranjem.
V	Nizzi je daleč naokoli znana posojeval-nlca avtomobilov, last angleškega lorda Gler-natura. Lord posoja šoferjem avtomobile in s tem preživlja svojo družino.
Lord Dalsel je lastnik mlekarne v Glas-govru. Marquis Milford Haven, daljni sorodnik angleškega kralja, se je pred leti odpeljal v Ameriko, kjer zdaj deluje kot preprost uradnik na newycrški borzi.
Kakor poroča >Daily Ekspress«, je po-Beboo mnogo potomcev angleških aristokratskih hiš opaziti v londonskih garažah. Ionsko leto je vstopil lord Portaling kot nameščenec k tvrdki, ki izdeluje karoserije za avtomobile. Mladi lord je iznašel sedež za šoferja, na katerem lahko ljudje najrazličnejših velikosti tidobno šofirajo. I/ord je napravil svojo kari-Jero precej hitro. Danes je vodja tvornice.
Grof Nortesk in lord Kotenhime prodajata avtomobile z malenkostno provizijo. Ixird Lay-ton se je posvetil dekoraterstvu. V tej branži konkurira z ruskim velikim knezom Georgi-jem, sinom ruskega velikega kneza Georgija Mihajloviča.
Zelo mnogo visokih angleških aristokra-tinj je odprlo damske modne salone, kjer večina izmed njih tudi šiva, ne samo prodaja. Neka dama, ki pripada najvišjim krogom angleške aristokracije, je morala spričo razmer odpreti malo kavarno v londonskem predmestju, kjer sama streže gostom. Kot največji proletarec pa se je izkazal sir Reginald Well-sley. Pred leti je odpotoval v Ameriko, kjer je dobil nameščenje kot hotelski liftboy. Letos pa je prejel vest, da je njegov oči umrl in da je podedoval naslov barona in malo premoženje. Odpotoval je domov, prevzel dediščino in se takoj vrnil v Ameriko, kjer je še naprej ostal v svojem poklicu. Počuti se povsem dobro in noče več igrati vloge ari-stokrata.
Tak- г
OolfSo i*v.f*
V Milwaukee živi Grk, ki se piše Jack Pappatheodorokoummountourgeotopoulos. To nenavadno dolgo ime dela posebno pošti in policistom hude preglavice. Ker ima gospod Pappatheodorokoun ... dobroidočo trgovino z avtomobili in je sam navdušen avtomobilist, dobiva vsaki dan veliko število pisem, brzojavk itd. Kot avtomobilist pa ima precej opraviti tudi s policijo zaradi prehitre vožnje, k^-rambolov in nesreč. In preden policist zapiše njegovo dolgo ime, je treba veliko tmda in časa. Zato se večkrat zgodi, da ga policist rajši pusti na miru, kakor pa da bi se mučil z njegovim težkim imenom.
I^os Augclee se pripravlja /a Olimpijado. Ogromni stadion v Los Angelesu, kjer se bo prihodnje leto vršila svetovna Olimpijada s petimi tipi malih hiš, katere bodo zgradili v bližini stadiona, da bodo služile udeležencem kot stanovanje. Vsaka hiša bo opremljena s pohištvom.
Ropars tolpe
Kitajskem
Misijonar p. Alfonz Duscheck S. J. poroča naslednje: »Naša misijonska pokrajina je bila v zadnjem mesecu ogrožena od hudih nemirov. General Kenyisan. nekoč katolik, ie nekega dne menil, da je prišel njegov čas, da se loči od Nankinga. Čangkajšek je bil zaposlen s komunisti in je vrhu tega ustanovil v Kantonu svojo lastno vlado, prilika je bila torej za pustolovca ugodna. V hitrih marših se je napotil s svojo armado proti Pekingu, da bi tam postavil-na lastno pest vlado. Prišel pa je le do Paotingfuja.
Toda njegovih sanj je bilo kmalu konec. Kmalu so bile mobilizirane vladne čete, ki so mu pričele slediti. Poleg tega so ga zapustili še nekateri generali in tako je bila njegova armada ogrožena od dveh strani. Hitro so opravili z njim. Vendar je del njegovih čet obdržal v svoji posesti ozemlje med dvema železniškima progama, in sicer ravno našo misijonsko pokrajino. Bile so to večinoma same
je oddelek roparskih tolp pod vodstvom nekega generala utaboril po vseh pravilih bojne umetnosti. Prišlo je do pravilnega in dolgotrajnega obleganja po vladnih četah, med ka" terim so silno veliko trpeli tudi misijonarji.
Riniljanke prodajajo grozdje. Po Italiji se vrši vinska trgatev. Da bi zbudile večje zanimanje za to panogo Kmetijstva, so se gospe iz najodličnejše r.........
rimske družbe oblekle v narodne noše in prodajajo po rimskih ulicah grozdje.
»Oospodična prosim sporočile gospodu . . .« Nemška državna pošta je uvedla pri telefonu novo službo, ki ima nalogo, da osebe, ki jih kdo po telefonu kliče, pa so odsotne, sprejemajo gotova snoročila ali pa tudi dajejo po njihovem naročilu sporočila dalie.
