Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en raesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvarne".
Oznanila (insorati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša!
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Yrednl8tvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob Vj6. uri popoludne.
ište-v.	7 Ljubljani, v torek 28. aprila 1891.	Imetnik: XIX,
Državni zbor.
Z Dunaja, 27. aprila.
Adresa.
Gospodska zbornica se je zjedinila glede adrese in dotična komisija rešila je danes posvetovanje o nji v petih minutah. Liberalna stranka se je vdala konservativni večini in je pritrdila tudi odstavku, ki tirja versko-nravno podlago za razvoj občnega blagostanja.
V četrtek pride adresa menda že v zbornici sami na dnevni red.
Veliko bolj počasi vrši se ta reč v poslaniški zbornici. Poročevalec Bilinski je že zdavnej izdelal svoj načrt, ki ga pa udje adresnega odseka v roke dobe menda še le v sredo. Danes je bilo po državno-zborski palači jako veliko govoričenja in ugibanja gled4 postopanja konservativnega kluba v adresni zadevi, in trosila se je celo novica, da se je klub zaradi adrese že razbil.
Dozdaj, ko to pišem, pa konservativni klub še ni imel nobenega razgovora o adresnem načrtu, torej tudi ni bilo nobenega povoda, da bi se bili razni oddelki sprli med seboj. Kolikor je bilo poslancem mogoče to reč pretresati v zasebnem pogovoru, pokazalo se je popolno soglasje med njimi. Nemški konservativci žete, da se naglaša potreba versko-nravne podlage za razvoj ljudskega blagostanja, kar je tem umevnejši, ker se to poudarja v adresi gospodske zbornice in so dotičnemu odstavku pritrdili celo najhujši liberalci.
Kdo bi mogel torej oporekati, ako se kaj jed-nakega zahteva tudi v poslaniški zbornici? Slovanski poslanci na drugi straui zahtevajo naglašanje narodne ravnopravnosti, kar je samo po sebi umevno, ker te zadeve omenja tudi prestolni govor. Nemški konservativni poslanci vidijo, da so te zahteve slovanskih tovarišev v klubu opravičene, zato jih bodo po vsej moči podpirali, da se primeren odstavek sprejme v adreso. Slovensko-hrvatska zveza je to
reč med seboj pretresala in se zjedinila o svojem postopanju.
V tej seji je bilo tudi soglasno konštatirano, da je vse izmišljeno, kar piše »Edinost" v št. 38. z dne 25. t. ra, v različnih novicah o jugoslovanski zvezi, oziroma o zbiranju kandidatov za budgetni odsek, zlasti kar podtika poslancu Klunu, ki se je strogo držal »zvezinih" sklepov.
O razpravah današnje seje poročam prihodnjič.
Iz Hrvatske.
(Izviren dopis.)
Kar sem že večkrat v svojih dopisih trdil, da hrvatsko Primorje skupaj z Reko propada vkljub vsem stroškom za vzdržavanje mornarice od strani mad-jarske, potrjuje zdaj samo reško javno mnenje, ki je našlo izraz v časopisu „Voce della VeritA". Le td časopis odgovarja »Pester Lloydu", ki je pred nedavnim povzdigoval madjarsko pomorsko trgovino o priliki podeljenja znatne podpore reškemu društvu »Adria", da vrednik peštanskega1 lista nima ni pojma o pomorskej trgovini, in da je smešno, kako morejo taki ljudje, ki niso nikdar v Primorju živeli, sploh soditi o razvitku pomorske trgovine. Omenjeni list kar naravnost pove, da je pomorska trgovina reška popolnoma propala vsled nepraktične prometne politike madjarske. Trgovina pomorska je v Reki, pa tudi v ostalem hrvatskem Primorju cvetela davno poprej, nego so začeli Madjari skrbeti za Reko. Tukaj živi od starodavnih časov podjeten narod ter se je tudi vse do najnovejšh časov kot tak vzdržal. Ali ko je na morju zavladala plovitba s pa-robrodi, zvčela je naša primorska trgovina propadati, ker ni imela dovelj kapitala, da si preskrbi mesto lesenih ladij železne parobrode. Takrat je bil čas, da je država storila svojo dolžnost, ali ni imela zato svojih oči, nego je odnošaje samo proučavala ter jih še zdaj proučuje, kakor »Pester Lloyd" trdi; pomorski narod pa od vsega tega nima nič. »Naša trgo-
vinska mornarica je bolna na celem telesu" pravi omenjeni list, »pa se ne d4 ozdraviti, če se le en del leči". S tem misli namreč omenjeno podporo društvu »Adriji" namenjeno. S to podporo je vlada samo nekoliko Židom pomogla, ne pa vsemu prebivalstvu, ki je vsake podpore potrebno, kajti brez njega tudi Reka ne more obstati. In vendar je nezaslišano, da bi se moglo pomorsko trgovsko mesto vzdržati, če nima kulturnega ozadja. In ravno to je pri Reki slučaj, kajti z nesrečno prometno politiko so Madjari ubili celo hrvatsko Primorje ter tako tudi Reki od te strani vsak napredek odvzeli. Daje ostalo Primorje v prometnej zvezi z Reko, napredovalo bi bilo to mesto še veliko bolj, nego je, ter se vsaj ne bi moralo bati, da bode moralo pod takimi okolnostmi nazadovati. Da je madjarska država storila ob pravem času svojo dolžnost, ter v tem pogledu ravnala kakor druge napredne države, ne bi danes toliko obitelj primorskih vsled pomanjkanja vsakih sredstev propadalo. In kakšno prebivalstvo propada ? To je prebivalstvo ob hrvatskem primorju, pridno in delavno prebivalstvo, ki ne more živeti na svoji kameniti zemlji, na morju pa si ne more nič zaslužiti, celo rib ne more loviti, kajti tako od-rejuje glasoviti avstrijsko-talijanski dogovor, ki je primorske Slovane izdal Talijauom, kar imajo na duši avstrijski državniki.
Naj se židovski »Pester Lloyd" ozre na poslednji popis prebivalstva, pa bo videl, za koliko je ' palo prebivalstvo hrvatskega primorja. Naj pride njegov krivonosi vrednik k nam doli v primorje, da se prepriča, kako more v Bakarcu blizo Reke pa tudi v ostalih mestih naše obali kupiti hišo z vrtom za 50 goldinarjev. Naj povč nam ta veliki gospod, ki tako rad sodi o Hrvatih slabo, kdo je kriv, da narod tako propada? Potrošene so ogromne vsote za podpiranje ostalih industrij, našej pa, ki je gotovo tudi narodna, so vzkratili nekoliko sto tisoč goldinarjev, 8 katerimi bi jo bili mogli rešiti. Reška trgovska komora je zahtevala od vlade mere, ki bi
LISTEK.
Pomladni Glasi.
Posvečeni slovenski mladini. Vredil in založil Girilski. V Ljubljani 1891. Tiskala »Katoliška Tiskarna".
