št. 1/2024, letnik XXX ekonomsko ogledalo Ekonomsko ogledalo št. 1, letnik XXX, 2024 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: mag. Barbara Bratuž Ferk Pri pripravi so sodelovali (po abecednem vrstnem redu): mag. Barbara Bratuž Ferk, Urška Brodar; Lejla Fajič, mag. Marjan Hafner; mag. Matevž Hribernik; Katarina Ivas, MSc; dr. Laura Južnik Rotar; Mojca Koprivnikar Šušteršič; mag. Janez Kušar; dr. Andrej Kuštrin; dr. Jože Markič; Helena Mervic, mag. Tina Nenadič; Jure Povšnar; Denis Rogan, mag.; Urška Sodja; mag. Ana Vidrih. Izbrano temo je pripravila: dr. Valerija Korošec (Zadovoljstvo z življenjem, oktober–november 2023) Uredniški odbor sestavljajo: mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajić, dr. Marta Gregorčič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, mag. Janez Kušar Tehnično urejanje in prelom: Ema Bertina Kopitar, Bibijana Cirman Naglič, Mojca Bizjak Ljubljana, januar 2024 ISSN 1580-6170 (pdf ) ©2024, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno ......................................................................................................................................................... 3 Tekoča gospodarska gibanja ............................................................................................................... 6 Mednarodno okolje ......................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji ..............................................................................................................9 Trg dela .......................................................................................................................................................... 16 Cene ................................................................................................................................................................ 18 Finančni trgi ................................................................................................................................................. 20 Plačilna bilanca............................................................................................................................................ 22 Javne finance ............................................................................................................................................... 23 Izbrane teme...............................................................................................................................................25 Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji, 2023....................................................................................... 26 Statistična priloga ...................................................................................................................................28 Pri pripravi Ekonomskega ogledala so bili upoštevani statistični podatki, znani do 15. januarja 2024. S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd_nace_2008.asp. Vse tekoče primerjave (mesečno, četrtletno) v publikaciji Ekonomsko ogledalo so narejene na podlagi desezoniranih podatkov, vse medletne primerjave pa na podlagi originalnih podatkov. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Aktualno Aktualno 3 Kazalniki razpoloženja za evrsko območje nakazujejo, da je dinamika gospodarske aktivnosti v lanskem zadnjem četrtletju ostala šibka; ECB za leti 2024 in 2025 v osnovnem scenariju napoveduje nekoliko višjo rast od predvidene za leto 2023. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je po oktobrskem upadu na najnižjo raven v zadnjih treh letih novembra nekoliko izboljšala in decembra ostala nespremenjena. Kazalnik pa je ostal pod vrednostjo 50, ki pomeni mejo med rastjo in krčenjem aktivnosti. Vrednost kazalnika gospodarske klime (ESI) za evrsko območje se je decembra okrepila, a ostala pod dolgoletnim povprečjem. Zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki. Nekatere mednarodne institucije v novembrskih in decembrskih napovedih ocenjujejo, da je aktivnost v zadnjem lanskem četrtletju začela okrevati, postopno zviševanje rasti pa naj bi se v prihodnjih četrtletjih nadaljevalo. Rast BDP naj bi se letos in prihodnje leto zvišala predvsem ob krepitvi zasebne potrošnje, ki jo bodo podpirali višje zaupanje, nizka brezposelnost in rast plač ter nadaljnje zniževanje inflacije. ECB ocenjuje, da se je BDP evrskega območja leta 2023 zvišal za 0,6 %, za leti 2024 in 2025 pa v osnovnem scenariju, ki ga spremlja velika negotovost, povezana z razvojem konflikta na Bližnjem vzhodu, napoveduje nekoliko višjo rast, 0,8 % oziroma 1,5 %. Večina razpoložljivih kratkoročnih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je ob koncu lanskega leta izboljšala. Kljub temu, z izjemo gradbeništva in nekaterih segmentov potrošnje gospodinjstev, večinoma niso dosegli ravni izpred leta prej. Blagovna menjava se je po dveh mesecih rasti novembra ob vztrajanju šibke aktivnosti in negotovih razmer v glavnih trgovinskih partnericah ponovno zmanjšala. V prvih enajstih mesecih je bil realni izvoz medletno nižji za 7,1 %, realni uvoz za 7,5 %. Vrednosti kazalnikov konkurenčnosti so se v zadnjem četrtletju 2023 po daljšem obdobju negativnih gibanj nekoliko izboljšale, še vedno pa nakazujejo neugoden cenovnokonkurenčni položaj slovenskih izvoznikov. Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v tretjem četrtletju medletno nadalje okrepil, a je bil še vedno pod ravnjo pred začetkom energetske krize. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od septembra krepi v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. Učinek visokih cen energentov, ki je imel največji vpliv na energetsko intenzivne panoge, je začel nekoliko popuščati. V enajstih mesecih 2023 pa je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti še vedno medletno nižja za 3,2 %. Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del novembra ostala nespremenjena, a je bila med januarjem in novembrom za petino višja kot v enakem obdobju leta 2022. Realni prihodek večine trgovskih panog se je oktobra po večmesečnem zmanjševanju povečal, realni prihodek tržnih storitev pa je ponovno zanihal navzdol in ostal podoben kot leto prej. Storitvena menjava se je oktobra nekoliko zmanjšala, vendar je ostala blizu doseženih najvišjih ravni. V povprečju prvih desetih mesecev lani je medletna nominalna rast izvoza storitev znašala 6,4 %, uvoza pa 4,7 %; k medletni rasti je prispevalo predvsem opazno okrevanje menjave s turizmom povezanih storitev. V zadnjem četrtletju je okrevala potrošnja gospodinjstev. Oktobra je bila medletno višja potrošnja gospodinjstev za turistične storitve v tujini, oktobra in novembra pa tudi prodaja osebnih avtomobilov fizičnim osebam. Medletni upad trošenja gospodinjstev za neživila in živila, pijače ter tobačne izdelke iz prejšnjih četrtletij pa se je močno zmanjšal. Na okrevanje nakazuje tudi okrepljena medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov, ki je bila po dveh četrtletjih upada realno spet pozitivna. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je decembra v primerjavi z novembrom še zvišala, v primerjavi z lanskim decembrom pa je ostala nižja. Medletna rast števila delovno aktivnih in upad števila brezposelnih sta se konec lanskega leta upočasnila. K medletnemu povečanju je oktobra prispevalo večje število tujih delavcev, število delovno aktivnih slovenskih državljanov pa je bilo medletno nižje. Od septembra se zmanjšuje število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih (desez.), kar vpliva na upočasnitev medletne rasti. Povprečna bruto plača je bila oktobra medletno realno višja za 2,2 %. V zasebnem sektorju se je realno povečala za 2,3 %, v javnem za 1,9 %; tu je bila rast nižja kot prejšnje mesece zaradi višje lanske osnove ob začetku izvajanja dogovora o dvigu plač. V desetih mesecih skupaj je bila medletna realna rast povprečne bruto plače 1,8-odstotna (v zasebnem sektorju 1,4 %, v javnem 2,5 %), nominalna pa 10-odstotna (v zasebnem sektorju 9,6 %, v javnem 10,8 %). V zasebnem sektorju je bila rast najvišja v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gostinstvu, 4 Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 ki poleg gradbeništva spadajo med dejavnosti z največjim pomanjkanjem delovne sile. Brezposelnih je bilo decembra lani skoraj za desetino manj kot leto prej, ob pomanjkanju delovne sile je bilo za slabo petino manj tudi dolgotrajno brezposelnih. Leta 2023 je bilo v povprečju 48.709 brezposelnih, kar je za 14 % manj kot leto prej. Posledično je bilo ob visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti medletno tudi manj upravičencev do socialne pomoči in prejemnikov nadomestila za brezposelnost. Medletna inflacija je ob koncu lanskega leta upadla na 4,2 %, v primerjavi z decembrom 2022 se je več kot prepolovila. Umirjajo se rasti cen vseh glavnih skupin življenjskih potrebščin. V primerjavi z začetkom leta so k umirjanju inflacije največ prispevale nižje rasti cen hrane in nižje cene energentov. Medletna rast cen hrane je s 4,2 % dosegala le še približno petino rasti iz začetka leta 2023. Cene energentov, ki so bile še v začetku lanskega leta medletno višje za skoraj 10 %, pa so ob umirjanju svetovnih cen in vladnih ukrepih decembra medletno upadle za 2,3 %. Umirila se je tudi medletna rast cen storitev, zlasti decembra, ostaja pa visoka (6,1 %). Novembra se je nadaljevalo zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so le še malenkost nad ravnjo izpred leta dni. Medletna stopnja rasti se je, potem ko je bila v začetku leta 2023 skoraj 20-odstotna, še umirila in bila z 0,3 % najnižja po decembru 2020. K umirjanju medletne rasti so še naprej največ prispevala gibanja v skupini surovin, medletna rast cen pa se postopoma umirja tudi v večini drugih skupin z izjemo energentov. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil s 1.081,3 mio EUR v enajstih mesecih 2023 za 332,5 mio EUR višji kot v enakem obdobju leto prej. Prihodki so bili v tem obdobju medletno višji za 6,1 %, odhodki pa za 7,4 %. Najvišja rast je bila pri prihodkih iz trošarin (povišanje trošarin na energente in tobačne izdelke), prihodkih iz socialnih prispevkov (višje rasti plač) in pri dohodnini. Ob umirjanju gospodarske aktivnosti je bila skupna rast davčnih prihodkov skromna tudi zaradi upočasnjene rasti prihodkov iz DDV, na kar je vplivalo tudi znižanje stopnje DDV na energente do septembra lani. Prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb so se opazno znižali zaradi manjših doplačil davka pri zadnjem poračunu. K rasti odhodkov je največ prispevala rast plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, in nekateri transferji (subvencije podjetjem za blaženje posledic energetske draginje in za sanacijo po poplavah, transferji v sklada socialnega zavarovanja). Visoka je ostala rast izdatkov za investicije. Aktualno Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Medletna inflacija se je decembra v primerjavi z letom prej več kot prepolovila. 100 80 jan.23 jan.22 jan.21 jan.20 jan.19 jan.18 jan.17 jan.16 jan.15 jan.14 40 Medletna rast, v % sep. 23 dec. 23 jan. 23 maj. 23 sep. 22 jan. 22 140 880 Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je decembra na mesečni ravni še izboljšalo, a ostalo nižje kot pred letom. 120 860 100 840 80 820 60 800 780 40 760 20 740 0 nov. 23 60 160 900 Število registriranih brezposelnih, v 1.000, desezonirano 120 180 920 Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Izvoz blaga je popravljen za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je bil v enajstih mesecih lani predvsem zaradi umirjanja gospodarske aktivnosti in povečanja plač ter ukrepov (energetska draginja, poplave) medletno večji. Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki 2.000 Javnofinančni saldo Primarni saldo 1.000 20 0 10 Mio EUR 0 -10 -20 -748,8 -1081,3 -1.000 -1577,3 -2.000 -30 -3.000 I-XI 2023 Vir: MF, Bilten javnih financ, preračuni UMAR. 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 dec. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 -4.000 -2917,2 -3542,2 I-XI 2022 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 -50 jan. 14 -40 jan. 13 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina Delovno aktivni po SRDAP (leva os) Registrirani brezposelni (desna os) jan. 08 jan. 09 jan. 10 jan. 11 jan. 12 jan. 13 jan. 14 jan. 15 jan. 16 jan. 17 jan. 18 jan. 19 jan. 20 jan. 21 jan. 22 jan. 23 dec. 23 Število delovno aktivnih po SRDAP, v 1.000, desezonirano 140 jan.13 Medletna rast števila delovno aktivnih in upad števila brezposelnih sta se konec lanskega leta upočasnila. 940 160 30 maj. 22 -4 sep. 21 -2 -4 jan. 21 0 -2 maj. 21 2 0 sep. 20 4 2 jan. 20 6 4 maj. 20 8 6 sep. 19 8 jan. 19 10 maj. 19 Prispevek k medletni rasti, v o.t. dec. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 Izvoz blaga * Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo 12 Vir: SURS, preračuni UMAR. Večina razpoložljivih kratkoročnih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je ob koncu leta izboljšala, ni pa še dosegla ravni izpred leta prej. 180 Goriva in energija Ostalo 10 Vir: S&P Global. Opomba: Vrednost PMI nad 50 nakazuje rast, pod 50 pa njegovo krčenje. Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Hrana Storitve SKUPAJ Predelovalne dejavnosti 12 jan. 19 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 18 Vrednost PMI Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je novembra lani nekoliko izboljšala in decembra ostala enaka, po tem ko je oktobra upadla na najnižjo raven v zadnjih treh letih. 5 tekoča gospodarska gibanja Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 7 Mednarodno okolje dec. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 Predelovalne dejavnosti jan. 20 jan. 19 66 62 58 54 50 46 42 38 34 30 26 22 18 14 10 Sestavljeni kazalnik Storitve jan. 18 Vrednost PMI Slika 1: Sestavljeni kazalnik PMI za evrsko območje, december 2023 Vir: S&P Global. Opomba: Vrednost PMI nad 50 nakazuje rast, pod 50 pa njegovo krčenje. Kazalniki razpoloženja za evrsko območje nakazujejo, da je dinamika gospodarske aktivnosti v lanskem zadnjem četrtletju ostala šibka. Vrednost sestavljenega kazalnika vodij nabave (PMI) za evrsko območje se je, po oktobrskem upadu na najnižjo raven v zadnjih treh letih, novembra nekoliko izboljšala in decembra ostala nespremenjena (47,6). Oba kazalnika, ki ga sestavljata (za predelovalne dejavnosti in storitve), sta ostala manjša od 50 (prag med rastjo in krčenjem aktivnosti). Vrednost kazalnika gospodarske klime (ESI) za evrsko območje, ki je od julija 2022 pod dolgoletnim povprečjem, se je decembra okrepila, zaupanje se je izboljšalo v vseh dejavnostih in med potrošniki. Decembra je bila vrednost kazalnika gospodarske klime podobna kot pred letom, zaupanje je bilo precej višje med potrošniki, precej nižje pa v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Anketni kazalniki tako nakazujejo, da je aktivnost v lanskem zadnjem četrtletju verjetno začela okrevati, a je ostala šibka. Vir: ECB. 2026 2025 2024 2023 2022 2021 Zasebna potrošnja Bruto investicije v os. sr. Realna rast BDP (v %) 2020 2019 2018 2017 2016 2015 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 -6 -7 Neto izvoz Državna potrošnja Spr. zalog in vredn. pred. 2014 Prispevek k rasti, v o. t. Slika 2: Napoved gospodarske rasti ECB, december 2023 Podobno kot kažejo predhodne napovedi nekaterih drugih mednarodnih institucij, tudi ECB v decembrski napovedi pričakuje, da se bo gospodarska aktivnost evrskega območja v prihodnjih četrtletjih postopoma nekoliko okrepila. BDP evrskega območja se je v lanskem tretjem četrtletju zaradi negativnega prispevka zalog skrčil za 0,1 %, anketni kazalniki pa tudi za zadnje četrtletje nakazujejo šibko aktivnost. Nekatere mednarodne institucije (ECB, EK) v zadnjih napovedih ocenjujejo, da je aktivnost v zadnjem lanskem četrtletju začela okrevati, postopno zviševanje rasti pa naj bi se v prihodnjih četrtletjih nadaljevalo. Rast BDP naj bi se letos in prihodnje leto zvišala predvsem ob krepitvi zasebne potrošnje, ki jo bodo podpirali višje zaupanje, nizka brezposelnost in rast plač ter nadaljnje zniževanje inflacije. Zaostreni pogoji financiranja naj bi še naprej zavirali rast, se bo pa ta vpliv postopno zmanjševal. ECB ocenjuje, da se je BDP evrskega območja leta 2023 zvišal za 0,6 %, za leti 2024 in 2025 pa v osnovnem scenariju napoveduje nekoliko višjo rast, in sicer 0,8 % oz. 1,5 %. Napoved spremlja velika negotovost, ki je povezana predvsem z morebitno zaostritvijo konflikta na Bližnjem vzhodu, kar bi na evrsko gospodarstvo negativno vplivalo zlasti z višjimi cenami energentov in povečano negotovostjo. Po alternativnem scenariju ECB bi bila v tem primeru gospodarska rast evrskega območja v letu 2024 za 0,7 o. t., v letu 2025 pa za 0,3 o. t nižja kot v osnovnem scenariju. 