POPLAVNA PODROČJA 
OB SOTLI 
(S 3 SKICAMI IN 15 SLIKAMI V BESEDILU IN 2 KARTAMA 
V PRILOGI) 
AREAS EXPOSED TO INUNDATIONS ALONG THE SOTLA 
RIVER 
(WITH 3 SKETCHES AND 15 FIGURES IN TEXT 
AND 2 MAPS IN ANNEX) 
M A R K O K O L B E Z E N , M A R I J A N Ž A G A R 
SPREJETO NA SEJI 
RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE 
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 
DNE 7. JUNIJA 1978 
Izvleček 
Poplavna področja ob Sotli 
UDK 551.482.215.3 (497.12-11) : 911.3 
Študija obravnava poplavna področja ob zgornji in srednji Sotli, nj ihov nasta-
nek, pogostost, obsežnost in višino poplav, nj ihov vpliv na kulturno pokraj ino in 
pospeševalno ali zaviralno vlogo človeka. 
Priložena karta kaže obsežnost poplav in kako človek izkorišča poplavne po-
vršine. 
Abstract UDC. 551.482.215.3 (497.12-11) : 911.3 
Areas Exposed to to Inundations Along the Sotla River 
The study discusses the areas exposed to inundations along the upper and middle 
course of the Sotla river: the origin, frequency and height of inundations, their in-
fluence upon the cultured land, and the role of man in the intensification and de-
crease of inudations. 
The map in annex shows the extent of inundations and how areas exposed to 
inundations are exploited by man. 
Naslov — Address: 
Marko Kolbezen, prof. geografije 
Zveza vodnih skupnosti Slovenije, 
strokovna služba hidrologija 
Resljeva 18, 
61000 Ljubl jana 
Jugoslavija 
Dr. Mari jan Žagar, univ. profesor, 
PZE za geografijo, Univerza v Ljubl jani 
Aškerčeva 12 
61000 Ljubl jana 
Jugoslavija 
1. UVOD* 
Študija obravnava poplavna področja ob zgodnji in srednji Sotli vse do 
tesni Zelenjak na obrobju Kumrovškega polja, ki zaključuje lokalno erozijsko 
bazo doline srednje Sotle. Pod Zelenjakom prehaja Sotla na Krško-brežiško 
ravan, kjer so poplave Sotle pod vplivom prodnih nanosov Save in drugačnega 
morfogenetskega razvoja. Zato bo kazalo raziskave spodnjega toka Sotle na-
daljevati skupno z dolino, oziroma poplavnim območjem Save in morda celo 
spodnje Krke. V močno razgibani pokrajini porečja zgornje in srednje Sotle 
s pestro geološko in petrografsko osnovo pa kažejo poplave in poplavno ob-
močje po vzrokih nastanka, obsežnosti, t ra jan ju in ukrepih družbe poseben 
značaj. 
Celotno obravnavano vodozbirno področje zajema 453,88 km2 ali 397,90 km2 
na ozemlju SRS. 
Pogled na hidrografsko omrežje nam odkriva posebnost, da pretežni del 
sotelskih pritokov pripada obravnavanemu območju. Omrežje je značilno po 
svoji pahljačasti razvejanosti, kar tudi po svoje vpliva na genezo poplav, zlasti 
še na območju Sotle z Mestinjščico. Od tega relativno gostega hidrografskega 
omrežja odpade na zgornji in srednji tok Sotle kar 83,4 % od njenega celo-
kupnega padavinskega območja v SRS. Le 16,6 % pripada območju Sotle pod 
sotesko Zelenjak, ki sicer zajema okrog 60 % celotne dolžine njenega toka. 
Porečje se na severu naslanja na donačko prelomno cono, ob kateri se 
dvigajo vzhodni odrastki Karavank z Bočem (980 m), Donačko goro (883 m) in 
Macljem (715), na jugu pa na Orlico (698 m) in Bohor (1023 m), katerega vrh Ja-
vornik je najvišja kota v porečju Sotle. 
Čeprav je glavni namen študije prikazati poplavna področja, njih nastanek, 
pogostost in vpliv na kulturno pokrajino, je potrebno, da se najprej sezna-
nimo z nekaterimi osnovnimi prirodnogeografskimi potezami pokrajine. 
2. POPLAVNA PODROČJA, NJIHOV OBSEG IN 
PRIRODNOGEOGRAFSKE POTEZE 
2.1. Prirodnogeografske poteze 
Geološko pripada celotno območje vzhodnemu delu posavskih gub, izvzet 
je le karavanški niz na severu. Za ta svet, Rogaško podolje ob zgornji Sotli 
in Sotelsko ali tudi vzhodno Kozjansko ob srednji Sotli, je značilna tektonska 
* Iz dveh prvotno samostojnih elaboratov M. K o l b e z n a in M. Ž a g a r j a 
je v soglasju z M. K o l b e z n o m in uredniškim odborom redigiral enotni tekst 
dr. M. Z a g a r. — Uredništvo. 
zasnova z menjavo antiklinal in sinklinal. Antiklinalna območja so sestav-
ljena predvsem iz triadnih in delno krednih sedimentov, sinklinalna pa so 
pokrita s terciarnimi sedimenti. Sredi mehkejših terciarnih kamnin, ki v ob-
ravnavani pokrajini prevladujejo, se dvigajo ostanki antiklinal, R u d n i c a , Orlica 
in Bohor. Hribovje je iz mezozojskih kamnin: apnencev, dolomitov, glinastih 
skrilavcev, peščenjakov, lapornih apnencev ter vulkanskih kamnin. Tako se 
je sredi terciarnega sveta zaradi odpornejše osnove razvil relief, ki mu je 
zaradi strmih pobočij, globokih grap in intenzivne pogozdenosti živo nasprotje. 
S tesnimi in globokimi dolinami je razrezan tudi svet na skrajnem severu 
v Bočkem pogorju in Maclju, kjer izvira Sotla s svojimi povirnimi pritoki. 
Strma pobočja in tesne globeli so poraščene z gozdom in zelo redko naseljene. 
Povsod tam, k jer se razteza pas mehkejših oligocenskih kamnin, pa je svet 
nižji, mirnejši, čeprav je s pritoki globoko razbrazdan. Izrazit in obsežen pas 
omenjenih oligocenskih kamnin se vleče ob donački prelomni coni po prevalni 
dolini Sotlinega pritoka Draganje, ki vodi z zgornjega Sotelskega, iz Rogaškega 
podolja, v Podravje. 
Drugi nižji gričevnati svet, izoblikovan v oligocenskih kamninah, mehkih 
sarmatskih peskih, peščenjakih, peščenih laporjih itd. je na vzhodnem Kozjan-
skem. Na obrobju dolin vseh večjih pritokov Sotle pa so še neodstranjem 
pleistocenski sedimenti, ostanki aktivne erozije. Povsod, k jer so vode erodirale, 
je prišlo do zapolnitve z mlajšimi nanosi, tako npr. ob Mestinjščici s Smarskim 
potokom, ob Tinskem potoku, kakor tudi ob sami Sotli, zlasti še na vzhodnem 
terciarnem obrobju Rudnice severno od Podčetrtka. 
Pleistocenski sedimenti so v gričevnati pokrajini, po proučevanjih D. M e -
z e t a (1963, Geografski zbornik, str. 99), razrezani v glavnem v dve terasi, 
vendar so zelo slabo ohranjeni, saj jih zasledimo le ob Tinskem potoku m ob 
levem bregu Zibike. Ostanke je opaziti tudi po debeli naplavini danjih ravnic, 
ki jih potoki še niso prerezali, ali pa so domnevno skriti pod mlajšimi odklad-
ninami Danje ravnice se raztezajo širše ali ožje ob potokih in so v veliki meri 
poplavnega izvora. To velja zlasti še za hidrografsko vozlišče okrog Pristave 
in južno od nje, vse do naselja Dekmance, kjer se v vzporedni smeri vrstijo 
dolinska dna kozjanskih potokov (Slivja, Golobinjskega potoka, Buče). Izven 
danjih ravnic pa je petrografska osnova površja v pretežni večini iz pliocenskih 
glinastih laporjev, v katerih so tu in tam odkrite sarmatske kamnine: pešče-
njaki, peski in konglomerati. 
Relief je na prvi pogled enostaven. Po eni strani gre za višji hriboviti 
obrobni predel iz starejših in trših kamnin, po drugi pa za vmesno terciarno 
pokrajino, ki jo sestavljajo mehke, proti denudaciji in eroziji malo odporne 
kamnine Tam prevladuje gričevnat svet, tega je 258,32 km2 ali 64,9%- Na 
hribovje odpade 109,25 km2 ali 25,7 % in le 36,33 km2 ali 9,4 % na nižinski svet 
ob Sotli in njenih pritokih. 
Podrobna proučevanja so pokazala, da gre za komplicirana dogajanja, tako 
v tektonskem pogledu, kakor tudi v pogledu razvoja celotnega hidrografskega 
omrežja. Vodotoki na zgornjem Sotelskem so predvsem vezani na geološko-
tektonsko strukturo, zlasti še na tektonske črte in mehkejše kamnine, k jer se 
lahko erozija močneje uveljavlja. 
Sotla, ki izvira na območju Maclja v višini okrog 540 m, kakor tudi njeni 
številni pritoki s severne strani, so vezani na prelomno cono. Pri Rogaški 
Slatini se Sotla usmeri proti jugu in teče po prečno ležečem rogaškem pre-
lomu vse od Tržišča do Nimnega, kjer se skozi sotesko Vonarje prebije do 
velikega hidrografskega vozlišča pri Pristavi in južno od nje. V omenjeno 
vozlišče se stekajo Sotla, Mestinjščica, Smarski potok, Zibika in Tinski potok. 
Pri nastajanju tega sotočja je morala Mestinjščica z zadenjsko erozijo pre-
rezati nekdanje trše razvodje. Tinski potok s svojim gornjim desnim pritokom 
Brode je vezan na prelomnico, medtem ko sta Zibiški potok in Smarski potok 
vezana na mehkejšo sinklinalno osnovo. 
V hribovitem povirnem zaledju Maclja imajo tako Sotla kot njeni pritoki 
hudourniški značaj. Struge so vrezane v globoke grape, njih strma pogozdena 
pobočja padajo neposredno v površinske odvodnike. Odtok vode je nagel, 
strmec je tu močan, saj znaša relativna višinska razlika dolinskega dna Sotle 
od izvira do Crešnjevca 186 m, kar pomeni padec 39,7 %0. Hudourniški značaj 
Sotle na tem območju in globoko zajedeni žlebovi v povirnih delih stranskih 
grapic pričajo, da je recentna erozija zelo aktivna in to le ob obilnih padavinah. 
Tedaj postanejo ti žlebovi in grape pravi hudourniki; ob normalnih padavinah 
pa imajo zelo malo vode. 
Hudourniška voda udari iz struge po večini le tam, kjer je ta preplitva, 
da bi pretočila naraslo vodo, ali pa zaradi kakršnekoli trenutne zajezitve, ki 
zavre prirodno pogojeno prepustnost. Hudourniki namreč nosijo velike količine 
nanosov, kamninskega peska, mivke, proda, pa tudi vejevja, dračja itd. Vse to 
ima za posledico, da pride do posameznih zamašitev, kar zavre sicer nagli 
odtok vode. Prav to je eden izmed številnih vzrokov vsakoletnih poplav. Te pa 
so po obsežnosti le lokalne, saj po večini zajemajo le ozek obrežni pas (si. 1). 
Pri izlivu vode iz struge pride do sedimentacije hribinskega materiala, kar je 
mikromorfološko tu in tam opaziti v manjših napetostih površja. 
Pod Crešnjevcem je dolinsko dno Sotle vse do Rogatca še vedno brez alu-
vialnega dna aH pa je to dno tako skromno, da ga ni vredno omeniti. Vzrok 
temu je prebijanje Sotle skozi različno odporne kamnine, ki se menjavajo na 
zelo kratke razdalje. Tam, kjer so kamnine trše, predvsem vulkanskega izvora 
(andeziti, tufi), je dolina še posebno ozka, saj je v n je j prostora le za cesto 
in železnico, kot je to vidno na ozkih kolenih Sotle pri Vidini in Dobovcu. 
Dolinski padec je tu že nekoliko omiljen, a je še vedno hudourniški, saj znaša 
okoli 4 %0. Zaradi močnega padca in ozke doline ter globlje vrezanega korita 
udira hudourniška voda le tu in tam iz struge in povzroča manjše povodnji. 
Znatno bolj kot povodnji pa pride tu do izraza erodiranje. Povsod je mogoče 
opaziti sledove močnega spodjedanja in trganja bregov na udarnih straneh 
številnih okljukov. Povodnji puščajo na površinah usedline, predvsem različne 
debeline peska in celo proda. 
Pod izlivom Draganje v Sotlo pri Rogatcu se pokrajinski, kakor tudi hidro-
loški značaj Sotle spremeni. Vodotok postopno prehaja proti svojemu sred-
njemu toku, ki ga spremlja holocenska danja ravnica. Širina dolinskega dna 
se ob toku močno spreminja, največjo razsežnost doseže na Imenskem polju. Po 
večini je dolina le 50 do 300 m široka. Hidrografska vozlišča, kot so pod 
Sv. Križem pod Rogaško Slatino, pri Pristavi in izlivih kozjanskih pritokov, so 
razsežnejša, vendar nikjer ne presegajo širine dveh kilometrov (si. 2). 
Edino ozko grlo, k jer holocena skoraj ni, je na območju soteske Vonarje, 
kjer prebija Sotla trše, proti eroziji odpornejše kamnine in prehaja v svoj 
SI 1 PO umiku poplavne vode je ostalo po travniku veliko peska, mivke, vej in 
dračja. Nad naseljem Trlično, oktobra 1974 
srednji tok Holocen je naložen tudi v stranskih dolinah pritokov (ob Mestinj-
ščici Zibiki, Tinskem potoku, Slivju, Buči itd.). Holocenske ravnice sestavljajo 
različni sedimenti, predvsem laporji in ilovice, ki imajo s svojo vododrznostjo 
odločilno vlogo pri razsežnosti povodnji, ki so zato v srednjem toku najob-
sežnejše. i , - j 
Pod Rogatcem dobiva Sotla vse bolj značaj nižinske reke. Dolinski padec 
postaja manjši in dosega na posameznih delih naslednje vrednosti: na odseku 
Rogatec-Brezno 2,3 %„, od Brezna do Miljane 1,2 %0, od tod dalje pa se njen 
podolžni poprečni padec do soteske Zelenjaka zniža na 0,97 %„. Vendar ome-
njeni padci niso povsem realni, saj se nanašajo na kote v koritu Sotle pri 
obstoječih vodomernih postajah in tako niso upoštevane višinske stopnje po-
sameznih pragov pri nekdanjih žagah. Ob upoštevanju teh stopenj bi se pri-
kazane vrednosti posameznih padcev znatno znižale. 