To je naslov krasnej 120 strani obsezajoči knji- J žici, kojo so spisali marljivi ljubljanski bogoslovci ter jo posvetili slovenski mladini, naj bi si živo vtisnila v svoja nežna srca prelepe nauke, koje jej podajajo iz ljubezni plamtečega srca do slovenske mladine. Povod knjižici je brezdvomno dala tristoletnica, koje letos obhaja ves katoliški svet v proslavo blažene smrti sv. Alojzija. To nam svedoči že uvodna pesnica »Angelskemu mladeniču", a je še bolj razvidno iz izvrstnega životopisa »Svetega Alojzija Gonzage" in pa iz dramatičnih prizorov: »Aloj-zijeva slavnost" in »V Rim!" Motili bi se pa, ko bi trdili, da je ta povod ob jednem tudi vzrok podjetja, kojo hočejo nadaljevati v prospeh naše mla-deži — ne, marveč pomanjkanje pripravnega in koristnega berila, koje bi mogli z vspehom podajati v roke našega mladega naraščaja. S pričujočo knjižico so v dosego tega smotra storili prvi korak in mi ne moremo, da ga ne bi prav prisrčno pozdravljali, kajti je nam porok krasnega
sadu, ki priklije kedaj iz nežnih src naše mladine, ako bo čitala take in enake proizvode. V to po-mozi Bog I
Vsebina je jako mnogovrstna: pesnice, slike, povesti. Prevladuje pa ozir na sv. Alojzija in to prav primerno, saj je baš mladina pod prav poseb- ( nim varstvom njegovim — in pa ta veličastna po- , doba sv. Alojzija!	j
Med pesnicami zavzema vsekako prvo mesto »Pastirček Miha", kojo lahko imenujemo klasično-dovršeno. Mihec izmakne pet petič, pa si kupi svitlo , trombo misleč, kakšno veselje bo sedaj imel na paši. ^ A tu se mu zbudi vest in zazdi se mu, kakor bi t že vsaka stvar vedela, kaj je storil — vrana, brglez, ! menki, žabe, brencelj, vsako ga kara po svoje. Pre- j pelice pojo v zlatem žitu: »Pet petič", a kobilar mu , bridko oponaša, češ: »Bilo je obilo". Tu ne veš, kaj bi bolj občudoval, ali psiholožno resnico pojavov v mladem tatku ali povsem zadeta posnemanja gla- j sov po naravi ali priprosto dikcijo cele pesni. Isto- • tako nam ugaja »Dedek". Manj ugodno se moremo j izraziti o pesnicah »Pozabljeni cvetioi", »Pred po- J mladjo" in »Nagrobne misli", kajti nekako presegajo obzorje čitateljev, kojim podajamo tako hrano, kakor je n. pr. v »Siroti". S tem pa ni rečeno, da navedene pesnice ne ustrezajo pesniškemu ukusu, ne, marveč hočemo lo poudarjati, da nekako motijo '
potrebno enoto cele knjižice. V zadnjej pesnici je izražena h koncu mala neresnica, češ, da
-----ob konci let,
Zvenel na vek bo zemlji cvet, kajti vemo, da se takrat zemlja prerodi in ž njo i cvet. Sicer je pa pesen jako lepa, le da ni na pravem mestu. Bolj ugajati »Planiki" in pa »Utopljeni zvon".
Bližje smotru, kojega hoče doseči knjižica, so prozajični spisi. Pohvalno omenjamo životopisa »Svetega Alojzija Gonzage" izpod peresa J. Benkoviča. Pisatelj v kratkih potezah prav lično naslika zavetnika mladine, sv. Alojzija, ter vnema čitatelja, da ga posnema v življenju — kar se mu je tudi gotovo posrečilo. Posamezne opomine proti koncu spisa bi bil po naših mislih brez škode lahko izpustil, kajti vise nekako v zraku. Zivotopis naj je že sam po sebi tak, da čitatelj neposredno iz njega lahko povzame, kaj je posnemanja vredno in kako se naj posnema — sicer zaidemo v neprijetno moralizo-vanje.
„Mlado življenje", slika, spisal A. Rovan, se sme šteti med najlepše in najganljivejše enake vrste — ne motimo se, ako trdimo, da bo marsikomu privabila solzo iz oči. Tako priprosto in vendar kako sočutno pokaže zlasti »gosposkim" otrokom, da ni prav, ako zaničujejo druge, samo zato, ker so
bile mogle povzdigniti pomorsko industrijo in trgovino ter pomorce obodriti, kajti reška trgovska komora dobro ve, da je to poglaviti in temeljni pogoj, po katerem more napredovati tudi reška luka. Ko bi imel v tem pogledu prav vrednik „Pester Lloyda", ne pa reška trgovska komora, vprašamo, kako naj potem žive Hrvati in reški meščani? Lastniki brodov ne morejo biti, kajti „P.Lloyd" jih drži za nepotrebne; poljedelci ne, ker njihov kraj je kamenit; ribarji tudi ne, kajti po mejnarodnem ugovoru so žrtvovani tujim interesom. Morda bi morali brati iz morja biserje iu korale, ali to menda peštanski žid vč, da tega ni v našem morju.
Tako po priliki pripoveduje reški list o reških zadevah in o položaju hrvatskega primorja. Žalostna je ta slika, ki je pa v resnici še bolj črna, nego jo omenjeni list opisuje. Dolgo so sleparili Madjari svet s svojo Reko iu pomorstvom. Ce je kateri hrvatski list kaj o tem pisal, precej so oporekali ter trdili, da se to piše le iz nasprotja proti Madja-rom. Ali zdaj jim je povedal popolno resnico njihov gojenec in ljubimec; kaj poreko na to?