Ljubezen do matere, ki je premaga'a smrt
Državni predsednik Turčije Kenial paša je nedavno izrekel pomiloščenje, katero so vsi Turki z navdušenjem sprejeli. Gre za Sabry beja, ki je bil 7iiradi veleizdaje obsojen na smrt. Med svetovno vojno se je namreč boril na strani Velike antante. Slučaj ima toliko pretresljivih momentov, da je zanimanje javnosti popolnoma umljivo. Sabry bej, ki se je ob izbruhu svetovne vojne nahajal v Londonu kjer se je izobraževal 7a letalskega častnika, se je od leta 1914. do 1918 kot angleški v\jak boril na francoski zapadni frnnti. Na bojišču se je večkrat tako odlikoval, da je bil povišan v polkovnika. Medtem je bil v svoji domovini kot veleizdajalec obsojen na smrt. Zato je Ovstal še več let v angleški službi, dokler ni leta 1923. dobil sporočilo, da je njegova stara mati bolna in da živi v največji bedi. Neki njegov prijatelj, ki je bil kapitan angleškega ru-šilca, je prepeljal Sabry beja čisto v bližino turškega obrežja, odkoder je Sabry bej ponoči in v megli priplaval na suho. Neprestano v nevarnosti, da ga bodo prijeli in usmrtili, se je priplazil v vas, v kateri ie živela njegova mati. Tu se mu je posrečilo, dn ga kot služabnika svoje matere osem let niso spoznali, kar je bilo omogočeno posebno s tem, ker so se stare žene zaradi njenega sina. ki je bil ol>so-jen ket veleizdajalec, vsi sosedje strogo i7/>gi-bali. Pred mesecem je mati umrla in na njenem grobu se je sin zrušil. Na vprašanje je priznal, da ni služabnik, marveč pravi sin umrle. Sabrv bej je bil aretiran. Ko so Kema-lu povedali tragično zgodovino tega na smrt cbsojenega. je pozval Sabrv beja k sebi in dejal: »Trikrat ste zastavili svoje življenje. Prvič za Turčijo v balkanskih vojnah, nato za \nglijo na zapadni fronti in naposled osem let dolgo tukaj za vašo mater. Ne vem. če bi jaz, čeprav sem svojo lastno mater vroče ljubil, pod enakimi okoliščinami imel pogum vrniti se v Turčijo.« Keinal paša je segel častniku v roko in ga pomilostil zaradi ljubezni do matere. To je prvi slučaj, da je bila smrtna obsodba proti Turku, ki je bil zaradi udeležbe v svetovni vojni na sovražni strani obsojen, razveljavljena. Sabry bej je bil poleg tega sprej°t kot aktivni častnik v činu majorja v turško armada
roparske tolpe. V Nankungu, ki je sedež naše misijonske prokrajine, smo imeli cel bataljon teh roparjev. 4. avgusta se je pojavila pred našim mestom divizija vladnih čet in pozvala roparsko posadko, naj se uda. Po dolgih pogajanjih, v katere se je vmešala tudi trgovska zbornica v Nankungu, so se naposled zedinili. Roparji prejmejo od trgovske zbornice 50.000 dolarjev, nakar zapuste mesto,
5. avgusta pa se je nenadoma pričelo po naših ulicah divje streljanje in po dveurnem hudem boju so bili roparji vrženi ven iz mesta. Pozneje so pripovedovali: enemu izmed roparskih vojakov je iz neprevidnosti počila puška, kar so zunaj mesta čakajoče vladne čete smatrale kot prelom pogajanj in začetek plenjenja. V divjem naskoku so naskočile zato mesto od vseh strani in se tako rešile neljubih roparskih gostov.
Ni pa šlo tako lahko v Tamingfuju, ki tu-
(b cnflo "	mi^Hpp^Vn nrp^iTifj'n T**
Modeme shrambo za seno, zgrajene iz železne pločevine, ki ohranja seno suho in ga obvarje pred vremenskimi neprilikaini.
Konec „hotava"
na Kitajskem
Pred kratkim je notranje ministrstvo kitajske narodne vlade izdalo naredbo, ki po vsem Kitajskem odpravlja takozvani »kotav«. Ta stari običaj svečanega pozdravljanja je obstojal v tem, da so se pri srečanju z višjim dostojanstvenikom vrgli pred njim na tla, trikrat z glavo udarili ob tla in se mu nato s prav tako natančnimi ceremonijami približali. Namesto tega »človeka nevrednega« običaja, fci-kor pravi kitajska vlada, je sedaj pTedpisano, da morajo višje osebe pozdraviti stoje s trikratnim priklonom. V Evropi je »kotav« znan šele nekaj nad sto let, odkar je cesarski dvor v Pekingu začel sprejemati tujce. Vsakdo, ki je prišel pred cesarja ali cesarico, bodisi Kitajec ali pripadnik kake tuje države, je moral napraviti »kotav«. Po ustanovitvi republike leta 1911 je bil »kotav« v vladnih krogih ofi-cijelno odpravljen, in tudi predsednik je zahteval samo pozdrav, kakršen je v navadi v zapadni Evropi. Med ljudstvom pa se je ta stoletja stari običaj ohranil do danes. Vsled prepovedi bo seveda izginil tudi med ljudstvom, posebno ker je vlada zažugala s strogimi kaznimi. Tudi v novejši evropski zgodovini je nekoč igral »kotav« vlogo, ko je po zadušenem kitajskem boksarskem uporu kitajski princ Cun poleti 1901 prišel v cesarsko palačo pri Potsdamu, da se v imenu kitajskega dvora in kitajske vlade opraviči pri cesarju Viljemu II. zaradi umora nemškega poslanika Kettelerja. Princ Cun je takrat pred cesarjem Viljemom napravil »kotav«.
Fotoamaterii!
Vse fotopotrebščine dobite v
Jugoslovanski knngarni
v Ljubljani Zahtevajte cenik' II |~Р11ТИЧР1 .um .ЈШШШШт^Ч
Nurniijeva zmaga v Berlinu. Drugič tekom par linti. Zopet je zmagal, 10 m za njim je pa pritekel rekordni čas s 14 : 49,5. Na sliki od leve na
tednov je lekel Nurmi pred tisoči g*Jalcev v Ber-Syring skozi cilj in s tem dosegel nov nemški desno: Nurmi, Svrintr in druci tekači
Srbsko zadružništvo
Izčrpno 9mo že poročali o zborovauju Glavne »teze srbskih kmetijskih zadrug, ki ee je vršilo konec septembra t. 1. Navedli smo pa tudi že prej r lavno podatke o delu zvezo iu njenih članic.
Zveza objavlja sodaj tudi svojo bilanco za S«, junij t. 1. in navaja primerjavo s 80. junijem 1930. Iz te bilance je razvidno, du so se deleži članic zvišali od 3.7 na 5 milij. Zvišanju nekaterih rezervnih fondov v znesku 0.1 sloji nasproti znižanje pokojnmskega fonda uraduištva za 0.2 milij. Hranilne vloge pri zvezi so narasle od 18.3 ua 25 milij. Nadalje jo zveza j>ovečala svoje kredite pri priv. agr. banki za 2.3 milij., zmanjšala svoje kredite pri Narodni banki. Na novo je dobila zveza 2 milij. kredita pri Priv. izvozni družbi, odpadli pa so krediti pri Poštni hranilnici.
Nova sredstva je zveza porabila predvsem za nove kredite podružnicam, povečanje kreditov članicam in kreditiranje Glavne nabavljalne zadruge. Zveza sedaj ne drži več toliko denarja v bankah, ampak na žiro računu pri Narodni banki, kar se je izkazalo za dobro vkljub izpadu obresti.
Račun dobička in izgube kuže, da so se povečali obrestni stroški za nova tuja sredstva, nasprotno pa je največ povečanja izdatkov šlo na račun večjih obresti za kredite članicam.