8 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Slika 3: Cene surovin, december 2023 Energenti Hrana 180 Cene nafte Brent so se decembra lani še znižale; cene neenergetskih surovin pa se že nekaj mesecev ohranjajo na doseženi ravni. Povprečna dolarska cena nafte Brent je decembra znašala 77,8 USD (6,2 % manj kot mesec prej), evrska pa 71,3 EUR (7,2 % manj kot mesec prej). Po opaznejšem septembrskem zvišanju cen nafte zaradi odločitve Savdske Arabije in Rusije o nadaljevanju zmanjševanja črpanja, vojna na Bližnjem vzhodu na povprečno ceno do konca lanskega leta ni vplivala. Medletno je bila decembra dolarska cena nafte Brent nižja za 4 %, evrska pa za 6,8 %. V povprečju leta 2023 je bila cena nafte v dolarjih oz. evrih za okoli 20 % nižja kot leto prej. Evrske cene zemeljskega plina na evropskem trgu (na nizozemski borzi TTF) so se po oktobrskem povišanju zaradi težav s črpanjem na nekaterih nahajališčih in poškodb na plinovodu v Baltskem morju novembra in decembra znižale, medletno so bile decembra nižje za 69 %. Po podatkih Svetovne banke je povprečna dolarska cena neenergetskih surovin od poletja skoraj nespremenjena, medletno je bila decembra nižja za 5,2 %. Neenergetske surovine Kovine 160 Indeks 2010=100 140 120 100 80 60 40 20 dec. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 0 Vir: Svetovna banka. Slika 4: Efektivni tečaji, 3. četrtletje 2023 NEER 108 REER hicp Vrednosti kazalnikov konkurenčnosti v četrtem četrtletju 2023 kljub izboljšanju še vedno nakazujejo neugoden cenovno-konkurenčni položaj slovenskih izvoznikov. Ob višji rasti cen v primerjavi s trgovinskimi partnericami so se v lanskem letu močno poslabšali kazalniki cenovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva (REER ppi, REER hicp). Nekoliko je k poslabšanju prispevala tudi krepitev tečaja evra do košarice valut pomembnejših trgovinskih partneric (NEER). Odstopanje rasti cen je bilo občutno predvsem pri proizvodih industrijskih proizvajalcev predelovalnih dejavnosti (PPI), ki pa je po trenutno razpoložljivih podatkih vrh doseglo v drugem četrtletju leta 2023. REER ppi 106 2007=100 104 102 100 98 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 Q1 11 Q1 10 Q1 09 Q1 08 Q1 07 94 Q1 23 Q4 23 96 Vir: ECB; preračuni Umar. NEER - nominalni efektivni tečaj, REER hicp (ppi) realni efektivni tečaj deflacioniran s HICP (PPI). Rast kazalnika pomeni apreciacijo evra in/ali povišanje relativnih cen do košarice 37 trg. parneric, uteženih glede na njihovo pomembnost v blagovni menjavi Slovenije. Tabela 1: Cene nafte, zemeljskega plina in neenergetskih surovin ter menjalni tečaj USD/EUR in EURIBOR povprečje sprememba, v %1 2023 XI 23 XII 23 XII 23/XI 23 XII 23/XII 22 2023/2022 Nafta Brent, USD/sod 82,51 82,94 77,76 -6,2 -4,0 -18,1 Nafta Brent, EUR/sod 76,32 76,77 71,27 -7,2 -6,8 -20,3 Zemeljski plin (TTF)2, EUR/MWh 41,35 45,03 35,97 -20,1 -69,0 -64,2 USD/EUR 1,081 1,081 1,090 0,9 3,6 2,7 3-mesečni EURIBOR, v % 3,430 3,972 3,933 -3,9 187,0 308,9 110,14 108,99 107,20 -1,6 -5,2 -9,8 Cene neenergetskih surovin, indeks 2010=100 Vir: EIA, ECB, Svetovna banka, preračuni UMAR. Opomba: 1pri Euribor sprememba v b. t., 2 Nizozemsko vozlišče za trgovanje s plinom. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 9 Gospodarska gibanja v Sloveniji Izvoz blaga * Ind. proiz. predelovalnih dej. Vred. opr. del v gradbeništvu Prih. v trg. na drobno brez motornih goriv Storitveni prihodek 180 160 140 120 100 80 jan.23 jan.22 jan.21 jan.20 jan.19 jan.18 jan.17 jan.16 jan.15 jan.14 40 nov. 23 60 jan.13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 5: Kratkoročni kazalniki gospodarskih gibanj v Sloveniji, oktober–november 2023 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: * Izvoz blaga je popravljen za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Večina razpoložljivih kratkoročnih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo se je ob koncu lanskega leta izboljšala. Kljub temu, z izjemo gradbeništva in nekaterih segmentov potrošnje gospodinjstev, večinoma niso dosegli ravni izpred leta prej. Blagovna menjava se je po dveh mesecih rasti novembra ob vztrajanju šibke aktivnosti in negotovih razmer v glavnih trgovinskih partnericah ponovno zmanjšala. Vrednosti kazalnikov konkurenčnosti so se v zadnjem četrtletju 2023 po daljšem obdobju negativnih gibanj nekoliko izboljšale, še vedno pa nakazujejo neugoden cenovnokonkurenčni položaj slovenskih izvoznikov. Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v tretjem četrtletju medletno nadalje okrepil, a je bil še vedno pod ravnjo pred začetkom energetske krize. Proizvodnja predelovalnih dejavnosti, ki se je septembra lani začela krepiti v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti, je bila novembra še vedno nižja kot pred letom. Učinek visokih cen energentov, ki je imel največji vpliv na energetsko intenzivne panoge, je v jesenskih mesecih začel nekoliko popuščati. Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del novembra ostala nespremenjena, a je bila med januarjem in novembrom za petino višja kot v enakem obdobju leta 2022. Realni prihodek večine trgovskih panog se je oktobra po večmesečnem zmanjševanju povečal, realni prihodek tržnih storitev pa je ponovno zanihal navzdol in ostal podoben kot leto prej. Storitvena menjava se je oktobra nekoliko zmanjšala, vendar je ostala blizu doseženih najvišjih ravni. V zadnjem četrtletju je okrevala potrošnja gospodinjstev. Vrednost kazalnika gospodarske klime se je decembra v primerjavi z novembrom še zvišala, v primerjavi z lanskim decembrom pa je ostala nižja. sep. 23 Vir: ENTSO-E in Bruegel.org. Opombi: Upoštevana je samo poraba v delovnih dneh v času med 8. in 18. uro. Odstotki so prilagojeni za temperaturne razlike. Do konca avgusta 2022 so prikazane 3-mesečne drseče sredine. dec. 23 jun. 23 mar. 23 sep. 22 dec. 22 jun. 22 Hrvaška Slovenija mar. 22 sep. 21 dec. 21 jun. 21 Francija Nemčija mar. 21 sep. 20 dec. 20 jun. 20 Avstrija Italija 25 20 15 10 5 0 -5 -10 -15 -20 mar. 20 Medletna sprememba, v % Slika 6: Poraba elektrike, december 2023 Poraba elektrike je bila decembra lani medletno nižja za 4 %. Medletni upad je bil manjši kot v predhodnih mesecih, deloma zaradi ponovnega zagona dela proizvodnje pri velikem neposrednem odjemalcu, podjetju SIJ Acroni, in tudi ponovnega zaganjanja proizvodnih linij v podjetjih, prizadetih v avgustovskih poplavah. Na manjši medletni upad pa je vplivala tudi razmeroma nizka osnova ob koncu leta 2022, ki je bila posledica visokih cen elektrike in umirjanja gospodarske aktivnosti. Med našimi glavnimi trgovinskimi partnericami je imela v primerjavi z decembrom 2022 medletno nižjo porabo tudi Avstrija (–1 %), drugje je bila poraba medletno višja – v Italiji, Nemčiji in na Hrvaškem za 1 %, v Franciji pa za 3 %. 10 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Slika 7: Poraba elektrike po odjemnih skupinah, november 2023 30 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 20 mar. 20 maj. 20 jul. 20 sep. 20 nov. 20 jan. 21 mar. 21 maj. 21 jul. 21 sep. 21 nov. 21 jan. 22 mar. 22 maj. 22 jul. 22 sep. 22 nov. 22 jan. 23 mar. 23 maj. 23 jul. 23 sep. 23 nov. 23 Medletna sprememba, v % Tudi novembra lani je bila poraba elektrike na distribucijskem omrežju medletno nižja, vendar za manj kot v prejšnjih mesecih. Manjši medletni upad (1,2 %) je bil pri industrijski porabi, deloma tudi zaradi razmeroma nizke osnove iz leta 2022, ki je bila zelo verjetno povezana z umirjanjem gospodarske aktivnosti in visokimi cenami elektrike. Poraba gospodinjstev je bila novembra medletno nižja za 2,3 %, poraba malih poslovnih odjemalce1 pa za 3,9 %. Industrija Gospodinjstva Mali poslovni odjem Skupaj poraba distrib. omrežja 1 Vir: SODO, preračuni UMAR. Opomba: Iz podatkov je izločen vpliv temperaturnih razlik. V tej odjemni skupini so najbolj pogosta merilna mesta trgovine in storitvene dejavnosti, sem spadajo tudi skladišča, kmetijska dejavnost ipd., lahko pa gre tudi za večja proizvodna podjetja, ki na nekaterih merilnih mestih ne potrebujejo velike priključne moči. Slika 8: Vrednost davčno potrjenih računov – nominalno, december 2023 50 30 20 10 0 -10 -20 sep. 23 maj. 23 jan. 23 sep. 22 jan. 22 maj. 22 sep. 21 maj. 21 jan. 21 sep. 20 maj. 20 -40 dec. 23 -30 jan. 20 Medletna sprememba, v % 40 Nominalna vrednost davčno potrjenih računov je bila decembra 2023 medletno višja za 4 %. Medletna rast skupne prodaje je bila, ob dveh delovnih dneh manj kot decembra 2022, podobna novembrski. Nižja kot v preteklih treh mesecih je bila rast prodaje v trgovini, kjer je bilo izdanih za skoraj 80 % skupne vrednosti davčno potrjenih računov (3 %, novembra 5 %, oktobra pa 7 %). Rast je bila nižja v vseh treh glavnih trgovskih panogah; v trgovini na drobno je bila 3-odstotna, v trgovini z motornimi vozili 11-odstotna, v trgovini na debelo pa je bila prodaja medletno nižja za 3 %. Okrepila pa se je medletna rast prodaje v gostinstvu in v nekaterih kulturnih, razvedrilnih in športnih storitvah ter igrah na srečo (skupaj v gostinstvu in v drugih storitvenih dejavnostih2 z 8 % na 12 %). Vir: FURS, preračuni UMAR. 2 Dejavnosti standardne klasifikacije dejavnosti R, S in T. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 11 Slika 9: Blagovna menjava – realno, november 2023 Izvoz blaga (*3mds) Uvoz blaga (*3mds) 180 170 160 150 140 130 120 110 100 90 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 80 nov. 23 Desezoniran realni indeks 2010=100 190 Nezglajeni podatki Nezglajeni podatki Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *3mds - 3-mesečna drseča sredina. Blagovna menjava se je novembra lani nekoliko zmanjšala, medletni upad se je povečal.3 Realni izvoz blaga se je po dvomesečni rasti novembra zmanjšal za 1,7 %, uvoz pa za 3,5 %. Kljub temu je bila povprečna blagovna menjava oktobra in novembra večja kot v povprečju tretjega četrtletja (desez.). V prvih enajstih mesecih je bil izvoz medletno nižji za 7,1 %, uvoz pa za 7,5 %. Tudi v medletni primerjavi je bil upad izvoza povezan predvsem z državami EU (EU: −8,2 %, izven EU: −2,7 %), upad uvoza pa je bil izrazitejši iz držav izven EU (EU: −5,9 %, izven EU: −13,0 %). Po razpoložljivih podatkih4 je upadel zlasti uvoz vmesnih proizvodov, ki jih Slovenija uvaža iz držav izven EU (npr. železo in jeklo, barvne kovine) in izvaža v EU (npr. kovinski izdelki, stroji). Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je decembra nekoliko poslabšalo, a je bilo v povprečju zadnjega četrtletja lani boljše kot v tretjem četrtletju. Ob veliki negotovosti v mednarodnem okolju so izvozna naročila ostala precej nižja kot v začetku leta 2023. 3 4 Po zunanjetrgovinski statistiki SURS. Deflacioniranje in desezoniranje UMAR. Skupni izvoz in uvoz ter izvoz in uvoz v/iz držav izven EU so popravljeni za oceno oplemenitenja blaga v povezavi z menjavo farmacije s Švico. Podrobni podatki po klasifikaciji SMTK so na voljo do oktobra 2023. V analizi je upoštevana sprememba v vrednosti in teži. Slika 10: Slovenski izvozni tržni delež blaga na trgu EU, 3. četrtletje 2023 Tržni delež blaga Tržni delež ener. int. proiz. SI izvoz blaga v EU (nom.) Skupni uvoz blaga EU (nom.) 150 130 120 110 100 90 Vir: SURS, Eurostat; preračuni Umar. Opomba: med energetsko intenzivne sodijo papirni, kemični, kovinski in nekovinski mineralni proizvodi. Q3 23 Q1 23 Q1 22 Q1 21 70 Q1 20 80 Q1 19 Q1 2019 =100 140 Slovenski izvozni tržni delež na trgu EU se je v tretjem četrtletju medletno nadalje okrepil (+3,5 %), a je še vedno pod ravnjo pred začetkom energetske krize. Slovenski izvozni tržni delež blaga na trgu EU se je v letih 2021 in 2022 zmanjšal za 2,0 % oz. 5,5 %. Krčenje je bilo izrazito zlasti v drugi polovici leta 2022, k čemur je pomembno prispeval tudi zastoj pri energetsko intenzivnih izdelkih. Prve ocene nakazujejo, da je bilo zmanjšanje tržnega deleža med energetsko krizo v določeni meri začasne narave, povezano z racionalizacijo proizvodnje v obdobju visoke negotovosti oskrbe z energenti in njihovimi cenami, saj se je v prvih treh četrtletjih 2023 medletno okrepil (v povprečju za 3 %). Kljub temu pa odboj v prvih treh četrtletjih lani ni zadostoval za povrnitev tržnega deleža na raven izpred dveh let, kar je povezano z izgubo cenovne konkurenčnosti v vmesnem obdobju in s strukturo izvoza5, med skupinami proizvodov pa so neugodno k rasti tržnega deleža v največji meri prispevala cestna vozila. 5 Izrazitejša rast vrednosti uvoznega povpraševanja EU pri skupinah proizvodov s podpovprečnim deležem v sestavi slovenskega izvoza (npr. surovine). 12 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Slika 11: Storitvena menjava – nominalno, oktober 2023 Izvoz storitev (3mds*) Uvoz storitev (3mds*) 1100 Nezglajeni podatki Nezglajeni podatki V mio EUR, desezonirano 1000 900 800 700 600 500 400 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 200 okt. 23 300 Vir: BS, preračuni UMAR. Opomba: *3mds - 3-mesečna drseča sredina Storitvena menjava se je oktobra lani nekoliko zmanjšala, a je ostala blizu doseženih najvišjih ravni, kar je povezano predvsem z rastjo menjave turističnih storitev. V primerjavi s predhodnim mesecem se je izvoz storitev zmanjšal za 0,3 %, kar je bilo povezano predvsem z nadaljnjim upadom izvoza transportnih storitev, po opazni rasti septembra pa sta bila manjša tudi izvoza gradbenih in ostalih poslovnih storitev. Izvoz s turizmom povezanih storitev se je znova povečal in dosegel doslej najvišje ravni (desez.). Uvoz storitev se je zmanjšal za 0,7 %, ob tem se je zmanjšal uvoz večine glavnih skupin storitev, vključno s turizmom povezanih storitev, razen IKT storitev (desez.). V povprečju prvih desetih mesecev lani je medletna rast izvoza storitev znašala 6,4 %, uvoza pa 4,7 %. K medletni rasti je prispevalo predvsem opazno okrevanje menjave s turizmom povezanih storitev. Opazneje pa sta upadla izvoz (–4,7 %) in uvoz (–8,3 %) transportnih storitev, kar je bilo po naši oceni predvsem povezano z upadom blagovne menjave in aktivnosti v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji ter naših glavnih trgovinskih partnericah. Pred. dejavnosti Sr. visoko teh. zahtevne Nizko teh. zahtevne 280 Visoko teh. zahtevne Sr. nizko teh. zahtevne 260 240 220 200 180 160 140 120 Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 80 nov. 23 100 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 12: Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih, november 2023 Proizvodnja predelovalnih dejavnosti, ki se je septembra lani začela krepiti, je bila novembra še vedno nekoliko nižja kot pred letom. Po doseženem dnu avgusta lani se je proizvodnja od konca tretjega četrtletja okrepila v vseh skupinah panog po tehnološki zahtevnosti. Ob mesečni rasti proizvodnje in učinku nizke osnove (pod vplivom visokih cen energentov) se je medletni padec proizvodnje oktobra in novembra 2023 zmanjšal. Učinek visokih cen energentov, ki je imel največji vpliv na energetsko intenzivne panoge, je začel nekoliko popuščati. Le v papirni industriji je medletni padec tudi v zadnjih mesecih 2023 ostal podoben kot v povprečju prvih devetih mesecev 2023 (okoli 20-odstoten), v ostalih je bil medletni padec manjši oz. proizvodnja medletno večja (v proizvodnji kovin tudi zaradi ponovnega zagona dela proizvodnje pri velikem neposrednem odjemalcu). Medletni padec se je od sredine tretjega četrtletja tudi v večini ostalih predelovalnih dejavnosti zmanjšal, v povprečju je bila proizvodnja oktobra in novembra za okoli 0,5 % nižja kot v enakem obdobju 2022. V enajstih mesecih 2023 je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti medletno nižja za 3,2 %. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 13 Slika 13: Aktivnost v gradbeništvu, november 2023 130 120 110 100 90 80 70 60 50 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 40 nov. 23 Realni indeks gradbeništva, 2010 = 100 Desezonirani podatki Trimesečne drseče sredine, desezonirano Vir: SURS, preračuni UMAR. Gradbena aktivnost je po podatkih o vrednosti opravljenih gradbenih del novembra lani ostala enaka kot mesec pred tem, a bila višja kot leto prej. Po visoki rasti vrednosti opravljenih gradbenih del v začetku leta je aktivnost v naslednjih mesecih močno nihala, v zadnjih dveh mesecih pa je bila nekoliko nižja kot v začetku leta. Skupno je bila vrednost del v prvih enajstih mesecih lani za 20 % višja kot v enakem obdobju 2022. Aktivnost je bila v tej primerjavi višja v vseh treh segmentih, ki jih spremlja statistika: v specializiranih gradbenih delih za 32 %, v gradnji inženirskih objektov za 21 % in v gradnji stavb za 11 %. Nekateri drugi podatki kažejo na znatno nižjo rast aktivnosti v gradbeništvu. Po podatkih DDV je bila v prvih enajstih mesecih lani aktivnost podjetij iz dejavnosti gradbeništva za 11 % višja kot predlani. Razlika v rasti aktivnosti glede na podatke o vrednosti opravljenih gradbenih del je znašala 9 o. t. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v% 2022 XI 23/X 23 XI 23/XI 22 I-XI 23/I-XI 22 Izvoz blaga, realno 5,1 3 -1,7 -7,5 -7,1 - v EU 3,7 -3,03 -6,9 -8,2 Uvoz blaga, realno1 5,3 -3,53 -9,1 -7,5 - iz EU 1,5 -2,73 -7,0 -5,9 Industrijska proizvodnja, realno 1,2 3,73 -0,84 -4,44 - v predelovalnih dejavnostih 3,9 4,73 -0,44 -3,24 22,2 0,1 11,6 19,94 1 Gradbeništvo – vrednost opravljenih gradbenih del, realno v% 3 4 2022 X 23/IX 23 X 23/X 22 I-X 23/I-X 22 Izvoz storitev, nominalno2 31,4 -0,33 4,04 6,44 Uvoz storitev, nominalno2 22,0 -0,73 1,64 4,74 Trgovina – realni prihodek 10,2 -0,1 -5,3 -4,84 Storitvene dejavnosti (brez trgovine) – realni prihodek 11,3 -1,3 -0,2 1,54 3 3 4 4 Viri: BS, Eurostat, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1 zunanjetrgovinska statistika, deflacioniranje UMAR, 2 plačilnobilančna statistika, 3 desezonirani podatki, 4 delovnim dnem prilagojeni podatki. Skupaj Trgovina z motornimi vozili Trgovina na debelo Trgovina na drobno Trgovina na drobno, brez motornih goriv 240 220 200 180 160 140 120 100 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 nov. 23 . Vir: SURS, preračuni UMAR. jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 80 jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes. drseča sredina Slika 14: Prihodek v trgovini, oktober–november 2023 Realni prihodek večine trgovskih panog se je oktobra lani, po zmanjševanju v predhodnih mesecih, povečal. V trgovini na drobno (brez motornih goriv) je bil, ob razmeroma visoki tekoči rasti, prvič v letu 2023 medletno večji. To je bila posledica rasti prodaje neživil, prodaja živil, pijač in tobačnih izdelkov pa je bila podobna kot oktobra 2022. Drugi mesec zapored se je okrepil tudi prihodek v trgovini na debelo, ki pa je še zaostajal za prodajo iz leta 2022. Visoko medletno rast je ohranila prodaja v trgovini z motornimi vozili (18 %), ki je bila edina od glavnih trgovskih panog, ki je tudi skupaj v desetih mesecih presegla prodajo iz leta 2022. Po predhodnih podatkih SURS se je ta novembra še okrepila, prihodek v trgovini na drobno pa je bil ponovno nekoliko manjši kot pred letom. 14 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 jan. 23 okt. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 Promet in sklad. (H) Strokovno-tehnične (M) Gostinstvo (I) jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Skupaj* Info. in komunik. (J) Druge poslovne (N) jan. 13 Desezoniran realni indeks 2010=100, 3-mes.drseča sredina Slika 15: Prihodek v tržnih storitvah, oktober 2023 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: *Vključeno tudi poslovanje z nepremičninami (L). Realni prihodek tržnih storitev se je oktobra lani zmanjšal. Skupni prihodek se je po precej visoki rasti v predhodnem mesecu tekoče zmanjšal za 1,3 %. Zmanjšanje je bilo posledica upada prihodka v gostinstvu in drugih poslovnih dejavnostih, kjer je bila septembra zabeležena visoka rast. V preostalih dejavnostih storitev pa je bila rast prihodka skromna. V dejavnosti prometa in skladiščenja, kjer negativna gibanja vztrajajo že od maja 2022, se je prihodek povečal zlasti v pristaniškem prometu. Rast prihodka v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih je izhajala predvsem iz večje prodaje računalniških storitev na domačem in tujih trgih. Prihodek v strokovno-tehničnih dejavnostih je stagniral. Skupni prihodek tržnih storitev je bil oktobra medletno realno večji za 1,4 %, v prvih desetih mesecih lani za 1,5 % kot posledica rasti v večini dejavnosti, razen v prometu. Za ravnjo pred epidemijo (glede na oktober 2019) je še vedno zaostajal v zaposlovalnih storitvah (za 21 %). Q1 23 Q4 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 Q1 11 275 250 225 200 175 150 125 100 75 50 25 0 Potrošnja gospodinjstev Realni prihodek v trgovini z neživili Realni prihodek v trgovini z živili in pijačami Prenočitve domačih turistov Prodaja osebnih avtov fizičnim osebam Q1 10 Desezoniran indeks 2010=100 Slika 16: Izbrani kazalniki potrošnje gospodinjstev, oktober–december 2023 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Podatek za Q4 2023 je povprečna vrednost za oktober in november. Razpoložljivi podatki nakazujejo okrevanje potrošnje gospodinjstev v zadnjem lanskem četrtletju. Prodaja novih osebnih avtomobilov fizičnim osebam je bila, po medletnem upadu v tretjem četrtletju, v povprečju oktobra in novembra medletno višja za 16 %. Medletno večje je bilo oktobra tudi trošenje za turistične storitve zunaj Slovenije (nominalno za 6 %); pri tem je bilo število prenočitev Slovencev na Hrvaškem podobno kot pred letom. Medletno je bilo v povprečju oktobra in novembra nekoliko nižje trošenje gospodinjstev za neživila in živila, pijače ter tobačne izdelke (realno za 1 %), vendar se je upad iz prejšnjih četrtletij močno zmanjšal. Na okrevanje potrošnje v zadnjem lanskem četrtletju nakazuje tudi okrepljena medletna rast nominalne vrednosti davčno potrjenih računov (6 %), ki je bila po dveh četrtletjih upada realno spet pozitivna. Slika 17: Gospodarska klima, december 2023 Gospodarska klima Trg. na drobno Gradbeništvo 20 10 0 -10 -20 -30 Vir: SURS, preračuni UMAR. dec. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 -50 jan. 14 -40 jan. 13 Desezonirana vrednost kazalnika, 3-mes. drseča sredina 30 Predelovalne dej. Storitvene dej. Potrošniki Vrednost kazalnika gospodarske klime se je decembra lani na mesečni ravni še zvišala, a je bila še vedno nižja kot leto prej. V primerjavi z mesecem prej se je zaupanje zvišalo v trgovini na drobno, nekoliko tudi v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, v storitvenih dejavnostih pa je ostalo enako. V primerjavi z decembrom 2022 je bilo zaupanje nižje v vseh dejavnostih, z izjemo potrošnikov, kjer je ostalo enako (leta 2022 se je precej znižalo zaradi nižje kupne moči kot posledice višanja cen). V povprečju leta 2023 je bilo v primerjavi z letom prej malenkost višje le med potrošniki, vendar je tu še vedno najbolj zaostajalo za dolgoletnim povprečjem. Precej pod dolgoletnim povprečjem je bilo tudi zaupanje v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje v trgovini na drobno in storitvenih dejavnostih je v povprečju leta 2023 vrednost dolgoletnega povprečja nekoliko preseglo, zaupanje v gradbeništvu pa je bilo že precej nad njim. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 15 Transakcije rabljenih stanovanjskih nepremičnin Transakcije novih stanovanjskih nepremičnin Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin Cene novih stanovanjskih nepremičnin 225 200 175 150 125 100 75 50 Q1 23 Q3 23 Q1 22 Q1 21 Q1 20 Q1 19 Q1 18 Q1 17 Q1 16 Q1 15 Q1 14 Q1 13 Q1 12 Q1 11 Q1 10 0 Q1 09 25 Q1 08 Indeks 2010=100, 4-četrtletne drseče sredine Slika 18: Nepremičnine, 3. četrtletje 2023 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: Zaradi metodoloških sprememb so podatki za transakcije razpoložljivi od leta 2010 naprej. V tretjem četrtletju lani se je ob nadaljnjem upadu skupnega prometa rast cen stanovanjskih nepremičnin še umirila. V primerjavi z drugim četrtletjem so bile cene višje za 0,7 %6, v primerjavi s tretjim četrtletjem leta 2022 pa za 5,7 %7. Medčetrtletna rast je bila posledica relativno visoke rasti cen novih stanovanjskih nepremičnin (11,5 %), pri katerih se je število prodaj v tretjem četrtletju okrepilo na 4 % vseh transakcij. Prvič po zadnjem četrtletju leta 2019 pa so se tekoče zmanjšale cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin (za 0,2 %); nadalje se je zmanjšalo tudi število njihovih prodaj. Skupno je bilo prodanih 2.397 stanovanjskih nepremičnin, kar je za več kot petino manj kot v tretjem četrtletju leta 2022 in najmanj po drugem četrtletju leta 2020, ko so na število transakcij močno vplivale omejitve pri poslovanju zaradi epidemije. 6 7 Kar je bilo sicer precej nižje kot v prvi polovici leta (v povprečju obeh četrtletij 1,7 %) in v povprečju četrtletij leta 2022 (2,8 %). Po 11,5-odstotni rasti v povprečju leta 2021 in 14,8-odstotni rasti v povprečju leta 2022. Slika 19: Gospodinjstva s finančnimi težavami, december 2023 Živijo od prihrankov Se zadolžujejo Gospodinjstva s finančnimi težavami – skupaj 10 8 7 6 5 4 3 2 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 0 dec. 23 1 jan. 13 Delež odgovorov v %, 12 mesečna drseča sredina 9 Finančni položaj gospodinjstev se je v povprečju zadnjega četrtletja 2023 tekoče in medletno malenkost izboljšal. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je delež gospodinjstev s finančnimi težavami8 iz najnižjega dohodkovnega kvartilnega razreda zmanjšal za 4,9 o. t. (medletno za 1,7 o. t.). K temu so po naši oceni med drugim prispevali postopno umirjanje inflacije, večja predvidljivost cen energentov in gibanja na trgu dela (visoko povpraševanje po delovni sili). Ponovno pa se je poslabšal finančni položaj gospodinjstev iz drugega dohodkovnega kvartilnega razreda (medletno za 3,5 o. t.). Nekoliko se je zmanjšal delež gospodinjstev s finančnimi težavami, ki so svoje finančne potrebe premoščala s porabo prihrankov, in gospodinjstev, ki se zadolžujejo. Vir: SURS (Anketa o mnenju potrošnikov). 8 Gospodinjstva s finančnimi težavami so tista, ki so v anketi odgovorila, da živijo od prihrankov ali da si sposojajo, da pokrijejo tekoče stroške. 16 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Trg dela Slika 20: Število delovno aktivnih oseb, oktober 2023 Delovno aktivni Gradbeništvo (F) Javne storitve (O-Q) 130 125 120 115 110 105 100 95 jan. 23 jul. 22 jan. 22 jul. 21 jan. 21 jul. 20 jan. 20 jan. 19 jul. 19 90 jul. 23 okt. 23 Indeks, januar 2019 = 100 135 Predelovalne dejavnosti (C) Tržne storitve. (G-N) Ostalo (A, B, D, E, R-T) Medletna rast števila delovno aktivnih (0,8 %) se je oktobra lani nadalje upočasnila. Na to je vplivalo predvsem zmanjševanje števila delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih v oktobru (po desez. podatkih). K skupni medletni rasti števila delovno aktivnih je prispevalo večje število delovno aktivnih tujih državljanov, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa je bilo manjše. Delež tujih državljanov med vsemi delovno aktivnimi je bil oktobra 14,7 %, tj. za 0,9 o. t. višji kot pred letom. Po deležu tujih državljanov v skupni zaposlenosti izstopajo gradbeništvo (48 %), promet in skladiščenje (33 %) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (27 %). Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 21: Število registriranih brezposelnih oseb, december 2023 Vsi brezposelni Mesečni upad števila registriranih brezposelnih je bil decembra lani (0,8 %) po sezonsko prilagojenih podatkih podoben kot v prejšnjih mesecih, a manjši kot v začetku leta. Po originalnih podatkih je bilo konec decembra brezposelnih 48.353 oseb, kar je sicer 2,5 % več kot konec novembra, a je to večinoma odraz sezonskih gibanj, povezanih z večjim prilivom v brezposelnost zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Medletno je bilo število brezposelnih za 9,1 % nižje. Ob pomanjkanju delovne sile je bilo konec decembra medletno za slabo petino manj dolgotrajno brezposelnih (tj. brezposelnih nad enim letom). Leta 2023 je bilo v povprečju 48.709 brezposelnih, kar je za 14 % manj kot leto prej. Dolgotrajno brezposelni 120 100 80 60 40 20 dec. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 0 jan. 13 Število registriranih brezposelnih, v 1.000 140 Vir: ZRSZ. Novembra je bilo upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) in prejemnikov denarnega nadomestila za brezposelnost (DNB) manj kot pred letom dni. Število upravičencev do DSP se je ob visoki zaposlenosti in zmanjševanju števila dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so pogosto upravičene do DSP, zmanjševalo od februarja 2023. Novembra je bilo do DSP upravičenih 72.738 oseb (orig. podatek), medletno pa za 6,7 % manj. Med upravičenci do DSP je bilo 20.250 registrirano brezposelnih. Tudi prejemnikov DNB je bilo medletno za 2,7 % manj (13.674 oseb, orig. podatek). Upravičenci do denarne socialne pomoči (DSP) Prejemniki denarnega nad. za brezposelnost (DNB) 120 100 80 60 40 Vir: MDDSZ, ZRSZ, preračuni UMAR. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 0 nov. 23 20 jan. 13 Število upravičencev/prejemnikov v 1.000, desezonirano, 3-mes. drseča sredina Slika 22: Število upravičencev do DSP in prejemnikov DNB, november 2023 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 17 Slika 23: Povprečna realna bruto plača na zaposlenega, oktober 2023 Zasebni sektor Medletna realna rast, 3-mes. drseča sredina, v % 20 Javni sektor Skupaj 16 12 8 4 0 -4 -8 Vir: SURS, preračuni UMAR. okt. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 -16 jan. 15 -12 Medletna realna rast povprečne bruto plače je bila oktobra lani (2,2 %) nekoliko višja kot prejšnji mesec (1,8 %). V zasebnem sektorju je bila 2,3-odstotna. Najvišja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, ki poleg gradbeništva in gostinstva spadajo med dejavnosti z največjim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila 1,9-odstotna, kar je manj kot prejšnje mesece. Nižja rast je povezana z višjo lansko osnovo ob dogovoru o dvigu plač (prvi dvig je bil oktobra 2022). Nominalna medletna rast povprečne bruto plače je bila oktobra nekoliko nižja kot v prejšnjih mesecih, in sicer 9,2-odstotna. V zasebnem sektorju je bila rast 9,4-odstotna, v javnem pa 8,9-odstotna. V prvih desetih mesecih je bila medletna realna rast povprečne bruto plače 1,8-odstotna (v zasebnem sektorju 1,4 %, v javnem 2,5 %). Medletna nominalna rast v enakem obdobju pa je bila 10-odstotna (v zasebnem sektorju 9,6 %, v javnem 10,8 %). Tabela 3: Kazalniki gibanj na trgu dela v% 2022 X 23/IX 23 X 23/X 22 Delovno aktivni 2,4 1 0,1 0,8 1,4 Povprečna nominalna bruto plača 2,8 0,61 9,2 10,0 6,2 0,71 9,4 9,6 -2,5 -0,31 8,9 10,8 v tem sektor država -4,9 0,51 8,1 10,5 v tem javne družbe 4,6 1,71 11,2 11,6 2022 X 22 IX 23 X 23 5,8 5,3 4,7 4,8 v% 2023 XII 23/XI 23 XII 23/XII 22 I-XII 23/I-XII 22 Registrirani brezposelni -14,0 2,5 -9,1 -14,0 2 zasebni sektor javni sektor Stopnja registrirane brezposelnosti (v %), desezonirano Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. Opombi: 1 desezonirani podatki, 2 zaposleni, samozaposleni in kmetje po SRDAP. I-X 23/I-X 22 18 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Cene Slika 24: Cene življenjskih potrebščin, december 2023 Evrsko območje jan. 23 dec. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 jan. 11 jan. 10 jan. 09 Medletna inflacija, v % Slovenija 12 11 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 -1 -2 Vir: SURS, Eurostat. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je decembra 2023 ponovno opazneje znižala, na 4,2 % (za 0,7 o. t.), in se v primerjavi z enakim mesecem 2022 (10,3 %) več kot prepolovila. Tokrat je k umirjanju največ prispevala nižja medletna rast cen storitev, ki se je od aprila lani ohranjala okrog 8 %, v zadnjih dveh mesecih pa se je pričela umirjati in decembra dosegla 6,1 %. K umirjanju rasti cen storitev decembra so največ prispevale medletno nižje cene v skupini telefonske in telefaks storitve (–0,1 %), predvsem cene mobilne telefonije. Ob izraziti mesečni pocenitvi (–8,5 %) pa je bil nižji tudi prispevek odvoza smeti. Nižji ali vsaj enaki so bili tudi prispevki v nekaterih drugih storitvah, ki skupno predstavljajo več kot polovico storitev v indeksu življenjskih potrebščin. Še naprej se postopoma umirja medletna rast cen hrane, ki je s 4,2 % dosegala približno le še petino rasti iz začetka leta 2023. Umirja se tudi rast cen neenergetskega industrijskega blaga. Cene poltrajnega blaga so bile medletno višje za 2,1 %, cene trajnega blaga pa so bile ob medletni 3,3-odstotni pocenitvi avtomobilov nižje za 0,3 %. Ob ukrepih vlade za blaženje posledic visokih cen energentov ter ugodnih gibanjih na trgih naftnih derivatov in trdih goriv so bile cene energentov medletno nižje za 2,3 %. V primerjavi z začetkom leta so k umirjanju inflacije največ prispevale nižje rasti cen hrane in nižje cene energentov. Slika 25: Cene industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, november 2023 Domači trg 160 Tuji trg 150 130 120 110 100 Vir: SURS. nov. 23 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 90 jan. 13 Indeks 2015=100 140 Novembra lani se je nadaljevalo zniževanje cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev, ki so le še nekoliko nad ravnjo izpred leta prej. Mesečno so se znižale za 0,4 %, podobno pa so bile nižje cene na domačem in na tujih trgih. Medletna stopnja rasti se je, potem ko je bila v začetku leta 2023 skoraj 20-odstotna, še umirila in bila z 0,3 % najnižja po decembru 2020. K umirjanju medletne rasti so še naprej največ prispevala gibanja v skupini surovin, kjer so bile cene novembra za 3,7 % nižje kot pred letom. Medletna rast cen pa se postopoma umirja tudi v večini drugih skupin z izjemo skupine energenti. Cene energentov so bile kljub mesečni pocenitvi za 4,3 % zaradi nižje osnove medletno višje za 7,1%, kar je največ med vsemi skupinami proizvodov. Medletne rasti cen v skupinah proizvodov za investicije in široko porabo pa se še naprej postopoma umirjajo in so bile nekoliko pod 4 %. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 19 Tabela 4: Rast cen življenjskih potrebščin, v % XII 22/XII 21 I-XII 23/I-XII 22 XII 23/XI 23 XII 23/XII 22 10,3 7,4 -0,5 4,2 Hrana 18,9 11,9 0,2 4,2 Goriva in energija 15,9 2,1 -3,2 -2,3 Storitve 7,7 7,8 -0,5 6,0 Ostalo Skupaj 7,5 6,9 0,1 4,7 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 7,4 7,3 -0,2 5,2 Osnovna inflacija - odrezano povprečje2 9,5 7,8 -0,3 4,2 1 Vir: SURS, preračuni UMAR. Opomba: 1 Obleka, obutev, pohištvo, osebni avtomobili, alkoholne pijače, tobak itd. 2 Pristop z izključitvijo deleža ekstremnih sprememb cen v vsakem mesecu. 20 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Finančni trgi Slika 26: Rast kreditov domačim nebančnim sektorjem, november 2023 Potrošniški Podjetja in NFI 30 Stanovanjski Skupaj Medletna rast, v % 20 10 0 -10 -20 -30 jan. 23 nov. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 jan. 12 -40 Vir: BS. Medletno zniževanje obsega kreditov domačim nebančnim sektorjem se je nadaljevalo tudi novembra lani (–2,5 %). Obseg kreditov podjetjem in NFI se ob umirjanju gospodarske aktivnosti in višjih obrestnih merah tekoče še naprej krči in je bil medletno nižji že za 7,8 %, kar je največji medletni padec po novembru 2016. Medletna rast kreditov gospodinjstvom (3,6 %) pa se je novembra ob rasti potrošniških in ostalih posojil (negativnih stanj na računih) nekoliko okrepila. Ocenjujemo, da je to poleg znižanja meje kreditne sposobnosti9 v začetku druge polovice preteklega leta lahko v določeni meri povezano tudi z okrevanjem potrošnje, ki ga nakazujejo kazalniki za zadnje četrtletje preteklega leta. Še naprej pa se upočasnjuje rast stanovanjskih posojil, ki so bila novembra medletno višja le še za 0,7 %. Medletna rast depozitov domačih nebančnih sektorjev se je novembra znižala pod 4 %. Postopoma se izboljšuje njihova ročnostna struktura. Vloge čez noč, ki sicer še vedno predstavljajo približno 80 % vseh vlog (konec leta 2022 skoraj 85 %), so se tako medletno znižale za 1,7 %, ob višjih depozitnih obrestnih merah pa so se vezane vloge povečale za nekoliko več kot tretjino. Kakovost bančne aktive ostaja dobra, delež nedonosnih terjatev pa se ohranja na 1 %. 9 Tj. najnižjega zneska, ki mora posojilojemalcu ostati na računu po plačilu kreditnih obveznosti, pri tem pa lahko banke upoštevajo tudi nekatere dodatne prejemke (npr. otroške dodatke). Slika 27: Obveznice, 4. četrtletje 2023 Avstrija Nemčija Španija 8 Irska Portugalska Italija Slovenija 6 5 4 3 2 1 0 Vir: Bloomberg. jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 -2 dec. 23 -1 jan. 13 Donosnost do dospetja, v % 7 Donosnosti do dospetja državnih obveznic držav članic evrskega območja so se v zadnjem četrtletju lani znižale. V oktobru so se donosnosti sicer še krepile, z umirjanjem inflacije in pričakovanim prenehanjem dvigovanja obrestnih mer ECB pa so se pričele zniževati. Najizraziteje decembra, ko se je donosnost do dospetja slovenske obveznice prvič po septembru 2022 spustila pod 3 %. V zadnjem četrtletju lani se je ta donosnost glede na predhodno četrtletje znižala za 4 b. t., na 3,41 %. Razmik do nemške obveznice pa se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem v enaki meri povišal in znašal 89 b. t., kar je za dobro četrtino manj kot v primerljivem obdobju leto prej. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 21 Tabela 5: Kazalniki finančnih trgov Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast, v % Krediti domačih bank nebančnemu sektorju in vloge prebivalstva ter države 30. XI 22 31. XII 22 30. XI 23 30. XI 23/31.X 23 30. XI 23/30. XI 22 Krediti skupaj 26.527,6 26.175,3 25.870,2 -0,1 -2,5 12.716,7 12.412,1 11.728,4 -0,8 -7,8 1.386,2 1.324,0 1.275,1 -0,2 -8,0 12.424,7 12.439,2 12.866,6 0,5 3,6 Potrošniški 2.617,6 2.616,8 2.899,6 1,3 10,8 Stanovanjski 8.202,5 8.215,4 8.261,1 0,2 0,7 Ostalo 1.604,7 1.606,9 1.705,9 0,8 6,3 25.714,5 26.332,9 26.751,4 -0,1 4,0 Čez noč 22.888,5 23.421,5 22.618,7 -1,1 -1,2 Vezane 2.826,1 2.911,4 4.132,8 5,7 46,2 798,1 741,2 607,7 -2,9 -23,9 9.498,4 9.774,7 10.287,4 1,8 8,3 Krediti podjetjem in NFI Krediti državi Krediti gospodinjstvom Bančne vloge gospodinjstev skupaj Bančne vloge centralne države skupaj Vloge nefinančnih družb skupaj Vir: Bilten BS, preračuni UMAR. Opomba: NFI – nedenarne finančne institucije. 22 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Plačilna bilanca Slika 28: Tekoči račun plačilne bilance, november 2023 Blagovna menjava Primarni dohodki Tekoči račun 4000 3000 2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 -4000 jan. 23 jan. 22 jan. 21 jan. 20 jan. 19 jan. 18 jan. 17 jan. 16 jan. 15 jan. 14 jan. 13 -5000 nov. 23 12-mesečne kumulative, v mio EUR 5000 Tekoči račun plačilne bilance je imel v prvih enajstih mesecih leta 2023 presežek v višini 2,6 mrd EUR, v enakem obdobju leta 2022 pa primanjkljaj v višini 239,9 mio EUR. K občutni medletni spremembi salda tekočega računa je ob hitrejšem padcu uvoza od izvoza blaga največ prispeval blagovni saldo, ki je ponovno v presežku. Rast storitvenega presežka se je nadaljevala, najbolj pri menjavi transportnih storitev. Upad uvoza transportnih storitev je bil precej večji od upada izvoza, kar je povezano z gibanjem blagovne menjave, kjer je bil upad prav tako večji pri uvozu in znižano aktivnostjo v predelovalnih dejavnostih v letu 2023. Rast storitvenega presežka je izhajala tudi iz menjave gradbenih storitev in ostalih na znanju temelječih storitev (telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve, finančne storitve ter storitve raziskav in razvoja). Primanjkljaj primarnih dohodkov je bil medletno nižji predvsem zaradi manjših neto odlivov dohodkov od lastniškega kapitala (dividend in dobičkov) ter višjih neto prejetih obresti iz tujine. Višji primanjkljaj sekundarnih dohodkov je izhajal predvsem iz višjih nakazil pokojnin v tujino. Tudi dvanajstmesečni saldo tekočega računa plačilne bilance je novembra izkazoval presežek v vrednosti 2,3 mrd EUR (3,7 % ocenjenega BDP). Storitvena menjava Sekundarni dohodki Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plačilna bilanca I-X 2023, v mio EUR Prilivi Odlivi Saldo Tekoči račun 47.696,4 45.175,3 2.521,0 Saldo, I-X 2022 -212,8 Blago 34.714,9 34.136,6 578,3 -1.644,8 Storitve 9.796,0 6.562,2 3.233,8 2.940,4 Primarni dohodki 2.093,8 2.783,7 -689,9 -961,3 Sekundarni dohodki 1.091,7 1.692,8 -601,2 -547,1 Kapitalski račun 3.490,4 3.591,4 -101,0 -102,8 Finančni račun 6.254,9 8.937,1 2.682,2 -931,0 Neposredne naložbe 1.122,0 608,6 -513,5 -777,8 Naložbe v vrednostne papirje 2.199,3 1.709,8 -489,5 -501,5 Ostale naložbe 3.010,2 6.660,0 3.649,8 298,1 Statistična napaka 262,2 0,0 -262,2 -615,4 Vir: BS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal IMF. Na tekočem in kapitalskem računu prilivi pomenijo prejemke, odlivi pa izdatke; saldo je razlika med prilivi in odlivi. Na finančnem računu odlivi pomenijo imetja, prilivi pa obveznosti do tujine; saldo je razlika med odlivi in prilivi. Za vse plačilnobilančne prilive in odlive se povečanje izkazuje s pozitivnim predznakom, zmanjšanje pa z negativnim predznakom. Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 23 Javne finance Slika 29: Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja, november 2023 18 Davčni prihodki Nedavčni prihodki Ostalo Prispevki za socialno varnost Prejeta sredstva iz EU SKUPAJ PRIHODKI (rast v %) Prispevek k rasti, v o.t. 15 12 9,9 9 6,1 6 3 0 I-XI 2023 Vir: MF, preračuni UMAR. I-XI 2022 2022 2021 2020 2019 2018 2017 2016 2015 2014 -6 2013 -3 Slika 30: Odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja, november 2023 15 12 7,4 9 2,1 6 3 I-XI 2023 2022 2021 2020 2019 I-XI 2022 Vir: MF, preračuni UMAR. 2018 2017 2016 2015 2014 -3 -6 Na rast prihodkov iz trošarin na energente poleg tega vpliva tudi odlog plačila v letu 2022 in plačila zapadlih obrokov v letu 2023. 11 Slovenija je 28. 12. 2023 v okviru drugega zahtevka za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki ga sestavljajo drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva ter prvi obrok za posojila, prejela 536 mio EUR. 12 Dogovor o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023 (oktober 2022), skladno s katerim so se s 1. oktobrom 2022 vrednosti plačnih razredov povišale za 4,5 %, povišal se je tudi regres za prehrano. S 1. aprilom 2023 pa se je plačna lestvica povišala za en plačni razred. 13 Največ za investicijske transferje občinam (218 mio EUR) in za intervencijske stroške občinam (71 mio EUR), ki večino sredstev za ta namen še niso porabile in imajo v enajstih mesecih visok presežek, ter za transferje za zagotavljanje socialne varnosti (42 mio EUR). 10 0 2013 Prispevek k rasti, v o.t. 18 Plače in dr. izd. zapos. s soc. prisp. Izdatki za blago in storitve Plačila obresti Rezerve Tekoči transferi Investicijski odhodki in transferi Plačila v proračun EU SKUPAJ ODHODKI (rast v %) Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja je bil s 1.081,3 mio EUR v enajstih mesecih leta 2023 za 332,5 mio EUR višji kot v enakem obdobju predhodnega leta. Prihodki so bili v enajstih mesecih leta 2023 medletno višji za 6,1 %. Najvišja rast je bila pri prihodkih iz trošarin zaradi povišanja trošarin na energente in tobačne izdelke10 ter prihodkih iz socialnih prispevkov, ki so okrepljeni zaradi višje rasti plač in pri dohodnini. Višji so bili nekateri kapitalski in transferni prihodki. Prihodki iz davka od dohodka pravnih oseb so se opazno znižali zaradi manjših doplačil davka pri zadnjem poračunu. Ob umirjanju gospodarske aktivnosti je bila skupna rast davčnih prihodkov skromna tudi zaradi upočasnjene rasti prihodkov iz DDV, na kar je vplivalo tudi znižanje stopnje DDV na energente do septembra lani. Medletno nižji so bili prihodki iz naslova prejetih sredstev iz EU, ki pa bodo v celem letu 2023 višji zaradi decembrskega priliva sredstev iz naslova drugega zahtevka za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost11. Odhodki so bili v enajstih mesecih leta 2023 medletno višji za 7,4 %. K temu je največ prispevala rast plač in drugih prejemkov iz dela, na katere je vplival dogovor o dvigu plač v javnem sektorju,12 in ostali tekoči transferji (subvencije podjetjem za blaženje posledic energetske draginje in za sanacijo po poplavah, transferji v sklada socialnega zavarovanja). Visoka je ostala rast izdatkov za investicije (13,9 %). Do konca novembra 2023 je bilo iz državnega proračuna za odpravo posledic poplav in plazov izplačanih 453 mio EUR13 in za blaženje energetske draginje 480 mio EUR. 24 Tekoča gospodarska gibanja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Slika 31: Prejeta sredstva iz proračuna EU, november 2023 Neto položaj državnega proračuna do proračuna EU je bil v prvih enajstih mesecih leta 2023 pozitiven (160,8 mio EUR). Slovenija je v tem obdobju iz proračuna EU prejela 761,3 mio EUR (52,3 % v rebalansu proračuna načrtovanih prihodkov za leto 2023), vplačala pa 600,5 mio EUR (82,2 % načrtovanih vplačil). Največji delež v prihodkih (39,1 % vseh povračil v državni proračun, 79,2 % pričakovanih povračil v letu 2023) so imela sredstva iz strukturnih skladov14 ter sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike (32,7 % vseh povračil v državni proračun, 74,1 % pričakovanih povračil v letu 2023). Iz Kohezijskega sklada je bilo v državni proračun povrnjeno 18,8 % vseh povračil (54,4 % pričakovanih povračil v letu 2023). Največ vplačil v proračun EU je bilo iz naslova bruto nacionalnega dohodka (55,4 % vseh vplačil). Skupaj prejeta sredstva (januar-november 2022) Pričakovana povračila v rebalansu proračuna za 2023 Skupaj prejeta sredstva (januar-november 2023) Skupna kmetijska politika Strukturni skladi Kohezijski sklad Prejeta sred. iz centraliz. skladov in ostalo Ostala prejeta sredstva (NOO) 0 100 Vir: MF. 200 300 400 V mio EUR Po podatkih MKRR je bilo v okviru operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020 (od januarja 2014 do konca novembra 2023) izvedenih izplačil iz državnega proračuna v skupni vrednosti 3,32 mrd EUR (EU del), kar predstavlja 99,5 % razpoložljivih sredstev, vplačil v državni proračun pa je bilo 3,19 mrd EUR (EU del) oziroma 96 % razpoložljivih sredstev. 14 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tabela 7: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki po denarnem toku I-XI 2022 Kategorija Mio EUR SKUPAJ PRIHODKI I-XI 2023 I-XI 2022 Medl. rast, % Mio EUR Medl. rast, % Kategorija Mio EUR 21.950,3 I-XI 2023 Medl. rast, % Mio EUR 21.201,5 9,9 22.495,0 6,1 SKUPAJ ODHODKI Davčni prihodki1 11.086,6 12,5 11.603,1 4,7 Plače in drugi stroški dela2 4.961,3 -6,4 5.529,1 11,4 Dohodnina 2.638,1 3,3 2.860,3 8,4 Izdatki za blago in storitve 3.082,2 9,3 3.356,3 8,9 Davek od dohod. pravnih oseb 1.445,6 40,8 1.281,7 -11,3 Plačila obresti 648,5 -9,8 693,5 6,9 254,2 6,6 270,0 6,2 Rezerve 483,6 70,0 383,7 -20,7 Davek na dodano vrednost 4.350,7 14,1 4.684,8 7,7 Tekoči transferi posam. in gospodinj. 