Ulalf K aiAllIŠlifl Političen list za slovenski narod. r« polti prejema« velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., ta četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr. ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld.. m en mesec 1 fld. Y Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto, Posamezne številke veljajo 7 kr. T Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravniitvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. liha]a viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/t6. uri popoludne. Štev. ISO. V Ljubljani, v četrtek 8. junija 1893. Imetnik XXI. Permanentni odseki državnega zbora. Z Dunaja, 7. junija. Obrtni odsek pričel je včeraj enketo z zaslišavanjem dunajskih obrtnijskih strokovnjakov. Povabljenih je bilo 11 zastopnikov raznoterih strok, namreč: Wesely za branjevce, Zimermann za trgovce z mešanim blagom, Spiialer za mlekarje, Winker za trgovsko zadrugo, Reitter za trgovsko društvo, Weiland za krčmarsko zadrugo, Azmann za pomočniški odbor trgovske zadruge, Hofer za strokovno društvo štacunskih slug, Gellner za pomočniški odbor krčmarske zadruge, Frass za društvo avstrijskih trgovinskih službenikov in Austerlitz za društvo trgovinskih službenikov. Precej pri prvi seji se je pokazalo, da bede j enketa dalje trpela, kakor so nekateri sodili, in da skoraj ne bode mogoče k eni seji več strokovnjakov vabiti, kakor pet ali šest. Včerajšnja seja je trajala od treh popoludne do četrt na deveto uro zvečer, pa je bila rešena komaj polovica cele naloge, dasi so strokovnjaki odgovarjali le na vprašanja, ki zadevajo trgovske razmere. Predsednikov namestnik E i n e r priporočal je sicer gospodom pooblaščencem, da naj bodo v svojih razpravah, kolikor mogoče kratki, ker ne gre za govorniške vaje ali za politična mnenja, ampak le za strokovne poizvedbe; razven tega je tudi želeti, da pride v eni seji veliko strokovnjakov na vrsto, ker bode treba zaslišati okoli 200 pooblaščencev. Ali to prigovarjanje ni dosti pomagalo ; nekateri strokovnjaki, zlasti Austerlitz, Frass in Aimann so bili v svojih izpeljavah jako obširni in vsled tega od gospoda predsednika večkrat opominjani, da naj govore krajši. Tudi bi bilo že v prvi seji skoraj prišlo do neljubega prepira. Obrtni odsek je hotel namreč od povabljenih strokovnjakov zvedeti, v kateri seji in s katerim sklepom dotičnega društva ali zadruge so bili pooblaščeni, zastopati jih v obrtni enketi. Predno so bili posamezni poklicani k dotičnemn izkazu, oglasi se Wesely in naznanja, da strokovnjak Zlm-mermann k enketi ni prišel v imenu svoje zadruge, ampak samooblastno, da torej nikakor ne more govoriti v imenu zadruge, ampak le v svojem lastnem imenu. Hotel je govoriti še dalje in oporekati proti temu strokovnjaku, ali podpredsednik mu je segel v besedo, češ, da o tem nimata razsojevati obrtni odsek in enketa, ampak dotična zadruga. Zimmer-mann je odgovarjal, da je bil 2. junija, ko je došlo vabilo bolan in da zaradi tega ni mogel sklicati zadružne seje, da jo pa skliče nemudoma. S tem je bila ta reč za zdaj poravnana, pozneje pa jo je hotel Wesely še enkrat spraviti v razgovor, pa je bil od podpredsednika zopet zavrnjen, da nima enketa s to rečjo prav nič opraviti. Prestopivši k meritorični razpravi imeli so strokovnjaki najprej odgovarjati na četrto vprašanje, ali naj se namreč tudi za trgovinske obrti zahteva dokaz zmožnosti kakor za rokodelske ali ne, in kako naj se dokazuje ta zmožnost? Pooblaščenca Frass in Axmann, ki spadata menda h krščansko socijalni stranki, Sta odločno zahtevala ta dokaz, ker trgovski stan sicer propade, Austerlitz, Reitter, Winker, Hofer in Zimmermann pa so ravno tako odločno nasprotovali taki omejitvi, češ, da bi bilo nemogoče dejanjsko izvrševati dotično postavno določbo. Peto vprašanje, ki je prišlo potem na vrsto, se suče o tem, ali naj se od krčmarjev in gostilničarjev zahteva dokaz, da so se dotične obrti v istini izučili, in v čem naj obstoji ta dokaz? Oba zastopnika krčmarske zadruge "VVeiland in Gellner sta povdarjala potrebo take postavne določbe, ki naj velja za vse krčmarje in gostilničarje po mestih, trgih in kopelih z več kakor 2000 prebivalci. Samo od krčmarjev na kmetih naj se ne zahteva dokaz zmožnosti. Kdor hoče pa po omenjenih mestih postati gostilničar, mora dokazati, da se je dotične obrti 2 do 3 leta učil in da je tri leta služil kot natakar. Pooblaščenec Hofer je pri tej priliki ostro grajal podvzetnike, ki za svoje delavce napravljajo kantine in škodo delajo krčmarjem, od katerih s silo in žuganjem odvračajo svoje ljudi. Pri šestem vprašanju, ali naj gospodska zasliši dotično zadrugo, še preden podeli komu pravico za kako rokodelsko ali koncesijonirano obrt, in naj bo zavezana držati se njene sodbe ali ue, je Weiland odgovarjal, da bi moralo to vseskozi veljati; Aimann in Frass pa sta pri tej priliki še priporočala, da naj se odpravijo posredovalci za preskrbovanje služb povsod, kjer to preskrbujejo zadruge same ali pa dotična društva. Deveto vprašanje se glasi, ali smejo trgovci pri naročilih jemati mero za naročene