Nadaljo je 29. septembra imela svoj občni zbor Zveza srbskih kmetijskih zadrug, zadruge v Zagrebu s sedežem v Novem Sadu. Na občnem zboru podano poročilo kaže, da se je število članic izredno povečalo zaradi pristopa bamatske zveze, kajti konec leta 1929. je znašalo 200, konec 1930 pa že 310. Od tega je bilo največ kreditnih zadrug: 286 (196), nadalje 5 mlekarskih, 9 živinorejskih, 3 vinogradniško, 5 razmih in 2 osrednji. Največ članic ima zveza v donavski banovini 823, v savski jih ima 25, v Belgrada 1 in v vrbaski banovini 1. V re-
Sadna razstava v Sevnici
Sadno razstavo za sevnlško Posavje v Sevnici je otvoril v nedeljo dne 4. oktobra t. 1. z nagovorom g. župan Krulej Ernest. Kot zastopnika oblasti sta prisostvovala otvoritvi g. Mohorič, okr. kmet. referent iz Brežic, ki je v velikem številu zbranim sadjarjem predaval o umetnem sadjarstvu in o trgovini s sadjem, ter g. Ambrož, kmet. referent iz Krškega. Prvi dau je poselilo sadno razstavo, ki je naravnost vzorno urejena, okroglo 2000 ljudi, med termi izredno mnogo kupcev iz Zagreba, Trbovelj, Litije, Zagorja, Hrastnika in Ljubljane. Razstavo so posetili tudi gg. višji svetnik dr. Trampuš od banske uprave v Ljubljani, univ. prof. dr. Novak iz Zagreba, prof. dr. Vcster iz Ljubljane, Beg Ante, strok učitelj Vardian iz St. Jurija in drugi dan tudi znani sadjarski strokovnjak g. Humek.
Drugi dan razstave se jo vršil sejem za vinsko grozdje, ki ga jc poselilo okroglo 700 ljudi, med njimi veliko kupcev iz vse Gorenjske, Zasavja, Posavja in Savinjske doline. Uspeh prvega takega sejma je bil popoln. Prodano je bilo vse vinsko grozdje, ki je bilo na razstavi, to je 35.000 lig, izven razstave pa še ca. 15 do 20.000 kg. Mnogo je bilo interesentov za namizno grozdje, ki pa, žal, niso prišli povsem na svoj račun, ker niso dobro razumeli namena te prireditve, ki je bila namenjena samo za prodajo velikih nmožiu vinskega grozdja.
Razstava jo že prva dva dni j>okazala, kako .potrebna je bila taka prireditev za sevnlški gospodarski okoliš. Ze z uspehom prvih dveh dni so naši sadjarji lahko zadovoljni, saj so vnovčiii veliko količine svojega res prvovrstnega namiznega sadja po cenah, ki bi jih drugače nikoli ne mogli doseči, dočim so kupci imeli priliko nabaviti si sadje, ki jo kljub prvovrstni kakovosti za najmanj polovico, čo ne več, cenejše kakor na trgu.
Uvo: pšenice v Češkoslovaško. Iz Prago poročajo, da Češkoslovaška ne izdaja več nobenih dovoljenj za inozomsloo žito. V Bratislavi pa so skladišča prenajKilnjena z jugoslovanskim in romunskim žitom, ki še ni bilo ocarinjeuo, in prihaja vedno več novega blaga. V bratislavskem pristanišču se nahaja 7200 vagonov inozemskega žita, od tega samo iz Jugoslavije 2700 vagonov, največ na vlačilcih. Na bratislavski borzi so razumljivo nastale velike težkoče.
Rentabilnost naše kulture pšenice. Zagrebški >Juitaraji list t objavlja zanimive jiodatke o rentabilnosti pšenice in koruze na teritoriju donavske banovine. Leto 1929—1930 jo bilo nerentabilno in je znašalo doplačilo pri kat. oralu za pšenico 249, za koruzo pa celo 976 Din zaradi slabe letine. Ker so se letos dedoma produkcijski stroški znižali in ker so bile dosežene višje cene, je letos oziroma 1980—1931 bil izkazan dobiček, kajti produkcijski stroški so znašali za pšenico 1724, dohodki pa 2550 Din, torej jo znašal čisti prebitek 826 Din. Pri koruzi so znašali izdatki 1669, dohodki j»a celo 2100 Din. Vidimo, da je. tudi pri sedanjih nizkih cenah koruzo produkcija le-1o rentabilna. Važno je ugotoviti, da so pri tej kalkulaciji v šteli tudi vsi stroški za obresti, tako zemljišča kakor tudi drugi. Računati je torej, da sta ta dva predmeta dala donavski banovini nad 2 milijardi dinarjev.
Konkurs je razglašen o imovini Hotkola Alojzija, trgovca v Žužemberku; roki: 15. olrtobra, 19. In 26. novembra.
iAtdjedelnica »Marjan* v Splitu jo znižala svojo glavnico od 12 na 6 milj. Din s prežigosanjem delnic od 100 na 50 Din nom. Bilanca za 1929 je izkazala 0.5 milj. iz#ube, izguba v prejšnjih letih je znašala 5.47 milj. Din. Za 1930 pa Je Izkazan dobiček v znesku 0116 Din pri glavnici 12 milj. dinarjev.
Borza
T>ne 6. oktobra 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Amsterdama, Curiha, Londona in Trsta neizpremenjeni. Učvrstil se je edino tečaj Prage, dočim so Bruselj. Nevvyork in Pariz popustili Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo na ponudbo v devizi Trst.
Ljubljana. Amsterdam 2251.78—2258.62, Bruselj 778.46—780.82, Curih 1098.45—1101.75, London 210.76—218.20, Newyork kabel 5599.18-5616.18, ček 5591.01—5608.01, Pariz 221.01—221.67, Praga 166.08—106.58, Trst 283.02—289.02.
Zrureb. Amsterdam 2251.78—2258.62, Bruselj 778.40 -780.82, London 210.70—211.58, Milan 283.02 —28:\'J2, Newyork kabel 5609.01-5619.01. čok 6591.01-5608.01, Pariz 221.01-221.67, Praga 166.08 -100.58, Curih 1098.15-1101.75.
Skupni promet brez kompenzacij 4.5 milij.
Beli/rad. Amsterdam 2251.78—2258.62, Bruselj 778.46—780.82, Curih 1098.45-1101.75, London 210.76 —218.20, Nevvyork 5591.01-5008.01, Praga 106.08— 166.58, Pariz 221.01-221.07, Trst 283.02-289.02.