Hrvatski zbor, ki se snide 21. maja, bo imel v prvem redu pretresati zaključke regnikolarnih de-putacij glede hrvatske zemljiščne odveze. V poprejšnjih mojih dopisih sem to vprašanje razjasnil ter izrazil tudi neizpolnjeno nado, da bi mogla Hrvatska v tem vprašanju vendar le svojo pravico zadobiti. To se ni zgodilo, kajti Hrvatje sami so potrdili vse pogodbe ogrske regnikolarne tleputacije, četudi jih je neumorni poslanec Brlič od tega'odgovarjal. Ves njegov trud je bil zastonj. Brez vspeha je dokazoval osamljeni domoljub, da je po vseh dosedanjih postavah vprašanje zemljiščne odveze le hrvatska zadeva, in da ni mogla . nagodbena postava niti naj-manje preklicati poprejšnjih postav o zemljiščnej odvezi, kakor je to tudi v Avstriji, kjer vsaka dežela neodvisno od državnega zbora upravlja s svojo zem-ljiščuo odvezo. Ta njegova trditev ni obveljala, nego se je sprejel predlog ogrske regnikolarne deputac'je, ki gotovo ni namenjen koristiti Hrvatskej. Tako se bode v bodoče pobiral davek kakor do zdaj tudi v imenu zemljiščne odveze vkupe z drugimi davki ter potem delil po znanem ključu 44% za Hrvatsko in 56% za Ogrsko. Iz teh davkov se bode pokrivala zemljiščna odveza. Ker pa hrvatska zemljiščna odveza bolje stoji nego ogrska ter se bode tudi poprej izplačala nego ogrska, je Hrvatska gotovo na zgubi, ker se zato davek na Hrvatskem po izplačanej zemljiščnej odvezi ne bo zmanjšal, nego bode ostal kot državni davek neizpreme-njen. To je za Hrvatsko gotovo nepravično, pa bo še bolj, ker se bo s časoma tudi v Krajini davek povišal na račun hrvaško - ogrske zemljiščne odveze, katere pa v Krajini sploh ni bilo ter se v to ime ni dozdaj tamkaj nič plačevalo. S privoljenjem domačih sinov tedaj se bode sčasoma lahko povečal davek, ki je že zdaj neznosen za te siromašne kraje. Tako tedaj so popustili hrvatski poslanci v tem vprašanju za bodočnost. Ali tudi za prošlost niso znali obraniti svoje
koristi. Hrvatska zemljiščna odveza je namreč že od leta 1884 aktivna ter se je od tega časa nabral lep kapital, ki bi moral po vseh dosedanjih postavah pripasti le v korist Hrvatske in nobenemu drugemu. Tako je sklenila tudi s početka hrvatska regnikolarna deputacija ter namenila to svoto porabiti na amortizacijo same zemljiščne odveze. Vendar pa tudi po tem predlogu Hrvatska ne bi imela nobene koristi, ker je izročena uprava te zaklade za-jedniškej vladi, ki bode sama davek razpisovala tudi za našo zemljiščno odvezo. Samo predlog poslanca Brlica je bil pravičen, ki je konsekventno trdil, da je ta prihranjena svota hrvatska lastnina in da more hrvatski sabor ž njo razpravljati po svojej volji. Zadeva se je rešila zopet na škodo Hrvatske, kajti tudi ta svota se bode delila po poznatem ključu, pa bode tako od hrvatskih dohodkov imela Ogrska veliko korist. Svoto so nekateri proračunili na štiri milijone. Ali regnikolarci so bili zadovoljni tudi z manjšo, namreč z ono, katero je opredelil glasoviti Falk in pa minister ogrskih financ.
Naši poslanci so se zadovoljili s takim odgovorom, namesto da so si dali truda ter preiskali, kolika je ta svota. To je menda že največja popustljivost in malomarnost za javne posle. Namesto štirih milijonov so izračunali Madjari le 2,660.000 gld., in od teh dobi Hrvatska svojih 44°/0.
Vendar pa je bolje, da dobi Hrvatska vsaj to svoto, s katero bode mogla po svojej volji razpolagati, nego da se je uporabila če tudi vsa svota za amortizacijo zemljiščne odveze, ker za deželo to ne bi bila nobena korist, kar sem zgoraj omenil.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. aprila, ^otrauj« dežel«,
Adreaa gospodske zbornice. Že iz včerajšnjega telegrama je razvidno, da se je v gospod-ski zbornici doseglo mej večino in manjšino popolno sporazumljenje zastran adrese. Levičarji so popustili svoje pomislike. Omeniti pa moramo, da nekateri levičarski govorniki v odseku se neso le spodtikali nad prekonservativnim duhom adrese, temveč tudi nad odstavkom, ki se tiče češko-nemške sprave. Ta odstavek opisuje to stvar na jednak način, kakor prestolni govor, levičarjem se pa ni zdel dovolj jasen in so zahtevali, da se gospodska zbornica odločneje izreče za to spravo. Ker se pa večina ni ozirala na njih želje, zadovoljili so se nazadnje z obliko adrese tudi v tem oziru. '
Poljska hegemonija. Madjarski list „Egye-tertes" svetuje Poljakom, da napno vse sile, da v drž. zboru zastopane dežele za poljščino si tako osvoji, kakor so Madjari Ogrsko za madjarščino. Stvar se ogrskemu listu ne zdi težka, ker Poljaki itak že gospodujejo v tretjini Avstrije. Na češkem, Morav-skem in V Šleziji ne bode prevelicih težav, drugod pa tudi pojde. Ta svet madjarskega lista kaže, kake slabo poznajo Madjari razmere v naši državni polovici. Nemci in Cehi neso Slovaki, da bi se dali kar tako raznaroditi. Nemci imajo preveliko podporo v nemški kulturi in pa v sili sorodne nemške države, da bi se dali popoljčiti. Cehi se pa zadnji
revni. — Hudo nam je — da mora Tonče umreti. . . .
»Sirota", spisal »Podgrajski", je vrlo zanimivo in pa samostojno narisana — škoda, da pisatelj prevečkrat začenja stavke z i n in pa s p a, včasih celo napačno. Spis je ko nalašč za mladino. Takisto nam ugaja »Čudno drevo", »Marija pomočnica" in pa »Na počivalu".
Najdaljša med povestmi je pa »Cerkvica v gozdu", spisal J. D. Veliko je tu nagromadenega lepega in koristnega, veliko spodbudnega in srce poblažujočega, zlasti nam je lep zgled Janezek s svojim blagim vedenjem. Tako je treba pisati za mladino, potem bo imela gotovo dobiček od čitauja! Vendar pa moramo tu pripomniti, da je sveta naloga pisateljeva, da se giblje vedno in povsod po verojetnostih, kar smo tu pogrešali. Tako n. pr. ni verojetno, da bi tatje skrivali orodje v cerkvici, ker je preblizo logarjeve koče, da bi Janezek prvo sveto obhajilo sam prejel v podružnici, da bi se tatova sama izdala ter koj drugi dan prišla z gra-ščakom k cerkvi.
Temu sledd trije dramatični prizori: »Alojzi-jeva slavnost", spisal J. D., »Volk", sp. A. Medved in »V Rim!" spisal J. D. — Ne bilo bi prav, ko ne bi bili v knjižico sprejeli i dramatičnih prizorov, da se mladina i s to stroko pesništva malo po malem seznani, vendar bi svetovali, da naj le-ti
proizvodi vselej zavzemajo najmanjši prostorček, kajti mladina ne ve prav, kaj naj bi s takimi in enakimi spisi. Prozi ložej sledi. — »Alojzijeva slavnost" kakor tudi naslednja prizora bi se dala prav vspešno uprizoriti — mladina bi imela dokaj nedolžnega veselja.
V prvem igrokazu se nam zdi, da je Jožek malo premoder, v poslednjem pa preveliko ve Štefan o Rimu, o papežu, o njegovi straži, o Vatikanu itd., on, ki niti ne ve primeroma, kje bi bil Rim.