reči, ako niso za dotično obrt izučeni in potrjeni? \Vinker, Reitter, Frass in Zimmermann so zagovarjali to pravico, in tudi Aimann ji je pritrjeval, toda s pridržkom, da mora po tej meri naročeno reč izdelovati le dotični rokodelec. Obširen razgovor je bil pri desetem vprašanju, ali naj se pri oglaševanju za kako trgovino natančno določujejo reči, s katerimi sme kdo tržiti ali ne. Winker, Aiman in Zimmermann so temu odločno ugovarjali. Spitaler, \Vesely in "VVeiland pa so to pravico ravno tako odločno zagovarjali. Weiland je sploh priporočal, da naj se dela razloček med trgovci in med njimi, ki imajo le v zalogi take rokodelske izdelke. Reitter, Winker in Zimmermann so soglasno oporekali tudi enajstemu vprašanju, ali naj se pri rokodelskih izdelkih zaznamuje dotični izdeljevalec, ali naj bo njih prodaja odvisna od posebne koncesije, ali pa naj jih smejo prodajati le izdeljevalci sami. Vsi so povdarjali, da bi bilo to na škodo iz-deljevalcem, ki morajo želeti, da se kolikor mogoče razširja prodaja njihovih izdelkov, pa tudi občinstvu, ki bi potem jako težko dobivali dotične reči, ker bi moralo dostikrat daleč hoditi, da najde dotičnega izdeljevalca. Tudi dvanajstemu in trinajstemu vprašanju gled^ ponujanja izdelkov od hiše do hiše in naprave fllijalnih prodajalnic so vsi povabljenci ugovarjali. LISTEK. Benediktinski samostan pri Sv. Pavlu v lavantinski dolini. (Spisal Fr. Pretnar.) Mislim, da bi dandanes že ne uašel mnogo Slovencev, katerim bi vsaj po imenu ne bila znana lavantinska dolina ali „lofentol", kakor jo nazivljejo domačini v svojem narečju. Zove pa se tako oni severovzhodni del koroške dežele, kateri se od severne meje do Drave razprostira ob potoku Lavant mej Komo in Svinjsko planino ter njunimi podalški. Ta precej obširna in ljudnata pokrajina je bila nekdaj iu je deloma še sedaj radi dobrega sveti in ugodnega podnebja dokaj rodovitna. Dobro namakani travniki ter sočnati pašniki se menjavajo z marljivo obdelanim poljem in temnimi, gosto zaraščenimi gozdi, kateri se pa v novejšem času le prehitro krčijo in tu pa tam kar čisto zginevajo s površja. Proti koncu 17. in v začetku 18. stoletja je todi prav močno cvetela tudi vinoreja, česar nas sedaj spominja le še hrib Weinberg. Mesto vina se pa v današnjih časih prideluje mnogo prav okusnega domačega mošta, če se sadje dobro obnese. Vasi na okrog so primeroma majhne; tem mnogoštevilneje pa so posestniki raztreseni posamič po gričih in iztrebljenih brdih, kar svetni in du-hovski gosposki ni kaj priročno pri njiju opravilih. Hiše so zvečine prostorne in pravilno zidane, a poleg nekaterih precej zanemarjenih večih poslopij se nahaja tudi lepo število revnih, lesenih bajt -in kolib, ki so komaj podobne človeškim bivališčem. Da je tukaj — vsaj v spodnjem delu — gospodaril kedaj slovenski ratar, to nam neovrgljivo pričajo mnogobrojna krajevna imena, hišni ter osebni priimki. Sedaj čuješ tu zgolj nemško govorico. Ljudstvo je delavno, gostoljubno in še jako verno; a pri vsem njegovem delovanja in nehanju se opazuje neka neumljiva počasnost, rekel bi duševna zamorjenost, — nikakega pravega življenja ni v njem. Pač žalostne posledice nekdanjega tujega nasilstva! Ako bi te morda, dragi bralec, kedaj mikalo, napotiti se v to stran staroslavnega Korotana in bi želel ogledati si nekdanjo stolico lavantinskih škofov, St. Andraž, ali volšperske in druge zanimivosti, privede te vlak po pičlo uro trajajoči vožnji od Spodnjega Dravograda pred prvi, zgodovinsko in kulturno važen kraj te doline, pred ličen in snažen trg Sv. Pavel. Vse drugo prezrši obstoji ti gotovo motreče oko na mogočni, prostranemu gradu podobni stavbi z vitkim stolpom in neštevilnimi okni. To je star in slovit benediktinski samostan, kateri vrh precej visokega griča ponosno kraljuje nail bujno okolico. Radovednost in ukaželjnost te bo najbrže na-ganjala, da si ga ogledaš nekoliko natančneje, to tem bolj, ker je ž njim združen precejšen kos slovenske zgodovine in se je v njem šolal že marsi-kak slovenski mladenič. Skozi velik portal pri uradniškem poslopju, kateri je začel zidati opat Hijeronim 1. 1631, prideš po zelo napeti poti nekoliko zasopljen vrh hriba in si misliš: „Benedictus colles, Bernardus^vales, Fran-ciscus oppida, magnas Ignatius urbes." Ko si se globoko oddahnil in obrisal pot s čela, jameš opazovati razne predmete, ki se nudijo tvojim očem. Tu zreš pred seboj staro, znamenito, iz rezanega kamena postavljeno cerkev, katero 8 treh stranij okrožuje stamostansko poslopje, zidano v podobi črke E tako, da okna podolžne strani gledajo naravnost proti severu. Zanima te umetelen vodnjak, ki po vodovodu, napeljanem iz gore sv. Ivana, pre-skrbljuje samostan z mrzlo, kot kristal čisto vodo. Ozreš se na obširen evetličnjak in dobro zasajen vrt, a pogled na okolico ti ovira zgradbo. Zimmermann in Wesely sta priporočala, da naj sa dotični § 60 obrtnega reda popolnoma odpravi, Spi-taler in Frass pa sta predlagala, da naj se dotičnim obrtnikom dovoljuje le ena sama filijalna prodajal-nica. Tudi Winker in Austerlits sta oporekala tej dovolitvi, Aimann pa je