V holocenskih danjih ravnicah zapažamo močnejše vijuganje strug izdat-
nejše izpodjedanje, trganje in odnašanje bregov. Ni dvoma, da imajo tako šte-
vilni okljuki svoj vpliv na odtočne razmere. To je seveda negativno, saj vpliva 
le zaviralno na odtok, ki je že tako slab. Pretok še slabi vegetacija, saj so 
bregovi v celoti poraščeni z grmovjem, predvsem z lesko in vrbo. Korenine so 
na najbolj udarnih mestih zaradi spodjedanja, trganja in odnašanja bregov ce-
stokrat na površju ali pa prosto visijo nad strugo. Suha, trhla in zaradi moc-
nega izpodjedanja čez vodo prevrnjena drevesa pričajo o popolnoma neureje-
nih odtočnih razmerah, ki tudi pospešujejo poplave. Da je položaj še slabši, 
se na prevrnjenih drevesih, koreninah in vejevju ob visokih vodah zaustavlja 
najrazličnejše plavje, ki tudi zmanjšuje pretočne profilne zmogljivosti. Nešte-
tokrat pa so prav veje, korenine in drugo plavje, ki ga visoka voda nosi, vzrok 
številnim lokalnim poplavam, če se plavje zagozdi, najčešče ob mostnih propu-
stih. Opisane pojave bočne erozije lahko zasledimo tako na Sotli kot na vseh 
njenih večjih ali manjših pritokih, zlasti še od njihovega vstopa iz gričevnatega 
povirnega območja v nižinski izlivni predel (si. 3). 
Zaradi bočne erozije je Sotla s pritoki, predvsem Mestinjščico z Zibiko in 
Smarskim ter Tinskim potokom, pa Bučo in Bistrico ob nekoliko močnejšem 
deževju močno kalna. Tedaj je transport koloidnih delcev, drobnega peska in 
ilovic, dokaj aktiven. Na to kažejo po eni strani močna kalnost, po drugi pa 
sveži nanosi bolj grobega hribinskega materiala, predvsem mivke in peska. 
Ta se običajno odlaga na konveksnih straneh zavojev ali pa v zatišnih izpodje-
denih legah brežin, k je r se naglo zniža transportna moč vode. Na transportno 
množino hribinskega materiala, ki odpade na fine frakcije, pa ima velik vpliv 
tudi močno ploskovno spiranje, zlasti še na mehkih kamninah gričevnatega 
sveta. 
Poplavne vode, ki nosijo s seboj veliko množino organskega in anorgan-
skega plavja, zapuščajo za seboj vedno več ali manj vidne posledice, ki se 
odražajo v morfoloških spremembah brežinskega sveta. Po umiku poplavne 
SI. 2. Značilna poplavna ravnica ob zgornjem toku Sotle. Pod izlivom Ločnice pri 
Brestovcu 
SI. 3. Bočna erozija na potoku Buča 
vode opažamo na udarnih izlivnih predelih v ožjih ali širših pasovih prekrite 
bregove z ilovnato in peščeno naplavino, ki se sproti porašča. Ker je to odla-
ganje naj intenzivnejše na vrhu brežin, se teren postopno dviguje. Ti dvigi so 
le ponekod jasneje opazni, sicer pa so več ali manj slabo vidni, saj znašajo 
po izmerah geodetskih profilov le nekaj decimetrov, a redko presegajo višino 
0,5 m. Kljub temu igrajo pri poplavah važno vlogo, ker preprečujejo odtok 
poplavne vode, ko upade rečna gladina. Tako nastajajo med brežinami in osta-
lim dolinskim dnom večje ali manjše konkavne oblike, k jer se zaradi nepro-
pustnih tal poplavna voda zadržuje še dalje časa po umiku vode v korita. 
Omenjene značilnosti smo ugotavljali tako ob Sotli kakor tudi ob njenih pri-
tokih, vendar zavzemajo največje razsežnosti v nižinskem svetu med Podče-
trtkom in izlivom Bistrice. 
Po obsežnosti vodozbirnega območja je potok Bistrica poleg Mestinjščice 
(F-135,6 km2) drugi največji pritok Sotle (F - 110,3 km2). Izvira severno od 
Pilštanja in teče nato od Podloga do Kozjega ob severnem in severovzhodnem 
vznožju Bohorja. Prva širša aluvialna ravnica ob Bistrici je pri Lesičnem, kjer 
sprejme potok pritoke, ki odvajajo vodovje iz podolja vzhodno od Presečnega. 
Pri Kozjem se v Bistrico izliva z desne hudournik Bistriški graben. Od tod do 
Podsrede se Bistrica preriva skozi dolomitno deber v Bohorju. Pri Podsredi 
doseže ozko terciarno kadunjo, ki se je pa ne drži, ampak zavije ponovno 
v ozko dolomitno deber v Orlici. Sele nad Bistrico ob Sotli doseže terciarno 
področje, širšo aluvialno ravnico, kjer se pri Polju ob Sotli ob širši aluvialni 
ravnici izlije v Sotlo. 
Večje množine prodnega nanosa v strugi Bistrice, zlasti v njenem spod-
njem toku, izpričujejo njen hudourniški značaj. Povsod je tudi opaziti znake 
močnega spodjedanja in trganja bregov. Korito je ponekod močneje poglob-
ljeno, drugje spet plitvo in se hudourniška voda kaj hitro izlije iz struge. Ko 
spet upade, pušča za seboj vidne sledove nasipanja po najnižjem dolinskem 
dnu. Med peščenoprodnim materialom je ogromno vejevja, korenin in celo 
grmovja, ki ga voda izpodjeda in trga od bregov. Grmovje, predvsem jelša in 
breza, na gosto porašča bregove, kar zavira vodni odtok in povečuje poplavnost, 
ki je omejena predvsem na širše aluvialne ravnice pri Lesičnem, Kozjem in 
Podsredi. 
Po sotočju z Bistrico teče Sotla v številnih okljukih po Kumrovškem polju 
vse do soteske Zelenjaka. Njena struga je globoko vrezana v holocensko gli-
nasto-ilovno naplavino, pod katero je na dnu struge opaziti bolj kompaktno 
osnovo, ki jo sestavljajo laporni skrilavci. Globoka in sorazmerno široka 
struga se zaradi stalnega izpodjedanja in trganja bregov neprestano širi, kar 
omogoča visoko propustnost, tako da tudi visoke vode, ko gre za pretoke 
preko 100 m8 v sekundi, ne povzročajo na tem odseku poplav (si. 4). Pri tem 
naj omenimo, da so v povodju Sotle visoke vode sorazmerno nizke, zlasti še 
do vstopa Bistrice, kar pripisujemo razmeroma nizkim količinam padavin, 
poraslosti in valovitemu svetu. 
SI. 4. Tok Sotle na Kumrovškem polju. Bočna erozija neprestano širi strugo, kar 
omogoča veliko propustnost 
SI. 5. Na dnu struge Sotle je 
opaziti kompaktnejšo podlago 
lapornatih skrilavcev. Kum-
rovško polje 
Ob Sotli in njenih pritokih se srečujemo s fluvialnimi in pluvialnimi re-
centnimi erozijskimi procesi (si. 5). Prvi so znatno bolj učinkoviti in opazni, 
tako na svojih žariščih, kot glede njihovega transporta, ko se ob nalivih Sotli 
in njenim pritokom poveča erozijska in transportna moč. Pri odvzemu vodnega 
vzorca jeseni 1974, ko je znašal pretok Sotle pri vodni postaji Zelenjak okoli 
90 m3 v sekundi, je znašala koncentracija vodnega kala 174 g/m3, kar pred-
stavlja 15,66 kg v sekundnem pretoku suspendiranega materiala. Ce bi podane 
vrednosti, tako v pogledu pretoka, kot v pogledu koncentracij, obdržale kon-
stantno vrednost eno uro, bi urni pretok znašal 56,41. Ker se poprečni pretok 
suspendiranega materiala giblje okrog 0,120 kg/sek., pri srednjem pretoku 
7,00 m3/sek. pri vodni postaji Zelenjak, vidimo, da se močno razlikuje od 
prejšnje vrednosti. Razlike v primerjavi s to vrednostjo so odvisne od inten-
zivnosti padavin, ki vplivajo na vodno količino. Kadar gre za nagle poraste 
vodne količine zaradi kratkotrajnih a po intenzivnosti izdatnih padavin, se ze 
tako visoke koncentracije suspendiranega materiala fluvialne erozije okrepijo 
s produkti pluvialne erozije, zaradi intenzivnejših denudacijskih procesov. 
Tako sklepamo, da dosegajo maksimalno visoke vode v pogledu transporta su-
spendiranega materiala še znatno večje vrednosti od nakazanih. Procesi de-
molacije so ponekod močno aktivni, zlasti še v srednjem toku, k jer so terciarne 
kamnine do mehanske erozije manj odporne kot v zgornjem toku. Zlasti je to 
opazno na obdelovalnih površinah, predvsem v vinogradih, kar terja bolj 
smotrno obdelovanje. 
Analize vodnih vzorcev so pokazale, da je pretežni del suspendiranega ma-
teriala iz finih frakcij anorganskih sestavin, predvsem glin in ilovic, medtem 
ko voda nosi in odlaga bolj grobe peske in prod le v zgornjem toku Sotle in 
Bistrice. Voda odlaga na mestih, kjer transportna moč Bistrice zaradi vstopa 
v širšo dolino naglo slabi, npr. v okolici Kozjega, pred Podsredo in zlasti še 
pred izlivom v Sotlo. Običajno so nanosi na rečnih zavojih in v obliki otokov 
sredi struge. 
2. 2. Razprostranjenost in obseg poplavnega področja 
Na priloženi karti (1) so vrisane meje poplavnih področij, ki jih povzro-
čajo redne, vsakoletne poplave in izredne poplave, ki nastopajo obdobno ob 
katastrofalnem vodnem stanju. 
Razsežnost poplavnega sveta je v glavnem določena na osnovi terenskega 
kart iranja neposrednih sledov, kjer so nam bile izjave domačinov v veliko 
pomoč. Za orientacijo so nam služile tudi že izdelane študije v zvezi z izgrad-
njo železniške proge, dela o vodnogospodarskih osnovah porečja Sotle in hi-
drološke študije Hidrometeorološkega zavoda SRS. 
Ker poplavlja Sotla s pritoki več ali manj vzdolž vsega toka, so nastopile 
težave v prikazu razprostranjenosti tam, kjer je nižinski svet poplavne aluvi-
alne ravnice izrazito ozek. Karte v takih primerih ne dopuščajo prave natanč-
nosti, zato so meje poplavnega sveta morda prikazane v nekoliko širšem ali 
ožjem obsegu. Kljub temu je namen dosežen, saj gre za prikaz poplav z ozirom 
na njih odnos do posameznih pokrajinskih elementov. Čeprav je poplavni 
svet na Sotelskem več ali manj sklenjen, lahko opredelimo nekatera pogla-
vitna področja, ki se med seboj razlikujejo tako po razsežnosti kot po zasno-
vanosti poplav. 
Prvo področje obsega poplave ob z g o r n j e m t o k u S o t l e v s e d o 
R o g a t c a ter dolinska dna vseh njenih pritokov, ki so, z izjemo njihovih 
izlivnih predelov, vezana na ozke obrežne proge aluvialnega dna. Tu gre za 
poplave majhnih razsežnosti. To so tudi področja rednih vsakoletnih poplav, 
njihov hudourniški značaj ter že sama izoblikovanost dolinskega dna, pa ne 
dopuščata možnosti, da bi prišlo do poplav večjih razsežnosti. To so območja, 
kjer udari hudourniška voda prek nizkih bregov ali preseče vijuge ter se 
običajno razlije med cesto in strugo. Poplavna voda se razlije po travnikih in 
njivah, k jer pušča, ko se umakne v korito, večje količine nanosov, peska in 
mivke. 
Poplave tega področja se ne razlikujejo od ostalih le po svojem obsegu 
in učinkih, ampak tudi po pogostosti, ki je tu znatno večja kot ob nižjem, 
spodnjem toku. Ze nekoliko dalje trajajoče deževje ali intenzivnejši naliv lahko 
povzročita, da se voda na posameznih mestih razlije. Veliko vlogo imajo tako 
pobočne hudourniške grape, ki lahko s svojimi nanosi zajezijo glavni odvod-
nik, kakor tudi pobočni usadi ali plazovi direktno v strugo (prim. Trlično, je-
seni 1974). Vsi ti pojavi še slabšajo odtočne razmere, ki se zaradi gosto za-
rastlih bregov stopnjujejo in povečujejo pogostost poplav. 
Drugo značilno poplavno področje zajema tok S o t l e o d R o g a t c a d o 
i z l i v a M e s t i n j š č i c e . Ob Sotli navzdol se aluvialna ravnica nekoliko širi 
in dosega tu in tam do 200 m širine. Ravnica je glinasta, mokrotna in zamočvir-
jena s prevladujočo močvirsko travo. 
Rečna mreža je tu dokaj skromna, saj prejme Sotla na svoji desni strani 
edini večji pritok Ložnico, ki sega s svojim povirnim območjem na južno 
Boško hribovje in zajema skupno 21,64 km2. Sotočje s Sotlo je južno od Ro-
gaške Slatine pri Brestovcu. Struga Sotle je vrezana v glinasto-ilovnato na-
plavino, močno vijuga, globoka je 1 do 3 m in več. 
Zaradi nepropustnih aluvialnih naplavin in obrobnega terciarnega gri-
čevja, k jer so zaradi številnih vložkov laporjev in glin med propustnimi pe-
ščenjaki, peski in prodi tudi tla nepropustna, se obravnavano področje močno 
razlikuje od prejšnjega. Poplave krepi še padavinska ter talna, oziroma čedna 
voda. Čedna voda, ki se pojavlja v številnih izvirih in potočkih ob gričevnem 
vznožju vse od Sv. Križa pri Rogaški Slatini do Vonarjev, ima velik vpliv 
na zamočvirjenost dolinskega dna, zlasti še ob močnejšem deževju, ko posta-
nejo ti solzaji pravi potočki, ki preplavijo obrobno dolinsko pot in se preko 
nje razlijejo po aluvialni ravnici. 