O jeziku se moramo prav pohvalno izraziti, kajti smelo trdimo, da že davno nesmo dobili v roke knjige, ki bi imela vseskozi tako lep in pa pravilen jezik. Zapazili smo nekatere nedoslednosti, kakor oltar, altar, prestopiti se; govoreč o stariših jih sedaj vičejo, sedaj tičejo — kaj je prav in bolj v duhu našega jezika? Mislimo, da je bolj po naše, da so mati rekli, — a to so malenkosti. — Kakor je razvidno, ima pričujoča knjižica mnogo vrlin poleg malih hib, ki pa se dado izgovarjati s tem, da pisatelju, ki se trudi za mladino, nasproti režita Scylla in Charybdis, da ne piše previsoko ali pa preotročje. Podjetju želimo iz dnu srca prav dobrega vspeha, zlasti, ker so se vrli ljubljanski bogoslovci potrudili tečno hrano za mladino podajati i v prav lični posodici, v krasnej zunanjej obliki!
Lapušniški.
čas tudi v kulturnem oziru morejo meriti s Poljaki, ' v narodnogospodarskih ozirih jih pa daleč prekašajo. Življenjsko silo češkega naroda so že dovolj spoznali Nemci. Kar se Nemcem ni posrečilo, bi se najbrž tudi Poljakom ne.
Vitanje države.
Proglašenje bolgarske nezavisnosti. Po časnikih se zopet razširja vest, da hoče bolgarska vlada od Turčije odločno zahtevati, da priznd kneza Ferdinanda, če ne bode proglasila nezavis-nost Bolgarije. Ta vest se je že večkrat razširjala, ali vselej se je pokazalo, da ni bila osnovana. Bolgarski ministerski predsednik Stambulov je preveč previden državnik, da bi to storil, kajti to dobro da bi s tem Bolgarija le izgubila simpatije Evrope.
Umor ministra Belčeva. Minoli teden izpustili so v Sofiji 25 oseb, o katerih se je sumilo, da so bili v zvezi z morilci ministra Belčeva, ali se je pokazalo, da so bili nedolžni. Preiskava bode ta teden končana in bodo nekda skoro vse zaprte osebe izpustili, samo Karavelova in dva njegova pristaša in tri Cankovce obdržali bodo še v zaporu, dokler poizvedbe bolgarskih tajnih agentov v Rusiji, Srbiji in Rumuniji ne pokažejo, da so nedolžni.
Srbska vojska. Srbski uradni list priobčil je zakon, s katerim se je vlada pooblastila, da vzame deset milijonov frankov proti 6°/0 obresti na posodo za neobhodno potrebno oboroževanje. Vojni minister je dne 18. aprila odredil, da se začne šestmesečni kurz za izobraževanje rezervnih častnikov. Srbska vlada menda sluti, da zn& priti do kakih homatij na Balkanu, in zatorej hiti s pripravami.
1. maj v Italiji. Stavci v Rimu so sklenili, da bodo praznovali dan 1. maja, njim se bodo najbrž pridružili tovariši v drugih večjih italijanskih mestih. V Napolju so posebno hude agitacije za prvi maj. 22 oseb so že zaprli, ker so hujskali delavce, da se dne 1. maja spuntajo. Policija je kon-fiskovala več oklicev, v katerih se poživljajo vojaki, da naj potegnejo z delavci. Oblastva so zatorej v veliki skrbi, ker se je bati dne 1. maja velikih izgredov.
Francoski budget bogočastja. Kakor vsako leto, tako so tudi letos v budgetni komisiji francoske zbornice predlagali radikalci, da se ne dovoli budget za bogočastje in tako popolno loči cerkev od države. Ta predlog je pa bil seveda odklonjen z veliko večino glasov. Zmerni republikanci sicer neso prijaznejši cerkvi nego radikalci ali pozna-joč mišljenje francoskega naroda se vendar ne upajo tako daleč.
Carinska politika v Franciji. V francoskih parlamentarnih krogih so precčj navdušeni za povišanje carin. Carinska komisija zbornice poslancev se je izrekla, da Francija z nobeno državo ne sklene trgovske pogodbe in znatno carine poviša. Francoskim trgovcem pa malo ugajajo taki sklepi, kajti na francosko povišanje carin odgovorile bodo druge države tudi s povišanjem carin za francoske izdelke. Trgovina z inozemstvom bode jela pešati. V nedeljo j9 v Parizu več trgovcev imelo shod in so se izrekli proti povišanju carin in za obnovljenje trgovskih pogodeb, kajti povišanje carin bi uničilo trgovino, in trgovino Francoske iu deželo popolnoma osamilo. Sistema trgovskih pogodeb je privela v tridesetih letih Francijo do blagostanja.
Odprava šolnine v Angliji. Angleški budget letos kaže lep prebitek. Vlada je sklenila, da se ta prebitek porabi v to, da se odpravi šolnina. Nekateri konservativni poslanci bi nekda rajše videli, da se ponižajo davki, ali se bodo najbrž vendar za-dovolili z vladnim predlogom.
Izvirni dopisi.
Z Vrhnike, 26. aprila. »Narodov" dopisnik je zopet jedenkrat nabral malo gradiva iz vseh kotov, da bi poskusil odgovoriti nekaj na zadnji dopis »Slovenčev" z Vrhnike. Pove pa že naprej, da ne bode več odgovarjal »Slovenčevemu" dopisniku. No, to je že stara navada takih, ki ne vedo ničesar stvarnega odgovarjati. »Slovenčev" dopisnik pa je vedno pripravljen odgovarjati, ker je prepričan o pravo&ti svojih dopisov, in sicer takoj, ker mu ni treba iskati Bog ve kako daleč svojih dokazov. Do zdaj mu ni mogel še nihče nič stvarnega ovreči, kar je napisal v »Slovencu", in tudi danes je še istega prepričanja. Le berite I
Pisal sem, da je tukajšnja duhovščina zaradi »Brusa" izstopila iz čitalnice. No, ali mar ni res? Poglejte v čitalnični zapisnik in prepričali se bodete.
Da je za volitvenih dnij prišlo par številk »Slo-venčevih" nekemu nemškutarju v roke, (»Narodov" dopisnik seveda pravi: »vsak dan"), tega jaz še omenil nisem, še manj oporekal. Torej kaj hoče ta »fakt" mojemu dopisu?
Dopisnik »Narodov" trdi, da pravim: »Na Vrhniki je samo jeden nemškutar". Ako tako slabo vidi, svetujem mu naočnike. Tega ne najde v mojem dopisu. Saj mil lahko jaz imenujem koga izmed njegovih somišljenikov, recimo, Majaronovih volilcev, ki je nemškutar.
Ako pa kdo našteje petnajst nemškutarskih glasov, ki so bili na Vrhniki za g. Globočnika, kakor »Narodov" dopisnik fantazira, d&m za katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki pet-de se ta k,
To tudi vš »Slovenčev" dopisnik, česar pa »Narodov" dopisnik ne ve, da je volilna komisija vse kaj druzega, nego volilci.
Kar se /zlorabe leče" tiče, povedali smo že zadnjikrat, naj dopisnik napiše, kaj je slišal, potem bode se že govorilo. Dokler pa le išče po privatnih družbah, da bi kaj vjel, gotovega pa nič ne vš po vedati, toliko časa je najlepše, da molči o tem.
Kaj se je o volitvah v neki hiši govorilo, povejte, g dopisniče 1 Kaj menite, da bodem jaz za Vas nabiral po hišah gradiva za Vaš list, ker meue domišljate?