Curih. Belgrad ne nollra, Pariz 20.10, London 19.25, Nevvyork 510, Bruselj 71.50, Milan 25.80, Madrid 46, Amsterdam 205, Berlin 115.25, Slockholm 117, Oslo 114, Kopenhageu 114, Solija 3.70. Praga
vizijskem oziru jo zveza pregledala 280 svojih članic.
Zveza Je povečala svojo deležno glavnico lani od 0.30 na 1.5 milij., rezervni fondi pa so malenkostni: znašali 45.000 Din (1029 -). Pač pn ima zveza znatno vlog«, ki so znašalo konec 1930 12.9 (3.1) milij. Din. Tudi ima zveza znalna druga tuja sredstva v obliki kreditov pri denarnih zkvodih. Ti so znašali 10.1 (0.4) milij. Najvažnejša postavka zvezinega poslovanja pa so krediti članicam, ti so znašali 1930 28.4 (9.0) milij. Zveza se zelo bavi tudi z blagovno kupčijo, kajti lani j© nabavil« za svoje članice raznih kmetijskih potrebščin za 5.8 milij., od tega največ superfoefatu: za 1.3 milij. in maniie za 0.8 milij. Za svojo zadrugo in zadružnike Je imela zveza v zakujni na pur krajih skoro 2000 oralov zemljo.
Čisti dobiček je znašal za 1930 30.452 Din (1929 10.982).
Zveza srbskih kmetijskih zadrug v Sarajevu je Imela svoj občni zbor 4. I. m. Iz poročila je razvidno, da so vloge pri članicah narastle od 8.1 na 8.8, krediti zveze od 8 na 10.3 milijona Din. Lastna sredstva so znašala 4 (3) milijone Din. Statistika za
I.	1930. obsega 129 zadrug, za 1. 1929. pa 112 zadrug. Zveza sama je imela 30. 0. 1931 143 zadrug, 30. 0. 1930 121. Največ je kreditnih zadrug (128), nadalje 0 mlekarskih, 3 nabavljalne itd. Bilanca zvezo za 30. 0. 1931 izkazuje 1.00 (0.99) milijona Din lastnih sredstev. Hranilne vloge pri zvezi znašajo 3.0 (3), upniki so se zmanjšali od 9.4 na 8.9 milijonov Din. Zveza i>a je dobila novo posojilo pri Agrarni banki v znesku 1.5 milijona Din. Zanimivo je, da je od vseh hranilnih vlog samo 1.6 (1.4) milijona Din od zadrug. Največja aktivna postavka so krediti zadrugam v znesku 12 (11.9) milijonov Din. Računski zaključek za 1. 1930/31 izkazuje 42.565 Din čislan prebitka (58.712).
15.12, Varšava 57.25, Budimpešta 90.025, Bukarešta 3.05, Helsingfors 11.80.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes ne-izpremiemjena. Vojna škoda je ostala na včerajšnji višini, prometa pa je bilo malo. Tako na zagrebški borzi sploh ni bilo v njej zaključkov, dočim jo bilo v Belgrad u prometa samo 300 kom. V ostalem je bilo v Zagrebu prometa v 8% Bleru 2000 dol. in v 7% Bleru 3000 dol. Belgrajska borza je izkazovala prometa v 7% inv. pos. 70.000, v begi. obv. 60.000, v 7% Bleru 2000 dol. in v obv. DHB 2000 dol.
Med bančnimi delnicami je bila danes zaključena Ljublj. kred. banka na ljubljanski bor/.i j>o 115. Na zagrebški borzi so ostali tečaji bančnih papirjev v glavnem neiziprcmenjeni s popuščajoče tendenco. Poljobanka je popustila od 48 na 40. Unionbanka je bila danes ponujana po 120 (včeraj 135 blago). Zaključena je bila nadalje Ljublj. kred. banka ix> 115, Praštediona po 957.50 in Srbska banka po 187. Med industrijskimi papirji jo bil Sla-veks zaključen po neizpremenjenem tečaju 20, rav-notako Vevče j>o 110. Trboveljska je bila slabejša in zaključena po 190.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 58 bi., 7% Bler. pos. 53 bi., Celjska 150 den., Lj. kred. zaklj. 115, Kred. zavod 195 den., Vevče 110 den., Stavbna 10 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. i>aj>.: agrarji 38 bi., vojna škoda ar. 301—300, kasa 300-303, 12. 312—315, 8% Bler. pos. 56—57 (56), 7% Bler. pos. ar. 51.50—52.50 (52), kasa 50—52 (50), 7% pos. Drž. hip. banke ar. 56 d., kasa 57—62, 0% begi. obv. 42.50—45. Bančne delnice: Hrvatska 50 den., Poljo 40—47 (48, 16), Kreditna 121 den., Union 120 bi., Jugo 67- 68 (67), Lj. kred. 115—116 (115), Medjunarodna 68 den.. Obrtna 30 den., Praštediona 957.50—960 (957.50), Srbska 187—188 (187), Zemaljska 110 bi. Industrijske delnice: Guttmann 110 bi, Slaveks 20—25 (20), Slavonija 200 bi., Našice 080 bi., Danica 75 bi., Pi-vara Sar. 190 bi, Drava 185 den., Sečerana Osjek 100—170, Vevče 110—115 (110), Oveania 190 bi, Jadr. plov. 450 bl„ Trboveljska 190—200 (190).
belgrad. Narodna banka 5000—5500. 7% inv. jios. 65 den. (65.50, 05), agrarji 38 bi., vojna škoda 803-80-1 (803. 305). 0% begi. obv. zaklj. 40, Sellig-mann 59 (58.50), 8% Bler. pos. 56—62, 7% Bler. pos. zaklj. 52. 7% ]*>.->. Drž. hip. banke zaklj. 59, (58.50).
Žitni tre
Položaj na žitnem trgu je miren. Trgovina s pšenico počiva, ker so mlini večinoma vse že krili za oktober. Rezerve Privilegirane izvozno družbe v sremski ijšenici so pri kraju in bodo morali mlini pri novih nabavah začeti s kupovanjem baokega 111 banatekega blaga. Stara koruza se trguje jk> 106, nova umetno sušena je ostala neizprenienjena in stane po postajah 82.50—85. Cene otrobov so čvrste, ker jih je malo na trgu. Bačko in src,m. blago stane 95.