Zaradi nepropustnih sedimentov padavinska voda, okrepljena z dotokom 
čedne vode, ka j hitro naraste in iz močne zamočvirjenosti nastane poplava. 
Tako pride celo do poplav, kjer so lahko površinski odvodniki povsem pasivni, 
saj jih povzroča dalj časa trajajoče deževje, katerega intenzivnost nima zna-
čaja nalivov in kjer pretočne vode Sotle še ne dosegajo zgornje kritične meje 
prevodnosti rečnega korita. Ce pa so še padavine intenzivnejše, poplavi tudi 
Sotla sama in tako povečuje obseg in višino poplavne vode. Vsakoletne več-
kratne poplave običajno zajemajo najnižje predele aluvialne ravnice in se 
razlivajo le nekaj desetin metrov na široko, čeprav gre pri tem pogostokrat 
za zamočvirjenost celotnega ravninskega predela. 
Ker je aluvialna ravnica ozka in se od nje sorazmerno strmo dviga gri-
čevno obrobje, tudi višje povodnji ne zajemajo večjih površin, ampak so v 
glavnem omejene le na nižinski svet med strugo Sotle ter železniško progo 
Rogaška Slatina - Rogatec ali cesto Sv. Križ - Nimno - Vonarje. 
Tako lahko rečemo, da so zaradi opisanega dolinskega dna, celotne obliko-
vanosti doline in hidroloških razmer poplave tudi tu več ali manj vsakoletne. 
Povodnji segajo vse do ceste in jo neredko na najnižjih mestih preplavljajo. 
Sotla močno spreminja svojo odtočno dinamiko. Njen hudourniški značaj 
vse bolj pojema in se umirja. Zaradi majhnega dolinskega padca ter močno 
vijugaste struge je brzina toka zelo majhna. Vse to ima za posledico, da so 
fluvialni destrukcijski procesi bolj umirjeni. Bočno trganje bregov je še vedno 
močno aktivno, saj pride tu in tam celo do večjih brežinskih ugrezov. Vse to 
veča transportno množino vodnega plavja, ki ga sestavljajo predvsem glinasti 
in koloidno glinasti delci. Del tega plavja se ob poplavah akumulira kot na-
plavina neposredno ob vodotoku. Tako je za to območje ob Sotli značilno, da je 
zemljišče neposredno ob strugi cesto višje vzpeto ter lažje mehanične sestave. 
Kjer so te vzpetnosti močnejše, jih tudi poplave redkeje dosegajo. 
Podobne poplavne značilnosti, okrepljene z dotokom čedne in padavinske 
vode, zasledimo v vseh dolinah Sotlinih pritokov, k jer je aluvialni nižinski svet 
nekoliko razsežnejši, širok od 50 do 100 m in več. To velja predvsem za dolino 
Mestinjščice razen soteske pri Zg. Mestinju, k jer se potok prebija skozi apnence, 
peščenjake in konglomerate. Soteska namreč povzroča zajezitve, ki še stop-
njujejo že tako pogoste poplave pri Podplatu. Poplave ob Šmarskem potoku 
in Zibiki so prav tako vezane na čedno in padavinsko vodo, kakor tudi po-
plave v dolinah ostalih pritokov Sotle (Slivja in Buče). Le ob Bistrici so po-
plave v manjšem, lahko rečemo v povsem lokalnem obsegu, predvsem pri 
Lesičnem in na nižinskem svetu pri Podsredi. 
Končno nam preostane še n i ž i n s k i s v e t o b s r e d n j i S o t l i od 
izliva Mestinjščice do Zelenjaka. Genetski razvoj je tu odigral pomembno 
vlogo. Pahljačasto hidrografsko stičišče v okolici Pristave, ki mu razvojne 
osnove segajo v obdobje panonskega morskega zaliva, tektonska dinamika ši-
rokega terciarnega območja, morfogenetski procesi ter debele sklenjene plasti 
glinasto-ilovnatih sedimentov dokazujejo, da gre tu za stara poplavna pod-
ročja. Še več, ne izključujejo možnosti, da je bila tu nekdaj sekundarna ero-
zijska baza, ki je s prebojem soteske Zelenjak izgubila svojo funkcijo. Pri 
današnjih morfogenetskih in drugih prirodnogeografskih razmerah so vsi de-
javniki vsekakor spremenjeni, a razvojno sklenjeni. 
Ker so poplave tu najobsežnejše, smo jih po značilnostih uvrstili v t ret je 
področje. Sotla, kot tudi Mestinjščica, imata povsem nižinski značaj s počasnim 
tokom in močno zvijugano, v glinasto ilovnate naplavine vrezano strugo. 
Debele glinasto-ilovnate naplavine, povečini hidrogenega porekla, so zna-
čilne za ves nižinski svet, ki je vododržen in zaradi tega več ali manj stalno 
zamočvirjen ter pokrit z močvirsko travo. Na zamočvirjenost vpliva šibki 
dolinski padec, ki ga tu skoraj ni, obstajajo pa celo plitve ulegnine med vodo-
tokom in višjim obrobnim predelom ali umetno povzročenimi pregradami, že-
lezniškimi nasipi, cestami itd. 
Na opisanem področju povzročajo poplave padavinske in talne vode v 
enaki meri kot Sotla sama. Izjema je le ob močnejših porastih vode v Sotli ali 
Mestinjščici, ko gre za poplave večje razsežnosti. V primerjavi z opisanim 
drugim poplavnim področjem, med Rogatcem in sotočjem z Mestinjščico, je 
tukaj vpliv obrobnih čednih voda manjši. Vzrok temu ni le v večji razsežnosti 
nižinskega sveta, ampak tudi v že nakazanih umetnih nasipih raznih prometnih 
objektov. Ti zavirajo površinski odtok z obrobnega gričevja, ki zato zastaja 
na površini med obrobjem in umetnim nasipom. Četudi ti nasipi niso vedno 
glavni povzročitelj, pa vsaj povečujejo že nakazano prirodno -izoblikovanost. 
Take nazorne primere lahko vidimo na sotočju Šmarskega potoka in Mestinj-
ščice, v spodnjem delu doline Zibike, ob Slivju, na Imenskem polju ob izlivu 
Buče in v okolici Bistrice. Močno zamočvirjenost in poplavljenost takih po-
vršin pa še stopnjujejo razlivne vode večjih potokov, pri katerih pride ob 
izdatnih padavinah do odtočnih zajezitev zaradi slabo projektiranih cestnih 
ali mostnih propustov. Tako je nekdaj nepoplavna površina v okolici naselja 
Golobinjek po izgradnji asfaltne ceste in železniške proge sedaj pogosto po-
plavljena, prav tako pa tudi okolica Sedlarjeva. 
2. 3. Pogostost poplav 
Za Sotelsko je značilno, da nastajajo poplave zelo pogosto. Vzrokov za to 
je več. Poglavitni vzrok je gotovo nižinski vododržen svet z zelo majhnim 
strmcem in mnogimi ulegninami, povsem neurejen pa je tudi hidrosistem od-
vodnikov. 
Zaradi vijugastega toka, poraščenosti in premajhnega profila lahko struga 
Sotle odvaja le nizke in srednje vode. Ze pri nekoliko narastlih vodah prestopi 
Sotla bregove in preplavlja nižinski svet. Zato pravzaprav vsako izdatnejše 
deževje sproži poplave v katerem koli času, medtem ko večje povodnji po-
vzročijo le največje vode. Te nastopajo sicer redkeje, a še vedno sorazmerno 
pogosto, saj se lahko pojavijo v nerednem zaporedju. Tako so primeri, ko so 
se povodnji pojavile v dveh letih zaporedoma ali pa celo dvakrat v letu in 
jim je nato sledil večletni izostanek. Ob naši raziskavi jeseni 1974 so l judje 
na zgornjem Sotelskem trdili, da je bilo to leto že 15 poplav. Realnejše po-
datke od izjav domačinov o pogostosti poplav nam nudijo opazovanja vodnega 
kolebanja na posameznih vodomernih postajah, k jer le-te obstajajo in nam 
glede na lokacijo lahko nudijo pravo sliko. Tako se vodomerni postaji Rogatec 
in Miljana nahajata v mostnih profilih, ki so nekoliko nad običajnim rečnim 
profilom in jih v vseh letih, kolikor postaji delujeta, (Rogatec od 1. 1948, Mi-
ljana od 1. 1941 dalje) visoka voda še ni dosegla. Le mostni profil pri vodo-
merni postaji Brezno na Sotli je ob visokih vodah poplavljen in ga lahko 
upoštevamo. Podobno je tudi pri vodomerni postaji v Sodni vasi na Mestinj-
ščici, vendar nam tamkajšnji podatki o visokih vodah ne pokažejo dovolj za-
nesljive slike. Zaradi višjega profila se namreč visoke vode tam razlijejo 
pozneje kot višje nad vodomerom. Tako je okolica profila že poplavljena, 
predno prestopi voda bregove v samem profilu. 
Opazovanja vodostajev pri Breznu nam za obdobje 1935 do 1970 pokažejo, 
da se poplave ne pojavljajo izrazito periodično, ampak različno v vseh letnih 
časih. Ker nam letni pregledi vodostajev niso bili na razpolago, ne moremo 
prikazati pogostosti poplav za opazovano obdobje od 1935 do 1970. Dostopni 
so nam bili podatki o letih karakterističnih maksimalno visokih vodah, kakor 
jih kaže tabela 1. 
Tabela 1. Pogostost maksimalno visokih voda na vodomerni postaji Brezno - Sotla, 
za obdobje 1935—1970 
I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII 
Sku-
paj 
1 1 4 3 7 1 — 2 3 1 7 2 32 
Gornji prikaz žal ne kaže števila pogostosti poplav, ampak le, kako so 
časovno razporejene letne maksimalne poplavne vode. Vidimo, da poplave na-
stopajo najbolj pogosto v pomladanskih mesecih in v novembru. Prve so ve-
zane ne le na intenzivnost padavin, ampak tudi na tal jenje snežne odeje, 
medtem ko so novembrski maksimumi vezani izključno na obilno jesensko de-
ževje. V celotnem opazovanem obdobju se maksimalne poplavne vode niso po-
javile niti enkrat v mesecu juliju. Julij je najbolj sušen, vegetacija pa je 
v največjem razmahu. Nadalje nam skupna vrednost 32 — maksimumov po-
kaže, da v celotnem 36-letnem obdobju le v štirih letih ni bil zabeležen maksi-
mum, katerega višina povzroča inundacijo v samem profilu. 
Vodomerna postaja Sodna vas, ki leži 2 km nad izlivom v Sotlo ob Mestinj-
ščici, nam v tem pogledu kaže bolj jasno sliko. Po letnih pregledih vodostajev, 
ki so nam bili dosegljivi za obdobje 1965—1972, dobimo po posameznih me-
secih število vodostajev, ko prekoračijo H — 436 cm, kar pomeni pričetek 
inundacije na levem profilnem bregu Mestinjščice (tabela 2). 
Tabela 2. Pogostost inundacije pri vodomerni postaji Sodna vas - Mestinjščica v ob-
dobju 1965—1972 
I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII Sku-paj 
2 2 1 3 1 2 2 3 1 1 4 4 26 
Tabela nam kaže nekoliko drugačno sliko, saj se pomladanske in novem-
brske poplave bistveno ne razlikujejo od poplav v ostalih mesecih. Poplave 
nastopijo v katerem koli letnem času, ko jih sproži nekoliko izdatnejše de-
ževje. Skupno število 26 poplav za osemletno obdobje pove, da so poprečno 
tri poplave letno. Po posameznih letih pa nastopajo od enkrat do šestkrat na 
leto, kar smo videli po enem od najbolj namočenih let — 1965. 
Iz skromno prikazane razporeditve poplav sklepamo, da se lahko pojav-
l jajo v vsakem letnem času brez neke izrazite periodičnosti. Pri tem so pozne 
jesenske in spomladanske poplave odraz klimatskih podnebnih značilnosti. 
Zgornje Sotelsko je prehodno ozemlje med alpskimi in panonskimi vplivi in 
ga označujemo kot subpanonsko. Padavine od zahoda proti vzhodu pojemajo, 
njihov 22-letni popreček znaša 1070 mm. Največ padavin pada v najtoplejšem 
delu leta, predvsem gre za nalive nevihtnega značaja. Zato se učinki kažejo 
v hitrem porastu vodne gladine in pospešenih erozijskih fluvialnih ter plu-
vialnih procesih. 
Za obdobje 1949—1970 nam odtočni koeficienti kažejo, da tu retencijski 
procesi niso šibki, saj znašajo za Rogatec 48,7 %, za Brezno 42,5 % in za Mi-
Ijano 46,1%. 
Pri nastanku večjih poplav ali povodnji, igrajo padavine v obliki po-
hlevnega, a dalj časa trajajočega dežja veliko vlogo, vendar le tedaj, če so 
vmes tudi izdatnejši nalivi. Pohlevni dež napaja zemljo, katere površina je 
kaj hitro zamočvirjena; nalivska voda, ki sledi, direktno vpliva na dvig po-
plavne vode. 
Ob nakazanih padavinskih razmerah se na pobočjih kaj radi prožijo šte-
vilni usadi in plazovi po spolzki nepropustni laporni osnovi. Obseg in učinki 
usadov so odvisni od strmine in podrobne oblikovitosti terena. Vsi navedeni 
dejavniki čestokrat še stopnjujejo učinke padavinskih ekstremov; značilno je, 
da je pri večjih poplavah njihov dodatni vpliv odločilen. 
2. 4. Viš ina pop l avne vode 
Določevanje višine poplavne vode je težavno, saj so med posameznimi deli 
poplavnega sveta zaradi mikroreliefne razčlenjenosti aluvialnega povirja ve-
like razlike. Pridružujejo se še najrazličnejše ovire, ki lahko predvsem lokalno 
močno dvignejo višino poplavne vode. Tu mislimo na mostove, jezove, zama-
šitve ob propustih in zlasti še na sotočja, kjer pride pogosto do odtočnih zaje-
zitev, ko močan dotok enega vodotoka zapre pretok drugemu, kar dvigne po-
plavno vodo nad sotočjem. Močne poplave na Mestinjščici v okolici Pristave in 
na sotočju s Sotlo so velikokrat posledica omenjenih zajezitev (si. 6). 