Velika domišljija .Narodovega" dopisnika je, ako trdi, da je kdo »čitalnični odbor" povpraševal, ako ima kaj zoper „društvo rokodelskih pomočnikov". Odbora ni nihče hodil vpraševat, pač pa delodajalce, in ako je kak delodajalec slučajno odbornik »čital-ničin", mi ne moremo zato, še manj pa »Narodov" dopisnik.
Lep „fijaško" je tudi naposled, ako dopisniku »Narodovemu" ne gre v glavo, zakaj je osnovalni •odbor »katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" okrog gospodarjev hodil, ako je društvo samo za pomočnike. Pravila društvena bili bi prebrali prej, potem pišite.
S Šenturške gore, duš 24. aprila. Ker sem na spodbudo profesorja g. W. Vossa začel nabirati tudi zanimive glivice, posebno mikroškopiue, in v teku treh let jih že mnogo nabral, prosil sem g. Bach-manna, naj mi za poslane podzemeljske žužke blagovoli dati v zamenjavo nekaj glivičnih »praepa-ratov" ; in včeraj res dobim od njega 40 komadov takih »praeparatov". Dasi pa je on sam od njih plačal poštnino, moral sem še jaz šteti S2 kr., in sicer 72 kr. carine, 10 kr. pa za T. G. Ne všm, kaj ti dve črki pomenjati. Smešno je, da je si. c. kr. carinski urad v Ljubljani zasledil v teh glivičnih „praeparatih" „exotisehe Instrumente", kakor stoji zapisano v pobotnici št. 1921/6, akoravno je gosp. Bachmann razločno zapisal na zavitek „Mikrosko-pische Paeparate zum Studium". Se bolj čudno pa je to, da moramo od takih malovrednih, le za vedo namenjenih stvari še carino plačevati. Kaj neki poreko Bavarci, kadar jim naznanim, da moramo v avstrijski državi celo od glivic carino plačevati. Umestno bi bilo, da bi gospodje carinskega urada malo se spominjali besed »est modus in rebus" in prizaneljivi bili v takih zadevah.
Iz spodnje savinjske doline, 27. aprila. V Vašem cenjenem listu t dne 25. aprila ste pristavili dopisu „iz Gorenjega Grada" opazko: „Poroštvo o istinitosti moramo prepustiti g. dopisniku, ker ne poznamo tamoš-njih lokalnih razmer." Tih opazovalec iz spodnje savinjske doline, kateremu so popolnoma znane razmere v Gorenjemgradu, mora k temu pristaviti: Bes čudno je, da „S1. Narod" lake dopise pobira, katere je že Celjska »Vahta" popolnoma prežvečila, pa — ver-vvandte Seelen suchen — und finden sich 1 Gospodu žnpanu Jožetu Kranjcu in njegovemu tajniku pa vsa čast, ker jih „Vahta" in »Slov. Narod" napadata.
—e—
Dnevne novice.
(Valvazorjev spomenik.) Sinoči je v bralni sobi deželnega muzeja g. kustos Mttllner povodom svojega predavanja o starinskih najdbah v »Zvezdi" in ^Gradišču" izročil uzorec Valvazorjevega kipa deželnemu muzeju po navzočih deželnih odbornikih g. češ. svetovalcu Murniku indr. J. Vošnjaku z naslednjim nagovorom: Leta 1889 je bilo 200 let, ko je izšlo delo »Ehre des Herzogthums Krain", in leta 1893 bode 200 let, ko je umrl pisatelj te velevažne knjige. Če kaki mož, gotovo zasluži Val-vazor neminljivo zahvalo, zvesto posnemanje in od-
Ikritosrčno spoštovanje vsakega plemenito mislečega kranjskega domoljuba. Odkrita vernost, zvesta uda-nost cesarski hiši, osebna hrabrost, vednostna marljivost, bister razum, oster pogled in v resnici ganljiva ljubezen do domovine, to so bistvene črte značaja tega vrlega moža, ki je daroval vse svoje imetje v proslavo domovine. Dolžnost je torej naša, da počastimo Valvazorjevo ime s spomenikom, in to dolžnost moramo izvršiti. To je vzbudilo govorniku misel, da je naredil načrt za spomenik, in sin naše dežele, govornikov bratranec, g. Josip Maline r,
kipar v Solnogradu, je naredil vzorec za kip. podstavku je napis:
VALVASOR STILO- GLADIO QVE TOTVS PATBIAE i	VIXIT- ANN- LIL
j Slovenski se glasi napis: Valvazor je s perestm in mečem ves živel za domovino 52 let. Blagovolita velesp. gospoda zastopnika deželnega odbora vzorec kipa sprejeti v last deželnega muzeja. Dostavljam še željo, da bi I. 1893 ob dvestoletnici Valvazor-jeve smrti mogli odkriti marmoren spomenik. — Umetnik, ki je naredil vzorec po jeklorezu v knjigi »Ebre des Herzogthums Krain" jako dovršen, je kmečki sin iz vasi »Za fara" pri Žužemberku, pri hiši se je reklo »pri Bildetu". Josip Milllner se je izvežbal v delalnicah in na akademijah v Gradcu in na Dunaju in deluje že 25 let v Solnogradu kot znan umetnik.
(Predavanje v muzeju.) Ko je sinoči gospod kustos Miillner z nagovorom odkril vzorec Valvazorjevega spomenika, predaval je potem o rimskem ostrogu »Castua aquilina", ki je stal na sedanjem Mirju. Kot znan veščak in poznavatelj starin je g. kustos Miillner obširno razlagal in s podobami pojasnjeval stari rimski ostrog ter obilnemu odličnemu občinstvu kazal najdbe, katere so dobili pri kopanju kanala v „Zvezdi" in »Gradišču". Najznamenitejši najdbi so žeblji od vrat, ki so bile pri vhodu v rimski tabor; dalje je vzbujal občno pozornost ilovnati, korenu podoben cilinder s hieroglifnim napisom. Ker bodemo o priliki priobčili ves govor, opomnimo danes le še to, da je govornik z raznimi zgodovinskimi citati govoril tako prepričalno in jasno, da mu je občinstvo izrazilo po končanem govoru burno pohvalo. Škoda, da je soba, odločena za predavanja, pretesna.
(Župnijski izpit) delajo te dni v Ljubljani naslednji častiti gospodje: Valentin Aljančič, administrator na Dobr&vi; Janez Ambrož, kapelan v Moravčah; Valentin Bernik, beneficijat na Vrh-polji in Avguštin Šinkovec, kapelan v Žužemberku.
(Šolski izlet.) Učenke tukajšnje c. kr. strokovne šole za umetno vezenje in šivanje čipk so napravile včeraj izlet v Trst, da prouče tamošnjo umetno-obrtno razstavo. Izleta se je udeležilo 27 učenk in dve učiteljske moči.