Noti Sad. Pšenica sr. 2% 225 zaklj. Vse ostalo netzpremenjeno. Tendenca neizprenienjena. Promet: 32 vagonov.
Sombor. Oves bač. sr. železu. 132.50—135, koruza bač. novu za marec in april 77.50—82.50, bač. nova sušena želez. 77.50—82.50, bač. nova sušena želez, iu za okt. in dec. 75—80. Tendenca neizpre-menjena. Promet: skupno 28 vagonov.
Budimpešta. Tendenca prijazna, za koruzo mirna. Promet omejen. Pšenica dec. 9—9.16, zaklj. 9.16—9.19, marec 10.13—10.32, zaklj. 10.32—10.31, r/, dec. 10.50, zaklj. 10.50—10.52, koruza maj 12.45— 12.52, zaklj. 12.45—12.50.
Živina
Varuidinski sejem. Na zadnjem varaždinskem sejmu so prašiči notirali 5 do 6.50, poldebeli 5.50 do 8, debeli 9 do 11 Din. V Mariboru jo bilo j>roda-nih 50 glav.
Dunajski prašičji, sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj) Danes je bilo na sejmu 10.750 pršutarjev in 0594 špeharjev. Iz Jugoslavijo 3407. Cene: špeharji najboljši 1.80, 1. 1-70—1.75,
II.	1.60—1.65, kmečki 1.55—1.05, najoljši 1.75, pr-šutarji 1.25—1.80, najboljši 1.90. Tendenca: špeharji so se podražili za 5 do 8 grošev, pršutnrji pa pocenili za 5 do 8 grošev.
Hmelj
Nilrn.b(rg, 0. okl. tg. Danes je bilo postavljenih na trg 50 bal hmelja, vendar za letošnji hmelj ni bilo prav nobeno kupčije. Tudi inozemski hmelj je ostal brez kupcev. Nasprotno pa jo bilo kupljenih nekoliko večjih množin starejših letnikov f>o 10 do 12 mark. Razpoloženje jo bilo tudi danes zelo mirno.
Hrastnik
Preselitev. Konzumna zadruga sc jc preselila v nove lokale pri g. Karlu Logarju v Studencih.
Stavbno gibanje. V Studencih nastaja mala stanovanjska kolonija. V poletju je odprodal g. Kari Logar svoj travnik na stavbne parcele raznim strankam, povečini rudniškim delavcem. Trije izmed njih kakor: Franc Jerebičnik, Ivan Pirkar ter Ivan Kuhar so že spravili svoje stavbe pod streho, drugi bodo pa |)očakali na drugo leto. — Tako rešujejo delavci stanovanjsko vprašanj*
Slovenj&zadec
Smrt !)7 letne tenlre. V potek pojtoldne je v Smartnein pri Slovgr. umrla ga. Antonija Pačnlk, ki je dosegla visoko starost 97 let. Pokojnim je bila mati 9. sinov, kateri so bili vsi vojaki. Naj počiva v miru!
Svoj 3(1. iuiPiidun je v soboto v širšem krogu svojih prijateljev obhajal tukajšnji posestnik in umni gospodar g. Fr. Lobe. Vnetemu gospodarskemu delavcu kličemo ludi mi: Se na mnoga leta!
Grozdje iz Slovenskih goric jo v nedeljo jiri-peljal z tovornim avtom neki ondotnl vinogradnik. Prodajal jo kg j>o 5 Din in ца jo prav lahko prodal.
Radio
Programi Hadio-LiabUana t
Sreda, 7, oktobra: 12.15 PloSče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19,30 r. dr. Roman Tominec: Jean Jaques Rousseau, — 19 Prof. Fr. Pengov: O reji plemenitih kožuharjev. — 20 Zabavno čtivo.
—	20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas, dnevne vesti.
Četrtek, 8. oktobra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Gimnastične vaje. — 19.00 Dr. Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 20.00 Zlatko Najžer: O ustroju materije. — 20.30 Orgelski koncert msgr. Stanko Premrla. — 21.30 Magistrov šramcl-kvartet izpod Šmarne gore. — 22.45 Poročila.
Drugi programi i
Četrtek, 8. oktobra 1931.
12,05 Radio orkester. — 18.00 Jazz. — 20.30 Ljubljana. — 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17.00 Plošče. — 20,00 Ljubljana.
—	Budapest: 12.05 Radio orkester. — 17.30 Popoldanski koncert. — 18,45 Ciganska glasba. — 19.30 »Traviata«, opera; Radio kvartet. — Dunaj: 17.25 Lahka glasba. — 19.00 Nebotičniki in glo-biske stavbe v Ameriki. — 20.00 Pester večer.
—	Milan: 13.00 PloSče. — 19.45 Pestra glasba. — 20,45 »Mali Marat«, opera. — Praga: 10.45 Poljudna glasba. — 20.20 Prenos iz študija. — 22,15 Koncert. — Langenberg: 20.00 Plesna glasba. — 20.30 Simfonični koncert; Nočni konccrt in ples. glasba. — Rim: 13.10 Plošče. — 13.40 Radio kvintet. — 21.00 Pester koncert in komedija. — Ber: lin: 20,00 Pester večer. — Katovices 12.50 Simfonični konccrt. — 20.15 Večerni koncert, — 22.15 Lahka glasba. — 23.00 Plesna glasba. — Stutfgart: 19.05 Politične karikature v Nemčiji. — 20,00 Pester večer. — Barcelona: 13.00 Radio orkester.
—	20.30 Angleški večer. — 21.05 Radio koncert.
—	22.05 Komedija.
Milij oni
in milijoni ljudi uporabljajo
le nad trideset let
po spodaj navedenih navodilih
Levto Henfol DroltiienHo
In blagoslovila
nlen neprecennsv
čudežni uCIneh
Pri revmatizmn trganju iši-asu: boleča mesta vdrgniti.
Pri zobobolu: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati, grgrati.
Pri glavoboln. ncrvoinosti, pomanjkanju spanja: čelo in celo telo vdrgniti, ter vzeti zvečet pred počitkom mlačno kopel г dodatkom Levjo Mentol - Droi-djenke.
Pri utrnjenosti: masirati celotno telo.
Pri ielodčnlb boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja.
Pri izpadanju las in prhAju: masaža glave. I	Kot zobna roda itd.
Pri potenju podpazduho, nogi rok n i celotnega telesa naj se poteči deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo.
j LevJa-Mentol-DroZdfenka
je prava samo v tu odtisnjeni in plombiraui ORIGINALNI STEKLENICI
Zahtevajte izrecno
Levjo Mentol Droždjenko
ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. Levja-Mentol-Droždfenka
se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10 —, 26 — in 52'— Din. Pazite se pred po-naredbami.