8.512,9 0,8 8.804,8 3,4 Trošarine 1.367,1 1,3 1.532,0 12,1 Ostali tekoči transferi 1.679,9 -11,3 2.012,8 19,8 Prispevki za soc. varnost 7.662,0 6,9 8.354,2 9,0 Izdatki za investicije 1.927,7 31,5 2.195,5 13,9 Nedavčni prihodki 1.280,7 5,8 1.251,6 -2,3 Plačila v proračun EU 654,4 17,3 600,5 -8,2 Davki na nepremičnine 2,1 23.576,2 Medl. rast, % Prejeta sredstva iz EU 816,5 5,4 773,8 -5,2 JAVNOFINANČNI SALDO -748,8 -1.081,3 Ostalo 355,7 27,4 512,2 44,0 PRIMARNI SALDO -151,1 -542,5 7,4 Vir: MF, preračuni UMAR. Opombi: 1 Med davčne prihodke niso všteti socialni prispevki, kot to velja v konsolidirani bilanci javnega financiranja. 2 Stroški dela vključujejo soc. prispevke delodajalca. izbrane teme Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Slika 32: Zadovoljstvo z življenjem, Slovenija in povprečje EU Vir: Eurobarometer, 2023. Opomba: Zadnja meritev v letu. Zadovoljstvo s finančnim stanjem gospodinjstev in zadovoljstvo z osebno zaposlitveno situacijo v Sloveniji sta bila najvišja doslej (Slika 33). V primerjavi z meritvijo iz sredine leta 2023 se je zadovoljstvo z osebno zaposlitveno situacijo povečalo za 4 o. t., zadovoljstvo s finančnim stanjem gospodinjstva pa za 1 o. t. V povprečju EU sta se oba kazalnika povečala za 1 o. t. Jeseni 2023 pričakovanja za naslednjih 12 mesecev v primerjavi s sredino leta 2023 kažejo za 1 o. t. več takih, ki pričakujejo, 15 16 17 65 60 2023 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 2010 40 2022 45 2021 50 2020 Covid obdobje 55 Vir: Eurobarometer, 2023. Opomba: Zadnja meritev v letu. Slika 34: Zadovoljstvo z gospodarskim stanjem v državi, Slovenija in povprečje EU Povprečje EU 80 Slovenija Eurobarometer meri zadovoljstvo z življenjem z vprašanjem: Na splošno, kako zadovoljni ste z življenjem, ki ga živite? Anketirani lahko izberejo: zelo zadovoljen, kar zadovoljen, nekoliko nezadovoljen in čisto nezadovoljen. V analizi sta združena odgovora zelo zadovoljen in kar zadovoljen. Meritve za Slovenijo potekajo od leta 2004, od vstopa Slovenije v EU. SEB100; Standard Eurobarometer, oktober in november 2023. S tem se nadaljuje visoko zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji iz leta 2022, ki sta jo na desetstopenjski Likertovi lestvici pokazali tudi zadnja raziskava Slovenskega javnega mnenja (povprečje 7,7) (CJMMK, 2022) in raziskava EU-SILC (povprečje 7,6) (SURS, 2023). 60 50 40 2023 2019 2018 2017 2016 2015 2014 2013 2012 2011 0 2022 10 2021 20 2020 Covid obdobje 30 2010 85 70 70 2009 90 75 75 70 95 80 80 Slovenija 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 Covid obdobje 2021 2022 2023 Delež (zelo) zadovoljnih v % 100 Povprečje EU Zadovoljstvo z osebno zaposlitveno situacijo Zadovoljstvo s finančnim stanjem gospodinjstva 2009 Zadovoljstvo z življenjem15 je v Sloveniji oktobra in novembra 202316 ostalo na najvišji doseženi ravni (93 %) in visoko nad povprečjem EU (Slika 32).17 V primerjavi z meritvijo iz sredine leta (maj in junij 2023) je zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji ostalo enako, v povprečju EU pa je upadlo za 1 o. t. (na 84 %). Splošno zadovoljstvo z življenjem se med epidemijo in nato ob povečani (geopolitični) negotovosti ter visoki inflaciji ni bistveno znižalo in je ves čas ostajalo visoko. Ocenjujemo, da so k temu prispevali vladni ukrepi v podporo finančnemu položaju prebivalstva in podjetij, kar je vplivalo na visoko zaposlenost, spremenile pa so se tudi prioritete prebivalcev: manj so bili obremenjeni z rastjo cen ter dobavo energije in bolj zadovoljni s finančnim stanjem svojih gospodinjstev, bolj pa so jih obremenjevale geopolitične razmere. Slika 33: Zadovoljstvo z osebno zaposlitveno situacijo in finančnim stanjem gospodinjstva v Sloveniji Delež (zelo) zadovoljnih v % Zadovoljstvo z življenjem, oktober– november 2023 Delež (zelo) zadovoljnih v % 26 Vir: Eurobarometer, 2023. Opomba: Zadnja meritev v letu. da se bo njihova zaposlitvena situacija poslabšala, hkrati pa ostaja delež tistih, ki pričakujejo izboljšanje finančnega stanja v Sloveniji in v povprečju EU, enak. V Sloveniji je delež zadovoljnih z gospodarskim stanjem v državi večji od povprečja EU, se je pa v zadnjem letu precej zmanjšal (Slika 34). V Sloveniji in v povprečju EU so se v zadnjega pol leta optimistična pričakovanja, tj. da bo čez 12 mesecev situacija v državi boljša, znižala na petih področjih merjenja (zaposlitvena situacija v državi, stanje v državi na splošno, gospodarsko stanje v državi, gospodarsko stanje v EU, osebna zaposlitvena situacija), enaka pa so ostala pričakovanja glede finančnega stanja gospodinjstev. Tudi pričakovanja glede splošnega zadovoljstva z življenjem so v povprečju EU ostala enaka, v Sloveniji pa so za 1 o. t. višja. Izbrane teme Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Problematiki rasti cen ter dobave energije sta se v letu 2023 opazno zmanjšali na vseh treh ravneh: osebni, državni in evropski (Slika 37). Na osebni ravni je problematiko inflacije izpostavil manjši delež anketiranih kot v prejšnji meritvi (maj­ –junij 2023). Ocenjujemo, da je na to pozitivno vplivalo dejstvo, da se je večina razpoložljivih gospodarskih kazalnikov za Slovenijo na prehodu v zadnje četrtletje izboljšala,18 medletna rast cen življenjskih potrebščin pa se je v času meritve v primerjavi s prejšnjo meritvijo precej umirila (Slika 35 in Slika 36). Kljub temu rast cen ostaja najbolj pereč problem na osebni in državni ravni. Med problemi na ravni EU pa so anketirani v Sloveniji najbolj izpostavili problematiko vojne v Ukrajini in precej bolj kot v prejšnjih meritvah naraščajočo problematiko migracij in terorizma. 27 Slika 37: Problemi, ki jih anketirani v Sloveniji prepoznavajo kot najbolj pereče na ravni EU (v %) Oktober – november 2023 Januar – februar 2023 Maj – junij 2023 Junij – julij 2022 Vojna v Ukrajini Imigracija Mednarodna situacija Rast cen/življenjski stroški Okolje/Klimatska kriza Terorizem Gospodarsko stanje v EU Dobava energije Vpliv EU v svetu Kriminal Slika 35: Problemi, ki jih anketirani prepoznavajo kot najbolj pereče na osebni ravni (v %) Oktober – november 2023 Januar – februar 2023 0 Maj – junij 2023 Junij – julij 2022 Inflacija in življenjski stroški Zdravje in socialna varnost Življenjski pogoji Pokojnine Delovni pogoji Finančna stanje gospodinjstva Izobraževalni sistem Okoljski in klimatski problemi Nič Gospodarsko stanje v državi 0 10 20 30 40 50 60 Vir: Eurobarometer, 2023. Opombe: Zadnje štiri meritve. Prvih deset najbolj izpostavljenih kategorij. Slika 36: Problemi, ki jih anketirani prepoznavajo kot najbolj pereče na državni ravni (v %) Oktober – november 2023 Januar – februar 2023 Maj – junij 2023 Junij – julij 2022 Inflacija in življenjski stroški Imigracija Zdravje Gospodarsko stanje Okolje/Klimatska kriza Stanovanja Pokojnine Dobava energije Davki Vladni dolg 0 10 20 30 40 50 Vir: Eurobarometer, 2023. Opombe: Zadnje štiri meritve. Prvih deset najbolj izpostavljenih kategorij. 18 Za več gl. Ekonomsko ogledalo, 8/2023. 10 20 30 40 Vir: Eurobarometer, 2023. Opombe: Zadnje štiri meritve. Prvih deset najbolj izpostavljenih kategorij. 60 50 statistična priloga Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Pomembnejši kazalci Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 2017 2018 2019 2020 2021 2023 2022 2024 29 2025 Jesenska napoved 2023 4,8 4,5 3,5 -4,2 8,2 2,5 1,6 2,8 2,5 BDP v mio EUR (tekoče cene) 43.011 45.876 48.582 47.045 52.279 57.038 62.970 67.318 71.105 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene) 20.820 22.142 23.256 22.373 24.803 27.040 29.672 31.588 33.254 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 25.100 26.500 27.800 26.800 29.200 32.500 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 86 87 89 89 90 92 Stopnja brezposelnosti, registrirana 9,5 8,2 7,7 8,7 7,6 5,8 5,0 4,7 4,5 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,6 5,1 4,5 5,0 4,7 4,0 3,6 3,5 3,4 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 1,8 1,3 1,1 -3,6 6,8 -0,4 0,4 1,9 1,7 Inflacija2, povprečje leta 1,4 1,7 1,6 -0,1 1,9 8,8 7,6 3,9 2,7 Inflacija2, konec leta 1,7 1,4 1,8 -1,1 4,9 10,3 5,4 3,1 2,3 11,1 6,2 4,5 -8,5 14,5 7,2 0,1 3,3 3,8 Izvoz proizvodov 11,0 5,7 4,5 -5,5 13,4 2,9 -1,0 2,4 3,2 Izvoz storitev 11,2 7,7 4,6 -19,7 19,1 24,9 4,2 6,1 5,6 10,7 7,1 4,7 -9,1 17,8 9,0 -3,9 5,3 3,9 Uvoz proizvodov 10,7 7,4 5,0 -8,6 17,2 7,7 -5,1 5,2 3,6 Uvoz storitev 10,5 5,4 3,0 -12,0 20,7 15,9 3,1 5,8 5,2 2.674 2.695 2.844 3.398 1.732 -578 2.779 1.898 2.011 6,2 5,9 5,9 7,2 3,3 -1,0 4,4 2,8 2,8 43.231 42.137 44.491 48.049 50.923 51.825 100,5 91,8 91,6 102,1 97,4 90,9 1,129 1,181 1,120 1,141 1,184 1,054 1,090 1,096 1,096 1,9 3,5 5,5 -6,5 10,3 3,6 0,9 2,3 1,8 52,5 52,0 52,5 50,4 51,7 54,0 53,1 52,8 52,3 0,4 2,9 1,8 4,2 6,1 -0,5 1,4 1,9 2,2 18,5 18,2 18,3 20,6 20,7 19,5 19,3 19,1 19,3 10,2 10,2 5,0 -7,2 12,6 3,5 4,5 5,5 4,3 18,3 19,3 19,6 18,9 20,2 21,6 21,5 22,0 22,3 MENJAVA S TUJINO Izvoz proizvodov in storitev (realne stopnje rasti, v %) Uvoz proizvod in storitev (realne stopnje rasti, v %) Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Bruto zunanji dolg, v mio EUR - delež v primerjavi z BDP, v % Razmerje USD za 1 EUR DOMAČE POVPRAŠEVANJE Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) - delež v BDP, v % Vir: SURS, Banka Slovenije, Eurostat, preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2023). Opombe: 1 Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2 Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin. 30 Statistična priloga Proizvodnja Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 2020 2021 2022 2021 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 2021 Q4 Q1 Q2 Q3 -5,7 -3,5 -4,2 -8,3 25,4 -26,1 -30,2 -31,3 11 2022 12 1 2 3 4 5 8,3 15,9 15,5 0,3 4,2 0,2 3,8 -3,8 -0,7 58,5 60,7 32,1 30,3 32,3 12,6 12,4 3,5 6,3 3,3 6,6 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D -5,2 10,2 1,2 6,2 7,9 6,4 2,8 B Rudarstvo -2,1 -6,6 C Predelovalne dejavnosti -5,0 11,8 3,9 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -9,1 -5,3 -26,4 1,7 10,2 -30,7 10,8 38,5 13,5 8,1 8,4 7,3 5,8 -3,3 -8,0 9,4 16,0 -9,3 0,8 -4,9 -29,3 -30,0 -40,1 -39,3 -32,4 -27,6 -2,5 7,7 37,0 -33,3 -18,9 -34,9 -26,8 4,6 -1,8 -0,5 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj -0,7 -0,5 22,2 1,1 -11,0 20,0 17,7 14,7 35,7 24,2 23,1 22,3 -13,7 -9,7 15,2 31,5 14,7 10,8 22,6 Stavbe -0,6 14,4 63,4 17,5 -16,1 34,6 53,8 58,5 109,5 21,6 1,6 -13,3 -17,3 -16,7 15,1 54,4 34,7 57,7 55,3 Gradbeni inženirski objekti 2,7 5,9 13,4 8,0 -2,4 16,1 11,6 4,0 22,5 24,6 19,3 26,3 -8,6 0,7 23,9 16,6 10,5 12,7 22,3 -11,0 12,8 11,3 13,8 18,7 19,9 19,3 5,2 3,8 6,3 -1,0 -0,1 17,9 20,9 25,7 15,3 19,3 21,4 20,5 Promet in skladiščenje -8,0 14,3 7,2 12,5 12,5 11,6 11,9 7,1 -0,7 -1,9 -6,8 -8,4 13,3 12,0 18,2 9,6 8,5 10,5 14,0 Informacijske in komunikacijske dejavnosti -0,2 7,6 7,6 6,6 9,9 6,0 15,6 9,0 1,4 10,1 -4,1 0,5 9,6 11,3 9,4 -1,0 9,5 14,0 10,9 Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti -3,0 10,6 8,9 3,4 9,1 9,2 10,7 9,7 6,4 7,1 1,9 4,1 11,0 8,9 14,3 7,7 6,6 8,5 14,2 -24,1 13,1 7,7 23,7 22,3 17,2 16,7 -2,1 2,9 7,0 8,2 6,7 13,5 26,3 18,9 12,4 20,0 20,5 20,7 -7,4 11,6 10,2 5,3 19,7 14,3 12,6 13,1 2,2 0,6 -6,0 -9,7 23,7 24,5 21,8 12,7 10,3 12,3 15,1 -8,9 18,9 19,9 13,8 40,5 26,9 25,8 25,7 5,2 -0,1 -13,0 -18,5 42,5 46,2 32,7 21,1 27,3 28,0 26,2 -13,9 8,1 -4,8 -8,2 9,3 -8,4 -7,1 -2,7 -0,4 14,0 13,6 13,4 17,3 22,6 1,0 -6,1 -16,1 -9,5 -3,1 -3,6 7,5 7,8 4,0 8,9 13,9 10,2 7,8 0,4 -3,1 -6,4 -8,2 13,7 9,5 21,4 13,4 8,7 13,9 -41,7 22,2 38,5 4,2 -10,7 15,2 -1,6 2,6 745,3 995,0 804,7 685,0 599,8 730,4 257,8 Domači gostje, prenočitve 32,8 10,4 -14,7 -15,0 263,8 690,2 -9,5 -39,5 -8,4 909,9 1289,3 664,9 761,4 643,1 466,0 122,4 Tuji gostje, prenočitve -70,5 42,9 110,1 81,8 332,9 78,8 394,5 61,2 71,6 44,5 27,4 6,2 516,4 616,7 997,0 596,6 555,2 1172,0 539,8 -37,1 20,8 19,5 153,2 208,2 103,4 19,5 28,0 32,0 15,0 16,6 214,4 256,6 220,2 190,1 215,4 183,6 107,8 TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj Druge raznovrstne poslovne dejavnosti TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj Trgovina na drobno Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 9,0 TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Nominalni prihodek v gostinstvu 56,8 14,9 283,2 679,7 180,0 78,8 -50,3 -49,1 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 535,5 601,4 773,6 154,1 192,6 144,0 176,5 221,0 232,1 178,8 179,5 189,7 59,8 60,1 46,1 43,9 53,9 54,8 61,1 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime -11,8 2,4 0,6 6,1 3,4 4,2 2,4 -2,0 -2,3 -1,4 -3,5 -5,8 3,0 4,4 5,3 6,5 1,0 4,2 2,5 v predelovalnih dejavnostih -9 8 0 10 6 7 2 -3 -6 -5 -10 -11 5 9 9 10 3 4 1 v gradbeništvu -5 18 21 21 24 26 22 16 21 17 13 12 21 26 27 26 26 22 25 -10 8 17 14 15 15 18 17 18 19 17 13 16 12 15 16 14 19 19 1 5 20 14 6 16 26 21 17 14 16 12 6 13 15 16 18 28 27 -26 -22 -33 -20 0 -26 -31 -39 -36 -34 -31 -33 -27 -24 -24 -21 -33 -28 -31 Kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih v trgovini na drobno potrošnikov Vir: SURS. Opombe: 1 Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo; 2 V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; * desezonirani podatki SURS. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Proizvodnja 2022 31 2023 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 Industrija B+C+D 4,3 0,7 3,7 1,1 -4,0 -2,8 -10,5 B Rudarstvo 1,6 7,5 40,1 C Predelovalne dejavnosti 7,2 2,8 7,4 8 9 10 11 12 -6,8 0,1 -3,3 -8,3 -2,2 -2,4 -7,1 -13,0 -5,5 0,0 -0,8 32,9 -18,5 -21,7 -38,1 -25,7 -31,4 -32,6 -37,7 -27,9 -28,7 0,1 -11,0 -0,6 17,0 14,4 -6,3 -12,7 -5,6 -0,6 -0,4 -25,8 -21,3 -34,7 -33,6 -50,0 -38,7 -33,0 -46,0 -27,0 -37,9 -27,8 -37,1 -31,8 -34,3 -24,7 -23,0 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % D Oskrba z elektriko, plinom, paro 4,1 0,9 1,0 -7,7 -1,1 1,5 -1,6 -7,6 -1,1 -1,6 -8,6 -23,5 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 19,6 17,3 16,5 10,9 45,7 25,0 16,9 29,9 23,3 22,8 23,2 18,4 28,5 7,3 11,6 48,4 37,0 95,9 51,8 106,9 119,7 101,4 57,4 8,9 8,3 -5,6 -3,3 14,3 -6,7 -10,3 -21,5 -25,2 -26,0 1,9 10,4 12,3 -7,2 18,9 16,0 38,5 16,0 33,5 24,3 24,1 12,8 21,8 14,6 21,8 41,3 10,3 14,3 16,5 4,2 6,7 4,9 3,9 4,8 2,7 6,7 5,7 6,3 -0,8 1,4 -3,5 0,7 -0,5 -0,4 1,4 Promet in skladiščenje 11,2 3,7 10,5 7,2 2,1 -2,4 -1,7 0,5 -3,6 -2,4 -9,5 -1,6 -9,3 -7,0 -9,3 -8,8 -4,3 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 21,5 6,9 12,0 8,3 6,7 3,2 -4,3 9,3 10,8 10,2 -3,4 -0,9 -7,4 3,6 -0,7 -1,2 1,4 9,5 7,9 15,4 6,9 7,0 6,0 6,3 3,0 7,6 9,9 3,1 -0,7 3,4 2,4 7,1 3,0 5,6 10,1 -4,2 -4,5 2,2 -1,5 9,1 1,7 4,3 9,3 7,5 6,2 10,3 8,0 6,6 8,3 5,5 4,8 10,6 9,7 17,1 12,7 3,8 3,0 -0,1 9,8 -1,8 -4,7 -6,0 -5,9 -6,1 -7,4 -12,0 -9,7 -4,5 Trgovina na drobno 23,5 21,6 31,9 23,9 6,8 7,0 2,1 18,6 -3,1 -12,3 -10,3 -13,0 -15,3 -16,5 -21,4 -17,4 -15,0 -10,6 Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil -9,0 -5,4 -1,6 -1,0 -1,2 -1,7 1,8 14,5 10,4 16,5 14,7 10,2 16,2 16,8 10,8 12,4 18,0 19,3 Trgovina na debelo in posredništvo pri prodaji 8,1 4,9 10,4 8,3 2,7 1,3 -2,8 1,1 -4,6 -5,2 -8,9 -5,3 -5,2 -6,1 -8,8 -9,5 -1,9 94,9 17,1 1,9 -9,5 -15,1 -10,0 -4,6 38,3 13,7 -1,3 12,9 7,0 -13,4 9,0 -5,6 8,0 3,8 2,4 -9,4 -14,9 5,3 1,1 -0,7 4,8 Stavbe Gradbeni inženirski objekti 38,7 26,2 19,4 TRŽNE STORITVE, medletna realna rast v % Storitve skupaj Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Druge raznovrstne poslovne dejavnosti TRGOVINA, medletna rast realnega prihodka v % Trgovina skupaj TURIZEM, medletna rast v % Skupaj, prenočitve Domači gostje, prenočitve Tuji gostje, prenočitve 26,4 -45,7 -51,7 -54,5 -55,6 -43,1 -45,3 7,4 -10,6 -20,3 -21,7 -34,4 -50,2 244,9 91,2 52,3 38,8 61,3 65,4 96,9 67,9 48,4 20,9 