Pogosti pokazovalci višine poplavne vode so najrazličnejši predmeti, ki jih 
nosijo poplavne vode (polivinil, krpe, škatle itd.). Po upadu vodne gladine ob-
visijo na vejevju ali pa obležijo na obrobju poplavne vode (si. 7). Po teh pred-
metih je možno ugotoviti višino poplavne vode v glavnem le v rečnih strugah, 
ki so močno zaraščene in kjer zajemajo poplave ozke razsežnosti. Težavneje 
in manj zanesljivo pa je tako ugotavljanje tam, kjer zajemajo poplave večjo 
razsežnost in s tem tudi večjo razčlenjenost površja, kar tudi popestri lokalne 
spremembe in razlike v višinah poplavne vode. Vendar so nam tudi tu sle-
dovi poplav, poleženost trave in drugega rastja, zablateno drevje, ograje, hiše, 
predvsem pa izjave domačinov dober pripomoček, da si lahko ustvarimo vsaj 
grobo orientacijsko sliko o višini poplav v posameznih nižinskih delih. Tako 
SI. 6. Značilen primer profilne zamašitve po dračju, vejah in drugem materialu, ki 
ga nosi visoka voda. Prikazane zamašitve so vzrok za nastanek številnih, lokalnih 
poplav 
SI. 7. Zgornja Sotla pod Rajnkovcem. Nečiščena struga in odpadki plastičnih mas 
močno ovirajo odtok narasle vode 
je, po izjavah domačinov in vidnih sledovih, višina povodnji 1. 1956 preplavila 
klet hiše št. 63 v Imenem do višine 30 cm, v Prelaskem je poplavna voda pre-
plavila travnike in dosegla kozolec do višine 0,5 m. Ob tej povodnji je bila pre-
plavljena tudi cesta med Imenim in Podčetrtkom, v Vonarjih pa je dosegla prag 
hiše št. 25 itd. Ob Mestinjščici je povodenj vdrla v stanovanje hiše št. 42 v 
Sodni vasi in dosegla rob postelje; tedaj je voda tudi preplavila travnike v oko-
lici Pristave meter na visoko. Nanizani podatki so nam pri določevanju višine 
poplavne vode dragocen vir, zlasti še, če tem višinam lahko določimo absolutne 
kote. 
Iz merskih podatkov vodnih gladin pri vodomerni postaji Brezno ob Sotli 
pa je razvidno, da je v opazovanem obdobju 1935—1970 dosegla tu maksimalna 
poplava relativno višino 93 cm 11. novembra 1953, medtem ko je bila mini-
malna 2. novembra 1958 in je znašala 8 cm. Popreček za celotno obdobje je 
35 cm vode. Podobno smo ugotovili tudi na vodomerni postaji v Sodni vasi 
na Mestinjščici, k jer je v osemletnem razdobju 1965—1972 dosegla maksimalna 
poplavna voda relativno višino 99 cm 20. maja 1969, minimalna višina poplave 
pa je bila zabeležena 25. januarja 1971, ko je znašala 18 cm. V primerjavi z vo-
domerno postajo Brezno na Sotli nam daje osemletno poprečje vodomerne po-
staje v Sodni vasi znatno večje vrednosti in to kar 57,3 cm. 
Povodnji dosegajo torej sorazmerno visoke višine, odvisno od lokalnih re-
liefnih razmer in odtočnih pogojev, ki ponekod močno vplivajo na dvig po-
plavne vode. Sotočje Sotle in Mestinjščice je pri današnjem stanju najbolj ne-
ugodno. Pod nj im ležijo Atomske toplice in ravno tam dosegajo poplavne vode 
znatne višine. Leta 1969 je poplavna voda tu dosegla višino 2 m in zalila To-
plice. Voda je segla do vrha železniškega nasipa. Večkratne vsakoletne poplave 
dosegajo znatno manjše višine, gibljejo se od nekaj decimetrov do pol metra. 
Vendar so tudi glede tega med posameznimi predeli znatne razlike, ki so te-
rensko pogojene. 
2. 5. Trajanje poplav 
Cesto poudarjena močna razgibanost površja pa ne vpliva le na višino 
poplav, ampak tudi na njihovo trajanje . Ob Sotli, kakor tudi ob njenih pri-
tokih, t ra ja jo poplave zelo različno dolgo. Z ozirom na to lahko ločimo dvoje 
vrst poplavnega sveta. Prva je svet, kamor se razlije voda iz narastlih strug, 
ga poplavi, po upadu vodne gladine v strugi pa poplave izginejo. To je svet, 
kjer je površje napeto, da lahko poplavna voda hitro odteče, bodisi nazaj v 
korito ali pa v stranske, nižje ležeče predele. Trajanje poplav je odvisno od 
t ra janja visoke vode, ki običajno t ra ja le nekaj ur, dan ali nekaj več, kar je 
pač odvisno od vremenske oziroma padavinske situacije. Na Mestinjščici je pri 
vodomerni postaji v Sodni vasi trajala najdaljša visoka voda v celotnem opa-
zovanem obdobju štiri dni, julija 1972. V istem letu je prišlo na tem profilu 
kar 19-krat do pojava profilne inundacije, vendar je trajala le dan ali dva. 
Druga vrsta poplavnega sveta zajema nižje ležeče nižinske predele, kjer 
je poplavna voda zajeta v manjše ulegnine ali v umetno zajezena področja. 
Običajno gre tu za prostrane ravnice brez horizontalnega ali vertikalnega od-
toka. Tukaj se poplavna voda zadržuje znatno dlje, celo po več tednov, po-
sebno v hladni polovici leta, ko je izhlapevanje neznatno. Tak pa je praktično 
ves nižinski svet, ki je odmaknjen le nekaj metrov od rahlo napetih rečnih 
brežin in predstavlja več ali manj stalno poplavišče, ki je, če že ne poplav-
ljeno, pa vsaj zamočvirjeno vse leto. Na zamočvirjenost vplivajo tudi tu in 
tam zajete čedne vode, ki pritekajo iz gričevnatega vznožja. Le izrazito sušna 
poletna obdobja osušijo taka mesta. Cim bolj pa se oddaljujemo od nižinskih 
predelov in se priključujemo zgornjemu toku Sotle in njenih pritokov, tem 
manj je takih poplavišč. 
2. 6. Prst in rastje na poplavnem področju 
Pedološka slika se na male razdalje hitro spreminja. V veliki meri je v do-
linskem dnu odvisna od tokov poplavne vode. Nekje voda nanaša mnogo peska, 
drugje fino gradivo, na najnižjih mestih je le blatna skorja, ali ustrezno vi-
šini talne vode barski humus, zraven so ilovnate zaplate, peščeno tlo pa je na 
daleč vidno, ker je po večini pod njivami. 
Na celotnem obravnavanem padavinskem področju prevladuje v glavnem 
srednje težka in zelo težka prst z zelo plitkim slojem humusa. Med posamez-
nimi predeli pa so razlike. Tako so po hribovitih predelih ponekod peščene 
prsti, drugod zopet ilovnate ali glinasto ilovnate, mestoma močno kisle, posebno 
na triadnih peščenjakih in dolomitih. Težka, mastna in plitka prst, z malo 
humusa, je primerna le za gozd, medtem ko so peščene prsti primernejše za 
obdelavo. Po gričevju običajno prevladuje težka glinasta ilovica, ki je tu 
in tam peščena, a kljub temu težka za obdelavo. V nižjih, obrobnih predelih, 
kamor se prst po pobočjih spira, naletimo na mokre in težke prsti, za katere 
uporabljajo domačini izraz »slinavka«. 
Ves nižinski svet doline Sotle in njenih pritokov pa prekrivajo po meha-
nični sestavi glinasta, mokrotna in zamočvirjena tla. Prst je neposredno ob 
vodotokih, kjer je zemljišče nekoliko dvignjeno in ni tolikokrat poplavljeno, 
lažje mehanične sestave. Z oddaljevanjem od vodotokov pa se občutno slabšajo 
bolj zablatena, mokrotna in zamočvirjena. V zgornji plasti so sicer humusna, 
peščeno glinasta ali glinasto ilovnata, toda z globino se naglo stopnjuje ko-
ličina koloidno glinastih delcev. Na močvirnih, oziroma poplavnih nižinskih 
predelih so zaradi oglejenih prsti po večini le vlažni travniki. Hranljivih snovi 
Je v teh prsteh malo in reakcija je kisla. Vzorci za določanje mehanske se-
stave in koncentracije vodikovih ionov so v laboratorijski preiskavi pokazali 
za kislost naslednje vrednosti: 
med naseljima Imenim in Miljano pH — 5,61 
pri naselju Nimnu pH — 6,18 
pri Sv. Križu pod Rogaško Slatino pH — 6,00 
Zaradi slabih pogojev porašča tla vegetacija, značilna za tip vlažnih za-
močvirjenih travnikov. Povsod prevladujejo vlagoljubne in močvirne rastlin-
ske vrste, npr. razne vrste šašev (Carex), navadna krverka (Lythrum salicaria), 
srhodlakava zlatica (Ranunculus sardous) itd. Močno je zastopano tudi sivo-
zeleno ločje (Juncus inflexus), zlasti na mestih, ki so najbolj trdovratno za-
močvirjena. Domačini mu pravijo šar. V pritalnem sloju je veliko mahovja. 
Navedene rastlinske vrste imajo zelo majhno krmno vrednost in so upo-
rabne le za steljo. Večinoma prekrivajo take močvirne travniške površine naj-
širše aluvialno področje od Pristave do Imenskega polja. Na močvirnem trav-
niku med naseljem Dol in Zibiškim potokom je znašala kislost pH — 5,70. 
Enako vrednost smo zasledili tudi pri izlivu potoka Slivja v Sotlo pod Pod-
četrtkom, pH — 5,73. V manjšem obsegu so močvirni travniki tudi nad so-
točjem potoka Ločnice pod Rogaško Slatino in v ožji dolini Sotle proti Vo-
narjem. 
Na obrobnih predelih nižin in neposredno ob vodotokih, kjer je svet ne-
koliko napet, so zaradi manjše vlažnosti manjše vrednosti pH. (Vzorec s poti 
Nimno - Vonarje je pokazal vrednost pH — 7,59, na Kumrovškem polju 
pH — 6,84, dočim je bil ob Bistrici pri Kozjem pH — 7,08.) 
Zato se pojavljajo tudi že nekoliko zahtevnejše rastlinske vrste. Tu uspe-
vajo že detelje, predvsem črna (Trifolium pratense), od trav pa rušasta mas-
nica (Deschampsia caespitosa), rumenkasti ovsenec (Trisetum flavescens), če-
prav je vmes še vedno rastje že prej omenjenih vrst, ki je značilno na najbolj 
zamočvirjenih predelih. Na obrobju, kjer so čedni izviri in ob nižinskih jarkih, 
je mnogo mehkega osata (Cirsium. oleraceum), tu sta tudi veliki bedrenec (Pim-
pinella major) in navadni gozdni koren (Angelica sylvestris). 
Bregove strug v glavnem porašča mehkolistnato grmičje, vrbe, jelše in 
topoli, le redkeje ga prekinja travniška vegetacija. Logov in gozdov na po-
plavnem območju skoraj ni, pojavl ja jo se šele v gričevnatem in hribovitem 
svetu. 
3. POPLAVE IN ČLOVEK, PREGLED PO REGIJAH 
Razen obsega poplav, njihovih fizično-geografskih značilnostih, vplivov in 
posledic, pa nas zanima še odnos človeka do njih. Zanima nas, kako se je 
v sličnih ali različnih geografskih pogojih pri lagajal narasli vodi, kako se je 
boril z n jo ali se zavaroval pred njenimi posledicami, drugje pa je morda 
s svojimi posegi v prirodo poplave celo povzročil. Oglejmo si ta odnos po re-
gijah ob srednji in zgornji Sotli. 
Od soteske Zelenjaka navzgor si sledijo različni dolinski tipi. Najpre j je 
to dolina Srednje Sotle. 
S R E D N J A S O T L A 
V dolini Srednje Sotle si slede t r i je deli. Prvi je Bistriško-sotelska ravan, 
drugi je Imensko polje in t ret j i Podčetrtško polje. 
Ploska B i s t r i š k o - s o t e l s k a r a v a n med Kunšperkom, Bistrico 
ob Sotli, Poljem ob Sotli in Kumrovcem je v najnižj ih delih često poplavljena. 
Do dva kilometra široko dolinsko dno ni poseljeno. Zgradbe so se umaknile 
na pogosto zelo široke terase in položne ježe. Le na nasprotni, hrvaški strani so 
na količkaj sušnejših tleh gručice domačij, ki jih vsaka srednje velika poplava 
doseže ali celo zalije. Hidrografsko na to področje močno vpliva hudourniška 
Bistrica. Ob izgradnji sotelske železnice so tuka j regulirali tudi Sotlo po vsem 
polju, ostalo je mnogo mrtvic, k j e r se dalj časa zadržuje voda. Do 2 m visoki 
železniški nasip razpolavlja dolino. Stare ceste so bile vse umaknjene na 
robne terase ali gričevje, novejše, ki prečkajo ravnico, pa so grajene na ne-
koliko dvignjenem nasipu (prim. cesta Bistrica ob Sotli - Razvor pri Kumrovcu). 
Hudourniška Bistrica, ki zapusti svojo sotesko pod Bukovico, priteče na 
ravnico tako nesrečno od juga proti severu, da se približuje Sotli, ki priteče 
od severa, z nasprotne smeri. Njena poplavna voda je vedno udar ja la prek 
sotočja in poplavljala levi breg. Zdaj je tu marsikaj spremenjenega. Na spod-
nj i Bistrici je bilo še do osvoboditve pet mlinov z jezovi. Drug za drugim so 
zaustavljali in zadrževali hi t ro in naraslo vodo, ki se je sicer razlila po dnu 
doline nad jezovi, pritisk na sotočje pa je bil vendarle nekoliko ublažen. Na 
samem sotočju zapira dolinsko dno nov železniški nasip, most preko Sotle pa 
je ozko grlo. Poplavna voda, ki se je pre j razlivala prek vlažnih travnikov Ver-
mance, zdaj zastaja pred mostom in nasipom. Zato so v zadnjem času poplave 
občutnejše. Domačini trdijo, da so bile poplave pred izgradnjo železniškega na-
sipa in likvidacijo jezov sicer redne, a znatno nižje. Voda se je pre j razlivala 
preko stare nižje ceste na prostrano ravnico na levem bregu. Po izgradnji že-
lezniškega nasipa so poplave sicer bolj redke, le enkrat letno ali celo vsako 
drugo leto, so pa zato znatno višje (si. 8). Visoko vodo povzroča delno ozko grlo 
pod mostom. Redkejše poplave pa so predvsem zaradi regulirane Sotle onkraj 
SI. 8. Pri železarni v Kumrovcu. Na glinenih ulegninah dolgo časa zastaja čista 
voda. Včasih je posledica poplave in zaradi depresije ni mogla odteči ali pa kotanjo 
zapolni deževje, ker je propustnost tal neznatna. Železarna je zaradi vlažnih in 
poplavnih tal dvignjena na nasip 
železnice. Značaj obeh vodotokov je namreč močno različen. Medtem ko je 
Bistrica živa, hudourniška voda, ki hitro reagira na padavine, je Sotla bolj 
umirjena in deluje počasi. Hudo je, če pride do istočasnega navala in Bistrica 
zaustavi Sotlo ali jo celo požene nazaj oziroma že Sotla zapre Bistrici pretok 
(pri Dobrinovem mlinu ob spodnji Bistrici je bilo 1970 1,5 m poplavne vode, 
1974 pa 0,75 cm; glej tudi priloženo skico 1). 