Centralni biro: LAVMA MENTOL-DROŽDJENKA Zagreb, Maruličev trg б. — Teletou: 73-62
eptvfca*«
...................................................
Nagrobni spomeniki j
zolo po coni na prodaj f
Jos.Cihlar, Vodovodna c.1 1
llllllllllllllllllllllHIIIIIIIHIlItlUMIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlItlltlll
Dobpoldoča trgovino
z galanterijo, drobnino in modo, na najbolj prometni cesti v Mariboru, ugodno naprodaj. Dopise pod ^Sigurna eksistenca« na upravo »Slovenca v Mariboru.
Razglas
V najem damo gostilno >Na žagi« v Kočevju, | sestoječo iz točilnice, dveh gostilniških sob, kuhinje, shrambe, verande, kleti in drugih pritiklin z inventarjem, obenem stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kuliinje. — Ponudbe pod 2500 Din mesečno za celotni najem se ne bodo upoštevale. Pismene ponudbe je vložiti v zaprtih kuvertah do I 20. oktobra 1931 do 12 na spodnji naslov. — Najemnik prevzame gostilno s 1. novembrom 1931.
PREMOŽENJSKA UPRAVA MESTA KOČEVJE V KOČEVJU.
i
Obvestilo!
Gospod Adolf Osolin ni več pri meni
I v službi, torej ne sme zame več sprejemati naročil, seveda tudi ne sme zame denarja sprejemati, za
kar pa itak ni bil nikdar jiooblaščen.
Fran Pogačnik,
Ljubljana, Dunajska cesta 67.
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje ctc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago.
Malek & Mikeš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj. Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, ažuriranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je naš srčno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Anton Vardjan
v ponedeljek 5. oktobra po dolgi, mučni bolezni, previden z zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v sredo popoldne iz biše žalosti v Črnomlju na farno pokopališče v Vojni vasi.
Črnomelj-Ljubljana-Zagreb-JoTlict, dne 6. oklobra 1931.
Katarina, žena;
Katica Kolenc, Mici, Tone, Pepca, Fančka, Angela, Jože, Mihaela, otroci; Janko, Barbka, Mari, brat in sestri; A. Kolenc, zel; Danček, vnuk.
■ ''V**-- "»- ■•'.	v
MAtI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-SO Din ali vsaka besedo SO par Na|mao|SI oglas t t S Din. Oglasi nad devet vrstic s« računalo vlit. Za odgovor snamkol Na vpraianla bres znamka n« odgovarjamo I
Službe iščejo:
trgovski delavec, vratar, skladiščnik, lesni manipu-lant, blagajničarka, knji-govodkinja, uradniki, upokojenci za pomoč v knjigovodstvu, tudi kavcije zmožni, priporoča samo ozira vredne člane »Osred. gospod, zadruga«, r. z. z o. z. v Ljubljani, Mestni trg 19/111. Uradne ure ob sredah in sobotah od 15 do 17. Znamke za odgovor priložiti.
Boljše dekle
vajeno kuhanja in vseh hišnih del, išče mesta k boljši družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.797.
Kovača
izurjenega, ki zna kovati s kladivom na pero (Fe-derhammer), sprejme neko industrijsko podjetje. Ponudbe z navedbo dosedanje namestitve naj se pošljejo na »Publici-tas«, Zagreb, Ilica 9, pod št. 28.297.
Trgov, učenca (-ko)
sprejme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. \ sa oskrba pri starših. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.802.
5 plesk. pomočnikov
samo prvovrstne moči — takoj sprejmem. — Ivan Brunčič, pleskarstvo — Ljubljana, Kolodvorska ulica 23.
Krojaškega vajenca
zdravega, z dobrimi spričevali. z vso oskrbo v hiši, sprejme Anton 2i-{on v Rožni dolini, cesta IV/7.
Mlajšo služkinjo
pošteno in pridno, k otroku in za vsa hišna dela, iščem. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 11.844
Perfektna kuharica
samostojna, se išče proti dobri plači. Oferte pod »Stalno« št. 11.835.
Čevljar, pomočnika
mlajšega, za fina šivana in zbita dela, takoj sprejmem. Adolf Žlindra, čevljarstvo, Litija.
Fanta
do 14 let starega, zdravega, siroto brez svojcev, sprejmem za svojega. Pisma pod »Sirota« št. 11.848 na upravo »Slovenca«.
j se sprejme čevljarski
pomočnik
za zbita dela. — Anton Blaznik, čevljar, Sv. Pavel pri Preboldu.
Kdo posodi
15.000—20.000 Din. Plačam mu obresti in poleg dobi lepo stanovanje z vsemi pritiklinami brezplačno. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Brezplačno« 11.849.
grrmras!
шш .^veHBEHa
Svarilo!
Izjavljam, da nisem plačnik za dolgove v zasebne svrhe, povzročene >od kogarkoli, pa bodisi tudi od družinskega člana, na moje ime brez moje vednosti in moje odobritve. — Fran Medica, Ljubljana, Tržaška cesta 4.
Na obroke

lahko kupite kar potre' bujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaleto-va ulica 1 (pri sodniji).
Pouk
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj!
Gojko Pipenbacher
koncesiion. šoferska šola. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 12. • Zahtevajte informacije.
Stanovanja
Stanovanje
treh sob z balkonom in vsemi pritiklinami, soln-čna lega ob cestni železnici se odda s 1. novembrom t. 1. Več se izve v svečami »Pax«, Celovška cesta 14.
Stanovanje
soba ' kuhinja, s pritiklinami, se odda takoj. Val. Vodnikova 8, Zelena
lama.
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29'I se takoi oddajo. Poizve se stotam
Trgovski lokal
v centru Jesenic odda A. Mulej, Jesenice, Krekov trg 2.
Posestva
Kupim mlad gozd
večji kompleks. Ponudbe z navedbo lege, mere in cene na upravo »Slovenca« pod »Gozd« 11.487.

V
TEHNIK
u
Josip Banjai, Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 20 Palača Okrožnega urada
l
Najugodneje kupile:
kolesa komplet, z dinamo lučjo..........Din 1700'—
šivalne stroje, najnovejši model....................« 2400' —
gramofon Din 2000'—, Din 1000'— in ..............« 650'—
radioaparate 3-cevne, sprejemajo vse evropske postaje	« 2800'—
vsakovrstne gramofonske plošče, dele itd. v veliki	izbiri in po najnižjih cenah. — Prodaja tudi na obroke

Kupite takojl
Hišo
pritlično, enostanovanj-sko, nekoliko vrta, v predmestju Ljubljane — kupim s takojšnjim plačilom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.615.