(Podporno in bolniško drnštvo pomožnih uradnikov) za Kranjsko v Ljubljani sklicalo je za soboto dne 2. maja 1891 ob 7. uri zvečer v gostilni »Pri panju" Vegove ulice št. 10 — tretja hiša od realke naprej proti nemškemu trgu — javni shod vseh pomožnih uradnikov, bodisi, da so pri javnih uradih ali pri privatnih osebah nameščeni, da se posvetujejo o korakih, ki bi jih bilo storiti v pospeševanje njih interesov. — Pričakovati je z ozirom na veliko važnost te zadeve obilne udeležbe in se vabijo k temu shodu vsi pomožni uradniki, katerim se po kakem naključji morebiti ni doposlalo posebno vabilo.
(K letošnjim vojaškim vajam) bodo poklicani rezervisti iz 1886., 1884. in 1882. leta, potrjeni dopolnilni rezervisti iz 1886. in 1888. leta, dalje jednoletni prostovoljci, ki imajo krajšo kot sedemletno službeno dolžnost, dalje vsi rezervisti, ki se lansko leto niso udeležili vojaških vaj.
(C. kr. deželna vlada) je Antonu Maleč-karju s Prema priznala znesek 26 gld. 25 kr., ker jo dne 18. februvarija t. 1. s svojo nevarnostjo rešil iz vode Marijano Malečkar.
(Imenovanje.) Mestni policijski zdravnik, g. dr. Fran Illner, je imenovan za zdravnika c. kr. državne železnice v Ljubljani namesto pokojnega dr. Fr. Ambrožiča.
(Ameriške jagode.) G. Peter Tomažič v Der-vanji je I. 1885 iz Severne Amerike prinesel ameriške jagode, ki zore v Ameriki v prvi, pri nas v drugi polovici junija; pridela se jih na štirijaškem sežnju 16—17 litrov. Rastline srednje vrste se dobe po 3 kr., korenine po 4 kr. Jagode so kakor orehi debele. V Mariboru so jih že mnogi nasadili. Dobivajo se pri županu v Dervanji, pošta St. Lenart. Na razpolaganje jih je 17.000 komadov.
(Nova lekarna) je dovoljena v Ribnici na Dolenjskem. Prošnje naj se v šestih tednih pošljejo c. kr. okr. glavarstvu v Kočevju.
(Razpisano) je mesto okrajnega sodnika pri c. kr. okr. sodišču v Mariboru ob desnem bregu Drave do 10. maja. Prosilci morajo biti zmožni slovenskega jezika.
Na j (Učiteljske službe) so razpisane: Drugo mesto na dvorazrednici v Smarjeti, drugo mesto na dvo-razrednici na Trebeln-m, mesto voditelja na enoraz-reduici na Branskem Kalu mesto voditelja na eno-razrednici v Dobovcu.
(Dvestoletnico) svojega obstanka praznoval bode duš 23. in 24. junija t. 1. koroški pešpolk »grof Khevenhiiller" štev. 7. Že sedaj se pripravljajo na slavnost, vspored bode menda jako lep in obsežen.
—rn.
(Duhovniške premembe v krški škofiji.) C. g.
Jos. Schreiner, mestni kaplan v Beljaku, je dobil faro Zabrdec. V pokoj je šel č. g. Al. Fischer, častni korar in mestni župnik v Celovcu.
Raznoterosti.
—	Moltke — mrtev. Umrl je jeden prvih strategov tega stoletja, general Moltke. Bismarck sam je v državnem zboru večkrat priznal, da ima Moltke največ zaslug za zjedinjenje nemške države. Da ni on vspešno vodil nemške vojske po bojiščih, nikdar bi se Bismarcku ne bilo posrečilo zjediniti Nemčije. Moltke sicer ni bil sam glavni poveljnik v vojuah, temveč je kot načelnik glavnega štaba z dobrimi načrti in sveti pripomogel do zmage. Moltke je bil rojen duš 3. oktobra 1800 v Parchimu kot sin bivšega pruskega stotnika Friderika barona Moltkeja. Moltke vstopil je v Kodanju v kadetsko šolo in je v 18. letu že bil častnik. Pozneje je Moltke prestopil kot poročnik v prusko vojsko. Po poldrugoletnem službovanju v Prusiji bil je poklican v višjo vojaško šolo in izstopivši iz te šole postal je učitelj na divizijski šoli v Frankobrodu ob Odri, potem je bil prestavljen k generalnemu štabu kot nadporočnik in je 1835. leta postal stotnik. Od 1835. do 1839. leta je bil Moltke v službi sultana Mahmuda. Preosnavljal je turško vojsko in se udeležil vojne proti Mehemedu Aliju. Pri Nisibisu dnš 24. junija 1839 je bila turška vojna tepena, ker je ujen poveljnik proti stetu Moltkejevemu bil stopil v ofenzivo. Po smrti Mahmudovi se je Moltke povrnil v domovino. 1842. 1. se je poročil z Angli-čanko Mary pl. Burt, s katero je do ujene smrti 1868. I. živel v srečnem zakonu. Otrok Moltke ni imel. Vrnivši se iz Turčije je Moltke vstopil v generalni štab, pa je kmalu bil prestavljen v Devin k generalnemu štabu 4. voja in postal major; 1845. leta je postal osobni pobočuik v Rimu živečega v katoliško vero prestopivšega pruskega princa Henrika. Po prinčevi smrti prišel je v Koblenc, kjer je ostal do 1848. 1. Prihodnjih sedem let je bil načelnik generalnega štaba 4. voja v Devinu, 1850. I. je postal podpolkovnik, 1851. 1. pa polkovnik. Imenovan prvim pobočnikom princa Friderika Viljema (pozneje cesarja Friderika III.), spremljal ga je 1856. 1. v Moskvo h kronanju cesarja Aleksandra II. Po smrti načelnika generalnega štaba generala Reu-herja je Moltke prevzel to mesto, ko je mej tem že bil postal generalni major. Njegovo delo so zmage Prusije 1864., 1866. in 1870. leta. Pokazal je, da zna v odločilnih trenotkih zbrati vkupe vojne sile, da zmaga sovražnika. 1870. leta je bil povzdignjen v grofa. Pozneje je bil voljen v državni zbor, kjer je le malo govoril in to le v vojaških vprašanjih. 1874. leta se je bil izustil, da bode Nemčija petdeset let morala varovati pridobitve svoje. Novi nemški cesar je odrinil Moltkeja iz javnega življenja, ker se ni vjemal ž njegovimi nazori. Dnš 3. avgusta 1888 je Moltke odšel v pokoj. Od tega časa se jej malo slišalo o njem. Le ob njegovi devetdesetletnici se je pisalo več o njem. Z njim je Nemčija zgubila slovečega moža, njegove zgube pa posebno ne bodo čutili, ker mož itak že ni več deloval v javnem življenju in bi zaradi svoje visoke starosti v vojni najbrž ne bil več dosti koristil.