Od sotočja z Bistrico in železniškega mostu navzdol seže široka, ploska 
ravnica Sotle do Zelenjaka. Navidez ravna, pa vendar vsa v plitvih ulegninah, 
mrtvicah in delno zapolnjenih opuščenih delih struge. Vse te rahle depresije 
se pokažejo šele po poplavah, ko zadržujejo vodo in tudi že ob nalivih, ko 
izstopi talnica. Se zdaj pravijo domačini temu svetu gmajna. Tu so delno 
močvirni predeli, predvsem pa kisli in polkisli travniki, vmes pa visoki šopi 
grmovja. Odvisno od smeri in transportne moči poplavne vode so deli v za-
lizanih, nepropustnih tleh, ki dolgo časa zadržujejo čisto talnico, drugje pa so 
tla peščena. Na peščenih tleh so tudi ob sami strugi njive. Do regulacije so 
segale redne poplave do pod Srednji Kunšperk. Regulacija je znatno izboljšala 
položaj. Zdaj nastopajo obdobne poplave na najnižjem svetu le še pod Spod-
nj im Kunšperkom, ki pa jih občuti predvsem levi hrvaški breg. Domačini 
trdijo, da še vedno zavira visoko vodo skalna pregraja v Zelenjaku. Zato so 
spodnji deli ravnice pretežno zamočvirjeni, kisli in prerasli z ostro travo, 
cesta v Kumrovec 
M/ 
\ l / 
Dobrinov 
mlin / A -
Vermance 
v / 
/ -
žel. v Zagreb 
Skica 1. Ob sotočju Sotle in 
Bistrice 
šašom. Travnike sušijo z odtočnimi jarki ter topoli in vrbami. Uporabni so le 
za vzrejo konj. Teh je bilo vedno relativno mnogo. Se zdaj, ko konj ni več 
tako iskan za vleko, redijo domačije po enega do dva konja, na hrvaški 
strani pa še znatno več. Trdijo, da žrebeta zlahka prodajo za meso. 
Sivozeleni travniki s konjem na paši, jelševje, topol, visoke kope vrbja , 
vmes koruzišča, odtočni jarki in močvirske zaplate, so sestavni deli sotelske 
dolinske pokrajine. 
Nad železniško postajo Kumrovec se dolina Sotle močno zoži, da je s po-
močjo usekov komaj prostora za strugo, železnico in cesto. Ozko dolinsko dno 
ni naseljeno, manjše gruče zgradb so šele nad poplavnim območjem. Kjer koli 
se dolina za spoznanje razširi, jo vodotok izkoristi za okljuke. Vlažna hosta, 
grmovje, t ravnik in redke njive, prekr ivajo svet. Celo stara obsotelska cesta 
na slovenski strani se je odmaknila od doline in teče od Bistrice ob Sotli preko 
gričevja skozi vas Srebrnik in se šele pri Dekmanci spet približa Sotli. Pod 
Dekmanco se dolina Sotle spet razširi, odtod navzgor nasta ja drugi del široke 
poplavne srednjesotelske ravnice I m e n s k o p o l j e , ki se vleče prek Sed-
larjevega, Prelaskega, Golobinjeka in Imenega, vse do ponovne tesni nad 
Zgornjim Imenim. V spodnji, južni polovici se je Sotla močno približala gri-
čevju na desnem bregu, tako, da je slovenski del ravnice ozek. Pri Prelaskem 
se celo tako približa robu, da se stara cesta umika globlje v gričevje. Sele 
odtod navzgor je Sotla pomaknjena na vzhod od vzpetine na hrvaški strani 
tako da je obširna, kilometer široka ravnica, polje pod Imenim, na desnem 
bregu. Široko in plosko dolinsko dno Sotle v celoti ni naseljeno. Šele nekoliko 
višje, na prvih terasah in vzpetinah, si ob Sotli navzgor sledijo ob cesti na-
selja Dekmanca, Polje ob Sotli, Sedlarjevo, Prelasko, Golobinjek in Imeno. 
Podobna je slika tudi na levem, hrvaškem, bregu. Pod vsako vasjo sta do 
nedavna še bila po eden do dva mlina, neredko z žago. Mlini so stali pretežno 
na višjem bregu. V spodnjem delu, k je r se Sotla stiska ob desno ježo doline, 
so bili mlini zato najčešče na slovenski strani, severneje, višje, kjer pušča vo-
dotok na desni strani široko, nižjo, poplavno, često močvirno in ne vedno pre-
hodno ravnico in se stiska ob hrvaško gričevje, pa so mlini na levem, hrvaškem 
bregu; primeri: v Dekmanci, v Sedlarjevem in na Prelaskem so slovenski mlini, 
Mavko, Vrenko, Pečnik; pod Miljano pa so hrvaški, Boršičevi mlini. V zadnjem 
desetletju so opustili vse preostale mline. Po osvoboditvi so, zaradi čestih poplav 
in želje družbe, da bi pridobila čimveč koristnih površin za obdelavo, najprej 
znižali jezove, betonske za 120 cm, kamnite pa za 60 cm, pozneje pa so jih 
zaradi raznih omejitev (npr. omejevanje privatne obrti) in gospodarskih raz-
logov (ko so iskali druga pogonska sredstva) opustili. Več mlinskih zgradb še 
stoji, po večini razpadajo, niso jim našli druge funkcije, jezovi pa so delno 
porušeni. 
Vprašanje mlinskih jezov je še vedno odprto. Po eni strani so zajezili vodo 
in zaradi svoje višine dvigovali talnico ter povzročali ponekod vlažna, celo 
močvirna tla, po drugi strani pa l judje zdaj ponekod sodijo, da je nesporen 
vzrok večjih oziroma redkih poplav dejstvo, da jezov ni več. Trdijo, da so 
jezovi zadrževali narasle vode; povzročali so sicer, da so se razlile višje ob 
strugi, vendar pa so najčešče vodo porazdelili in umirili. 
Cesta, ki teče vzdolž obeh strani doline in veže naselja, se pogosto vre-
zuje v obrobno gričevje, le redkokje je na nasipu, če je v dolinskem dnu. 
Prvič se mora spustiti v dolinsko dno, da prečka pritočno dolino Buče pri 
Polju ob Sotli. Dvignjena cesta, ki zapira dolino Buče in most preko potoka 
zadržujeta narasle vode Buče, ki rada prestopi breg tudi zaradi močno vi ju-
gaste struge. Dolinska vas Polje ob Sotli se je namestila več metrov nad dnom 
doline. Drugič pa se spusti cesta do dna doline med Prelaskim in Globin j ekom, 
da prečka Golobinjski potok. Nad Prelaskim in vse od Ceraja so redne poplave 
ob vsaki večji vodi; značilno je tudi tu ledinsko ime Gmajna. Na vsem sred-
njem Sotelskem je to edino mesto, kjer je često do pol metra na globoko po-
plavljena tudi cesta. Domačini trdijo, da so poplave zdaj znatnejše kot nekoč 
»ker Sotla ne požira dovolj hitro«. Edina sprememba tu je novi železniški na-
sip, ki teče vzdolž Golobinjskega potoka. Morda se je pred izgradnjo nasipa na-
rasli potok pod Golobinjekom razlival preko ravnice Ločice (ledinsko ime) 
in dosegel Sotlo pod spodnjim Boršičevim mlinom, ostale poplavne vode pa so se 
razlile južneje preko gmajne (si. 9). Zdaj železniški nasip odbija vodo in jo usmer-
ja proti sotočju, ki pa ne more dovolj hitro pretočiti toliko vode, če je tudi še 
Sotla je previsoka. Res pa je, da so bregovi sotelske struge zdaj bolj zarasli kot 
prej in da poplavne vode Golobinjskega potoka udarijo na pravcato zaporo. 
Tudi spodnjega Boršičevega mlina in jezu, ki je zadrževal vodo, da je bolj 
umirjeno pritekla do sotočja, ni več. 
Nad Prelaskim, ko se Sotla pomakne na vzhodno obrobje doline, je vse 
do tesni pri Zgornjem Imenem široka, vlažna ravnica Ločnica. Vzdolž celotne 
ravnice, ki je najobsežnejša na srednji Sotli, so pred leti delno izkopali, delno 
I M M i R M 
SI 9 Dolina Sotle pod Golobinjekom. V ozadju Orlica in Svete gore. V dolinskem 
dnu kisli travniki, vrbje in jelše, vmes pa tudi večje parcele nj iv s koruzo 
pa obnovili in poglobili izsušeni kanal, ki preseče veliko krivino Sotle, nekaj 
hitreje odvaja poplavno vodo in nekoliko znižuje talnico. Po vsej dolini pu-
ščajo številne kope vrbja, da suši tlo. 
Nova, po osvoboditvi zgrajena železniška proga Stranje - Kumrovec - Za-
greb teče po vsem srednjem Sotelskem po dnu doline na meter do dva visokem 
nasipu. Le kjer gričevje z obeh strani oži dolino, se struga in železniški nasip 
približata drug k drugemu, sicer pa je redno tako, da je Sotla na eni strani 
doline, nasip pa na drugi. Edini železniški most na tem delu je pod Golo-
binjekom, kjer si Sotla in železniška proga menjata strani doline. Ne kaze, 
da bi bil most posebna zapreka, saj trdijo, da so zdaj poplave ob sotočju Sotle 
z Golobinjskim potokom, t. j. pod mostom, znatnejše. 
Čeprav je Ločnica, obširna, najobsežnejša obsotelska ravnica, pod Imemm 
navidez prazna in nezanimiva, nenaseljena, sivozelena od blatne in trde, ostre 
trave in šopov vrbja, je njena mikrogeografska problematika zelo pestra in 
močno zanimiva. Njen značilen presek prek doline bi izgledal nekako takole. 
Na gričevnem obrobju ali terasi je cesta in obcestno naselje, pod njo položna 
ježa delno v vrtovih in njivah z najrazličnejšimi kulturami, vmes tudi sadno 
drevje Sledi navidez popolnoma ravno dolinsko dno z železniškim nasipom ob 
robu- šele v poplavnem obdobju ali pri podrobni preiskavi trav se pokaže, da 
dno dejansko ni popolnoma ravno, temveč polno rahlih depresij, zasutih starih 
delov struge, plitkih nasipov peska in ulegnin. Kjer strženi poplavne vode bolj 
naplavljajo, zlasti v bližini rečne struge, je komaj opazno višji pescen svet, 
v veliki večini pod njivami s koruzo, nato pa sledi močno obraščena struga 
Sotle, na drugem bregu pa, če je svet še raven spet najprej njive ali pa se 
svet že vzdiguje v hrvaško gričevje. 
Višje, med Imensko Gorco in Bratkovcem, ;Se gričevje z obeh strani toliko 
približa, da je v ozki in plitki dolini komaj prostora za cesto in strugo. Ob 
izgradnji železniške proge so morali Sotlo regulirati. Regulacije, ki so bile 
opravljene predvsem zaradi zaščite železniškega nasipa in delno ceste, ne pa 
da bi preprečile poplave, so le delne in nekatere že razpadajo. Odtod navzgor 
do Sodne vasi sega tretj i del srednje Sotelske doline, P o d č e t r t š k o p o l j e . 
P r e : ) _o z k a d o l i n a s e ž e P° d Podčetrkom spet razširi, ko prejme z desne pritok 
Olimščico. Okrog sotočja so vlažni travniki z grmovjem, zato je sotoena rav-
nica neposeljena, njive pa se spet približajo strugi ali pa so celo v njenih 
okljukih. V bistvu enaka slika kot pod Imenim. Takoj nad Podčetrtkom se 
SI. 10. Vidni učinki fluvialne erozije na Mestinjščici pred izlivom v Sotlo 
dolina med hribom Pajčnikom in naseljem Harinzlakami spet zoži in ko pre-
seče poslednje odrastke Rudnice, se hitro razširi. Take tesni rade zadržujejo 
visoko vodo, zato so morali tudi tu v ožini in nad njo strugo na več mestih 
regulirati in opraviti nekaj drenažnih in odtočnih del; vendar le kolikor so 
Želeli zavarovati železniški nasip. Sicer pa se razmere niso izboljšale. Ravnica 
nad Harinzlakami se širi v vlažno, poplavljeno področje pri Sodni vasi, kjer je 
najmočnejše sotočje enakovrednih vodotokov Sotle in Mestinjščice (si. 10). Ob 
Mestinjščici se vlažni svet in obdobne poplave nadaljujejo. Podčetrtške (Atomske) 
toplice so pravzaprav nesrečno nameščene na vlažnem, delno močvirnem svetu, 
zato so morali vse naprave in zgradbe dvigniti na več ko meter visoki nasip. 
Ob poplavah 1974—1975 so bile toplice ogrožene, 1969 pa celo poplavljene. Le 
za streljaj nad Atomskimi toplicami pripravljajo večjo zajezitev Sotle v tesni 
pri Vonarjih. Kjer je zdravilišče v direktnem podaljšku bodočega visokega 
jezu, oprtega na obe dolinski strani, bo potrebno upoštevati pri njegovi iz-
gradnji možnosti potresa, saj je v komaj 5 km oddaljeni Zibiki potres 1. 1974 
najmočneje rušil. 
Z G O R N J E S O T E L S K O 
Od tesni pri Vonarjih, oziroma od sotočja z Mestinjščico navzgor, se dolina 
Sotle zoži. Odtod navzgor je Sotla le še manjši potok sredi komaj do 100 m 
višjega gričevja. Dolinsko dno se komaj razširi do 100 metrov. 
