Problematika in razvojna vprašanja gostinstva Občinska skupščina in izvršni svet že nekaj let intenzivno spremljata stanje, možnosti in razvoj terciarnih dejavnosti gospodarstva v naši občini. Osnovno vodilo je sprejem takih aktivnosti in ukrepov, ki bi tem dejavnostim omogočile večjo gospodarsko učinkovitost in tudi hi-trejši razvoj. Za občinsko gostinstvo za zadnji dve srednjeročni obdobji velja, da je glede na rastoče potrebe nezadovo-ljivo razvito. Posebnost gostinstva v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi je v tem, da njegovo stanje in razvoj v veliki meri vplivata na nivo življenjskega standarda pre-bivalstva. Gostinstvo v občini predstavljajo štiri organizacije (od tega dve z druž-beno prehrano) in 51 gostinskih obratov v privatnem sektorju. Iz primerjalnih podatkov za nekaj let ugotavljamo, da je razvoj gostinstva v teh letih bolj enostranski in da je večji porast vdonosnejših strokah, to je v porastu okrepčevalnic in bifejev. Po drugi strani pa ugotavljamo, da se stanje na področju ponudbe hrane (večje in kvalitetnejše ponudbe) ne izboljšuje in da se ti problemi pojav-ljajo zlasti v novejših stanovanjskih soseskah. Zaradi sprostitve predpi-sov na področju pridobivanja obrt-nih dovoljenj za specializirane okre-pčevainice \n bifeje ugotavljamo, ča interesa za odpiranje kvalitetnih lo-kalov s hrano ni. Tudi na področju ponudbe gostinskih lokalov ni več-jega napredka. Programi so klasični, dopolnilnih dejavnosti praktično ni. V zadnjih desetih letih v občini ni bil načrtovan večji napredek te de-javnosti. Realizirani finančni re2ul-tati gostinstva so bili v zadnjih letih pod pričakovanimi. Po eni strani so se povečali življenjski stroški prebi-valstva, kar se je odražalo na tnanjši kupni moči zaposlenih in ostalih po-trošnikov. Po drugi strani pa je bila zabeležena visoka rast cen osnov-nega materiala, to so živila, pijače in drugo, zaostren in zmanjšan pa je bil tudi uvoz za gostinstvo nekaterih najbolj donosnih artiklov. To se je odražalo na slabi finančni uspešnosti. OZD niso mogle v zadostni meri na-doknaditi teh podražitev v končni ceni svojih storitev. Posledica tega so tudi težave s pomanjkanjem sredstev za razvoj. Gostinstvo je v preveliki meri planiralo pridobitev bančnih in združenih sredstev. Teh sredstev pa je zaradi zaostrenih pogojev gospo-darjenja in zaradi spremenjenih kre-ditnih pogojev čedalje manj. Investi- cije v preteklih letih skoraj v celoti predstavljajo saniranje stanja in manjše roodernizacije ter so kot take prispevale le k delnemu kvalitet-nemu dvigu nivoja gostinstva. Poseben problem v občini pred-stavlja finančna uspešnosf organiza-dj, ki se ukvarjajo z družbeno pre-hrano. Vzrokov za tak.šno poslovanje je več: zahtevana je visoka kvaliteta hrane, ker večini delavcev predstav-Ija malica glavni obrok, temu naj bi sledila nižja cena posameznega obroka. Zaradi organizacije laslnih kuhinj v OZD predstavlja večji pro-blem zagotovitev novih naročnikov (oz. izkoriščenost razpoložljivih ka-pacitet) in prevozi malic (er organi-zacija razdelilnih mesl. Rentabilnost poslovanja dnižbene prehrane in ustvarjanje minimalne akumulacije pomeni pripravo hrane v večjem šte-vilu obrokov oz. v popolni izkorišče-nosti kapacitet. Izredno problema-tično je tudi usklajevanje cen