—	Velikansko mesto. V Chicagu so velikanske hiše, kakeršnih ni nikjer drugod. Mnogo hiš je v deset, dvanajst in šestnajst nadstropij, da celo dvajset nadstropij. V jednem takem poslopju bilo je nedavno zbranih 20.000 oseb, več nego je država Illinois imela prebivalcev v začetku tega stoletja. Mesto je jako zdravo, ker je v njem jako mnogo javnih parkov. Sami parki merijo 2000 oralov, sprehajališč, obsajenih z drevoredi, je v mestu blizu 30 angleških milj v daljavi.
—	Windthorstov spomenik v Afriki Kristijanska vas v severnem Sanzibaru je vsprejela ime Windthorst.
—	Maščevanje. V Wallawalli v Severni Ameriki je 150 vojakov napalo ječo, v kateri je bil zaprt zločinec, ki je umoril vojaka. Kaznilnična straža je streljala na vojake in jih več usmrtila.
—	Umor poštnega slug|e. Po poročilih is Arada je 26. t. m. nekdo slugi tamošnjega poštnega urada nakrat vrgel paprike v oči, potem ga umoril in pobral 9600 gld.
—	Ne republikansko. Oprava vagona, v katerem se vozi predsednik Zjedinjenib držav, je stala 40 000 dolarjev. Malo kdaj se kak kralj vozi v tako drago opravljenem vlaku. Ker je predsednik varčen mož, gotovo teh stroškov ni plačal iz svojega žepa. Nekateri listi obsojajo to potrato, češ,da nikakor ni rppnbliVp.n "'"s.
Telegrami.
DumaJ, 28. aprila. Za velikim knezom Nikolajem odredilo se je šostdnovno dvorno žalovanje.
Dunaj, 28. aprila. Vlada predložila je zbornici poslancev načrt zakona, po katerem se dopušča oproščenje pristojbin pri premičnih zapuščinah osob, ki nemajo avstrijskega državljanstva, v kolikor je zagotovljena vzajemnost. Brambeni minister je predložil zakon, s katerim se dopolnita paragrafa 17 in 52 vojnega zakona. — Finančni minister je naznanil, da je budgetni provizorij dobil najvišje potrjenje. — Knez Liechtenstein in tovariši predlagajo spremembo obrtnega zakona. Predsednik Smolka opazi, da ga je več poslancev pozvalo, da naj pokliče k reclu poslanca B1 o c h a , ker je bil zaklical poslancu S c h n e i d e r j u, da spada v kaznilnico. Ta klic pa ni zaznamovan v stenografič-nem zapisniku, torej on more misliti, da se niprigodil. Poslanec Bloch poprime besedo in toži, da se ne gleda na jednakopravnost vseh poslancev. Vsi klici protisemitov proti Židom pridejo v zapisnik, ali narobe za Žide ni varuha. On je res včeraj zaklical poslancu Schneiderju, da spada v kaznilnico. (Odobravanje na levici. Pfuj-klici na skrajni levici.) Predsednik da Blochu ukor in ko hoče še dalje odgovoriti, odtegne mu besedo. Poslanec Schneider pozvan od somišljenikov, da naj govori, začne: „Odrečem se besedi, ko je govoril samo Žid." (Daljni nemiri. Klici; Nezaslišano.)
Rim, 27. aprila. »Tribuni" se poroča iz Neapolja, da so včeraj in danes zaprli 22 oseb, ki so hujskale k izgredom dnč 1. maja. Zaplenili so mnogo revolucijskih oklicev na vojake.
Rim, 28. aprila. Zastopniki 48 demokratičnih delavskih društev so sklenili pri včerajšnjem shodu, da naj imajo demonstracije dne 1. maja mirni značaj, nasprotni predlogi odklonili so se z 89 proti 7 glasom. — „Fracassa" poroča iz Genue, da je privatna dinamitna tovarna razletela se v zrak; 5 deklic je ubitih, več oseb ranjenih.
Berolin, 27. aprila. Pri krsti Moltkejevi stražijo častniki generalnega štaba. Na krsti leži palma, katero je poklonila cesarica Avgusta, v vznožju velik venec z zlato krono, darovan od cesarja.
London, 28. aprila. Reuterjevo poročilo iz Captowna. Angleški konzul poroča : Dva častnika južno-ameriške družbe bila sta tle-janjsko napadena. Napadovalca še neso prijeli. Sodi se, da je portugalski častnik.
Sf Piccoli-jeva tinktura za želodec Ig
je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne "S2S aK5~ organe vrejujoče zdravilno sredstvo. — Cena "gas asar steklenici 10 kr.	(300—751 TfcO.
Slavno uredništvo!
V	sabotni številki cenjenega svojega lista pisali ste v drugem članku, da se je pri volitvi I. razreda oddalo mnogo pooblastil omoženih volilk.
Ta trditev je povsem neosnovana, ker se je strogo pazilo na to, da so se oddajala jedino le taka pooblastila, koja postava dopušča.
Prej kok sem sprejel dotično glasovnico, je vselej prej zastopnik magistrata na podlagi uradnega poizvedovanja konštatiral, je li volilka orno-žena, ali ne.
Toliko v obrambo volilne komisije, ki je strogo postavno postopala.
Dr. Ivan Tavčar,
bivši načelnik volilni komisiji.
Slavno uredništvo!
V	sabotni številki cenjenega svojega lista priobčili ste izjavo nekega G. Terdina.
V	svoji lastnosti kot bivši načelnik volilni komisiji zahtevam na podlagi tiskovnega zakona, da priobčite sledeči popravek:
Ni res, da se je G. Terdini odrekla volilna praviea na podlagi mojega izreka, da mi je gospa pl. Cubrova izjavila se, da sovaruhu voliti ne dii.
Res je, da mi je omenjena gospa po g. Filipu Zupančiču sporočiti dala, da sovaruhu voliti ne pusti.
Res je, da sem G. Terdini, ko je hotel voliti, to povedal.
Res je pa tudi, da se mu ni dopustilo, da bi bil v imenu ml. Karola Taučarja volil, to pa le
zategadelj ne, ker ni imel pismenega pooblastila matere in postavne zastopnice ml. volilca.
Komisija je namreč v soglasju vseh členov iu posebno tudi v soglasju gosp. vladnega komisarja sklenila, da sovaruh kot tak nema še volilne pravice in da smri voliti le tedaj, če se izkaže s posebnim pooblastilom matere.
Moje postopanje v tej zadevi je bilo tem ob-jektivneje, ker mi je G. terdina neprestano kazal svojo odprto glasovnico, na katero je bil tudi zapisal nekaj imen kandidatov, priporočsuih po »Slovenskem društvu".
Toliko v obrambo postopauja volilne komisije, ki je bilo gotovo v zakonu vtemeljeno.
Dr. Ivan Tavčar.
bivši načelnik volilne komisije.
Izjava.
j Izrekam, da sem o priliki volitve III. razreda j za mestni odbor na javnem mestnem trgu v pričo j obilo zbranega občinstva gospoda Jos. Regali-ja, mizarskega mojstra v Ljubljani, neopravičeno goljufa imenoval in da je Marijino bratovščino ogoljufal.
Preklicem in obžalujem te od mene izrečene nepoštene in neistinite besede in prosim tem potom odpuščanja.