Spodnji del te doline, t. j. o d s o t o č j a z M e s t i n j š č i c o d o R a j n -
k o v c a pod Rogaško Slatino (7 km), je dokaj enoten. Sicer nizko gričevje 
strmo pada v dolinsko dno, rečni padec je zaradi tesni pri Vonarjih majhen, 
relativno mnogo je odprtega sveta, odprtih tal, vinogradov in njiv, struga 
močno vijuga, padavinska voda hitro napolni strugo in poplavi bregove, pre-
seče vijuge in se razlije po travnikih. Poplave so česte. Najnižji travniki so 
močno vlažni, nekaj je močvirij, trava je blatna, ostra, polegla in slabo porabna. 
V dolinskem dnu je malo zgradb, če so, so v najbolj zatišnih delih, nekaj 
dvignjene, nepodkletene. Značilno za celotno Sotelsko pa je, da je več mlinov 
v ožjih dolinah, ob manjših vodotokih. Tako si tudi tukaj sledi več opuščenih 
mlinskih zajezitev s kratkimi mlinščicami ali mlini ob sami strugi, na slovenski 
in hrvaški strani. Zdaj mlini niso več v rabi, trdijo da niso gospodarni, odkar 
so električni stroji. Večina domačij ima lastne žrmlje. 
Četudi gre v opisani ozki dolini za manjše poplavne površine, so pa učinki, 
posledice in problematika poplav bolj pestri, opazni in zbrani na majhnem 
prostoru. Za razliko od srednjesotelske ravnice se tukaj njivske površine umi-
kajo dolinskemu dnu, zato pa se pojavljajo zraven koruze tudi ostale kulture. 
Voda, ki udari iz struge, je v ozki dolini prederoča in ne dopušča nikakršnih 
poljščin. Današnjega opazovalca ne smejo motiti na novo nastale njive na 
bivših travnikih. Te so nastale v najnovejšem času, odkar načrtujejo zajezitev 
Vonarje, da bi dražje vnovčili zemljo, ko odkupujejo zemljišče, ki bo po-
plavljeno. Zaradi strmega sveta v okolici, zelo šibke socialno-posestne strukture; 
manj ko 5 ha na posest, velike oddaljenosti od drugih zaposlitvenih možnosti 
in zelo slabih prometnih razmer, pomeni vlažno dolinsko dno prebivalstvu 
znatno več kot drugje, k je r je uporabnih površin več in potreb manj. Zato tu 
opažamo večjo skrb za dolinsko dno. Travnike sušijo z jarki in vrbami. Ra-
čunajo pač vsaj na pridelek sena, ki je višji v dnu in mu razmeroma redke 
poznopomladne poplave manj škodujejo, medtem ko otavo zvečine uničujejo. 
Se pred leti so posestniki dolinskega dna gojili nekaj konj za delo in prodajo. 
Zdaj, ko konj ni več, travo pretresajo (razprašijo) in jo polagajo manj zahtev-
nemu govedu. 
Zaradi čestih poplav so otežkočene zveze z obema stranema doline. Mostovi 
so dvignjeni na nasip, kolovoza ali poti od mostu prek poplavnega dela doline 
pa l judje niso z nasipanjem dvigovali, da ne bi zaprli odtoka poplavne vode. 
Prehode za pešce prek poplavne vode omogočajo različni načini: ob kolovozu 
so do pol metra dvignjene poti na koleh, drugje so na najnižjih mestih mostovi 
na suhem s širokimi prepusti za poplavno vodo ali pa so poti, po katerih 
vodo bredejo, opažene s koli. 
Razmeroma znatnejše poplave v zadnjem času pripisujejo domačini zama-
šenim strugam in opustitvi mlinov. Mlinarji so bili nekaki domači hidrotehniki 
na svojem območju. Čistili so strugo, z zapornicami in višino jezu so urejali 
pretok in brzino poplavne vode, skrbeli so za most, ki je pri vsakem mlinu 
in popravljali tudi poti prek doline, saj je prebivalstvo uporabljalo v veliki 
meri za pot v mlin. Najbolj zanesljiv nadzor nad poplavami so imeli mlinarji 
in v prenekaterih mlinih so oznake z letnicami in višino posebno narasle vode. 
Poseben problem najnovejšega časa je še dodatno antropogeno, težko raz-
padi j ivo plavje, polivinil in druge plastične mase, steklenice, guma itd. Ze 
tako zaraščena struga, prepletena z nanosi vejevja, trave in listja, je polna 
ostankov sodobne embalaže, ki dodatno in t rajneje zapre pretoke. Tu se zbira 
nerazpadljivo plavje iz bližnje Rogaške Slatine in tudi višje ob potoku ležečega 
Rogatca. 
Drugi del zgornjesotelske doline sega od R a j n k o v c a p r i R o g a š k i 
S l a t i n i n a v z g o r do povirij. Pri Rajnkovcu, k jer je sotočje z Ložnico, se 
ravnica spet razširi do 500 m. Tu povzroča poplave predvsem pritočna Lož-
nica. Sotli tik pred sotočjem regulira pretok tesen, ko pa že doseže ravnico, 
se ji priključi Ložnica. Ker polna struga Sotle ne more odvajati še vse dodatne 
vode, se razlije po mokrotnih travnikih med obema strugama. Tukaj je spet 
človek z najnovejšimi spremembami povzročil še večje poplave. 300 m pod so-
točjem je cesta prek doline in mlin za potokom. Poplavne vode so prej na hitro 
stekle preko travnikov in ceste v nivoju po vsej širini doline, brez posebne 
moči in globine in brez posebnih posledic. Mlin z mlinščico je delno reguliral 
odtok. Po vojni so dvignili cesto na nasip brez vmesnih prepustov, zgradili nov 
most z betonskimi oporniki, mlin je prenehal delovati, mlinščica se je zasula. 
Zdaj je vsa poplavna voda na sotočni ravnici odvisna le od ozkega grla pri 
mostu. Most pa nima zadovoljivega propusta, mlinščice ni več, ovirajo tudi pi-
loti in voda zastaja. Pritisk na ožino pri mostu je zelo močan. Cestni nasip 
zapira vodo in jo usmerja k mostu. Domačija pri mostu, nekoč trgovina, nikdar 
prej ni bila tako poplavljena, zdaj so zgradbe komaj uporabne, saj so vsako 
leto poplavljene (skica 3). 
Od ozkega grla tik nad sotočno ravnico, skozenj se prerivajo kolovoz, že-
lezniška proga in struga, se pod Rjavico danja ravnica Sotle spet razširi in 
seže navzgor vse do Rogatca, le pri Tržišču je kratka tesen za strugo, železnico 
in cesto. Spodnji del ravnice je vlažen, na barskih tleh, z ostro kislo travo 
in številnimi grmi jelševja in vrbja. Poplavna voda in talnica zastajata še 
dolgo po padavinah, tlo je v vlažnem razdobju komaj prehodno (tu je ledinsko 
ime Brod). Med Rjavico in Tržiščem so še do nedavna gojili konje. Njivske 
površine se začenjajo šele za železnico, ko se svet nekoliko dvigne. Sele v 
zgornjem delu, med Tržiščem in Rogatcem, so na poplavnem dnu tudi peščene 
zaplate in voda zaradi širine povsod ne dere. Kjerkoli je le možno, so spet 
koruzišča tik ob strugi. Zgradb ni, tudi mlinov vse do Rogatca ne. 
Nad Rogatcem se dolina zoži, pobočja padajo strmo bolj v danjo ravnico, 
ki se komaj kje razširi do sto metrov. Zato pa je spet ravno dno bolj drago-
ceno. Kjer se le da, spremljajo strugo vseskozi koruzišča, celo tako, da se stra-
nice parcel kar prilagajajo vijugam struge. 35 odstotkov danje ravnice je pod 
njivami. Vmesne tesni in mlinski jezovi so zaustavljali hitrejši tok vode. Po-
mladi in jeseni voda sicer redno poplavlja bregove, gre le za manjše površine, 
voda prelije zavoje in ni tako deroča. Zato so številne njivske površine sploh 
mogoče, četudi spremlja obdelavo iz leta v leto določeno tveganje. 
Med pri točnimi dolinami Sotle, ki ka j več opozarjajo na sebe s poplav-
nimi območji, je predvsem potrebno omeniti Bistrico in Mestinjščico. 
B i s t r i c a preseče Kozjansko od SZ na JV. V preteklosti je dajala vsemu 
Kozjanskemu vodno silo za mline in žage. Njeno povirje je pod Prevorjem 
sredi terciarnega, visokogričevnatega, obdelanega sveta, ki se odmaka proti 
Lesičnemu, k jer je hidrografsko središče (Zagorski ali Fužinski potok, Bistrica, 
Sušica), razširjena danja ravnica, v najnižjih delih obdobno poplavljena, pred-
vsem pod travniki. Odtod naprej se Bistrica drži in delno vrezuje v strme, po-
Rogaška Slatina Rogatec 
Skica 3. Pri Rajnkovcu 
gozdene vzhodne odrastke Bohorja, nato pa ob severna slemena Orlice. Za 
njeno dolino je značilen cel sistem tesni, k j e r se prebija skozi trše kamnine in 
razširjene naplavljene ravnice. Tesni in celo skalne soteske zadržujejo vodo, 
us tvar ja jo lokalne erozijske baze, k j e r so poplave v najnižj ih delih. Prav 
taka zapora je že pod Pilštanjem, sledi ji 100 do 300 m široka in 8 km dolga 
ravnica pri Kozjem, nato zapora, pa široko, delno močvirno polje nad Podsredo, 
zapora pri Podsredi, odtod napre j pod Orlico pa le globoka in strmo vrezana 
dolina z ozkim, najnižj im, ploskim, poplavnim delom. Pod Bukovico se Bi-
strica prebija skozi najnižjo tesen, k je r se je cesta morala umaknit i v hribovje 
in pri Zagaju doseže Bistriško polje z opisanimi poplavnimi razmerami. 
Očitno je, da so poplave vzdolž Bistrice prirodno pogojene z opisanimi za-
porami in razširitvami. Vzdolž cele doline ni opaziti človekovih posegov, ki 
bi odločneje vplivali na pospeševanje ali blažitev poplav. Mlini so največ-
krat izkoristili ugoden položaj v tesneh in na varnih skalnih parobkih. Zaradi 
obširnih gozdnih površin v Bohorju in Orlici je bilo 20 % mlinov kombini-
ranih z žagami. Njivske površine v dnu doline se umikajo najnižjim delom, 
kjer pa je le ravnega sveta malo, v ožjih delih s strmimi pobočji, sega koruza 
vse do potoka. 
M e s t i n j š č i c a odmaka ves hriboviti in gričevnati svet med severnimi 
pobočji Rudnice in južnimi pobočji Boča. 
Obsežnejša ravnica je pri Sodni vasi, k je r je sotočje s Sotlo, oziroma 3 km 
višje s Tinskim potokom. Sotla zadržuje odtok Mestinjščice, ta pa odtok Tin-
skega potoka. Zato so večje ali manjše poplave vsako leto. Voda zastaja od Sot-
le vse do Spodnjega Tinskega (do Zlofa) in do ožine pod Emo. Na tem poplav-
nem področju je bilo do vojne šest mlinov in tri žage. Zdaj je vse opuščeno, 
dve žagi sta na motorni pogon. Poplave so bile tudi prej ; na kisli travi so 
redili preko 100 konj, zdaj so konji redki. Trdijo, da potok češče poplavlja, ker 
ga ne čistijo. Kisle travnike še tu in tam kosijo za steljo, najčešče pa jih opu-
ščajo in jih prerašča jelševje. Tudi ob Tinskem potoku so primeri, kako so 
ljedje upoštevali lastnosti poplavne vode. Mostovi so dvignjeni nad ravnico, 
cest prek doline do mostov pa niso dvigovali, da ne bi zaprli poplavne vode. 
Ob sami strugi, k jer je mirna poplavna voda, so koruzišča. 
Tri kilometre više ob Mestinjščici se odpira med Pristavo in Zibiko na-
slednja večja danja ravnica. Najnižji deli so tako vlažni, celo močvirni, da so 
slabo uporabni. Tudi tu so na kisli travi vzrejali konje, do vojne jih je bilo 
okrog sto. Problematika je podobna kot drugje, delno že zanemarjeni, delno 
še uporabni drenažni jarki, mnogo vrb, ki sušijo tla, v preteklosti pa so bile 
kar kulturna rastlina, saj so jih l judje intenzivno uporabljali za vezanje v vi-
nogradih in za pletenje. Hiše na splošno niso v dnu, po večini so podkletene, 
k je r pa so le prenizko, so brez kleti. Njiv v osrednjem delu ravnice ni, se pa 
javljajo do same struge, ko se dolina zoži, čeprav na poplavnih tleh. Kaže, 
da so njivske površine odvisne od tal, ki so v dnu osrednje ravnice le prekisla, 
močvirna, barska, medtem ko so tla višje ob potoku v ožji dolini bolj peščena. 
Drugi razlog pa so tudi lastninski odnosi. Večje ravnice so bile prej ali v 
skupni lasti (gmajne) ali pa v velikih parcelah last večjih posestnikov s konji, 
travo so popasli ali pa krmo mešali s sladko. 
4. POPLAVE IN ČLOVEK, SPLOŠNE UGOTOVITVE 
4. 1. Kulturne površine 
V zvezi s poplavnim zemljiščem je močno zanimiva slika razporeditve 
kulturnih površin. Na videz zelo podobna področja kažejo v bistvu različno 
podobo in šele podrobne raziskave od primera do primera pomagajo do raz-
lage. 
Za obsežne ravnice ob srednji Sotli so značilne obširne površine njiv ob 
sami strugi. Po oceni je 30 % njiv na poplavnem zemljišču. Brez izjem je na 
poplavnih njivah le koruza. Razlogov za to je več. Ravna tla je lažje obdelovati 
kot na vse strani nagnjen svet. Njive so primaknjene blizu struge, kjer so 
zaradi čestih poplav tla peščena in je dno ob sami strugi celo neopazno izgon-
sko dvignjeno. Za gojenje koruze je razen subpanonskih klimatskih razmer zelo 
ugodno, da ji poplave manj škodujejo kot drugim poljščinam. Zato z n jo na j -
uspešneje izrabljajo površino. Medtem ko daje koruza, sicer s tveganjem, 
dober pridelek, je prašna, metljiva, kisla in polegla trava brez vrednosti. Po-
mladne poplave so namreč manj pogoste ali pa še ne škodujejo koruzi, jesen-
skim pa stebla v ne prederoči vodi kljubujejo. Poplave celo redno gnojijo prst. 