posa-meznih obrokov, saj so organizacije s svojimi sredstvi za povračilo stroškor drižbene prehrane omejene. Večjega napredka v prejšnjih letih tudi ni bilo na področju razvoja go-stinske dejavnosti na izletniških in kultumih točkah v občini. Delno je bil obnovljen Dom II. grupe odredov na Jančah, delno modernizirani obrati v privatnem sektorju, novih večjih kapacitet pa ni bilo. V zadnjih letih srednjeročnega obdobja 1981—1985 je bil večji poudarek dan razvoju kmečkega turizma v ob-čini. V ta namen so bila dana sredstva Skupnosti za pospeševanje kmetij-stva, izvršnega sveta, Razvojno-go-spodarske skupnosti občine, za-druge in turističnega društva. Z obratovanjem je pričela tudi že preusmerjena kmetija na Nfalem vrhu. V dosedanji razvoj se vključuje tudi občinska skupščina in sicerle na področjih, kjer ima v skladu z pred-pisi tudi te možnosti. Prvo področje je prostorsko (opredeljene možnosti razvoja gostinstva na področjih kmečkega in izletniškega turizma in ostale lokacije v okviru posameznih sosesk). Večje spodbude za razvoj pa so bile dane preko davčne poli- tike in sicer: — davčne olajšave z odstotnim znižanjem odmerjenega davka go-stincem, razen bifejem in okrepče-vainicam, ki dosegajo več kot 40 % celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči, — znižanje davčne osnove na podlagi vlaganj v razširjeno repro-dukcijo poleg zakonsko določenih 25 % še za 15 % (razen bifejem in okrepčevalnicam), — z letom 1986 povečana stop-nja davka od dohodka iz gospodar-skih dejavnosti zavezanceffl, ki opravljajo gostinsko dejavnost v bi-fejih za 5 procentnih točk (od 35 % na 40 % od ostanka čistega dohod-ka), — oprostitev plačila davka na promet nepremičnin, če gre za prvo prodajo poslovnega prostora, zgra-jenega s sredstvi uporabnikov druž-benih sredstev občanu, ki bo v po-slovnem prostoru opravljal gospo-darsko ali poklicno dejavnost (razen bifejev). Bodoči razvoj in pomen gostinstva je jasno opredeljen v družbenih pla-nih in letnih resolucijah tako mesta in republike kot tudi naše občine. Gostinstvo v občini zadovoljuje predvsem potrebe prebiralstva v ob-čini. Naša občina je v mestu tori- stično obrobna in je rarvoj turizma šele na začetkn. Glede na to je osnovna naloga, da se gostiostvo po-veže, odpravi dosedanjo razdroblje-nost ter s lem omogoči boljšo orga-nizacijo, dvig kvalitete storitev in večji ekonomski cfekl. Izboljšanje kvalifikacijske strukture, kvaliteten dvig storitev, modemizacija in ure-ditev prostorov in reaiizacija dopol-nilnih dejavnosti pa bodo dale tudi osnovo za večje možnosti in večje povpraševanje za vključevanje na-šega gostinstva v gostinsko in turi-stično ponudbo mesta. Ta kvaliteten dvig občinskega gostinstva pa je dol-goročna naloga in bo dala vidne re-zultate že ob koncu (ega srednjeroč-nega obdobja. V večji meri pa je po-trebno izkoristiti tudi dane možnosd in pospesiti gostinstvo in turizem na opredeljenih izletniških točkah ter kmečkih gospodinjstvih v hribovitih predelih občine. Glede na ugotovljeno stanje je izvršni svet skupščini občine predla-gal ukrepe in zadolžil tako organiza-cije gostinstva kakor tudi zdmženje in preko njega tudi privatni sektor gostinstva za realizacijo nalog, ki naj bi omogočale občinskemu gostin-stvu ne samo skladen, ampak tudi hi-trejši razvoi. Z. M.