na neko vprašanje poslanca Richterja prosil odsek, da naj posebno pozornost obrača na filijalne prodajalnice tovarn, ki niso nič druzega, kakor trgovinska podvzetja. Vprašanja 14—20 prišla so skupno v razgovor. Ona zadevajo porabo otrdk in žensk, pogodbo med gospodarji in pomočniki, delavniški čas, nedeljski počitek itd. Tem določbam nihče ni oporekal, samo gledč delavniških knjižic je Hofer poudarjal, da so nepotrebne, ker so le nekaka ovadba dotičnega delavca in so v njib zapisani vsi njegovi prestopki. V njegovi knjižici je n. pr. stalo, da je bil enkrat v Belgiji zaprt zaradi vlačugarstva, ko je vendar le dela iskal, da je socijalni demokrat itd. Zato je knjižico zažgal. Delo naj trpi brez izjeme le osem ur na dan, za prehodno dobo pa naj bode dovoljeno trgovinam s špecerijskim blagom po večjih mestih odprtim imeti ob nedeljah do 10. ure dopo-ludne, v manjših pa do 12. ure opoldne. Ravno to je priporočal tudi Austerlitz, ki je našteval vzglede, da morajo delavci delati po 15—16 ur na dan, in da pri nekem trgovcu celo mladoletni pomočniki s 5—25 gld. mesečne plače delajo od 7. ure zjutraj do polu 2. ure čez polnoč. Austerlitz je žid, pa je vendar poudarjal, da bi se njegovi somišljeniki ne ustrašili celo takih določb gledč nedeljskega počitka, kakoršne veljajo na Angleškem. Prav odločno je obsojal dunajske trgovce tudi zaradi tega, ker se prav nič ne brigajo za nravno in versko odgojo svojih pomočnikov in učencev, ki se jim zdi jako malenkostna. Za odpoved naj velja obrok šesterih tednov, in sicer enakomerno za gospodarje in za delavce, tudi naj se določi, da se sme odpovedovati le 1. in 16. dnč vsakega meseca in da naj se dovoli pomočnikom 14 dnij poskušnje. Zastopnik dunajskih trgovcev je priporočal, da naj trpi vsakdanje delo pri špecerijskih trgovinah 14 ur, pri drugih 12 or na dan. Ob nedeljah naj se dovoli, da smejo biti štacune odprte do 12. ure opoldne, izvzemši prodajalce cvetlic, ki imajo ob nedeljah in praznikih popoldne najboljše kupčije, ki naj pa zaradi tega vsako drugo nedeljo vrstoma popolnoma oproščajo svoje pomočnike. Pa tudi hav-ziranje naj ob nedeljah popolnoma počiva, gledš odpovedi naj velja obrok štirih tednov, in naj se sme odpovedovati le 1. dne vsakega meseca. Austerlitz je posebno toplo priporočal, da naj se ob nedeljah in praznikih zapirajo tudi tabačne trafike; Hofer pa je pri svojih izjavah strastno napadal dunajske trgovce, češ, da prav nič ne store za svoje delavce, katere »protzenhaft" prezirajo. Podpredsednik Einer ga je zaradi tega pokaral in ob četrt na 9. uro sklenil sejo, ter nadaljevanje napovedal za danes popoldne ob dveh. Politični pregled. V Ljubljani, 8. junija. Dijaška društva v delegaciji. V ogerske delegacije odseka je vojni minister odgovoril na interpelacijo zastran prepovedi rezervnim častnikom udeleževati se dijaških društev. Rekel je, da se nahajajo društva, katerih postopanje se ne vjema prav z vojaško častjo. V nekaterih tacih dmštvil so bile nelojalne demonstracije. V nekem slučaju je bila preiskava in je šest rezervnih častnikov zgubilo častniški čin. Druga društva pa ne dajo viteškega zadoščenja, kar se po ministrovem mnenju ne vjema b častniškimi običaji. Zaradi tega je pa on zmatral za svojo dolžnost, naročiti vojaškim poveljnikom, da na to opozore dotičnike. Nekateri vojaški poveljniki so pa šli v svoji gorečnosti predaleč in so kar prepovedovali udeležitev pri dijaških društvih, kar seveda ni v zakonih utemeljeno. Vsekako morajo rezervni častniki premisliti predno pristopijo kakemu društvu. Njemu se tudi *di potrebno v tem oziru kaj storiti. Kar se tiče društev, v katerih se tloga-djajo nelojalne demonstracije, moramo ministru je pritrjevati, čudno se pa nam zdi, kar je govoril o društvih, ki ne dajo viteškega zadoščenja, ko je vendar dvoboj tudi v vojaškem kazenskem zakonu prepovedan. Praški mestni svet je obravnaval o predloga Crnohorskega, da se Mladočehom izreče popolno zaupanje za njih postopanje v seji deželnega zbora in o predlogu Voitla zastran preziranja mla-dočeških delegatov pri volitvi budgetnega odseka. Mestni svet je le 4el°ma ustregel predlagateljema. Sklenil je dve resolucije. V prvi izreka priznanje češkim strankam, da so ugovarjale razdeljenju češke kraljevine. Svet torej ni izrekel priznanja le Mladočehom, kakor je Crnohorskj želel, temveč tudi Staro-čehom in veleposestnikom. Tudi ni odobril razsa-janja v deželnem zboru. Iz resolucije bi se dalo prej posneti, da mladočeški izgredi v deželnem zboru mestnemu svetu neso popolnoma po volji, zato jih pa ničesa ne omenja. Predlagatelj sam se je izrazil, da ta resolucija se nikakor prav ne vjema ž njegovim predlogom, ali on je vzlic temu naposled le glasoval zanjo. V drugi resoluciji je pa svet izrekel svoje obžalovanje, da so se v delegaciji pri volitvi budgetnega odseka prezrli češki zastopniki, da v tem tako važnem odseku neso mogli braniti interesov svojega naroda. Shod staročeških zaupnikov v Brnu. Na shodu moravske staročeške stranke v Brnu je predsednik katoliškega političnega društva v Ogerskem Brodu, odvetnik dr. Friderik Vebr, stavil