Peščena tla ne zadržujejo dolgo mokrote. Ker zahteva koruza zračna tla, se 
po nje j že na zunaj pozna, k je so tla peščena in kje močvirska, kisla. Zadnji 
čas pa se zdi, da njive niso več toliko odvisne od kakovosti tal, saj kemizem 
zemlje urejajo s peskanjem in najrazličnejšimi umetnimi gnojili. V ožjih do-
linah s slabo socialnoposestno strukturo so poplavne površine celo tako dra-
gocene, da na odplavljene njive spet nanašajo zemljo. Predvsem so njive ob 
sami strugi na večjih in širokih ravnicah ob srednji Sotli, k jer voda ne dere 
in se na široko razlije. V ožjih dolinah njive ne vzdržijo poplavne vode. 
Travnike v poplavnem dnu izrabljajo zdaj različno. Ce jih poplava ni 
preveč prizadela in k jer je dovolj delovne sile, jih kosijo in travo razprašijo, 
ponekod jo porabijo za steljo ali pa jo požgo. Vendar je v najboljšem primeru 
koristno le seno, medtem ko otava redno propade. 
Na količino in hitrost odtoka padavinske vode vplivata predvsem relief in 
razpored zemljiških kategorij. Skrajni severni predeli porečja, t. j. desni pritoki 
zgornje Sotle in povirje Mestinjščice ter skrajni južni deli, t. j. desni pritoki 
Zagorskega potoka in Bistrice so v močno nagnjenem hribovitem in pretežno 
z gozdom poraslem svetu. Osrednje pokrajine, med obema višjima slemenoma 
na severu in jugu, je razgiban, gričevnat svet in gosteje naseljen. V prvem 
primeru vplivajo na odtok strmina in gozdne površine. Globoke brazde hudo-
urniških grap se strmo spuščajo v Bistrico in delno v povirje Sotle. V drugem 
primeru, v nižjem osrednjem terciarnem svetu, pa na odtok vpliva odnos med 
njivami in vinogradi ter travniki. 
Poprečno je v šmarski občini, ki se skoro natančno ujema s slovenskim 
porečjem srednje in zgornje Sotle 16,2 % njiv, 2,8 % sadovnjakov, 32,7 % trav-
nikov in pašnikov ter 42,2 % gozdnih površin (Statistični letopis SR Slovenije, 
1975. Zavod SRS za statistiko, Ljubljana 1975). V drobnem pa so seveda ve-
like razlike. V strmi in gozdnati podstreški pokrajini doseže gozd 57 %, njive 
komaj 12 %, vinogradov pa skorajda ni. V gričevnem Virštanju nad srednjo 
Sotlo je gozda komaj 26 %, njiv je 16 %, zato pa je vinogradov čez 18 % 
(npr. k. o. Dobležiče in Buče imata vinogradov 15 %, Hrast je 13 %, medtem ko 
je gozda pod 25%). Vinogradnih površin je bilo še okoli leta 1900 vsaj za 2 % 
več, v Virštanju jih je bilo kar 22 % ( Ž a g a r 1967, 29—34). Kjer so v osred-
nji terciarni pokrajini pogoji manj primerni za vinograd, je njivskih površin 
več; tako npr. imajo katastrske občine v gričevju in v dolinskem dnu srednje 
Sotle, Ples, Hrastje, Lastnič, Vrenska Gorca, Sedlarjevo, Zdole in Verače celo 
preko 30 % njiv ( Ž a g a r 1967, 34). 
Tudi socialno-posestne razmere vplivajo na izdatnejši in hitrejši odtok 
vode. Na gričevju ob srednji Sotli so socialno-posestne razmere najslabše; 
k. o. Ples in Imeno sta v kategoriji 4,5 do 5,5 ha skupne površine na kmečko 
posestvo. Kjer je pa tako malo zemlje, silijo posestniki z obdelavo tudi v strma 
pobočja, zato je tam več odkritih površin, nj iv in vinogradov. Odtod tudi hit-
rejše odplavljanje in hitro narasle, goste, r jave vode ob Buči in Golobinjskem 
potoku. 
4. 2. Živinoreja 
Čeprav je za celotno porečje Sotle najbolj značilna kmetijska dejavnost 
živinoreja, se vendar jasno kaže, kako se npr. govedo izogiblje poplavnih pod-
ročij, k jer so sicer obširne ravnice, vendar je trava polegla, prašna in met-
ljiva. Zato spadajo katastrske občine ob Sotli v najnižjo kategorijo do 70 glav 
na 100 ha, medtem ko se v notranjosti, izven poplavnega področja, dvigne šte-
vilo na 90 do 100 glav. Primer nizkega števila goveda so katastrske občine 
Kunšperk, Dekmanca in Ples. Predvsem pa je razlika med dolino Sotle in 
notranjostjo v kakovosti živine. V preteklosti so ob Sotli vzgajali pretežno raz-
ne križance, majhne izrojene krave (čuše ali buše), verjetno tudi manj zah-
tevne glede hrane ( Ž a g a r 1967, 79—90). 
Katastrske občine ob Sotli so edine v občini, kjer število svinj presega 
število goveje živine. Prebivalci ob Sotli so od nekdaj zalagali celjski trg s 
svinjami. Se pred prvo svetovno vojno in tudi še pozneje so bile svinje naj-
pomembnejše blago za prodajo. K temu vsekakor pripomorejo številna koru-
zišča na poplavnem dolinskem dnu. Razmerje med proizvodnjo pšenice in ko-
ruze je bilo v šmarski občini do nedavna 37 : 63 % (Statistični letopis SRS, 
1975; Ž a g a r 1967). 
Podobno kakor za svinjerejo velja ugodna krmna osnova za perutninar-
stvo, ki je tudi že staro in daje ugodne tržne viške, jajca, piščance, purane, 
race. 
Čeprav je za vzrejo konj ravnica ob Sotli primernejša kot za ostalo živino, 
ni bila konjereja nikoli posebno dobro razvita. Pokrajina je potrebovala za 
prevoze, preprego, obrtnike in trgovce določeno število konj, toliko so jih tudi 
vzrejali, mnogo več, za prodajo, pa ne. Z odpravo konj je ostala krmna osnova 
na kislih tleh, ki je redila 200 do 300 konj, neporabna, prevoze pa sta prevzela 
traktor in avtomobil. Danes je ob srednji Sotli vsega okoli 20 konj. 
4. 3. Mlini in žage 
Dolina srednje Sotle je preširoka, preploska, preveč na široko poplavna, 
da bi se v n je j zgostilo več mlinov. Če upoštevamo oba bregova, slovenski 
in hrvaški, je bilo do leta 1930 v n je j med Zelenjakom in Vonjarji še devet 
mlinov, višje od tod pa štirje. Raje so se mlini in žage namestili ob pritoke v 
ožjih dolinah, na solidne skalne osnove in kjer je padec večji. Medtem ko je 
bil na Bistriško-sotelskem polju ob Sotli vsega en mlin, še ta v soteski Zele-
njak, jih je bilo na tem polju ob pritočni spodnji Bistrici na kratko razdaljo 
kar pet. Na Bistrici od izliva navzgor do Kozjega je bilo 14 mlinov, 8 nad 
Kozjim, več ko 10 pa še na pritokih (npr. ob Bistriškem grabnu in Fužinskem 
potoku). Na Mestinjščici je bilo vsega 7 mlinov in žag, na njenem pritoku 
Tinskem potoku, ki ima vzdolž Rudnice Bistrici podoben tok, pa kar 15. Na 
Bistrici, ko teče pod Bohorjem ali Orlico in na Tinjskem potoku pod Rudnico je 
bilo ob bližnjih velikih gozdovih več mlinov z žagami. Zdaj je vse opuščeno 
( s i . 11) . 
Vsekakor so bile te naprave del usklajene preteklosti. Zadrževale so vodo 
in vse hkrati soustvarjale režim odtoka, vplivale so na urejanje struge, vzdr-
ževanje mostov in prehodov preko voda. Često so jim bile usklajene tudi po-
SI. 11. Opuščen mlin v Sedlarjevem 
sestne razmere tako, da je lastnik, največkrat večji posestnik, tudi posedoval 
poplavno področje, vzrejal konje, opravljal regulacije, prodajal rečni pesek, 
uporabljal vrbje itd. Agrarna reforma, elektrifikacija, novi gospodarski in 
družbeno-politični sistem in motorizacija so odpravili mline in preživelo ravno-
težje. Voda je ostala in začela spreminjati odtok. Tudi domačije blizu dolinskega 
dna so ostale. Najprej so prebivalci pripisovali spremembe, ki so počasi na-
stajale v odtoku, še delujočim mlinom, z odgovori in uredbami so zniževali 
jezove, mline pa so opuščali, jezove porušili, poplave so ostale, ponekod so se 
razmere še poslabšale. Drugje se je talnica toliko znižala, da je postalo sušno, 
zopet drugje jezu niso podrli, da voda ne bi napadla ceste ali železnice itd! 
Prebivalstvo si je nabavilo električne žage in žrmlje, delovna sila se je toliko 
odselila, da ni več potrebe dela na manj vrednih tleh, ostajajo pa poplave, 
večje površine nerabne ravnice, vodna sila pa je neizkoriščena. 
4. 4. Regulacije in melioracije 
Vodnogospodarska dejavnost, ki bi s svojimi ukrepi izboljšala neurejene 
odtočne razmere, je bila na Sotelskem pred drugo svetovno vojno dokaj 
skromna. Tudi v zadnjem času ni bilo znatnih hidrotehničnih del zaradi po-
plavne vode. Kar je bilo narejenega, so bili v bistvu le manjši popravki struge 
Sotle in delno Mestinjščice v zvezi z gradnjo železniške proge Stranje - Ku-
mrovec. Namen teh ukrepov je bil le varovanje proge, manj pa priprava od-
vodnikov za visoke vode. Ker so bila dela opravljena šele pred nekaj leti, še 
niso pokazala vseh posledic. Predvsem so bila opravljena med Kumrovcem in 
Bistrico ob Sotli in nad Podčetrtkom pri Harinzlakah. 
Večina regulacij je dolga med 50 in 850 m, izdelane so iz kamnometa z 
vmesnimi podložnimi popleti. Zaradi slabega vzdrževanja so te regulacije da-
nes le še komaj opazne, bodisi, da jih na gosto prerašča grmovje, bodisi da že 
močno razpadajo (si. 12). Prebivalci trdijo, da so razmere pri sotočju z Mestinj-
ščico in pod Imenim po izgradnji železnice še slabše. 
23. maja 1959 je visoka voda Sotle s pritoki povzročila poplavo vse od 
vodomerne postaje Brezno navzdol. Najhuje je poplava prizadela polje pod 
Imenim. Ta poplava je skoraj dosegla višino poplave v letu 1926, ki je bila do 
zdaj navišja registrirana, čeprav je padlo 1. 1959 znatno manj padavin (ta-
bela 3). Ob navedenem primeru si lahko zamislimo, kako nam umetni posegi 
v naravno okolje lahko porušijo prirodno ravnotežje, če niso dobro premiš-
ljeni in vsestransko pripravljeni. S tem lahko le še poslabšamo z reliefom po-
gojene neugodne pogoje in sprožimo vrsto novih procesov, ki jih pozneje od-
pravljamo le z velikimi težavami. 
Prebivalstvo tudi trdi, da so poplavne razmere pod Kunšperkom po re-
gulacijah nekoliko boljše. 
V poplavnem dnu je prebivalstvo izkopalo delno na gmajnah, delno pa na 
zasebnih zemljiščih številne jarke in odtočne kanale, ki so pospešili odtok 
poplavne vode in izsuševanje ulegnin. Ulegnine so sušili tudi s številnim 
SI. 12. Posedanje brežin Sotle od mostu Miljana - Imeno navzdol 
Tabela 3. Dnevne višine padavin v času velikih poplav na srednji Sotli v letih 
1926 in 1959, v mm 
Leto 1926 
Dne: 26. 9. 27. 9. 28. 9. 29. 9. skupaj 
Rog. Slatina 13,0 77,6 18,7 13,5 122,8 
Leto 1959 
Dne: — — 23. 5. 24. 5. 
Rog. Slatina 61,2 0,6 61,8 
Podčetrtek — — 51,4 — 51,4 
vrbjem. Tudi odtočne kanale so sušili z vrbjem, topolom in jelšo. Zdaj se 
nekateri odtočni kanali zaraščajo. Tudi dolgi drevoredi rumenih vrb ob ka-
nalih in vodotokih, ki so jih gojili zaradi šib za pletenje in vezanje trt, niso 
več potrebni. 
4. 5. Vplivi prometa 
Stare bele ceste so se umaknile dolinskemu dnu. Na obeh straneh srednje 
Sotle vodita cesti skozi vrsto vasi, ki so umaknjene na varno pred poplavami. 
Mostovi so vedno povzročali težave. Izognili so se jim tako, da so z živino 
bredli plitvine in gradili manjše in višje brvi za pešce; večje mostove so tudi 
nekoliko dvigovali, da so šegah nad poplavno vodo, ki je odtekala tudi na obeh 
straneh po dolini (si. 13). Lesene mostove je često odneslo. Zdaj to ni več mo-
goče, mostovi so trdni, često dvignjeni, toda dvignjena je tudi cesta prek doline 
in prepusti pod mostovi ne zadoščajo več (primeri: Sodna vas, Miljana, Ples, 
Ranjkovec). Mesto nekdanjih kolovozov, ki so imeli često tudi funkcijo vodo-
tokov za poplavno vodo, zdaj gradijo ceste na nasipih do vsakega naselja; ker 
so zadovoljive premostitve prek jarkov in nižjega sveta predrage, jih na j -
večkrat prezrejo, poenostavijo ali zasujejo. Delo opravljajo največkrat nedo-
mačini, ki ne poznajo dobro lokalnih razmer. Vse to pa ustvarja cel sistem 
drobnih preusmeritev in preprek za poplavno vodo (si. 14). 
Železnica se Sotli spretno umika na nasprotno stran doline. Na nje j so 
zgradili le dva mosta, ki sama po sebi bistveno ne ovirata vode, čeprav je 
vprašljivo sotočje Bistrice s Sotlo (si. 15). 