Hišo
sadni vrt, njivo in nekaj gozda, prostovoljno prodam. Pet minut od tovarne Titan na Perovem št. 34 pri Kamniku.
Lepe stavbne parcele
pod Rožnikom po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.790.
Lepo posestvo
7 oralov zemlje, gostilna, trgovina, trafika itd., naprodaj za 190.000 Din. Naslov da Karel Breznik, Celje.
Stara gostilna
in trgovina, lepo posestvo s hišo, gosp. poslopje in zemljišče, sredi vasi na banovinski cesti, naprodaj. Karel Breznik, Celje.
Lepa hiša
z nekaj zemlje zraven, na zelo lepem kraju, 10 minut od postaje Sevnica, naprodaj. Natančneje se izve v trgovini Luka Senica, Šmarje pri Sev-
Velika izbira
gramofonskih plošč, novih, 20 Din, tudi drugi ceneni predmeti od 4 Din naprej. Ogled ne stane nič. Dunajska cesta 36.
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIĆ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Šelenburgova ulica 6, II. nadstr.
Drva, premog,
trame in deske, dobite najboliše pri Jos. Pre-lesniku nasl. Drobniča, Ljubljana, Janševa ulica, telef. št. 3389.
Sode
za namakanje sadja, za mošt in vino, kislo zelje in repo, kakor druge pridelke, iz trdega lesa, ca. 200 1 vsebine, kupite v vsaki množini in najugodneje pri tvrdki Juliji Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35.
Ia bosanske sljive
zaboj po 10 kg 85 Din, zaboj po 5 kg 44 Din, suhe hruške in jabolka 10 kg 60 Din, 5 kg 32 Din franco vsakega naročnika pošilja G. Drechsler, Tuzla.
V vinski kleti
T. Mencinger, Sv. Petra cesta 43, se toči sladka štajerska Portugalka po 12 Din.
Debel«
lupinaste otrobe
kanite nalrenete nrl trrdk
A VOLK. LJUBLJANA
Rctlieta real* M
Telefon 2059
K
Premog suha drva
Pogačnik, Bohoričeva ulica 5
Ure-biidiike
najboljše in najceneje samo pri
L. VILHAR
Ljubljana, St. Pilre c. 36.
Portugizec
pozno bran, 4 hI, naprodaj po 7. Raktelj, polkovnik v p., Brežice.
Star kotel
še poraben kot vodni re-zervar, z vsebino 5—8 m3, takoj kupimo. Ponudbe na »Semperit«, tovarna gumija Kranj.
Proda se
par plemenskih čistokrvnih Angora zajcev. Poizve se v Ljubljani, Ulica na Grad 4.
SCrušno
шоко
in vse mlevske izdelke »pdno sveže dobile pri
A. & M. ZORMAN
l.iubliana Stari trg št 32. Sveže najfinejše norveško
ribie olje
iz lekarne Dr. G. PICCO-Ll-ia v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Najboljši
nakup za zimo
nogavic in rokavic, pletenin in puloverjev, robcev, kravat, srajc, čipk in vezenin, volne, D M C. prejice, torbic, aktovk, dežnikov, ponrebščln za šivilje, krojače, čevljarje in ta-petnike
Na malo	Na veliko
samo pri
3os. Peteline. L! ubljana
za vodo
Notar dr. Stojanlvan
je nastopil notarsko mesto po umrlem notarju g. Drukar Avgustu (preje g. Baš(
v CeSiu
Naročajte .Slovenca*!
Kupim
rabljeno sadno škropilnico. Ponudbe z navedbo cene poslati na upravo »Slovenca« pod »Rabljena škropilnica« štev. 11.839.

IU
Holandske gomolje
hiacint, tulipanov itd, v 130 vrstah po imenih nudi Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 5.


Prodam
pisalno mizo, preprogo in šivalni stroj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.851.
Pr.ma grozdje
Din 3.75, prima žlahtna jabolka Din 2.75 franko vsaka postaja Slovenije, razpošilja že od 15 kg dalje po povzetju. Prešna jabolka najceneje. - Po-stržin, Krško.
Novo hišo
s pol orala njive, v Razvanju, prodam. Pogoji se zvedo pri kolarju Petek v Razvanju.
ваванпвшмаашва
Pokrivala za konje
in vozove izdeluje najceneje in iz najboljšega blaga Alojz Grilc, izdelovanje nepremočljivih pokrival za vozove in konje, Novo mesto.
Mreže za postelje
izdeluje najceneje in najbolje samo tvrdka Šimen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila.
Sveže m suhe gobe
kupujem stalno vsako množino. Zahtevajte pojasnila.
Namizna
jabolka
prvovrstna, razpošiljam po najnižji ceni. — Peter Šetina. Radeče — Zidani most.
Mreže za postelje
izdeluje najceneje samo tvrdka Pavel Strgulec Gosposvetska cesta št 13 (Kolizei). poleg skladišča »Alko«. — Sprejema tudi popravila.
Prihranili bodete na bencinu in olju ako bodete na vsakih 15.000 km izmenjali svečice.
Nove
CHAMPION-SVEČICE
zmanjšajo vozne stroške. Generalno zastopstvo in zaloga za Jugoslavijo: ROBERT WEINBERGER D. D., Zagreb, Gajeva ulica 10.
+
Potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli po kratki in težki bolezni, prevideni s tolažili sv. vere ter udani Bogu, naša predobra, vzorna krščanska mati
HELENA ŠTRUKELJ
Pogreb nepozabne nam matere se bo vršil v četrtek, dne 8. t. m. ob 10 pri Sv. Vidu nad Cerknico.
Sv. maše zadušnice bodo zanje brali v raznih cerkvah. S t r u k 1 j e v a vas, dne 6. oktobra 1931.
Sinovi: Ivan, šol. upravitelj na Viču, France, posestnik v Be-eajih, Jože, posestnik in župan obč. Sv. Vid, Alojzij, kaplan v Leskovcu — hčerka Micika in ostali sorodniki.