predlog, v katerem se vera posebno naglaša. Ta predlog ima deset točk. V petih se zahteva, da se uveljavijo krščanska načela v vsem življenju, reši v njih smislu socijalno vprašanje, zakonodaja postavi na krščansko podlago, torej za krščanske otroke in mladeniče se uvedejo krščanske šole. Predlog se je izročil izvrševalnemu odboru. Ta predlog" je jako veselo znamenje, ker desedaj so Staročehi v verskib ozirih bili preveč mlačni in se večkrat niso dosti ločili od Mladočehov. To je tudi mnogo pripomoglo, Ne moreš si kaj, da ne bi stopil tudi v notranje prostore; in zakaj neki ne, saj je vhod vsakemu svoboden. Korakaš li po dolgih, širokih hodnikih, čutiš se masivnemu zidovju, trdnim obokom, prostornim sobanam in nehote se ti vrine misel: „Tu je delal tlačan, drugače bi, ne bili tako pre-širno ravnali z gradivom, ki se je dalo le z veliko težavo in silnim naporom spraviti po strmem klancu na to višavo. Opazujoč vse to in zroč mnoge stare slike po stenah, vprašaš se: Od kedaj pač že stoji ta samostan, koliko rodov je že preživel, kaka je njegova povestnica?" Decembra meseca letošnjega leta bo ravno 800 let, kar je bila prvič posvečena tukajšnja cerkev sv. Pavla po solnograškem nadškofa Thijemu; samostansko zidovje pa ima še nekoliko starejšo zgodovino. Ker si bomo cerkev pozneje skupno bolj natančno ogledali radi umetniške vrednosti in raznih njenih zanimivostij, ostanimo za 6edaj pri zamo-stanu. Iz zanesljivih podatkov opata Ulriha I. (1192 do 1222), zabilježenih v .Godei traditionum mo-nasterii s. Pauli", izvemo, da je bil v začetka 10. stoletja tukaj močan in atrjen grad lavantinskih grofov. Zadnji moški potomec teh plemičev, grof Henrik, je pa zaročil svojo edino hčer Rihardo z grofom Siegfriedom, iz rodovine Spanhajmovcev, ki so od leta 1122 znani kot vojvode koroški. Na prigovarjanje svoje soproge jel je grof Siegfried pri njenem očetnem gradu zidati cerkev v čast sv. Pavlu, kjer naj bi počivali Rihardini umrli sorodniki. • Ko sta pa nenadoma umrla, in sieer grof Siegfried v Bolgariji vračajoč se iz sv. dežele, Ri-harda pa na grada Spanhajm, ko je prišla iz božje poti iz „St. Jago di Campostella",— tedaj je njuni sin Engelbert I. nadaljeval pričeto zgradbo, ob enem pa sklenil, izročiti cerkev z gradom vred redovnikom v last. V to svrho pošlje svojega najstarejša sina En-gelberta II. na Švabsko do hiršavskega opata Viljema s prošnjo, naj odpošlje od tamošnje dobro vrejene kongregaeije — ustanovljene 1. 1069 po uzoru one v Clugny — nekaj benediktinskih menihov v lavantinsko dolino. Viljem jako rad ustreže tej pobožni želji ter dovoli dvanajsterim svojim redovnikom z \Vezilom na čelu, preseliti se v novi samostan. Dne 1. maja 1091 1. jim Engelbert I. v prisotnosti svojil štirih sinov in mnogo plemeni-tašev slovesno izroči v samostan pretvorjen grad s obširnim posestvom v lavantinski dolini, na Spod. Štajerskem in Furlanskem. (Dalje sKdi.) da so Staročehi izgubili zaupanje, kar prebivalstvo večkrat mej njimi in Mladočehi ni opazilo druge razlike, kakor da so Mladočehi odločnejši, brezozir-nejši in zgovornejši. Tudi duhovščina ni posebno podpirala Staročehov, ko je videla, da se posebno o verski šoli ne upajo izpregovoriti nobene odločne besede. Nadejamo se, da bode v bedoče pravi krščanski duh prešinjal in oživljal staročeško stranko in jej dajal moč v političnem boja. Proti ogerski gospodski zbornici začela se je v liberalnih krogih neka agitaeija, ker se je upala obsoditi vladno proticerkveno politiko. S to agitacijo pa gospodom ne gre popolnoma po sreči. Te dni se je bila stvar spravila v razgovor v po-žunskem mestnem zastopu. Odklonil se je pa do-tični predlog s 98 proti 37 glasom. Ta odklonitev je jako poparila liberalce, ker so bili svoje zmage skoro gotovi. Ta zastop se je bil namreč pred nekaj časom izrekel za vladno cerkveno politiko. Kakor se pa vidi, se je od tega časa mišljenje v mestnem zastopu nekoliko premenilo. Mestni zastopniki so menda že bolje spoznali namene liberalcev. Grofa Kalnokgja izjave o vnanji politiki so napravile najboljši vtis tudi v Peterburgu in Parizu. Glasilo ruskega ministerstva naglaša, da bode to pojasnilo jako pomirjevalno vplivalo na javno mnenje. Francoski listi pripisujejo posebno važnost Kalnokyjevi izjavi o dobrih odnošajih z Rusijo. Grof Kalnoky skuša Nemčijo nekako zame-niti z Rusijo. Bismarck je dobro prorokoval, ko je govoril o avstrijski vnanji politiki. Po mnenju francoskih listov napravlja se jako važen prevrat, ki bo pa le utrdil evropski mir. Tudi je pomenljivo, da je grof Kalnoky govoril o pomanjšanju vojaških bremen, in je s tem prišel cel6 v nekako nasprotje z Nemčijo, ki baš sedaj misli na novo povekšanje vojske. Srbska radikalna stranka bode baje v skupščini predlagala, da se bivši liberalni ministri tožijo zaradi rušenja ustave, in regenta Ristic in Belimarkovič pa iztirata iz dežele, kakor sta se bila kralj Milan in kraljica Natalija, g Francoska zbornica v kratkem začne razpravljati budget za drugo leto. Sestavljen je z malimi premembami po lanskem budgetu. Nekoliko davka se bode od Pariza zvalilo