4. 6. Sodobno plavje 
Močno slabšajo odtočne možnosti odpadki sodobne civilizacije: umetne 
mase, steklenice itd. Prej nekoč čiščene struge so zdaj zarasle, na vejevju in 
panjih pa se nabirajo večje količine težko razpadljivega nepropustnega ma-
teriala, ki mašijo že tako slabe prepuste. Najteže je pod večjimi naselji (Ro-
SI 13 Ob Sotli pod Vinecom. Zaradi rednih periodičnih poplav so si domačini izdelali 
pešpot na koleh preko doline 
SI 14 Pod Vinecom. Mlin z jezom vsekakor zadržuje odtok in dviguje poplavno 
vodo Danes mlina ni več, jez je v razpadu, struge nihče ne čisti. J o d a redno uda r j a 
po ozki dolini. Na sliki pred poplavno vodo dvignjen most, na sredi doline pa v delu 
most preko poplavne vode 
SI. 15. Ob spodnji Bistrici pred izlivom v Sotlo pri Dobrinovem mlinu. Most v 
ospredju prek Bistrice, v ozadju pa že prek Sotle (železnica). Hudourniška voda 
Bistrice udar ja prek doline naravnost v železniški most, njegova prepustnost ni 
dovoljna, železniški nasip zapira razlivanje vode po dolini, zato zastaja pred mostom 
in nasipom in trdijo, da so zdaj poplave znatnejše 
gatec, Rogaška Slatina), kjer so na več sto metrov dolžine v strugi nakopičene 
tone odpadkov. Plastične folije na vejevju so tudi zanesljiv pokazalec višine 
poplavne vode. Številne male zapore preprečujejo normalen tok vsakdanje 
nizke vode in pospešujejo akumulacijo in počasen dvig dna struge. 
4. 7. Ledinska imena 
Na poplavnem območju se večkrat pojavljajo podobna ledinska imena, ki 
imajo nek določen pomen ali spominjajo na preteklo stanje, režim ali pojav. 
Tako npr. srečamo na več vlažnotravnih, delno močvirnih, z grmovjem in red-
kim drevjem zaraslih tleh ledinska imena Ločica, Loke in Loka. Večkrat se 
pojavi na večjih, še ne ali navadno razparceliranih ledinah ime Gmajna, znak, 
da je bilo zemljišče v skupni lasti. Na dveh mestih spominja ledinsko ime Brod, 
da so verjetno tam bredli vodo. Gotovo so imela svoj določen pomen tudi razna 
druga imena, ki jih srečujemo na poplavnih tleh: Vrbine, Vrbina, Breg, Klesna, 
Zakužnice, Rorence, Kot, Slokače, Krožnice, Ledine, Prašnice, Lava itd. 
4. 8. Ostale splošne ugotovitve 
Človekov odnos do poplav je od pokrajine do pokrajine in od časa do časa 
različen. Kozjansko in Sotelsko je pretežno težaven, neraven, agraren svet, 
še do nedavna z veliko agrarno gostoto, slabo socialno-posestno strukturo, po-
l i k u l t u r n i m , a v t a r k i č n i m k m e t i j s t v o m , o d d a l j e n od zapos l i tven ih in t r ž n i h 
središče. De lovna sila o s t a j a d o m a . Večj i del p o k r a j i n e je bi l do osvobodi tve 
b rez e lek t r ike , ed ina m e h a n i č n a pogonska si la so bi l i ml in i in zage, s k o r a j 
edino p r o m e t n o s reds tvo na be l ih ces tah j e bi l k o n j . V s e m n a v e d e n i m p r i -
r o d n i m in d r u ž b e n i m r a z m e r a m se j e človek p r i l a g a j a l in i skal n a j b o l j s m o t r n e 
reš i tve np r . cenil j e t u d i p o m e n m o k r o t n e r avn ice v h r i b o v i t e m sve tu za rad i vz re -
j e r e d k i h a p o t r e b n i h kon j , p r e m i š l j e n o j e določal n a m e s t i t e v m l i n o v in u r e j a l 
r ež im o d p i r a n j a zaporn ic na n i zu zapo redn ih jezov, u p r a v l j a l g m a j n e in v 
zvezi z n j i m i n u j n a h id ro t ehn i čna dela , čistil s t r u g e i td. Vse do n e d a v n a je 
b i lo tako . V z a d n j e m času p a dož iv l j a jo t i odročni k r a j i ve l ike s p r e m e m b e ; 
ob Sotli so zgradi l i novo železniško p r o g o z mos tov i in nasipi , e l ek t r i f i kac i j a 
in s p r e m e n j e n e d r u ž b e n e r a z m e r e so vp l iva l e n a o p u š č a n j e m l i n o v m zag, 
k o n j a in vo la j e nadomes t i l benc insk i mo to r , k i n e m o r e b res t i pop l avne vode, 
za to so p o t r e b n e ceste n a nas ip ih , za rad i o d h a j a n j a in p o m a n j k a n j a delovne sile 
se je sp remen i l a v r ednos t z e m l j e in v r e d n o t e n j e r a z n i h del, sodobni t ehn ičn i 
odpadk i og roža jo t u d i že to p o k r a j i n o in s t r u g e vodotokov. Cesto so p o r u š e n a 
a rha i čna r a v n o t e ž j a in so vzrok i s p r e m e m b n a v o d a h bo l j k o m p l e k s n i ko t j ih 
s lu t imo če o p a z u j e m o in pos lušamo e n o s t r a n s k o s a m o domačine . M e d t e m ko so 
določeno h a r m o n i j o v p re tek los t i us tva r i l i razl ični d e j a v n i k i v s k u p n e m so-
u č i n k o v a n j u in p r i l a g a j a n j u k o m p l e k s n i funkc iona lnos t i , so novi u k r e p i u r e -
ja l i p r e t ežno v s a k svo jo p rob lema t iko , n p r . železnica k o je zava rova la p r e d 
na r a s lo vodo n e m o t e n p rome t , n o v a cesta za m o t o r n a vozi la se je dvigni la 
na nas ipe in m o r a doseči vsako domači jo , s t e m p a u s t v a r j a s to t ine mal ih , 
nov ih h i d r o t e h n i č n i h s p r e m e m b . Ž i v l j e n j e in lice p o p l a v n e p o k r a j i n e se h i t r o 
s p r e m i n j a t a . 
LITERATURA IN VIRI 
M e z e , D., 1963, H geomorfologiji Voglajnske pokraj ine in Zgornjega Sotelskega. 
Geografski zbornik 8. Ljubl jana . 
Ž a g a r , M., 1967, Kozjansko. Gospodarsko-geografska problematika. Ljubl jana. 
Geografski zbornik 10. Ljubl jana. 
Statistični letopis SRS 1975. Ljubl jana . 
AREAS EXPOSED TO INUNDATIONS ALONG THE SOTLA RIVER 
S u m m a r y 
The study discusses the areas exposed to inundations along the upper and 
middle course of the Sotla river: the origin, frequency and consequences of inunda-
tions upon the cultured land. The area belongs to the eastern par t of the Sava river 
folds. The relief shows anticlinal ridges consisting of Triassic and Cretaceous se-
diments, limestones, dolomites, clay-slates, sandstones, marly limestones, and volcanic 
roeks with distinet individual heights, steep slopes, gulehes, and ridges transversing 
valleys. The intermediate sycline areas are filled with Tertiary sediments, above ali 
Oligocene roeks, Sarmatian sands, sandstones, and sandy marls by which this hilly 
region is formed. At the edge of the valleys the remains of pleistocene sediments are 
stili preserved, while the bottoms of the valleys are covered by stili younger deposits. 
In the upper par t of the river system, with rugged surface, narrow valleys and 
considerable declines, the torrents are the typical water courses; at the plače where 
they reach the Tert iary basis the valleys grow wider, the flow of the water calmer, 
and the water courses meandering. The walleys are frequently crossed by trans-
verse ridges consisting of harder rocks. Through these rocks waters have cut narrow 
gorges which impede larger quantities of water to flow out and create in this way 
local bases of erosion. The inundations are caused above ali by torrential waters 
which come rushing into a closed valley with slight decline of the ground and with 
a meandering, shallow, and overgrown water course. The riverbeds and bottoms of 
the valleys are rapidly changed by large quantities of floated matter which create 
forms that are typical consequences of floods: spots where the water cuts its way 
out of the riverbed, levelled sectors, riverbeds filled with deposits, undercut river 
banks. The floods are also intensified by ground water. 
The inundations in the Sotla region are frequent. They can occur in ali seasons 
of the year, yet most frequently in the spring and in the late autumn. The former 
are caused by precipitations and by the melting of the snow, the latter by the rich 
autumnal rainfalls. On an average there are yearly three inundations, yet it may 
also happen that there are more than ten inundations in one year. The height and 
the duration of inundations is influenced by the rugged character of the landscape. 
The pedologic picture of the bottom of the valleys is changed already over a short 
distance, it depends on the courses of inundating water. We can observe above ali 
an interchange of marshy and dry, more or less acid, and muddy clayey and 
sandy grounds. The natural vegetation adapts itself to the quality of the ground. 
In the Sotla river region the man has tried in various ways to adjust himself 
to this area threatened by floods, he changes it and in this way he either intensifies 
or decreases the consequences of floods. 
From the defile Zelenjak upwards along the river the following regional types 
of the valley succeed each other: The Bistrica - Sotla plain, the Podčetrtek field, the 
Upper Sotla region, and the areas along the Bistrica and Mestinjščica brooks. As 
regards inundations the situation changes f rom one area to the other, and it differs 
f rom one time to the other. 
The distribution of cultured surfaces adjusts itself to the area exposed to inun-
dations and its conditions; the intensity of inundations and the outflow of waters 
brought by precipitations depend also on the distribution of cultures along the slo-
pes above the bottom of the valleys, to which extent they open and uncover the 
soil. Various types of cultivation are used by people to prevent the soil f rom being 
carried away by floods. The most typical occupation of farmers in this region is 
cattle breeding. In the areas exposed to inundations the cattle breeding is replaced 
in higher percentage by the breeding of pigs, poultry, and horses. 
The last decennia have led to more intensive changes of the landscape. Mills 
and sawmills have been abolished, the old dams which had kept back and distri-
buted waters brought by precipitations were allowed to become ruined. This has 
also caused the lowering of the ground water. With the construction of the new 
railway line a few smaller regulation works of the riverbed were made, while in 
many places the rai lway embankment has proved to be a hindrance to the outflow 
of the inudating waters. With the intensified construction of roads for car traffic, 
road embankments and new bridges were built. These new constructions, too, hinder 
in many places the outflow of floods. The consequence of the dereliction of mills 
is that there is now nobody to clean the riverbeds, their banks are now overgrown 
by bushes, the flow of the water is hindered by recently deposited material which 
is very resistant to decay. Because of the depar ture of workers f rom the country and 
because of the shortage of the working power the value of the soil and the valua-
tion of various types of occupation have changed. 
With the series of changes by which idividual processes have been influenced 
in one or in another way, the old equilibrium has been destroyed while at the same 
tirne hundreds of small new changes have not yet been fully harmonized, and for 
this reason the inundations are not only not checked, but ra ther the situation has 
in many places grown worse. 
K A Z A L O 
Izvleček — Abst rac t 159 (3) 
1- UVOD 1 6 1 ( 5 ) 
2. POPLAVNA PODROČJA, NJIHOV OBSEG IN PRIRODNOGEOGRAF-
SKE POTEZE 161 ( 5 ) 
2. 1. Pr i rodnogeografske poteze 161 (5) 
2. 2. Razpros t ranjenos t in obseg poplavnega področja 169 (13) 
2.3. Pogostnost poplav • 172 (16) 
2.4. Višina poplavne vode 174 (i8) 
2. 5. T r a j a n j e poplav 176 (20) 
2. 6. P r s t in r a s t j e na poplavnem področju 176 (20) 
3. POPLAVE IN ČLOVEK, PREGLED PO R E G I J A H 178 (22) 
4. POPLAVE IN ČLOVEK, SPLOŠNE UGOTOVITVE 188 (32) 
4. 1. Ku l tu rne površine 188 {32) 
4.2. Živinoreja 190 (34) 
4.3. Mlini in žage 190 (34) 
4.4. Regulaci je in melioraci je 191 (35) 
4.5. Vplivi p rometa (37) 
4.6. Sodobno p l a v j e ig3 (37) 
4. 7. Ledinska imena (39) 
4.8. Ostale splošne ugotovitve 195 (39) 
VIRI IN LITERATURA 196 (40) 
AREAS EXPOSED TO INUNDATIONS ALONG THE SOTLA RIVER 
(Summary) 1 9 6 ( 4 0 ) 
Šmartno 
pri Jelšah Rogaška Slatina 
'SOTLA Rogatec 
Dobovec/g Rjavica 
Trličm 
Pristavica 
Nimno 
Vidovica 
Sodnavas 
Slivi® 
Imenska gorca 
Golobinjek 
Pre laško 
Pilštanj 
Sedlarjevo 
Dekmanca 
:a ob Sotli 
Gradišče 
Podsrei 
B i z e l j s K o 
RELIEFNE ZNAČILNOSTI IN POPLAVNA PODROČJA 
V POREČJU SOTLE 
THE RELIEF'S CHARACTERISTICS AND THE INUNDATIONS 
AERAS IN THE SOTLA RIVER BASIN 
hr ibov je 
mountains 
g r i čev j e 
hilly land 
n izav je 
lowlands 
o b s e g p o g o s t i h pop lav 
the extent of frequent inundations 
o b s e g i z j e m n o ve l ik ih p o p l a v 
the extent of exeptionally high inundation 
regu lac i je 
regulations 
M E R I L O 1 '50.000 
10 km 
Udelanov Geografskem inštitutu Antona Melika S A Z U , Ljubljana 1975 
Avtor Marko Kolbezen, priredil Marko Žerovnik, izdelala Milena Hribar. 
potok 
Gabrnil 
lenovo 
[estinje 
Tuncovei 
!astranje 
Senovica 
Topole 
'SOTLA Predanca Rogatec* V 
Jazbina 
Dragomilo 
Koretno 
Nezbiše 
Z i b i k a 
\Gostinca Pristava 
Dobležiče 
ilobinjek 
"Vv,' 
Sedlarjevo 
Pilštanj 
Zdole 
Dekmanca 
Kunšperk 
Bistrica ob Si 
Drenovec 
Bračna vas 
Nova v! 
Brezovica 
IZRABA TAL IN OBRATI NA VODNI POGON 
V DOLINI SOTLE 1975 leta 
SOIL EXPLOITATION AND VVATER DRIVEN PLANTS 
ALONG THE SOTLA VALLEY IN 1975 
Gregovce 
njive 
fields 
travniki in logi v poplavnem svetu 
meadovvs and grovves in the indudation area 
gozd 
forest 
obseg poplav 
the extent of floods 
opuščen pred 1945 
derelict befor 1945 
opuščen po 1945 
derelict after 1945 
EKVIDISTANCA IZOHIPS NA 100 m 
Rakovec 
Izdelano v Geografskem inštitutu Antona Melika SAZU, Ljubljana 1975 
Avtor dr. Marjan Žagar priredil Marko Žerovnik, izdelala Milena Hribar. 
Vel.Obrez