Ljubljana, 28. aprila 1891.
Ivan Singer,
trg. pomočnik.
Izjava.
Podpisana volilka I. razreda za ljubljanski mestni zbor javljam s tem, da sem za letošnjo volitev pooblastilo dala svojemu zetu, g. Pr. Petriču, trgovcu v Ljubljani, moja hči pa je nevede tudi podpisala pooblastilo drugemu.
Ker je za volitev veljavno le od mene podpisano pooblastilo, zato je govorica, da je hotel gosp. Pr. Petrič z mojim pooblastilom nezakonito postopati, neresnična.
V	Ljubljani, dne 28. aprila 1891.
Ivana Ved.
Javna zalivala.
V	akademičnem letu 1890/91 blagovolili so dalje darovati „Podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu":
Gosp. dr. Bart. Glančnik, odvetnik in ravnatelj posojilnice v
Mariboru..............100 gld.
Slavna posojilnica v Celju.........50 „
Duhovnik ljubljanske vladikovine, ki noče imenovan biti 10 „ Gosp. Ivan Jenko, c. kr. gimn. profesor v Gorici . 5 „ „ Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju . . 2 „
Za vse te velikodušne darove izreka opravilni odbor , Podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu" plemenitim dariteljem v imenu revnih in podpore vrednih vseučiliščnikov slovenskih najtoplejšo zahvalo.
V	Gradcu, dnč 27. aprila 1891.
Dr. Oregorlj Krek,
vseučiliščni profesor in zastopnik akad. senata, predsednik in blagajnik.
Bogomil Krek,
drd. iur., tajnik.
Tujci.
26. aprila.
Pri Malif.il: llorovviz, Herzog s soprogo, trgovca; Rankl, potovalec, in Vrohlieh, z Dunaja. — Stolley in Steuer, trgovca, iz Prage. — Stoček iz Urna. — Streuber, potovalec,
iz Monakovega. — Kalcher, oskrbnik kaznilnico, iz Poreča. — Kron, potovaloe, iz Gradca. — Višnikar iz Ribnice. — Bianchi s svakinjo iz Ajdovščino. — Obersteiner iz Trsta. — Balduin, podpolkovnik v pok., in Eliza pl. Balduin, h Bolzana. — Treitz, c. in kr. stotnik konjiče, iz Plevljev. — Falkenstein trgovec, iz Lipsije.
Pri Slona: Alfred vitez Kropatschek, c. in kr. general; Taufer, c. in kr. polkovnik, in Miiller, iz Gradca. — Hrdlioka, e. in kr. stotnik; Buchwald in Speiser, z Dunaja,— Gantar in Trevisiani iz Celja. — Tramte, učitelj, iz Kamnika.
—	Wester, vikar, iz Otaleša. — Jeglič s soprogo iz Logatca.
—	dr. Schmidinger, polkovni zdravnik, s soprogo, iz Spljeta.
—	Schindler, inžener, s soprogo, iz Beljaka. — Koos Josip iz Liberc-a. — Luksehik, potovalec iz Brna. — Wakonig iz Litije.
—	Niirdlinger, trgovec, iz Nemčije.
Pri avstrijske m čaru: Krainz, potovalec, z Dunaja.
—	ITeinschitz, zlatar, iz Novega Sada.!
Pri bavarskem dvoru: Antosievvicz iz Ljubljane. Pri Južnem kolodvoru: Stepp, železniški uradnik, iz Rovinja. — Sehmidl, potovalec, z Dunaja.
UJmifii Hiii
24.	aprila. Marija Bitenc, strugarjeva hči, ll/, meseca, Emonska cesta 10, atrofia.
25.	aprila. Jernej čermelj, branjevčev sin, 5 mesecev Vegove ulice 8, eatarrh. intest
20. aprila. Katarina Kane, zasebnica, 72 let, Pred igriščem 2, encephalitis.
V bolnišnici:
23.	aprila. Jožef Glavič, gostač, 60 let, scrophulose.
24.	aprila. Marija Iludobiunig, gostija, 73 let, marasinus.
—	Leopold Jocif, gostač, 44 let, atrofie cerebri.
Vremensko sporočilo.
a n! a	Čas	Stanje		Veier	Vreme	o . «1 o« « Š « a
opazovanja		zrakomera T mm	toplomera po Celziju			
27	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	733 4 7333 732-6	70 14-8 8-6	si. jzapad si. zapad si. vzh.	dež oblačno jasno	0 10 dež
Srednja temporatura 10'1°, za 0-5° pod normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 28. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 92	gld	65 kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 92	„	60	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110	„	80	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	80	„
Akcije avstr.-ogerske bauke...... 992	„	—	„
Kreditne akcije .......... 299	„	50	„
London.............116	„	65	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond. ... .... 9	„	28 „
Cesarski cekini...........5	„	51	„
Nemške marko ......... 57	„	22'/».,
Na Starem trgu Št. 4
oddaje se
prodajalnica
takoj ali za meseo avgust.
Natančneje: Stari trg štev. 5, II. nadstropje.	(3_l)
a>ts AOSJ j uij
JOMLADNI GLASI
posvečeni
s&oraarasss sgZaABssrz.
a
n!
a- ° tj r£
S|'f I
<u ° S ..
kv Lju
Uredil in založil CI KI L S KI.	?
bljani, 1891. Tiskala »Katoliška Tiskarna«. )
37 g
0	r
""S «
1	I
O S
2g«;.a m
slikaj
IS m
a - S « > g^-ts ca g o. _ n kj N 3 o v ^ o S n. d Q >S
H.3 g,o-"S
m	>0 S
w t- t? o M
Obliž za ku r j si,
očesa.
Najboljše sredstvo, da se odpravijo kurja očesa in trda koža. Bolečina kmalu mine in čez nekoliko dnij se kurje oko odstrani. Škatljica 40 kr.
Edino
pravo
le pri
Univerzalni hranilni prašek.
Neobhodno potreben v kuhinji I
Ako se ga dene, kar ga gre na noževo ost, k mesu ali so-čivjumed kuhanjem, naredi jed prebavljivo in okusno. Ncobhoduo potreben zunil mi*; o I
Kar ga gre na eno nožno ost naj se ga zavžije z vodo ali z vinom in vso napenjanje in težave v želodci so odstranjene. Škatljica po 75 kr.
SIGMUND-u MITTELBACH - u, KREBS - APOTHEKE!
Kričistilue in zdravilne kroglice
za čiščenje krvi in odstranjenje vseh slabih sokov. Čiščenje želodca. — Škatljica po 26 kr. in 40 kr. Zavitek s 6 škatljieami (10-6)	1 gld. 5 kr.
Dunaj,
Am hohen MaVkt,
Palals Sina 8.
Ako se denar naprej pošlje, dobi se blago poštnine prosto.
O bliž z n, protin in revma tizem.
Izvrstno sredstvo pri protinu, revmatizmu, bolečini v pršili in brbtu, bulah protina, trganji po udih in izpahnenji. Komad po 25 kr. in 1 gld. 5 kr.