na kmetske občine. Budgetna debata bode najbrž precej ojstra, ker je zadnja pred volitvami, in se bodo zatorej nekateri poslanci hoteli posebno izkazati, da Bi zagotovi zaupanje volilcev. Ta budgetna debata bode tudi odločila o tem, če bode sedanja vlada še vodila volitve. Prav lahko pride še pred volitvami do mi-nisterske krize. Oportunisti bodo že napeli vse sile, da vržejo sedanjo radikalno vlado, ker se boje, da sicer preveč izgube pri volitvah. Monarhisti in pa katoliški republikanci pa tudi nimajo nobenega povoda, podpirati sedanjo vlado. »Matica Slovenska." XCV. odborova seja, v soboto 3. junija 1893. iJavzočni. Gg. Pr. Leveč (predsednik); A. Bartel, P. Gras-seli, dr. A. Jarc, A. Koblar, dr. Pr. Lampe. dr. Jos. Lesar, dr. L. Požar, A. Praprotnik, dr. J. Stare, I. Šubie, dr. J. Tavčar, I. Tomšič, I. Vavru, Pr. Wiesthaler in dr. J. Zupane e (odborniki), E. Lah (zapisnikar). Skupaj 17. Zapisnik o 94. odborovi seji, ki sta ga pregledala iu potrdila odbornika profesorja A. Bartel in A. Kržič, odobri se brez ugovora. Na ogled je zapisnik o seji gospodarskega odseka z dne 9. aprila. „Matica Slovenska" je izrazila „Matici Hrvatski" pismeno sožalje ob smrti podpredsednika, slovečega zgodovinarja R. L o p a š i č a (j- 25. aprila t. 1.) Pozivu češki akademiji, katera je ponudila »Matici Slovenski" književno svežo in poslala veliko zbirko svojih publikacij, odzvala se je Matica primerno in poslala po 1 izvod knjig, kar jih še ima. Imp. arheologiškemu društvu t M o s k v i se pošljejo na njegovo prošnjo iz društvene zaloge v dar vse one knjige, v katerih se nahajajo arheologiški sestavki. Iz predsedništva se je ustreglo prošnji upravi t e 1 j s t v a »Slov. Doma" v Turčanskem Sr. Martinu za podaritev založnjih knjig in primerno rešilo še nekaj drutih prošenj sa knjižna darila. V imena odseka za prenarftdbo društvenih pravil (gg. Leve«, dr. Dolenec, Kržič in Sabie) poroča odbornik S n b i e o osnovi novim pravilom, o kateri se je dogovoril {odsek v seji dnč 29. maja'. Osnova se z nekaterimi malimi spremembami odobri in sklene se, predložiti jo prihodnjemu občnemu zboru v potrdilo. Poročilo tajnikovo o »Slovenski stenografiji" (pisateljska nagrada, tiskarski račnn, založna cena, ocene, razpečavanje) se odobri. Z odobravanjem se vzame na znanje, da sta prinesla vnanja lista: srbski »Javor" in laški »Geografu par tutti" simpatične sestavke o lanskih knjigah matičinih in o društvu sploh. V poverjeništvu se je zvršilo v zadnjem času več sprememb. Nove poverjenike sta dobila: Ljutomer in Trst z okolico; nova poverjeništva so se osnovala v St. Jerneju, Veliki Dolini, Kranjski Gori, Kotljah na Koroškem, Rečici na Spodn. Štajerskem in v Rifenbergu; snujejo se za Libod in Nabrežino; izpraznjena so pa za Vrhniko, Zavrč in St. Peter na Krasu. Poročilo o natiskavaaju »Letopisa" in povesti »Z ognjem in mečem" III. in IV. del se odobri brez ugovora. Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 169 knjig, zvezkov, časopisov in zemljevidov, največ čeških in ruskih, večinoma v zamenjo, nekaj pa tudi v dar. Darovalcem se je izrazila iz predsedništva dostojna ustna ali pismena zahvala. V društvenikih Matica napreduje dosledno: za lansko leto je plačalo 1965 letnikov, za letošnje 622; od zadnje odborove seje je pristopilo društvu na novo ali vnovič 68 društvenikov, in sicer eden kot ustanovnik, 62 pa kot letniki, namreč: A) Kot ustanovnik (izmed letnikov): Rančigaj Anton, mestni kapelan v Celju. B) Kot letniki: 1. Andoljšek Bernard, učitelj v Dragi. 2. Bab-šek Ivan, trgovec in posestnik v Smariji. 3. Bralno društvo na Bledu. 4. Bralno društvo v Mokronoga. 5. Bralno društvo v Št. Pavlu v Savinjski dolini. 6. B. A., gimnazijalec. 7. Brginc Anton, učitelj v Povirju. 8. Cesnik Dragotin, učitelj v Predosljih. 9. Demšar Ivan, trgovec in posestnik v Železnikih. 10. D. M., gimnazijalec. 11. Drukar Avgust, not. kandidat v Kranju. 12. F. J., gimnazijalec. 13. Gor-jup Vekoslav, veletižec na Proseku. 14. dr. Homan Alojzij, dež. okr. zdravnik v Prevojah. 15. Hvaleč Matija, občinski tajnik v Jurijkloštru. 16. J. A., gimnazijalec. 17. Katalan Josip, gostilničar v Rojanu. 18. Kejžan Ivan, žel. aspirant v Ljubljani. 19. Kerin Davorin, kaplan v Črnomlju. 20. Knaftič Radoslav, nadučitelj pri Sv. Lenartu. 21. Kobler Vekoslava, posestnica v Liliji. 22. Kolšek Franc, posestnik na Bregu. 23. Korber Mihael, not. kandidat v Zatičini. 24. Kos Matej, kaplan v Starem Trgu pri Poljanah. 25. Lah Davorin, kaplan pri Sv. Martinu. 26. dr. Lemež Urban, odvetnik v Slov. Bistrici. 27. Lončar Franc, tajnik posojilnice v Celju. 28. Luznar Franc, učitelj na Primskovem. 29. Majzelj Ana, posestni-kova hči v Št. Jerneju. 30. Majzelj Franja, posestni-kova hči v St. Jerneju. 31. Maršič Karol, učitelj v St. Pavlu. 32. Martelanec Dragotin, tajnik trž. posojilnice in hranilnice. 33. M. J., gimnazijalec. 34. Pečar Srečko, učitelj v St. Pavlu. 35. Peterlin Franc, učitelj v Kolovratu. 36. Petrič Matija, učitelj v Strugah. 37. dr. Pipuš Radoslav, odv. kandidat v Celju. 38. Pire Gustav, učitelj v Borovnici. 39. Pire Josip, c. in kr. nam. pristav na Dunaju. 