OJ _ t. "t-3:
I Dr. Joža Lovrenčič:
ŽSO •
o« e ji
g^es**
a 8«o^s>a 3-sS a<aS
-j а^ s ..a;
£ ® "S ŠT ► c/jgae JjO
o ..g ••
a S
bc £ -=. » ® a N
■j t« ■j ■ > 05 !y
u — N
° »» I Ц
* . o »j i z:
■ OD« .O > л a o , c
r а Q Ф o а ^ —
aH • o e m t.
35U5S2
.. .35
»tii* J;
k* n . 9 ^
2 ч ?
o ■ ~ "

V- .41 m q N > a.
05^. .a >
m -	«
-o '3
«8 5
I
g! a jO S jr ^ »o«
_. ГН ►
ž .0 S«
tiO
> ,
---rj ,4
iSia.^
2oa a c
J« »
I
finali izumrlega narode
PRVI DEL
Toplo je dahnilo od juga preko morja in prostrana ravan ob narasli Natisi je čez noč ozeleneia. Spokojno, ko da se ji nikamor ne mudi, je tekla reka; še šumeti se ji ni ljubilo, le tu in tam je zamolklo zagr-grala, kakor bi se prebudil kje v njenih tolmunih divji povodnjak, zazehal in zajel preveč vode, da mu je spodletelo. Na mirni gladini in v plitvinah so se sre-čavale družine slokonogih in dolgokljunih močvirnic, nad njimi so letale in gostolele lastovke in se spuščale tik do vode, kot bi hotele v oni svet, ki se je v njej zrcalil vse do Adrije, kjer je neskončni odsvit nebesne slnjine izginil v penečih se valovih, nad katerimi so se spreletavali in hreščeče vzkrikali beli galebi.
V zeleni ravnini so se pasli dolgogrivi, nizki, iskri konji, vitoroga goved in beloruna drobnica, ki se Je družno poganjala za sočno muljavo.
Na bregu ob mogočni vrbi, katera jc ozeleneia kljub svoji starosti, ki so jo pričali razkav, luščeč se lub in zevajoči žlambori, je slonel star pastir. Ogrnjen je bil v plašč iz lipovega ličja in v rokah je držal dolgo drenovo palico, ki jo je bil usekal in upognil ob ognju že ono leto, ko so svetovali v Silikanskem gradišču kralju Pronu, naj njemu, Ajkaju, zaupa svoje številne črede. Od onega leta ga je drenovka spremljala in mu zvesto služila, kar se ji je poznalo, zakaj
pri ročaju je bila tako uglajena, da ni bilo skoraj videti, kako je bila nekoč ožgana. Tik pri vrhu jo je držal Ajkaj z obema rokama in nanje oslonil lice in zadovoljno gledal sina Osa, ki je sedel na tleh in majil piščal, dasi je bil že mladec v kaki sedemnajsti pomladi in bi mu bolj prislojal lok in lovski nož, s katerima bi se lahko postavil volku in medvedu, če bi se priklatila iz Karusadskih lesov, ki so tam na vzhodu mogočno šumeli, ko je v nočeh še zavelo mrzlo skozi nje od severa. Ne oče ne sin nista mislila na voike in medvede, saj se je živina lepo blizu pasla in lesovi so bili daleč — lorej je Oso lahko z gladkim rogom mirno tolkel in drgnil po vrbovi veji in ko je bila vsa muževna, je odložil rog in spretno zasukal lub, ki se mu je srečno obrnil, ne da bi se kje razparal.
»Bo!« je rekel oče in se nasmehnil, kakor bi se spomnil davnih let, ko je tudi sam majil piščali v vrbju tam gori ob Silikanskem jezeru tako spretno, da ga ni bilo, ki bi ga prekašal v majenju.
»Bok je pritrdil sin veselo, uprl v spodnjem koncu olupljeno vejo na prsi in potegnil z obema rokama umajeni lub proti sebi, nato pa je zgornji konec, ki je bil še ves sočen, zgrabil z belimi zobmi in povlekel s palice piščal, zapihal vanjo tor tako poskusil, če je cela. Ni imela še prirezanega in vdelanega zamaška pri grlu in ne še na koncu, a vendar je skoraj glasno zapiskala, kar je Osa vzveselilo, da so mu zažarele oči, ko je pogledal očeta, češ, lepo je šlo.
»Bo!« je ponovil oče.
Prva letošnja, pa se mi je posrečila!«
Da bi le srečo pripiskala!« je želel oče.
Sin je obrezal dva čepa, ju vtaknil v piščal in jo nastavil na usta in zapiska! lako lepo, da se je očetu
zjasnil sicer resni obraz in se mu je samo smejalo in so ovce prisluhnile, govedo privzdignilo glave in sta konja, ki sta ju imela, če je bilo potreba iskati pomoči pri drugih pastirjih, priostrila ušesa in za-hrzala.
Oso je piskal in piskal, kakor bi hotel pokazati, da je umajil prvi prvo piščal med vsemi pastirji, kar jih je v ravnici, in še, kakor bi hotel tekmovati 9 kosom, ki je glasno žvižgal vrh jelše na onem bregu Natise, in s škrjancem, ki je gostolel, vzpenjajoč se proti nebu, in s slavci, ki so se začeli oglašati prav one dni od grma do grma, seleč se iz toplih spodniih dežel, da tudi v zemlji Karnov ob Natisi in še više gori ob Sonciju pozdravijo pomlad s svojo mehko pesmijo, pritajeno preko dne, pod večer in v nočnih urah pa hrepeneče glasno, da jih morajo biti vesete vse vile, ko se zbirajo v mesečini k raju.
»Zdaj je pomlad,« je rekel oče; »dokler se ne oglasi piščal, se mi nič ne zdi, pa naj bo še tako zeleno in naj še tako pojo ptiči!«
Konja sta zopet zahrzala in strigla z ušesi in gledala proti jugu. Oče je to opazil, postal pozoren in menil, da morata kaj čutiti. Sin je odložil piščal, vstal in gledal in poslušal.
»Zdi se mi, da slišim konjski topot,« je povedal čez trenutek in še pokazal smer, odkoder' naj bi ga bil ujel. Oče je zasenčil z obema rokama oči, da bi bolje videl, kdaj sc kdo prikaže.
Tedaj je vesel rezget kakor razposajen smeh sproščene narave odmel v solnčno ozračje iii zamolkli topot, ki je prihajal od obale, se je slišal vedno bliže, dokler se ni pojavil v ravnici jezdec, ki je podil konja proti njima, ko da mu gre za stavo, katero hoče na vsak način dobiti.
Sa Jugoslovansko tiskamo v Lhibljani: Karel СнК
Izdainteli. Ivan Knkove«.