38,6 37,0 16,1 15,2 -2,8 8,9 5,3 67,5 24,4 19,3 14,4 18,8 31,7 35,5 44,1 31,5 23,1 22,6 17,8 7,4 17,7 10,1 23,5 15,7 60,6 81,0 62,3 77,7 90,8 72,2 69,2 60,0 55,4 63,4 56,1 62,8 60,7 64,8 58,8 66,1 78,4 0,6 -1,0 -0,2 -4,8 -5,4 -1,8 0,3 -1,2 -1,3 -1,7 -2,7 -3,0 -4,8 -6,4 -5,9 -5,2 -5,4 -4,7 -3,4 0 -1 -1 -7 -9 -6 -4 -4 -5 -6 -9 -9 -10 -11 -10 -10 -10 -8 -7 v gradbeništvu 19 16 18 14 19 22 23 19 18 14 16 13 12 13 9 14 10 13 17 v storitvenih dejavnostih 18 17 20 16 14 20 19 18 19 20 18 18 15 13 12 13 14 14 14 v trgovini na drobno 23 26 22 15 9 18 23 19 17 7 18 13 17 1 19 15 13 4 15 potrošnikov -33 -39 -39 -40 -38 -37 -31 -35 -34 -33 -30 -30 -34 -33 -34 -33 -33 -32 -31 Nominalni prihodek v gostinstvu KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika*) Kazalnik gospodarske klime Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 32 Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Trg dela 2020 2021 2022 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 973,9 974,6 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 888,9 2021 2022 2023 2021 2022 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 12 1 2 3 4 5 978,7 972,2 980,0 976,9 976,2 976,5 985,2 982,0 981,5 979,6 982,7 977,3 977,4 975,9 976,4 975,9 900,3 922,0 903,5 914,0 912,5 920,2 923,0 932,3 929,0 934,2 932,7 916,8 909,5 912,6 915,4 918,3 920,1 26,4 25,7 24,9 25,7 25,6 24,9 24,9 24,9 24,8 24,2 24,4 24,3 25,5 24,9 24,9 24,8 24,8 24,9 288,5 294,1 304,7 295,4 299,6 300,1 303,6 305,9 309,5 307,4 309,0 307,9 301,7 298,3 300,3 301,6 303,0 303,3 202,8 205,6 210,8 205,9 208,4 209,1 210,5 210,6 212,9 211,8 212,0 210,7 209,5 208,3 209,2 209,8 210,3 210,4 64,9 67,8 73,0 68,7 70,2 70,2 72,2 74,2 75,5 74,5 75,7 75,9 71,3 69,3 70,4 71,0 71,8 72,1 574,0 580,4 592,4 582,3 588,8 587,6 591,8 592,2 597,9 597,4 600,8 600,4 589,5 586,3 587,4 589,0 590,5 591,8 49,3 49,6 49,5 49,6 49,8 49,4 49,5 49,5 49,6 49,1 49,2 49,1 49,7 49,3 49,4 49,5 49,5 49,6 141,5 146,1 149,7 145,5 148,4 148,9 149,7 148,8 151,6 152,1 153,0 152,1 148,8 148,4 148,9 149,3 149,4 149,7 ZAPOSLENI (C)1 794,6 804,4 824,1 807,3 817,0 815,8 822,8 824,8 833,1 830,0 834,2 831,9 819,7 813,1 816,0 818,4 821,1 822,6 V podjetjih in organizacijah 744,8 756,2 775,8 758,3 768,3 768,3 774,4 776,0 784,4 782,3 785,9 783,9 771,4 765,9 768,5 770,6 773,0 774,3 Pri fizičnih osebah 49,8 48,2 48,3 49,0 48,7 47,5 48,4 48,8 48,7 47,7 48,2 48,0 48,3 47,2 47,5 47,8 48,2 48,4 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 94,3 95,8 97,9 96,2 97,0 96,7 97,4 98,2 99,1 99,0 100,0 100,8 97,0 96,4 96,6 96,9 97,2 97,4 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 85,0 74,3 56,7 68,7 66,0 64,4 55,9 53,4 52,9 53,0 47,3 46,9 66,0 67,8 64,8 60,5 58,1 55,9 Ženske 42,6 37,9 28,6 35,4 33,5 32,1 28,3 27,4 26,6 26,2 23,7 23,8 33,0 33,5 32,3 30,5 29,4 28,2 Mladi (15 do 29 let) 17,2 14,2 10,5 12,0 12,8 11,9 10,0 9,5 10,6 10,0 8,5 8,4 12,7 12,7 11,9 11,0 10,5 9,9 Starejši od 50 let 31,0 28,2 22,3 27,1 25,5 25,2 22,4 21,2 20,4 20,6 18,9 18,5 25,4 26,3 25,3 24,0 23,1 22,4 Osnovnošolska izobrazba ali manj 26,4 23,5 18,0 21,6 21,1 20,9 17,7 16,7 16,8 17,4 15,4 15,0 21,5 22,3 21,1 19,3 18,4 17,6 Brezposelni več kot 1 leto 38,0 40,5 30,1 40,2 38,3 35,5 31,0 27,9 25,9 24,4 22,6 21,7 37,2 37,0 35,7 33,9 32,4 31,0 Prejemniki nadomestil in pomoči 25,9 18,9 15,1 16,7 16,3 17,8 14,3 14,5 14,0 15,9 13,1 13,8 17,2 19,6 17,5 16,2 14,7 14,2 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 8,7 7,6 5,8 7,1 6,7 6,6 5,7 5,5 5,3 5,4 4,8 4,8 6,7 6,9 6,6 6,2 5,9 5,7 Moški 8,0 6,9 5,2 6,3 6,1 6,0 5,2 4,9 4,9 5,0 4,4 4,3 6,1 6,4 6,1 5,6 5,4 5,2 Ženske 9,6 8,5 6,5 8,0 7,5 7,2 6,4 6,2 6,0 5,9 5,3 5,4 7,4 7,6 7,3 6,9 6,6 6,4 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI 1,0 -1,8 -1,1 -1,7 -0,1 -1,8 -2,2 -0,6 0,4 -1,0 -1,4 -0,1 0,6 1,9 -3,1 -4,2 -2,5 -2,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,8 0,6 0,6 0,4 1,2 0,4 0,4 0,5 1,2 0,5 0,3 0,4 0,4 0,4 0,3 0,4 0,4 0,4 Izgubili delo 7,4 4,5 4,2 4,1 4,6 5,1 3,4 3,9 4,2 4,9 3,4 3,9 5,4 8,0 3,5 3,7 3,6 3,3 Brezposelni dobili delo 5,4 5,0 3,8 4,3 3,6 5,1 4,0 3,1 3,1 4,6 3,4 2,9 2,9 4,6 5,0 5,8 4,4 3,9 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 1,8 2,0 2,2 1,9 2,4 2,3 2,2 2,1 2,2 2,0 1,9 1,8 2,5 2,2 2,1 2,8 2,1 2,2 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 37,6 41,8 49,5 42,7 44,9 46,7 49,1 50,7 51,7 51,8 52,2 52,0 45,7 46,1 46,4 47,6 48,3 49,2 3,9 4,3 5,1 4,4 4,6 4,8 5,0 5,2 5,2 5,3 5,3 5,3 4,6 4,7 4,7 4,9 4,9 5,0 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu Od vseh formalno aktivnih, v % Viri: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 1 Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Trg dela 2022 6 7 8 9 2023 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 976,2 976,6 975,5 977,3 983,2 983,7 988,5 982,1 982,3 981,8 981,6 981,3 981,6 980,3 978,6 979,7 984,8 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)1 922,3 922,3 921,6 925,2 930,2 931,2 935,3 926,7 928,9 931,4 933,0 934,1 935,4 933,0 931,2 933,7 937,6 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu V industriji in gradbeništvu - v predelovalnih dejavnostih - v gradbeništvu V storitvah - v javni upravi - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 24,9 24,9 24,9 24,9 33 24,9 24,9 24,8 24,2 24,2 24,3 24,3 24,4 24,4 24,3 24,3 24,3 11 12 24,2 304,4 306,0 305,3 306,4 308,3 308,1 312,0 306,4 307,3 308,4 309,0 308,9 309,1 308,8 307,7 307,3 308,7 210,6 210,6 210,3 210,9 212,2 212,2 214,3 211,7 211,5 212,1 212,1 212,1 211,8 211,2 210,7 210,2 211,0 72,8 74,4 74,0 74,4 75,0 74,8 76,7 73,7 74,7 75,1 75,7 75,5 76,0 76,3 75,7 75,7 76,3 593,1 591,3 591,3 593,9 597,0 598,2 598,5 596,1 597,4 598,8 599,6 600,8 602,0 599,9 599,2 602,2 604,7 49,4 49,5 49,5 49,5 49,6 49,6 49,4 49,0 49,2 49,2 49,1 49,2 49,1 49,1 49,2 49,1 49,3 149,8 148,4 148,2 150,0 151,2 151,7 151,9 151,6 152,2 152,7 152,8 153,1 153,0 151,8 151,5 153,1 154,2 ZAPOSLENI (C)1 824,6 824,3 823,4 826,7 831,3 831,9 836,1 828,0 829,9 832,0 833,2 834,1 835,2 832,5 830,5 832,6 836,1 V podjetjih in organizacijah 775,9 775,5 774,6 777,9 782,3 783,1 787,9 780,6 782,3 784,0 785,1 785,8 786,8 784,4 782,6 784,7 788,0 Pri fizičnih osebah 48,7 48,8 48,7 48,8 49,0 48,8 48,2 47,4 47,6 48,0 48,1 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 97,7 98,0 98,2 98,5 98,9 99,2 99,3 98,7 99,0 99,4 99,8 100,0 100,3 100,5 100,8 101,1 101,5 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 53,9 54,3 53,9 52,0 53,0 52,5 53,2 55,4 53,4 50,3 48,6 47,2 46,2 47,3 47,4 46,0 47,2 47,2 48,4 Ženske 27,3 27,9 27,8 26,5 26,9 26,6 26,4 27,1 26,3 25,1 24,3 23,6 23,2 24,0 24,1 23,1 23,7 23,6 23,5 9,5 9,6 9,6 9,2 10,9 10,6 10,4 10,7 10,1 9,3 8,8 8,5 8,2 8,4 8,5 8,5 10,0 9,8 9,9 Starejši od 50 let 21,7 21,6 21,3 20,8 20,4 20,3 20,4 21,3 20,7 19,8 19,3 18,9 18,6 18,8 18,6 18,1 17,8 17,7 18,1 Osnovnošolska izobrazba ali manj 17,0 16,8 16,7 16,5 16,5 16,6 17,2 18,2 17,6 16,4 15,8 15,4 15,0 15,1 14,9 15,0 15,1 15,4 16,4 Brezposelni več kot 1 leto 29,6 28,6 28,0 27,1 26,5 25,9 25,4 25,2 24,4 23,6 23,0 22,6 22,2 22,0 21,7 21,4 21,2 21,0 20,8 Prejemniki nadomestil in pomoči 13,9 14,6 14,8 14,2 13,0 14,1 15,0 17,2 15,6 14,9 13,4 12,8 13,2 13,8 14,1 13,6 12,4 13,7 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 5,5 5,6 5,5 5,3 5,3 5,3 5,4 5,6 5,4 5,1 5,0 4,8 4,7 4,8 4,8 4,7 4,8 Moški 5,0 5,0 4,9 4,8 4,8 4,8 4,9 5,3 5,0 4,7 4,5 4,4 4,3 4,3 4,3 4,3 4,4 Ženske 6,2 6,3 6,3 6,0 6,0 6,0 5,9 6,1 5,9 5,7 5,5 5,3 5,2 5,4 5,5 5,2 5,3 TOKOVI REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI -2,0 0,5 -0,4 -1,9 0,9 -0,5 0,6 2,2 -2,0 -3,1 -1,7 -1,4 -1,0 1,1 0,1 -1,4 1,2 -0,1 1,2 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 0,4 0,3 0,3 0,8 2,6 0,7 0,4 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 0,3 0,2 0,2 0,8 2,5 0,6 0,4 Izgubili delo 3,4 4,5 3,4 3,9 4,0 4,1 4,5 7,3 3,7 3,6 3,3 3,4 3,4 4,5 3,4 3,8 4,2 4,1 4,6 Brezposelni dobili delo 3,6 2,5 2,3 4,6 3,6 3,2 2,5 3,8 4,6 5,2 3,8 3,3 3,1 2,1 2,1 4,4 3,4 3,0 2,3 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 2,3 2,0 2,1 2,3 2,3 2,3 1,9 2,2 1,8 2,2 1,7 2,1 1,9 1,7 1,8 1,9 2,3 2,0 1,7 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE za določen čas 49,7 50,2 50,7 51,2 51,7 51,7 51,7 51,5 51,7 52,1 52,3 52,3 52,1 52,0 52,0 52,1 51,9 52,0 5,1 5,1 5,2 5,2 5,3 5,3 5,2 5,2 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 5,3 Mladi (15 do 29 let) Od vseh formalno aktivnih, v % 48,3 48,4 48,1 47,8 47,9 48,1 34 Statistična priloga Plače Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 v EUR 2022 Q3 23 okt. 23 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2020 2021 2022 2021 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2022 Q3 2 3 4 medletna rast v % SKUPAJ 2.024 2.200 2.211 5,8 6,1 2,8 5,4 2,9 -1,2 0,8 5,0 6,5 10,4 9,9 10,0 -1,0 -0,1 0,4 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 1.963 2.117 2.136 3,8 5,8 6,0 5,9 6,9 4,0 6,6 6,7 6,9 11,1 9,5 9,2 3,8 5,1 5,7 Dej. javnih storitev (OPQ) 2.216 2.460 2.446 10,5 6,8 -5,1 4,2 -6,8 -12,5 -11,8 0,5 5,3 8,4 11,0 12,3 -11,3 -11,8 -11,0 Industrija (B-E) 2.038 2.190 2.199 3,4 5,7 6,2 6,5 6,9 4,4 6,9 7,6 6,2 12,2 10,4 8,2 4,6 5,9 5,2 Trad. tržne stor. (GHI) 1.790 1.930 1.971 3,0 5,7 6,7 5,3 7,9 4,5 7,5 6,6 8,2 10,8 9,0 9,7 3,5 5,7 7,2 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 2.204 2.377 2.384 5,1 5,6 5,4 5,5 6,6 3,4 5,7 5,6 6,7 10,0 8,9 9,9 3,2 3,8 5,5 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.694 1.850 1.907 4,6 3,8 9,6 4,9 7,4 6,8 10,1 10,0 11,5 13,0 11,2 8,9 6,4 8,4 8,8 B Rudarstvo 2.512 2.671 2.769 5,1 2,3 4,1 6,1 9,1 0,4 3,4 5,7 6,1 12,3 22,9 4,0 2,1 4,4 -0,4 C Predelovalne dejavnosti 2.000 2.143 2.157 3,2 6,2 6,3 7,0 7,2 4,8 6,9 7,4 6,2 12,1 10,1 8,0 4,9 6,5 5,6 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.948 3.290 3.147 4,0 1,5 6,2 2,3 3,6 0,1 8,5 11,2 5,2 14,2 13,4 10,1 2,5 -1,9 -1,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.925 2.093 2.111 4,2 4,3 6,1 4,6 5,4 4,1 7,4 6,5 6,3 12,4 9,1 10,1 3,2 4,9 7,9 F Gradbeništvo 1.593 1.746 1.761 5,5 7,1 7,0 7,5 7,9 6,8 7,1 6,5 7,9 10,9 9,3 9,7 6,7 7,7 5,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.878 2.004 2.057 4,2 5,4 6,3 5,2 7,1 4,8 7,7 5,7 7,2 10,2 8,5 9,5 3,6 6,3 8,6 H Promet in skladiščenje 1.787 1.946 1.987 -0,1 5,0 8,7 4,6 9,6 7,0 8,6 8,9 10,2 11,2 9,7 10,1 5,5 8,4 7,5 I Gostinstvo 1.449 1.622 1.615 -3,8 12,7 8,9 9,7 20,4 12,4 12,7 7,3 9,1 13,9 10,6 10,3 13,8 11,7 15,1 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.742 2.916 2.912 4,5 4,7 5,6 5,6 5,4 4,9 6,0 5,9 5,6 7,3 8,0 7,3 4,0 3,5 4,8 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.967 3.089 3.178 2,5 5,0 6,3 4,2 7,1 3,1 8,9 5,1 8,2 9,4 6,5 11,1 1,2 6,1 11,9 L Poslovanje z nepremičninami 1.831 1.950 1.957 4,2 3,7 5,4 3,6 6,4 3,9 5,8 5,4 6,5 10,1 8,2 8,1 3,4 5,4 5,8 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 2.279 2.464 2.441 4,0 6,3 4,7 6,1 7,5 4,0 4,7 4,9 5,4 10,1 8,6 9,4 2,8 4,2 3,5 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 1.437 1.598 1.590 4,7 5,9 7,8 6,6 8,2 5,8 8,1 8,6 9,0 12,8 11,2 11,6 7,8 7,2 7,8 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 2.431 2.707 2.638 7,4 6,9 -3,3 2,9 -1,3 -9,8 -10,6 1,9 6,9 8,4 11,8 12,5 -9,9 -5,9 -9,0 P Izobraževanje 2.017 2.226 2.257 6,2 8,9 -5,1 8,2 1,5 -5,7 -10,7 -5,7 2,3 9,0 10,5 11,5 -3,2 -6,3 -5,9 Q Zdravstvo in socialno varstvo 2.281 2.542 2.520 17,7 4,8 -6,3 1,2 -17,1 -20,0 -13,8 6,6 7,3 8,0 11,0 13,3 -18,9 -20,4 -16,8 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.989 2.163 2.180 0,0 9,4 2,2 7,3 10,5 3,0 2,4 0,5 3,7 10,8 10,2 10,3 6,9 0,8 4,8 S Druge dejavnosti 1.617 1.751 1.780 4,5 3,4 5,0 3,6 2,7 1,1 5,6 5,9 7,1 11,2 8,3 8,9 0,5 4,5 6,0 Vir: SURS, preračuni UMAR. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Plače BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA, nominalno v € 2022 5 6 7 8 35 2023 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 medletna rast v % SKUPAJ -0,9 2,8 3,2 5,7 6,1 7,3 7,7 4,6 11,5 10,7 9,2 9,0 11,0 9,9 10,0 10,7 9,5 9,2 Dej. zaseb. sektorja (A-N; R-S) 7,7 6,5 5,7 7,0 7,2 7,7 8,4 4,7 12,6 11,3 9,6 8,2 10,9 9,4 9,5 9,8 8,3 9,7 -18,3 -5,5 -3,0 2,0 3,0 6,1 5,5 4,5 8,5 9,0 7,8 10,9 11,1 11,0 11,1 13,2 12,8 7,9 Industrija (B-E) 8,6 7,0 6,3 7,9 8,5 8,0 8,2 2,5 14,2 12,0 10,4 9,4 11,7 10,2 8,5 9,2 6,8 9,9 Trad. tržne stor. (GHI) 7,8 7,4 5,8 6,9 7,3 8,3 9,2 7,0 12,5 11,2 8,9 7,6 11,0 8,6 9,9 10,3 9,0 9,7 Ost. tržne stor. (J-N; R-S) 6,8 4,9 5,2 6,0 5,7 6,9 8,1 4,9 10,4 10,3 9,5 7,3 10,1 9,2 10,2 10,0 9,4 9,6 10,1 11,5 7,4 9,5 13,1 12,0 8,5 14,1 15,8 13,1 10,1 11,1 11,3 11,2 11,7 9,3 5,8 8,8 B Rudarstvo 1,2 9,5 3,3 8,1 5,9 8,6 15,1 -3,3 16,0 10,9 10,2 47,8 17,0 6,0 3,5 6,4 1,9 8,8 C Predelovalne dejavnosti 8,1 7,0 6,6 8,1 7,5 8,0 8,5 2,3 14,2 12,0 10,1 9,3 11,7 9,4 8,1 8,8 7,1 9,8 20,6 7,0 2,9 4,2 27,6 8,3 4,3 3,5 16,0 10,0 16,3 6,0 8,7 26,2 14,8 14,9 1,9 9,9 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,3 5,2 7,9 6,5 6,8 6,0 6,3 12,5 14,5 10,4 5,6 14,0 7,8 9,5 11,7 9,2 11,7 F Gradbeništvo 8,3 7,2 5,3 7,7 6,5 8,1 8,1 7,4 12,9 11,1 8,9 8,4 10,2 9,2 10,3 9,6 9,2 8,7 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 6,9 4,9 5,9 6,3 7,7 7,7 6,2 11,9 11,0 7,9 6,2 11,1 8,5 9,7 10,0 8,8 9,8 H Promet in skladiščenje 9,2 9,3 7,9 9,3 9,5 10,2 12,2 8,1 12,9 11,2 9,5 9,1 10,8 9,1 10,3 10,7 9,3 9,8 I Gostinstvo 14,5 10,3 6,8 7,2 7,8 7,6 10,6 9,1 15,5 13,0 13,4 11,9 11,2 8,7 10,5 11,3 9,1 9,6 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 10,6 2,6 6,0 4,2 7,6 7,3 6,1 3,6 8,8 6,6 6,6 6,8 8,9 8,3 8,0 7,8 6,0 7,9 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 5,1 9,8 6,0 7,0 2,4 6,6 10,2 7,0 11,8 11,5 5,8 2,4 9,7 7,6 11,3 11,4 10,4 12,8 L Poslovanje z nepremičninami 5,4 6,2 5,2 5,2 5,7 7,5 4,4 7,8 12,1 9,7 8,7 6,4 10,5 7,6 7,9 8,4 8,1 6,2 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 6,0 4,5 4,6 5,2 4,9 6,2 9,0 1,1 8,1 10,7 11,5 7,5 9,4 9,0 9,9 9,6 8,7 8,6 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti Dej. javnih storitev (OPQ) A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 9,1 7,6 6,7 10,4 8,7 9,2 6,0 12,3 13,7 13,5 11,1 10,4 12,1 10,9 11,3 10,7 12,7 10,1 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti -20,0 -1,3 0,6 2,8 2,3 6,3 6,7 7,7 8,8 9,4 7,1 10,7 12,0 12,6 11,1 14,0 12,3 7,2 P Izobraževanje -16,3 -9,4 -13,2 -3,0 0,5 2,2 1,4 3,4 9,3 8,8 8,8 10,5 10,5 10,4 10,4 11,3 12,7 8,1 Q Zdravstvo in socialno varstvo -18,7 -4,4 6,4 6,9 6,5 10,4 8,8 3,2 7,5 8,9 7,5 11,6 11,0 10,5 12,0 14,6 13,4 8,5 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 -0,7 0,1 0,0 1,4 0,5 6,8 3,7 10,0 6,0 16,5 10,3 10,3 10,0 9,8 9,9 11,3 8,1 S Druge dejavnosti 5,7 5,0 5,4 6,4 5,9 7,7 8,3 5,5 13,0 12,5 8,2 8,3 8,8 7,8 8,9 9,2 8,6 7,7 36 Statistična priloga Cene in indikatorji konkurenčnosti Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 2021 2022 2023 2021 Q4 2022 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2021 Q3 Q4 12 2022 1 2 3 4 5 CPI, medletna rast v % 4,9 10,3 4,2 4,2 6,0 8,5 10,7 10,1 9,9 8,2 6,6 5,3 4,9 5,8 6,9 5,4 6,9 8,1 Hrana in brezalkoholne pijače 3,9 18,6 4,6 1,8 5,9 10,8 13,8 18,3 18,9 14,4 10,2 6,0 3,9 4,6 6,3 6,9 9,2 10,8 Alkoholne pijače in tobak 2,4 6,0 9,4 1,8 2,8 5,0 6,4 6,2 9,2 9,2 8,9 9,3 2,4 2,4 3,0 3,1 4,6 5,1 Obleka in obutev 5,9 2,3 1,3 3,3 4,4 2,0 2,9 2,3 3,8 6,4 6,6 1,9 5,9 2,1 5,6 5,5 1,4 2,6 Stanovanje 8,6 13,3 2,7 7,9 8,4 13,5 22,0 14,6 13,0 9,2 5,3 5,2 8,6 10,7 13,2 1,3 6,2 10,4 Stanovanjska oprema 5,7 12,9 3,9 4,7 8,0 10,7 12,2 12,5 11,8 9,1 6,4 4,6 5,7 7,6 8,0 8,5 9,2 10,5 Zdravje -0,5 7,2 8,5 0,6 4,2 3,0 3,7 5,7 6,7 11,3 11,8 8,8 -0,5 4,1 4,1 4,4 3,2 2,7 Prevoz 12,5 9,3 -0,5 13,0 13,0 16,3 16,9 10,1 5,0 1,0 -1,0 1,1 12,5 12,5 12,5 14,1 15,1 16,7 Komunikacije -3,6 1,2 0,1 -3,5 -4,2 -4,6 -3,8 -0,8 2,6 3,7 3,8 2,6 -3,6 -4,4 -3,6 -4,6 -2,7 -5,9 Rekreacija in kultura 3,4 6,9 6,3 1,2 4,0 5,9 5,3 6,6 8,6 7,9 8,5 6,7 3,4 4,1 5,4 2,4 6,2 5,9 Izobraževanje 0,5 1,4 8,7 0,6 0,4 0,3 0,5 1,3 2,1 4,6 5,3 8,7 0,5 0,5 0,4 0,4 0,3 0,3 Gostinske in nastanitvene storitve 6,1 10,8 7,9 5,8 7,1 9,0 9,1 10,2 11,2 9,1 9,0 8,5 6,1 6,8 7,1 7,3 7,9 9,6 Raznovrstno blago in storitve -2,1 8,9 6,2 -0,4 0,9 2,6 4,1 6,7 7,1 7,5 7,4 6,5 -2,1 0,7 1,1 0,8 2,3 2,4 HICP 5,1 10,8 3,8 4,5 6,3 9,0 11,3 10,6 9,9 8,0 6,3 5,0 5,1 6,0 7,0 6,0 7,4 8,7 Osnovna inflacija - brez hrane in energije 3,1 7,4 5,2 2,5 4,3 5,6 6,3 6,9 7,8 8,0 7,4 5,9 3,1 3,8 4,7 4,5 5,4 5,5 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 10,6 19,3 9,9 15,6 21,7 21,1 19,9 15,5 7,1 2,4 10,6 12,3 16,5 17,9 20,4 22,5 Domači trg 10,6 23,3 10,1 17,2 24,8 25,2 23,9 19,2 9,9 4,6 10,6 12,8 18,4 20,3 23,4 25,7 Tuji trg 10,6 15,3 9,7 13,9 18,5 17,0 15,8 11,8 4,3 0,2 10,6 11,7 14,5 15,4 17,3 19,3 11,6 15,4 10,5 15,1 20,5 19,3 16,2 11,8 3,8 -0,7 11,6 12,5 16,1 16,7 18,8 21,6 8,5 15,1 8,0 11,4 14,6 12,6 15,0 11,4 4,6 1,9 8,5 10,0 11,4 12,9 14,5 14,7 25,9 11,9 24,5 27,5 29,5 24,9 14,6 6,4 -1,6 -4,4 25,9 26,4 26,7 29,3 29,2 30,2 Na evrskem območju Izven evrskega območja Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno 0,0 -1,7 0,8 -1,3 -1,8 -2,0 -2,3 -0,7 0,1 0,7 1,8 0,6 -2 -1,9 -1,6 -2,0 -2,4 -2,0 Realni (deflator HICP) -0,5 -0,4 2,4 -1,1 -1,1 -0,7 -0,2 0,3 1,6 2,3 3,1 2,5 -1,3 -0,7 0,0 -2,5 -1,9 -0,9 Realni (deflator ULC) 0,5 -0,3 -4,6 -2,9 -3,2 0,8 4,3 6,5 6,4 6,1 1,184 1,054 1,144 1,123 1,065 1,007 1,021 1,073 1,089 1,088 1,079 1,130 1,131 1,134 1,102 1,082 1,058 USD za EUR 1,082 Viri: SURS, ECB, preračuni UMAR. Opomba: 1 Vir podatkov za serije efektivnih tečajev ECB. 2 Harmonizirani efektivni tečaj, skupina 19 držav partneric in 18 držav evrskega območja; rast vrednosti pomeni apreciacijo nacionalne valute in obratno. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 2022 Cene in indikatorji konkurenčnosti 6 7 8 9 CPI, medletna rast v % 10,4 11,0 11,0 10,0 Hrana in brezalkoholne pijače 12,5 13,2 13,8 Alkoholne pijače in tobak 5,3 5,9 Obleka in obutev 2,0 Stanovanje Stanovanjska oprema 37 2023 11 12 1 9,9 10,0 10,3 10,0 9,3 10,5 9,4 8,4 6,9 6,1 6,2 7,5 6,9 4,9 4,2 14,4 17,2 19,0 18,6 19,3 18,3 19,0 15,8 14,9 12,4 11,1 10,4 9,2 7,3 6,2 4,6 6,5 6,8 7,0 5,5 6,0 9,1 9,1 9,4 7,4 10,3 10,0 9,2 8,8 8,8 8,6 10,0 9,4 1,8 2,6 4,2 2,7 1,9 2,3 3,9 1,8 5,6 8,3 5,3 5,6 7,3 6,6 5,9 2,7 1,6 1,3 23,9 24,6 25,3 16,2 15,6 14,9 13,3 11,1 7,9 19,9 13,7 10,6 3,3 2,0 2,0 12,0 10,0 2,9 2,7 12,3 12,0 11,6 13,0 12,5 12,0 12,9 12,3 12,2 10,8 10,2 8,9 8,1 6,7 6,8 5,7 5,0 4,9 3,9 Zdravje 3,2 3,4 3,8 4,0 3,7 6,3 7,2 4,8 5,4 9,8 10,1 10,6 13,3 13,7 11,0 10,7 11,4 6,4 8,5 Prevoz 17,2 19,7 16,5 14,5 10,4 10,5 9,3 6,0 6,0 3,1 2,9 0,5 -0,3 -3,4 -0,6 0,9 3,1 0,7 -0,5 Komunikacije -5,3 -3,7 -4,0 -3,8 -2,2 -1,4 1,2 2,4 2,1 3,3 3,7 4,2 3,2 3,0 3,8 4,5 4,0 3,7 0,1 Rekreacija in kultura 5,7 4,8 5,2 5,9 6,6 6,2 6,9 10,1 9,6 6,1 7,5 7,7 8,5 8,9 8,7 7,8 7,1 6,7 6,3 Izobraževanje 0,4 0,4 0,4 0,8 1,3 1,3 1,4 1,4 2,0 2,9 4,0 4,5 5,3 5,2 5,2 5,5 8,7 8,7 8,7 Gostinske in nastanitvene storitve 9,5 8,8 9,0 9,6 9,9 9,8 10,8 12,1 11,3 10,2 9,6 8,8 8,9 9,2 8,7 9,2 9,1 8,4 7,9 Raznovrstno blago in storitve 3,1 3,6 4,1 4,7 5,5 5,8 8,9 6,7 7,0 7,5 7,3 7,8 7,5 7,8 7,3 7,1 6,9 6,5 6,2 10,8 11,7 11,5 10,6 10,3 10,8 10,8 9,9 9,4 10,4 9,2 8,1 6,6 5,7 6,1 7,1 6,6 4,5 3,8 6,0 6,1 6,3 6,6 6,7 6,5 7,4 8,0 7,7 7,8 8,0 8,0 8,0 7,8 7,3 7,2 6,5 5,9 5,2 HICP Osnovna inflacija - brez hrane in energije 10 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 22,2 21,1 21,0 21,3 20,6 19,7 19,3 18,2 14,9 13,4 9,9 6,6 4,9 4,1 2,1 1,0 0,9 0,3 Domači trg 25,4 24,6 25,3 25,7 25,1 23,2 23,3 22,1 18,6 16,9 13,3 9,2 7,3 6,8 3,9 3,1 2,5 2,9 Tuji trg 18,9 17,5 16,7 16,8 16,0 16,2 15,3 14,3 11,2 9,8 6,4 4,0 2,5 1,4 0,3 -1,1 -0,7 -2,2 Na evrskem območju 21,2 20,1 19,3 18,4 16,7 16,6 15,4 14,4 10,9 10,0 6,5 3,4 1,5 0,7 -1,0 -1,7 -1,2 -2,3 Izven evrskega območja 14,5 12,5 11,7 13,7 14,6 15,4 15,1 14,0 11,5 8,7 5,1 4,5 4,3 2,4 3,1 0,3 0,4 -1,9 29,2 26,6 25,6 22,6 17,7 14,3 11,9 8,1 7,5 3,6 0,6 -1,9 -3,4 -5,0 -3,8 -4,3 -4,0 -4,5 Indeks uvoznih cen INDIKATORJI KONKURENČNOSTI1, medletna rast v % Efektivni tečaj2 nominalno -1,7 -2,3 -2,4 -2,3 -1,4 -0,7 -0,1 0,1 -0,1 0,3 1,0 0,5 0,5 1,7 1,9 1,6 0,9 0,4 0,1 Realni (deflator HICP) 0,8 0,6 0,1 -1,3 -1,1 0,5 1,5 1,0 0,6 3,3 3,2 2,3 1,4 2,1 2,8 4,4 4,2 1,7 1,0 1,057 1,018 1,013 0,990 0,983 1,020 1,059 1,077 1,072 1,071 1,097 1,087 1,084 1,106 1,091 1,068 1,056 1,090 1,090 Realni (deflator ULC) USD za EUR 38 Statistična priloga Plačilna bilanca Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 2020 2021 2022 1.732 2021 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2021 Q3 11 2022 12 1 2 3 4 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun 3.398 Blago 2.333 -578 470 28 -146 -232 153 -354 560 1.091 533 84 -231 161 -205 -102 -127 882 -2.174 63 -160 -512 -517 -378 -767 50 485 -17 32 -251 5 -274 -242 -205 Izvoz 29.622 35.255 42.628 8.473 9.699 10.000 11.045 10.834 10.749 10.863 10.820 9.464 3.358 3.089 3.050 3.147 3.803 3.437 Uvoz 27.289 34.373 44.802 8.410 9.860 10.511 11.562 11.212 11.516 10.814 10.335 9.481 3.326 3.339 3.045 3.421 4.045 3.642 297 Storitve 1.913 2.198 3.482 641 622 603 909 1.093 877 830 985 1.010 202 193 171 187 246 Izvoz 6.985 8.471 11.133 2.509 2.458 2.143 2.773 3.329 2.889 2.559 2.953 3.303 780 887 632 686 824 885 Uvoz 5.072 6.273 7.651 1.867 1.836 1.539 1.865 2.235 2.012 1.729 1.968 2.293 578 694 461 499 578 588 -163 Primarni dohodki -314 -756 -1.232 -120 -280 -70 -447 -399 -315 -179 -153 -283 -84 -137 40 -54 -57 Prejemki 1.725 2.086 2.156 458 579 537 553 452 613 606 706 585 188 242 238 140 159 152 Izdatki 2.039 2.841 3.387 578 859 608 1.000 852 928 785 859 867 272 379 197 194 216 315 Sekundarni dohodki Prejemki -535 -594 -655 -114 -154 -167 -176 -163 -149 -141 -227 -177 -66 -37 -55 -64 -49 -56 994 1.113 1.243 269 284 286 317 313 327 311 315 350 79 109 98 92 95 100 156 Izdatki 1.529 1.707 1.898 383 438 453 494 476 476 452 542 527 146 146 153 156 144 Kapitalski račun -258 163 -220 61 17 -41 -60 -13 -107 -92 -28 20 19 -44 -11 32 -62 4 Finančni račun 3.670 1.774 -1.678 412 62 -459 -396 85 -908 235 870 945 208 -390 289 -328 -419 -321 -116 Neposredne naložbe 262 -414 -1.288 -164 485 -228 -339 -271 -450 -364 -258 48 139 -183 -47 -98 -84 Imetja 708 1.442 763 362 557 364 431 209 -241 185 140 170 145 -194 114 201 49 192 Obveznosti 446 1.856 2.051 526 72 592 770 480 209 550 398 122 6 -11 161 298 133 309 -1.136 2.778 -12 270 1.232 -1.298 256 53 30 -176 -21 Ostale naložbe 4.325 -1.444 Imetja Naložbe v vrednost. papirje Finančni derivativi 644 -295 936 -608 149 -546 257 68 431 39 -63 -45 58 -127 9 -34 -1 13 14 -14 -17 -32 -17 -371 -379 -1.792 1.053 -694 569 -1.298 1.162 1.008 1.445 -225 -764 2.082 -288 -742 -448 531 -1.051 186 4.830 2.923 2.940 Ostali lastniški kapital 4 4 18 Gotovina in vloge 4.757 1.422 1.914 340 348 340 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve Obveznosti Ostali lastniški kapital 477 -1.797 1.639 834 1.267 -799 2.914 1.242 2.393 48 -759 1.779 -100 -40 8 10 2 0 5 -4 1 0 0 8 10 0 0 1 358 -1.292 811 335 1.328 -560 2.294 1.055 2.564 -121 -477 1.611 -215 -585 -203 -22 -27 186 33 148 34 74 -37 67 100 -87 -6 66 98 -6 225 1 22 -8 12 3 0 8 -13 -3 9 -6 0 1 1 0 0 0 3 -225 873 846 100 -97 920 367 7 -448 683 127 -198 88 -458 326 204 390 296 -47 254 -169 88 102 -74 -64 -88 57 -102 -10 63 14 68 -80 -83 89 -8 505 4.367 3.311 910 741 586 1.528 699 499 1.752 234 948 273 5 -303 187 702 634 4 -38 1 1 1 -1 -1 1 2 11 1 -6 1 -2 0 -1 1 0 Gotovina in vloge 800 2.359 1.681 371 290 526 237 543 375 391 393 766 149 -39 107 91 328 30 Posojila -407 16 833 -403 -3 -441 781 277 215 983 36 441 81 -73 -113 -291 -36 331 55 21 3 8 -44 22 -34 22 -7 54 13 0 -15 -15 7 7 7 -11 Komercialni krediti in predujmi -137 1.119 801 63 586 437 434 -95 26 149 -327 -23 0 243 -269 372 334 213 Ostale obveznosti 190 215 -8 194 -90 43 111 -49 -113 164 118 -230 56 -109 -35 10 68 72 0 675 0 675 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Posebne pravice črpanja (SDR) Rezervna imetja 166 824 168 707 97 77 37 24 31 37 6 -1 24 65 64 6 6 4 Neto napake in izpustitve 531 -121 -880 -119 17 -272 -105 -56 -448 -232 -193 391 105 -115 138 -156 -255 -198 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 4.817 978 1.172 1.090 1.244 1.181 1.301 1.183 1.225 1.177 397 416 315 348 426 372 Blaga za vmesno porabo 15.446 19.633 25.763 3.552 4.067 4.841 5.400 6.008 6.626 6.646 6.347 6.484 6.276 5.309 1.916 1.648 1.839 1.875 2.294 2.066 Blaga za široko porabo 13.928 15.744 22.197 1.677 3.856 3.913 4.196 6.218 6.251 5.501 6.631 6.532 6.170 1.388 1.150 1.312 1.318 1.566 5.826 1.172 1.419 1.377 1.455 1.443 1.562 1.387 1.446 1.368 484 502 380 507 490 416 Blaga za vmesno porabo 16.434 24.076 34.352 6.303 7.338 7.869 8.969 8.893 8.416 8.873 8.743 8.511 2.314 2.601 2.504 2.328 3.036 2.779 Blaga za široko porabo 11.670 12.588 16.566 3.020 3.454 3.726 4.392 4.191 4.311 4.315 4.025 4.164 1.170 1.130 960 1.349 1.417 1.509 Uvoz investicijskega blaga 4.008 4.885 Vira: BS, SURS. Opomba: Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position). Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Plačilna bilanca 2022 5 6 7 39 2023 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 PLAČILNA BILANCA, metodologija BPM, mio EUR Tekoči račun -26 -79 -175 -57 384 12 -27 -338 132 146 281 241 453 396 191 51 292 278 -181 -131 -208 -243 72 -238 -175 -354 -65 18 96 63 216 206 85 -211 109 76 -3 Izvoz 3.729 3.879 3.573 3.289 3.972 3.664 3.769 3.317 3.319 3.500 4.044 3.313 3.778 3.729 3.250 2.751 3.464 3.612 3.496 Uvoz 3.910 4.011 3.781 3.532 3.900 3.902 3.944 3.670 3.384 3.482 3.948 3.250 3.562 3.523 3.165 2.962 3.354 3.536 3.499 293 318 300 340 453 335 263 279 267 257 306 238 357 390 293 380 336 329 301 Izvoz 886 1.002 1.078 1.081 1.170 961 900 1.028 792 805 962 849 1.001 1.103 1.118 1.138 1.047 988 933 Uvoz 593 684 778 741 717 626 637 749 526 548 656 611 644 713 825 758 710 659 632 Primarni dohodki -98 -187 -186 -99 -115 -44 -63 -207 -22 -67 -90 -5 -26 -122 -114 -100 -68 -71 -80 Prejemki 214 187 135 139 178 169 213 231 222 181 202 247 252 207 197 182 206 204 184 Izdatki 312 374 320 238 293 213 276 438 244 248 292 252 277 329 312 282 274 275 263 -41 -79 -81 -55 -26 -41 -52 -56 -48 -62 -31 -55 -94 -79 -73 -19 -85 -56 -41 Prejemki 101 116 101 89 123 99 95 133 92 103 116 101 96 118 90 142 118 115 125 166 Blago Storitve Sekundarni dohodki 178 Izdatki 142 195 182 144 149 140 147 189 139 165 148 156 189 197 163 161 204 170 Kapitalski račun -28 -36 -15 31 -29 10 44 -161 -59 -3 -30 36 -23 -42 -7 22 6 8 14 Finančni račun 166 -242 150 -244 179 -161 40 -788 308 123 -195 339 319 211 267 312 367 677 130 Neposredne naložbe Imetja Obveznosti Naložbe v vrednost. papirje -242 19 -17 -218 -36 60 -183 -327 -19 -175 -170 6 -56 -209 229 -201 20 108 74 97 142 271 -154 92 88 -22 -307 94 126 -35 97 138 -96 -48 -36 254 148 172 338 123 288 65 128 28 161 20 114 301 135 91 194 113 -276 165 234 40 98 85 304 -251 198 -242 447 53 437 -1.261 370 283 74 561 -486 -71 254 -729 505 -47 Finančni derivativi -17 -11 13 24 21 -51 -36 -40 8 -1 3 -7 -14 -13 6 -3 -5 -7 5 Ostale naložbe 313 -559 407 -252 413 -629 198 -867 1.547 -112 -274 254 -151 905 91 259 1.095 46 118 Imetja -70 179 468 -209 339 1.136 -163 -36 -601 1.276 1.358 279 4 226 1.012 279 230 1.884 121 Ostali lastniški kapital 0 1 0 0 0 0 3 3 0 -1 -2 1 0 0 0 0 0 1 -1 Gotovina in vloge 101 437 -302 566 1.063 -396 -107 -57 1.277 1.029 -12 37 229 789 411 608 1.546 -163 -36 47 42 -42 48 27 9 64 75 -2 54 -19 19 28 27 -23 3 -16 27 20 Posojila Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme Komercialni krediti in predujmi Ostale terjatve Obveznosti Ostali lastniški kapital 3 3 -4 -4 -4 -1 -1 -1 3 3 3 -2 -2 -2 0 0 0 0 0 25 46 95 -247 159 148 48 -644 87 236 361 -72 -31 230 -110 -360 271 223 -88 3 -60 45 -24 -108 78 -43 22 -88 37 -51 20 2 -32 2 -21 83 32 35 -134 1.027 -616 591 723 467 -234 266 -271 1.470 552 -250 377 107 188 -30 789 76 -188 0 -1 0 0 0 0 1 1 10 0 1 0 1 0 -6 0 0 0 0 Gotovina in vloge -38 244 59 263 221 46 385 -56 14 180 197 -6 102 298 245 182 339 32 123 Posojila -25 474 -412 392 297 47 -299 468 -30 1.019 -6 91 137 -192 31 165 245 106 -348 Zavarovalne, pokojninske in standard. jamstvene sheme -11 -11 7 7 7 -2 -2 -2 18 18 18 4 4 4 0 0 0 0 0 Komercialni krediti in predujmi -107 329 -247 -46 197 373 -261 -86 -328 222 255 -437 97 13 -4 -291 272 -53 -11 Ostale obveznosti 47 -8 -23 -26 0 4 -58 -59 46 32 87 98 37 -16 -77 -86 -67 -9 49 Posebne pravice črpanja (SDR) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Rezervna imetja 27 5 -3 4 22 13 8 10 34 41 -38 12 -20 14 12 2 -14 26 -19 Neto napake in izpustitve 220 -127 339 -218 -177 -183 24 -289 235 -19 -447 62 -111 -143 84 239 69 391 -62 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV, v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 411 461 385 348 449 411 431 459 334 384 464 361 428 436 390 351 436 474 n.p. Blaga za vmesno porabo 2.229 2.330 2.218 1.974 2.454 2.203 2.293 1.851 2.040 2.110 2.334 1.901 2.137 2.238 1.802 1.533 1.973 1.978 n.p. Blaga za široko porabo 2.075 2.466 2.056 1.812 2.383 1.722 2.088 1.692 2.172 2.008 2.450 1.661 2.342 2.529 2.167 1.673 2.330 2.458 n.p. Uvoz investicijskega blaga 497 542 481 458 504 469 518 576 400 469 517 443 500 503 445 425 498 507 n.p. Blaga za vmesno porabo 3.354 2.836 2.822 2.858 3.214 2.964 2.943 2.508 2.911 2.604 3.358 2.578 3.375 2.790 2.297 2.779 3.435 3.091 n.p. Blaga za široko porabo 1.369 1.514 1.417 1.442 1.332 1.460 1.377 1.474 1.537 1.203 1.576 1.240 1.426 1.359 1.081 1.559 1.524 1.280 n.p. 40 Statistična priloga Denarna gibanja in obrestne mere Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 2020 2021 2021 2022 7 8 9 2022 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 11.805 14.460 12.247 14.012 14.316 14.332 14.365 14.736 14.460 14.546 14.391 13.642 13.380 13.290 13.055 13.574 4.520 3.538 2.858 4.523 4.325 4.183 3.762 3.705 3.538 3.658 3.680 3.464 3.496 3.458 3.429 3.430 639 693 764 619 628 627 627 636 693 706 698 693 691 689 692 691 Gospodinjstva (S.14, 15) 10.997 11.556 12.439 11.223 11.299 11.365 11.449 11.514 11.556 11.583 11.638 11.779 11.859 11.965 12.037 12.140 Nefinančne družbe (s.11) 9.363 9.828 10.988 9.560 9.481 9.511 9.945 9.886 9.828 10.113 10.223 10.330 10.539 10.589 10.664 10.968 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.640 1.602 1.903 1.700 1.710 1.726 1.731 1.737 1.602 1.616 1.637 1.734 1.743 1.752 1.778 1.820 Denarni sektor (S.121, 122) 7.969 10.607 9.764 9.796 10.069 10.135 9.858 9.931 10.607 10.424 10.047 9.941 9.264 9.830 8.687 8.844 30.341 34.136 35.279 32.593 32.875 33.010 33.252 33.347 34.136 34.283 34.071 34.213 33.792 34.381 33.413 33.958 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj 345 284 256 307 314 298 295 293 284 281 273 303 320 298 295 310 4.361 3.302 3.096 4.438 4.240 4.146 3.727 3.667 3.302 3.432 3.474 3.320 3.368 3.495 3.469 3.511 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 34.567 38.152 38.980 37.159 37.331 37.242 37.128 37.224 38.152 37.999 38.014 37.946 38.013 38.338 37.574 37.805 Čez noč 25.218 29.146 31.836 27.599 27.860 28.010 27.989 28.272 29.146 29.166 29.238 29.338 29.592 29.899 30.138 30.374 Vezane vloge – kratkoročne 3.381 2.707 3.066 2.892 2.811 2.808 2.761 2.687 2.707 2.619 2.595 2.674 2.622 2.666 2.639 2.719 Vezane vloge – dolgoročne 5.348 5.849 3.751 6.158 6.141 5.931 5.831 5.746 5.849 5.737 5.713 5.523 5.459 5.441 4.515 4.441 Kratkoročne vloge na odpoklic 620 450 327 510 519 493 547 519 450 477 468 411 340 332 282 271 Vloge v tuji valuti skupaj 723 828 974 812 817 804 835 839 828 834 851 965 1.007 1.036 1.093 1.103 Čez noč 675 790 891 771 776 771 803 803 790 799 817 847 883 894 953 964 Vezane vloge – kratkoročne 25 27 76 25 26 19 19 24 27 24 24 109 115 134 132 131 Vezane vloge – dolgoročne 23 11 7 16 15 14 13 12 11 11 10 9 9 8 8 8 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,00 0,01 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,01 Vezane vloge do 1 leta 0,15 0,12 0,08 0,12 0,14 0,13 0,12 0,15 0,05 0,04 0,05 0,03 0,03 0,04 0,03 0,03 1,72 2,31 1,69 1,65 1,69 1,63 1,67 1,69 1,66 1,66 1,65 1,67 1,79 2,02 2,22 1,13 1,78 1,40 0,89 1,36 0,95 0,10 1,08 1,35 0,79 0,97 0,92 1,48 2,1 1,02 0,00 0,00 0,67 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,50 3-mesečni -0,425 -0,549 0,342 -0,545 -0,548 -0,545 -0,550 -0,567 -0,582 -0,560 -0,532 -0,495 -0,448 -0,386 -0,239 0,037 6-mesečni -0,364 -0,523 0,673 -0,516 -0,527 -0,522 -0,527 -0,534 -0,545 -0,527 -0,476 -0,417 -0,311 -0,144 0,162 0,467 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,21 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 1,23 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR Vira: BS, EUROSTAT. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Denarna gibanja in obrestne mere 2022 8 9 41 2023 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR BS do centralne države 13.025 12.457 12.425 12.733 12.247 12.706 12.411 12.179 12.321 12.414 12.307 12.289 12.260 12.027 12.139 12.492 3.318 3.114 3.060 3.086 2.830 2.981 2.965 2.913 2.957 2.995 3.017 3.010 2.996 2.970 3.055 3.128 695 695 702 710 764 764 775 775 761 776 774 782 785 786 789 789 Gospodinjstva (S.14, 15) 12.252 12.333 12.387 12.425 12.439 12.444 12.424 12.495 12.509 12.552 12.522 12.598 12.662 12.725 12.799 12.867 Nefinančne družbe (s.11) 11.131 11.098 11.281 11.349 10.987 11.210 10.921 10.787 11.030 10.963 10.996 10.987 10.905 10.834 10.910 10.798 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 1.828 1.852 1.883 1.865 1.903 1.909 1.165 1.181 1.193 1.214 1.233 1.244 1.239 1.254 1.262 1.270 Denarni sektor (S.121, 122) 8.832 9.227 8.834 9.124 9.761 9.546 10.029 10.587 9.995 10.074 11.225 11.321 11.728 11.385 10.753 11.013 34.239 34.682 34.599 34.982 35.279 35.284 34.835 35.324 34.984 35.078 36.163 36.345 36.728 36.591 36.116 36.295 Centralna država (S.1311) Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti V tuji valuti Vrednostni papirji skupaj 302 292 265 262 256 251 252 243 247 247 243 245 241 216 215 219 3.401 3.226 3.193 3.229 3.064 3.234 3.107 3.088 3.131 3.175 3.286 3.280 3.274 3.066 3.157 3.273 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mio EUR Vloge v domači valuti skupaj 38.130 38.293 38.537 38.573 38.980 38.815 38.497 38.322 38.207 38.374 38.293 38.362 38.651 38.568 38.741 38.864 Čez noč 30.790 30.951 30.845 31.170 31.836 31.650 31.196 31.107 30.968 31.020 31.260 31.353 31.442 31.048 30.868 30.726 Vezane vloge – kratkoročne 2.693 2.790 3.057 2.848 3.066 3.120 3.241 3.268 3.223 3.285 3.308 3.240 3.359 3.381 3.510 3.569 Vezane vloge – dolgoročne 4.366 4.263 4.332 4.228 3.751 3.699 3.693 3.620 3.686 3.715 3.364 3.400 3.409 3.668 3.876 4.038 281 289 303 327 327 346 367 327 330 354 361 369 441 471 487 531 Vloge v tuji valuti skupaj 1.133 1.161 1.066 1.033 974 931 946 931 922 926 898 904 940 918 912 920 Čez noč Kratkoročne vloge na odpoklic 1.005 1.041 957 927 891 851 860 849 840 838 804 815 854 849 889 849 Vezane vloge – kratkoročne 120 113 102 99 76 74 80 76 76 81 87 82 79 62 15 63 Vezane vloge – dolgoročne 8 7 7 7 7 6 6 6 6 7 7 7 7 7 8 8 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,01 0,01 0,02 0,03 0,02 0,09 0,09 0,09 0,09 0,10 0,10 0,14 0,14 0,13 0,13 0,14 Vezane vloge do 1 leta 0,04 0,13 0,15 0,18 0,19 0,25 0,37 0,58 0,44 0,47 0,72 0,88 1,05 1,29 1,46 1,31 2,64 2,96 3,36 3,55 3,66 3,79 3,83 3,89 3,86 3,80 3,80 3,80 3,74 3,78 3,8 3,03 .. 3,87 1,26 .. .. 5,12 5,12 .. 7,12 6,06 4,69 2,29 4,82 4,27 0,50 1,25 1,25 2,00 2,50 2,50 3,00 3,50 3,50 3,75 4,00 4,00 4,25 4,50 4,50 4,50 3-mesečni 0,395 1,011 1,428 1,825 2,066 2,345 2,640 2,911 3,167 3,366 3,536 3,672 3,780 3,880 3,968 3,9716 6-mesečni 0,837 1,596 1,997 2,321 2,567 2,858 3,135 3,267 3,498 3,679 3,825 3,943 3,945 4,030 4,115 4,0647 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 2,52 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 2,74 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja MEDBANČNE OBRESTNE MERE EURIBOR 42 Statistična priloga Javne finance Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 2020 2021 2022 2021 Q3 2022 Q4 Q1 Q2 2023 Q3 Q4 Q1 Q2 2022 Q3 1 2 3 4 5 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 18.528,6 21.382,6 23.311,4 5.151,3 5.853,2 5.613,9 6.079,7 5.648,8 5.969,0 5.736,1 6.274,8 6.045,9 2.035,8 1.782,6 1.795,5 2.043,9 2.011,2 Tekoči prihodki 17.578,7 20.124,0 21.966,7 4.874,2 5.389,3 5.138,5 5.824,1 5.398,2 5.605,9 5.401,6 6.000,2 5.743,4 1.822,8 1.686,0 1.629,8 1.949,4 1.894,0 Davčni prihodki 16.460,4 18.785,7 20.557,0 4.565,8 5.075,6 4.813,0 5.455,3 5.029,7 5.259,1 5.123,1 5.587,2 5.389,2 1.737,9 1.518,8 1.556,2 1.850,3 1.791,4 Davki na dohodek in dobiček 3.261,8 3.981,3 4.517,4 959,7 332,6 348,2 368,9 406,6 578,7 Prispevki za socialno varnost 7.289,9 7.928,1 8.503,7 1.964,1 2.050,9 2.048,8 2.090,9 2.098,3 2.265,6 2.224,5 2.287,8 2.304,4 680,4 677,2 691,2 704,3 698,5 785,5 1.048,5 1.049,7 1.485,3 832,8 1.149,5 1.100,5 1.308,1 Davki na plačilno listo in delovno silo 21,6 23,9 26,7 6,0 7,0 6,0 6,7 6,5 7,4 6,2 6,9 6,5 2,2 1,9 1,9 2,2 2,1 Davki na premoženje 287,3 316,9 336,5 102,2 96,3 32,4 82,1 128,6 93,5 38,9 90,0 116,9 12,4 8,5 11,5 20,5 23,2 5.493,3 6.359,2 6.883,8 1.692,2 1.831,5 1.574,1 1.744,1 1.866,6 1.699,0 1.677,7 1.827,5 1.940,6 623,0 483,3 467,7 638,3 531,2 Domači davki na blago in storitve Davki na medn. trgov. in transaksije 102,4 177,4 289,2 36,7 78,0 67,2 56,9 85,6 79,5 51,4 61,8 49,9 27,0 14,0 26,2 27,0 15,0 4,1 -1,1 -0,3 -20,9 -36,6 34,7 -10,8 11,3 -35,5 23,9 5,1 11,2 60,3 -14,4 -11,3 51,5 -57,2 1.118,2 1.338,4 1.409,7 308,4 313,7 325,6 368,8 368,5 346,8 278,5 412,9 354,2 84,8 167,1 73,6 99,2 102,6 Drugi davki Nedavčni prihodki Kapitalski prihodki 146,9 228,3 268,1 56,0 81,1 64,1 66,3 64,3 73,5 59,0 65,6 61,5 18,5 23,6 21,9 23,0 22,0 Prejete donacije 17,5 21,9 57,2 10,3 2,9 12,2 29,6 12,3 3,1 13,8 -8,7 19,7 0,9 11,1 0,2 0,4 29,0 Transferni prihodki 54,8 57,3 57,7 51,4 2,0 0,4 22,0 30,2 5,2 3,6 0,4 67,3 0,1 0,1 0,2 0,5 20,0 730,7 951,2 961,8 159,5 377,9 398,8 137,8 143,8 281,4 258,2 217,4 154,1 193,5 61,8 143,4 70,6 46,1 Prejeta sredstva iz EU JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 22.070,6 24.299,8 24.886,3 5.580,0 6.685,1 5.929,4 5.967,0 5.825,7 7.164,3 6.030,1 6.419,9 6.431,3 1.906,6 1.793,1 2.229,6 1.873,8 1.923,8 9.127,8 10.393,6 10.283,4 2.362,5 2.876,7 2.697,3 2.348,8 2.423,2 2.814,1 2.687,4 2.655,2 2.736,6 809,9 746,2 1.141,2 711,7 756,2 Plače in drugi izdatki zaposlenim 4.965,3 5.765,3 5.481,1 1.330,1 1.327,7 1.309,4 1.411,8 1.316,9 1.443,1 1.433,5 1.599,2 1.502,3 429,9 433,1 446,3 420,9 438,5 Izdatki za blago in storitve 3.020,7 3.336,6 3.556,6 794,0 1.050,7 845,0 806,5 838,8 1.066,3 795,0 910,6 918,0 227,4 263,0 354,7 244,3 273,3 Plačila obresti 778,0 732,2 661,5 204,6 95,2 336,1 16,4 212,6 96,4 370,2 18,1 219,2 17,8 23,6 294,8 8,4 3,4 Sredstva, izločena v rezerve 363,8 559,5 584,2 33,9 403,1 206,7 114,2 55,0 208,3 88,6 127,2 97,1 134,8 26,5 45,4 38,2 40,9 10.867,7 11.318,7 11.261,4 2.605,1 2.711,3 2.780,8 2.952,4 2.602,7 2.925,5 2.865,0 3.057,2 2.840,7 965,8 878,3 936,7 975,2 910,4 Tekoči transferi Subvencije 1.449,3 181,6 115,9 29,7 42,4 69,9 107,7 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 8.250,8 9.167,7 9.294,5 2.158,6 2.140,7 2.293,2 2.448,1 2.223,4 2.329,8 2.317,4 2.547,4 2.311,9 772,9 749,9 770,5 767,2 743,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 1.083,2 1.131,0 1.118,0 Tekoči transferi v tujino Investicijski odhodki 867,3 690,2 111,5 157,1 188,0 195,7 94,8 211,7 287,8 205,6 298,3 358,4 257,7 255,7 263,8 340,9 231,5 284,1 316,7 68,0 85,6 104,1 124,9 39,8 158,7 36,7 55,1 41,9 52,9 20,7 43,1 28,4 20,1 30,4 9,1 13,1 19,7 13,2 19,3 1.230,6 1.544,7 2.053,5 402,4 670,0 225,8 432,6 487,5 907,5 269,0 469,0 529,5 52,1 77,2 96,5 105,6 177,7 84,4 152,7 Investicijski transferi 318,5 413,9 558,5 86,2 238,6 43,2 60,5 132,2 322,5 42,0 80,1 163,0 12,1 16,8 14,3 23,6 16,6 Plačila sredstev v proračun EU 526,0 628,9 729,5 123,8 188,5 182,2 172,7 180,0 194,6 166,6 158,5 161,5 66,6 74,7 40,9 57,7 62,9 -3.542,1 -2.917,2 -1.574,9 -428,7 -831,9 -315,5 112,8 -176,9 -1.195,2 -293,9 -145,1 -385,4 129,2 -10,6 -434,1 170,1 87,4 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ Vir: Konsolidirana bilanca javnega financiranja, Ministrstvo za finance. Statistična priloga Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 2022 Javne finance 6 7 8 9 43 2023 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS – IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 2.024,7 1.807,8 1.898,1 1.942,9 1.902,3 1.956,8 2.110,0 1.982,6 1.816,9 1.936,7 2.205,6 1.952,9 2.116,4 1.940,0 1.987,9 2.118,0 2.270,3 2.167,9 Tekoči prihodki 1.980,7 1.750,1 1.806,2 1.841,9 1.799,5 1.868,9 1.937,4 1.882,1 1.720,8 1.798,7 2.046,4 1.892,8 2.061,0 1.874,1 1.943,0 1.926,3 2.047,8 2.016,2 Davčni prihodki 1.813,7 1.633,5 1.688,2 1.708,0 1.720,2 1.730,5 1.808,4 1.788,9 1.635,0 1.699,2 1.945,7 1.782,5 1.859,0 1.763,0 1.814,5 1.811,7 1.940,3 1.917,6 Davki na dohodek i n dobiček 500,0 132,7 371,6 328,5 347,1 381,2 421,2 353,7 360,3 386,5 419,9 458,0 430,2 178,1 419,8 361,8 390,5 392,3 Prispevki za socialno varnost 688,2 700,6 697,7 700,0 693,7 730,2 841,7 720,8 754,3 749,4 759,2 764,7 763,9 765,7 768,0 770,7 759,2 778,2 Davki na plačilno listo in delovno silo 2,4 2,4 1,9 2,1 2,2 2,3 2,9 2,0 2,1 2,1 2,4 2,2 2,3 2,4 1,9 2,2 2,4 2,5 Davki na premoženje 38,5 48,9 41,6 38,1 45,1 33,8 14,6 11,2 8,4 19,3 24,5 25,4 40,0 44,7 40,8 31,5 43,1 40,2 Domači davki na blago in storitve 574,6 681,5 594,3 590,8 613,1 565,5 520,4 631,8 502,6 543,2 681,5 546,5 599,6 747,9 587,9 604,8 723,0 693,0 Davki na medn. trgov. in transaksije 14,9 39,1 18,2 28,3 30,7 21,2 27,6 17,9 19,6 13,9 25,1 13,7 23,1 12,3 12,8 24,9 13,3 21,9 Drugi davki -5,1 28,2 -37,1 20,1 -11,8 -3,7 -20,0 51,6 -12,3 -15,3 33,2 -27,9 -0,2 11,9 -16,6 15,8 8,7 -10,5 Nedavčni prihodki 167,0 116,6 118,0 133,9 79,4 138,4 129,0 93,2 85,8 99,5 100,7 110,3 202,0 111,1 128,5 114,6 107,5 98,7 21,2 22,5 22,5 19,2 26,7 24,6 22,2 15,0 20,1 23,8 20,4 19,2 25,9 21,8 16,7 23,1 25,3 53,1 Prejete donacije 0,1 0,2 0,2 11,8 0,2 0,5 2,5 0,9 12,2 0,6 0,6 -9,6 0,3 0,1 4,0 15,6 2,5 1,2 Transferni prihodki 1,5 0,0 30,0 0,2 0,8 1,8 2,5 1,1 0,3 2,1 -0,6 0,7 0,3 0,7 1,6 65,0 130,0 18,0 21,1 34,9 39,2 69,7 75,1 61,0 145,3 83,4 63,4 111,4 138,7 49,8 28,8 43,4 22,7 88,1 64,6 79,4 Kapitalski prihodki Prejeta sredstva iz EU JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ Tekoči odhodki 2.169,4 1.952,5 1.938,5 1.934,7 1.909,1 2.319,2 2.936,0 1.813,2 1.865,6 2.351,3 1.955,9 2.079,1 2.384,9 2.107,2 2.181,2 2.142,9 2.289,3 2.406,4 881,0 820,1 814,1 789,1 802,2 904,0 1.107,9 778,7 787,8 1.120,9 808,6 842,7 1.003,8 885,8 968,8 882,0 930,6 954,1 Plače in drugi izdatki zaposlenim 552,4 452,8 443,3 420,8 434,7 488,5 519,9 478,6 474,6 480,3 464,0 493,8 641,4 517,4 507,5 477,4 488,0 505,4 Izdatki za blago in storitve 288,9 284,3 288,1 266,4 279,1 312,7 474,4 233,3 259,2 302,5 266,2 312,6 331,7 305,8 332,1 280,1 380,0 354,6 4,6 56,2 65,1 91,3 17,5 65,9 13,0 47,8 22,5 299,9 2,6 5,5 10,0 59,0 81,5 78,7 15,7 70,3 35,1 26,7 17,6 10,7 70,9 36,8 100,6 19,0 31,5 38,2 75,9 30,8 20,6 3,7 47,7 45,8 46,9 23,8 Tekoči transferi 1.066,9 895,9 846,9 859,9 849,6 1.007,2 1.068,7 917,6 903,5 1.043,9 948,0 976,6 1.132,6 953,9 949,4 Subvencije 18,2 34,8 17,7 42,2 28,9 55,0 127,9 100,8 35,4 151,6 70,1 77,6 57,8 57,4 52,7 71,5 93,4 92,5 937,3 773,9 731,1 718,4 727,7 820,5 781,6 738,9 771,2 807,3 784,8 789,6 973,0 774,3 778,3 759,3 808,5 819,8 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 90,9 79,5 92,3 92,0 86,2 105,8 148,9 70,2 90,2 71,0 80,8 103,7 99,6 105,3 113,6 97,8 109,3 101,9 Tekoči transferi v tujino 20,4 7,7 5,7 7,3 6,9 25,9 10,3 7,7 6,7 14,0 12,3 5,7 2,1 16,8 4,8 8,8 3,5 25,5 Investicijski odhodki 149,2 147,8 176,0 163,7 164,7 275,4 467,4 57,4 92,8 118,8 133,4 168,9 166,8 169,8 180,1 179,5 196,1 258,5 Investicijski transferi 20,3 35,1 30,3 66,9 38,0 67,6 216,9 10,3 14,4 17,3 18,7 30,7 30,7 34,4 36,8 91,8 86,2 101,8 Plačila sredstev v proračun EU 52,0 53,5 71,2 55,3 54,5 65,0 75,1 49,2 67,1 50,4 47,1 60,3 51,1 63,2 46,2 52,2 61,7 52,1 -144,7 -144,7 -40,4 8,2 -6,8 -362,3 -826,1 169,4 -48,7 -414,6 249,7 -126,2 -268,6 -167,2 -193,3 -24,9 -19,0 -238,5 Plačila obresti Sredstva, izločena v rezerve Transferi posameznikom in gospodinjstvom JAVNOFINANČNI PRESEŽEK / PRIMANJKLJAJ 937,4 1.014,7 1.039,8 44 Seznam kratic Ekonomsko ogledalo, št. 1/2024 Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP – bruto domači proizvod, BS – Banka Slovenije, CPI – indeks cen življenjskih potrebščin, DDV – davek na dodano vrednost, ECB – Evropska centralna banka, EIA – Energy Information Administration, EK – Evropska komisija, ENTSO-E − European Network of Transmission System Operators for Electricity, ESI – Economic Sentiment Indicator, ESRR – Evropski sklad za regionalni razvoj, ESS – Evropski socialni sklad, EU – Evropska unija, EUR – evro, EURIBOR – Euro Interbank Offer Rate, EUROSTAT – Statistical Office of the European Union, FURS – Finančna uprava RS, GFS – javnofinančna statistika, HICP – harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, IFO – Inštitut za ekonomske raziskave Ifo, IKT – informacijskokomunikacijska tehnologija, IMF – Mednarodni denarni sklad, MF – Ministrstvo za finance, MKRR – Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, NFI – nedenarne finančne institucije, NOO – Načrt za okrevanje in odpornost, OECD – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj, OM – obrestna mera, OVE – obnovljivi viri energije, PMI – Purchasing Managers' Index, SIJ – Slovenska industrija jekla, SMTK – standardna mednarodna trgovinska klasifikacija, SPTE – soproizvodnja toplote in električne energije, SRDAP – Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS – Statistični urad RS, TTF – Title Transfer Facility, ULC – stroški dela na enoto proizvoda, UMAR – Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, USD – ameriški dolar, ZPGOPEK – Zakon o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ZPIZ – Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ZRSZ – Zavod RS za zaposlovanje, ZZZS – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B – Rudarstvo, C – Predelovalne dejavnosti, 10 – Prz. živil, 11 – Prz. pijač, 12 – Prz. tobačnih izdelkov, 13 – Prz. tekstilij, 14 – Prz. oblačil, 15 – Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 – Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 – Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 – Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 – Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 – Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 – Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 – Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 – Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 – Prz. kovin, 25 – Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 – Prz. rač., elektronskih, optičnih izd., 27 – Prz. električnih naprav, 28 – Prz. dr. strojev in naprav, 29 – Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 – Prz. dr. vozil in plovil, 31 – Prz. pohištva, 32 – Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 – Popravila in montaža strojev in naprav, D – Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E – Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F – Gradbeništvo, G – Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladiščenje, I – Gostinstvo, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L – Poslovanje z nepremičninami, M – Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S – Druge storitvene dejavnosti, T – Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U – Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CYCiper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, ILIzrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UKZdruženo kraljestvo, US-Združene države Amerike. št. 1/2024, let. XXX