40. Piščanec Ivan, žel. uradnik v Prestraneku. 41. Ravnik Jurij, pekar na Bledu. 42. R. M., realee. 43. Sadnik Julij, učitelj in posestnik v Št. Pavlu. 44. Skno-vanič Ferdinand, gostilničar na Bledu. 45. Serajnik Vekoslav, semeniški duhovnik v Celovcu. 46. Srnolej Ivan, bogoslovec v Ljubljani. 47. S. J., gimnazijalec. 48. Stonič Ivan v Chicagi. 49. Širca Josip, trgovec v Žalcu. 50. Š. M., gimnazijalec. 51. Šolske sestre v Mariboru. 52. Sumer Jurij, c. kr. sodnijski pristav v Metliki. 53. Taccani Angel, trgovec v Bar-kovljah. 54. Turk Pavel, župan v Dragi. 55. Vidic Josip, nadučitelj v St. Pavlu. 56. Vodenik Simon, učitelj v Slov. Bistrici. 57. Vohinc Edvard, učitelj v Mokronogu. 58. V. F., gimnazijalec. 59. \Vesjak Peter, župnik v Kerčanjah. 60. Z. A., gimnazijalec, 61. Zotter Janko, nadučitelj v Gomilski. 62. Poniž Ambrož, nadučitelj v Rifenbergu. . Dnevne novice. V Ljubljani, 8. junija. (Dopolnilne volitve v odbor »Mat. Slovenske".) V včerajšnjem 28. rednem občnem zboru »Matice Slovenske" so bili izvoljeni vsi priporočani gospodje in so prejeli: gg. Grasselli, dr. Lesar, Navratil in Rutar po 313 glasov, gg. Praprotnik, Stegnar in Zupančič Anton po 312, gg. Svetec in Vavru po 310; g. Tavčar Alojzij 308 in g. Suman 289. — Razven omenjenih je prejel še gosp. dr. Krek Ivan 27 glasov; posamezni glasovi so se cepili še na več drugih gospodov. — Oddanih je bilo 314 glasov, izmed njih 1 neveljaven. (Hranilnica v Kranju.) Vsled sklepa mestnega zbora kranjskega otvori se nova hranilnica v Kranju dne 6. julija t. 1. V odboru so nastopni p. n. gg.: notar Viktor Globočnik, predsednik, dekan AntonMežnarec, podpredsednik, R a j m u n d K r i s p e r, Vinko Majdič, Peter Mayr, Franc Omersa, To m. Pavšler star., T o m. P a v š I e r ml., Ferd. Pollak, Ferdinand Sajovic, Karol Savnik in Ferd. Star<5. Vodja pisarne je g. Ferd. Sajovic. (Savski most pri Smledniku.) To soboto, dnč 10. junija je kolavdacija zbiljskega mostu čez Savo. — Prihodnjo sredo 14. junija ob 3. uri popoludne bodo most cerkveno blagoslovili in potem slovesno odprli. (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj je sedel na zatoženi klopi 281etni oženjeni posestnik Jakob Petkovšek iz Hrušice v vipavskem okraju. Prepiral se je namreč 9. aprila z Jan. Srebotom; ta ga je v prepiru napadel in Petkovšek 6e je branil, a pri tem z nožem Srebota tako nesrečno ranil, da je ta umrl v malo dneh po tem dogodko. Dobil je obtoženec šest mesecev ječe in post vsakih 14 dnij. (Občni zbor e. kr. kmetijske družbe) se je vršil danes dopoldne od polu 9. do 1. ure v mestni dvorani. Predsednik g. M u r n i k otvori zborovanje z besedami: »Viribus unitis". Tajnik g. Pire poroča obširneje o delovanju glavnega odbora, katero se odobri. Gosp. P. Bohinjec z Vrhnike se izrazi pohvalno o odborovem delovanju, vendar ne more odobriti, da se tajnik kmetijske družbe tira v politiko, ki se ne strinja z ogromno večino udov kmetijske družbe. Debate se udeležb gg. Lapajne, Murnik, Pire in Šiška. Gosp. odbornik Šiška poroča o računskem sklepu za leto 1892, kar se odobri. Izvoli se znova skoro jednoglasno za podpredsednika Seunig, za odbornike pa z večino od 59—80 glasov Btari odborniki (Detela, Goli, Witschel, Folakovski, Lenarčič, Wurzbach, Zirovnik.) Tajnik Pire poroča o raznih koristnih nasvetih podružnic, ki so se skoro vsi sprejeli. Predsednik Murnik izreče zahvalo in sklene zborovanje. (Vojaško veteranska društvo v Domžalah) praznuje 3001etni spomin slavne krščanske zmage nad Turki. V ta namen bo imelo 25. tega mes. dopoludne sveto mašo in popoludne s sodelovanjem domžalske godbe veliko veselico na »Sumbergu." (Nezgode.) V Kotmarivasi pri Celovcu je utonil dne 25. maja 1 Vnetni deček J. M. v škafu vode, ki je stal v izbi. — Dne 28. maja je gorelo blizu Brez. Zgorel je tudi 741etni dninar J. E., ki je spal v kuhinji. — V Borovljah je padel 48-letni posestnik črez stopnice, ter se poškodoval tako hudo, da je drugi dan umrl. (Iz Celovca) dne 7. jun.: Od 5. do 10. t. m. se vrše na tukajšnji c. kr. višji gimnaziji in realki zrelostne preskušnje. — C. kr. minister za uk in bogočastje je podelil zasebni dekliški šoli usmiljenih sester v Gospi sveti pravico javnosti. (Nenavadna stava.) Včeraj proti 6. uri popoldne je bilo vse živo na ljubljanskem glavnem trgu. V družbi prijateljev je stavil namreč dr. Roman Jacobi, da žene prešiča od Viranta do »Zvezde" javno po cesti; prijatelji so stavo sprejeli, in tako je ob omenjeni uri dr. Jacobi gnal prešiča po glavnem trgu. Gledalcev se je seveda nabralo od vseh stranij; vkljub temu jo je ščetinar prav mirno drobil po sredi ceste, in dr. Jacobi, ki je vodil mrcino privezano z vrvjo za nogo, ni imel posebnih težav kot poganič. Tako je stavo dobil, govori Be, da 100 gld., ki se bodo naklonili »Narodnemu domu". (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dne 31. maja svojo 6S. sejo. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnik), dr, vitez Bleireis, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. VoŠnjak (denarničar), Anton, Žlogar (zapisnikar). Od nadzorništva: Oroslav Do-lenec. Opravičila svojo nenavzočnost: Kanonik Za-mejic in Iv. Vrhovnik. — Prvomestnik naznanja, da je družbina šola pri sv. Jakobu v Trstu dobila pravico javnosti vsled miaisterskega odloka iu6 22. aprila 1893 št. 7790. S posebno hvaležnostjo se spominja kroninih darov, ki obilno prihajajo. Skoro vsi časopisi jih izkazujejo za našo družbo, vsem bodi topla zahvala. V obče pa more vodstvo radi pisarskih poslov le v večjih presledkih izkazovati darove; čč. rodoljubi naj torej blagovoli potrpeti, tem bolj, ker vsi darovi itak ne dohajajo naravnost vodstvu, nego še le posrednje po slavnih časniških uredništvih ali po drugih osebah. Imena vseh darovalcev pozneje itak objavi družbni »Vest-nik". — Poročila denarničarjeva in tajnikova o tekočih zadevah so bila odobrovalno vzeta na znanje. — Vsled vabila »Matice Hrvatske" vdeleži se 14. in 15. junija družbeni nadzornik Oroslav Dolenec prenosa zemskih ostankov prvega matičinega prvo-mestnika Janka grofa Draškoviča v Zagrebu. — Odredi se potrebno radi nekih tirjatev iz dr. Cučkove zapuščine. — Za tržaške šolske zavode se potrebno ukrene. — Rokopis: »Narod slovenski vrtnarici" se sprejme. — Pokrovitelja sta postala: slavna »Narodna Tiskarna" v Ljubljani, dr. Janko Marolt, okrožni zdravnik na Vrhniki, — Mnogo podružnic je že naznanilo svoje zastopnike za letošnjo skupščino. Vljudno vabimo, naj slavna načel-ništva ne prezr6 te točke ob svojih zborovanjih ter blagohotno dopošljejo svoje izkaze. — »Knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda" izšel je IX. zvezek s povestjo za mladino: »Ljubezen do mamice". 25 kr. Priporočamo ga v razpečavanje osobito mej mladino. (Josip pl. Hefele) škof rotenburški je dne 5. t. m. umrl. Rodil se je pokojnik dne 15. sušca 1809, bil je profesor cerkvene zgodovine v Tubingu, 1. 1869 pa je zasedel rotenburško škofijsko stolico. Katoliška veda se ga bo vedno spominjala; njegovo veliko delo »Conciliengeschichte" v 7 zvezkih (nova izdaja iz 1. 1875 i. t. d.) bo ostala vsem katoliškim zgodovinarjem prava zakladnica. Škofija, ki jo je toliko let previdno in modro vodil, pa žaluje za njim, v svesti si, da jo je samo pokojnik ubranil hudim verskim bojem, ki so vršali drugod. (Shod italijanskih katoličanov v Korminu.) Odbor kat. polit, društva sklical je shod v Korminu dne 11. t. m. Odbor izjavlja v vabilu in v listu »Eco del Litorale", da ima biti ta shod glasna izpoved udanosti in ljubezni katoliškega ljudstva do Sv. Očeta Leona XIII. Programa ni še. Ali bode napovedani shod zgolj slavje na čast Sv. Očetu ali pa tudi začetek novih dejanj v javnem življenju, ne vemo še. Bog daj osnovateljem obilo vspeha! Shod bode vcerkvisv. Leopolda, kar je za naše kraje nekaj nenavadnega. , (Popravek.) V odgovoru „Soči" vrinile so se nekatere prav neljube pomote, kakor: »natančno" nam. »netočno" (II. kolona na str. 2.) »po vrsti" nam. »po vesti" (ravno tam). Današnji številki priložil je g. Ad. Hauptmann, tovarnar oljnatih barv, firneža, laka in kleja ter založnik barv za umetno slikanje. in vseh potrebščin za slikarje in pleskarje, prav praktičen žepni „Vozni red in vozne cene železničnih prog na slovenskem ozemlji", veljaven od 1. junija do oktobra meseca. Proge se nastopne: Ljubljana-Trst, Nabrežina-Gorica, Št. Peter-Reka, Ljubljana-Danaj južna železnica, Ljubljana - Dunaj državna železnica, Ljubljana-Trbiž, Ljubljana-Kamnik. Društva. (Dnevni red) okrajni konferenciji učiteljstva slovenskih in slovensko - nemških ljubljanskih ljudskih šol, katera bode dne 28. junija 1893. 1. ob 8. uri dopoludne v mestni dvorani v Ljubljani pod predsedstvom gospoda c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Fr. Levca: 1. Določitev predsednikovega namestnika in volitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev. 2. Overovljenje zapisnika o vlanski okrajni učiteljskj konferenci. 3. Opazke gospoda c. kr. okr. šol. nadzornika prof. Fr. Levea o nadzorovanih šolah. 4. ^Zavetišče nravno-zane-marjenim šolskim otrokom v Ljubljani". Poročilo gospoda «s. kr. okr. šol. nadzornika nadučitelja Andreja Zumra. 5. »Kako je postopati učiteljn, da doseže učni smoter pri spisovnem pouku v naših pet-razrednieah in osemrazrednieah na podstavi sedanjega učnega črteža". Poročilo gosp. učitelja Jakoba Dimnika. 6. Izbor učnih knjig in beril za šolsko leto 1893/4. 7. Poročilo knjižničnega odbora o stanji in računu okrajne učiteljske knjižniee. 8. Nasveti o nakupovanja novih knjig za okrajno učiteljsko knjižnico. Dotične nasvete je najkesneje do 23. junija t. I. pismeno naznaniti načelniku knjižničnega odbora gosp. učitelju Fr. Kokalju. 9. Volitev treh udov knjižničnega odbora za leto 1893/4. 10. Volitev stalnega odbora za leto 1893/4.11. Samostalni predlogi, katera je najpozneje pismeno zglasiti do 23. junija t. 1. pri stalnem odboru. (Leonova družba) lepo napreduje. Udov in deležnikov ima sedaj nad 950. Dne 6. aprila je bil prvi večji shod. Vodja Paš solnogradski je predaval o Kalderonu in njegovih spisih. Za tem se je jelo razpravljati, kako bi se dalo doseči, da bi se Ealderonova dela predstavljala po naših za lepo in vzvišeno zaspanih glediščih. Obeta se, da bo imel ta dogovor praktičnih posledic. Občni shod ima družba letos dne 25 in 26. julija v Inomostu. Ker bo uprav tisti čas zanimiva deželna razstava v mestu, pričakuje družba obilo svojih članov. — Bosslerjeva knjiga „o ženskem vprašanju" izide kmalu na 15. polah. Kritiki, ki so presojevali rokopis, so se izrekli, da je to delo najtemeljiteje in najbolje o imenovanem vprašanju. Udje je dobe zastonj. — Komaj so začeli Dunajčanje in že tako lep se kaže napredek. Kaj pa pri nas? Resolucija o učeni družbi spi in nikogar ni, da bi jo zbudil. „Oj vitez dobrotni" pridi! („Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega") vabi k šestemu glavnemu zborovanju, katero se bode vršilo v Babinem polju dnd 5. julija ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopju. Vspored: 1. Poročilo o društvenem delovanju. 2. Poročilo blagajnikovo iu volitev treh pregledovalcev računov. 3. Volitev 5 udov v društveno vodstvo. 4. Določitev letnega doneska za prave in podporne ude. 5. Razgovor o postavi nagrobnega spomenika ranjkemu učitelju Fr. Schmid-u v 2ireh. 6. Razgovor o pozivu slov. učiteljskega društva v Ljubljani radi zgradbe »učiteljskega doma". 7. Posvetovanje o izdaji zemljevida logaškega okraja. 8. Posvetovanje o izdaji opisa znamenitih krajev logaškega okraja. 9. Kaj in kako naj bere mladina, poroča gosp. Janko Leban, nadučitelj v Begunjah. 10. Nasveti in želje. — Zglasi radi od Rakeka do Babinega polja in nazaj proste vožnje naj se pošiljajo predsedništvu društva v Dolenji Logatec. — K obilni vdeležbi vabi odbor. Telegrami. Levov, 7. junija. Reki Bystrica in Stryj ste nekoliko upadli. Iz Bukovine so došla nova poročila o povodnji pri Hadikfalvi. Škoda je neizraounljiva. Levov, 8. junija. Povodenj je v mnogoštevilnih selih stanislavskega okraja napravila veliko škode. Žito po poljih je uničila, mostove podrla in ceste razdrla. Dež je ponehal. Pariz, 7. junija. V Nimesu se je pri-godil jeden kolere sumljiv slučaj. V Alaisu se tudi prikazuje kolera. Ljudij več pomrje kakor po navadi. Draždane, 8. junija. Oesaričinja-vdova pripeljala se je ob 8. uri 18 min. zjutraj in vsprejela jo je princesinja Friderik Avgust in poslaniško osobje. Ko se je peljala okoli po mestu, je ob 10. uri 12 minut dalje odpotovala. Umrli so: 6. junija. Marjeta Katarina Kasperek, uršulinka, 47 let, Kongresni trg 16, anaemie. 7. junija. Ana Golobic, delvčeva hči, 10 mesecev, sv. Petra cesta 25, škrlatica pri daviei. Tujci. 6. junija. Pri Maliču; llarth, Mack, Bamberg, Schwarz, trgovci Menkei, Reibel, potovalca, in Sasse z Dunaja. — Poli s soprogo iz Ahena. — Sehmik z Nove Gore. — Riosa s soprogo iz Pulja. — Stoksošinski, slikar, iz Lvova. — Schober, in Sehleimer s soprogo iz Kočevja. — Soršen iz Kranja. — Haidl, zasebnik, iz Gradca. — Wagner, zasebnik, s soprogo, iz Prage. — Chersieh s soprogo, in Pamer, trgovec, iz Trsta. — Vinzel, potovalee, iz Budimpešte. — Reuter, trgovec, iz Brna. — Raus, potovalee, iz Krnova — Maly, trgovec, iz Zagorja. — Kolenz, trgovee, iz Berolina. Pri Slonu: Gottesman, Rosanis, Polatzek, Braun, Molnar, Beck, Mayer, Goldblat, trgovci; Kohič, potovalee, z Dunaja. — Fitzpetrik, med. dr., iz Novega Yorka. — Petrovčie, župnik, s Trate. — Arko iz Zagreba. — Amadori, zasebnik, iz Rima. — Lah iz Loža. — Kunesel iz Celovca. — Can-dellari iz Trsta. — Globočnik, notar, iz Kranja. — Grilc z Vač. — Wallowitz, uradnik, in Eger, tovarnar, iz Gradca. — Ličan iz Ilir. Bistrice. — Suša iz Senožeč. — Schuman iz Basel-a. — Semliner, podpolkovnik, s hčerjo, iz Zadra. — Epstein, trgovec, iz Prage. a o a Čas Stanje Veter Vreme I Mokrine 1 na 24 ur v ! mm opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celiiji 7 7. u. zjut. 2. h. pop. 9. a. sveč. 7858 736-2 737 4 14'4 17-8 138 si. jzap. si. vzh. n oblačno n n 090 dež 4 Pri Jutnem kolodvoru: Klinger in Seiler iz Budimpešte. — Kapaun iz Celja. — Scharz s soprogo iz Kleč. — dr. Čepelka iz Šmarija. Vremensko sporočilo. «.zvec. ioii 10 o „ „ Srednja temperatura 15'3°, za 2'7" pod normalom Mnogo tovarnarjev je, kateri rabijo karbollnej za varstveno sredstvo proti vsakovrstnim mrčesom, gnilobi in trohnobi lesa, hišni in zidni gnilobi; mokrim stenam itd. Toda Rnrtliplnv or'8rl»alx»l karbollnej edin združuje v » sebi vsa svojstva, katera stavimo do tacega varstvenega sredstva. Hkrati daje orehovo-rujavi plesk lesnim predmetom, katerim prisvaja 3- do 41etno daljno trajnost. — Prospekt zastonj. Vsak polku« jamči trajno naročevanje. 5 kilo poštni zaboji l gld. 30 kr., 100 kilo 16 gld. od Dunaja (Plzna, Pasave). Glavno zalogo ima tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani. Mali troški, velik vpeh in dobiček. Ustanovljena leta 1781. 48 10-8 Mihael Bartliel % davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4 % avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld........ 342 „ 50 . London, 10 funtov stri........122 „ 95 . Napoleondor (20 fr.)........ 9 „ V8»/,. Cesarski cekini.......... 6 „ 84 „ Nemških mark 100 ......... 60 „ 17>/,„ Dnč 7. junija. Ogerska zlata renta 4