Poštnina pavialirana. Uredništvo In upravnfštvo Usta je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev,- 3. V Ljubljani, 23. aprila 1021. Lelo JL Izhaja vsak pondeljek zjutraj. Celoletna naročnina 128 K. mesečna 10 „ Posamezne številke se ra-čunijo po 2 K. Inseratl se računajo: pol str. 800 K, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 1 K. MM Najnovejše. Volilno gibanje. Ljubljana, 24. aprila. V Ljubljani so bili danes shodi Demokratske, Narodlo-socijalne in Slovenske Ljudske In Socljalistlčne stranke. Vsi shodi so se vršili istočasno, namreč ob 10. url dopoldne. Shod Slovenske Ljudske Stranke v hotelu »Union« je bil brez dvoma najvtčji. Dvorana je bila docela polna Glavni govorniki so bili dr. Korošec, dr. Šimrak in dr. Gosar. Shod se je vršil v najlepšem redu in je bil sijajna manifestacija za slovensko avtonomijo proti centralizmu JDS. Narodni socljalci so zborovali v Mestnem domu. Udeležba je bila prav številna. Glavni govornik je bil g. Pesek. Shod so motili komunisti, ki so se prireditve udeležili pod vodstvom posl. Fabjančiča v znatnem številu. Demokrat je (JDS.) so zborovali v Narodnem domu. UJeležba je bila razmeroma majhna in se ne da niti od daieč primerjati n. pr. s shodom v »Unionu«. Zato vlada v demokratskih vrstah slabo razpoloženje. Socijalno-demokratska stranka je Imela v soboto zvečer v Mestnem domu velik volilni shod, na katerem se je izjavil g. Kocmur, nosdec socijalistič ie iiste, ponovno proti absolustič-nemu centralizmu in za avtonomijo tudi z o/i om na koristi i< interese ljubljanskega me^ta. Shoda so se udeležili tudi homunisti. Ljubljana, 24. aprila. Socijalisti in del komunistov so obiskali grobove žrtev z Zaloške ceste. Na grobu je g.vorilo več govornikov, ki so pozivali delavstvo na energičen nastop proti meščanskim strankam pri bodočih občinskih volitvah. Ljubljana, 25. aprila. Danes zvečer Imajo strokovno organi.irani delavci ljubljanski shod v Mestnem domu. Protestirali bodo proti ut-injenju 8urnega delavnika v mali obrti, kjer je minister dr. Kukovec pod*lj‘al dJavnik na 10 ur. Ni izključeno, da pride do kratke protestne generalne stavke. f V soboto zvečer je umrl v Ljubljani g. Hlebš, blagajnik kovinarske organizacije. Pogreb je danes ob poi 6. uri zvečer. Maribor, 24. aprila. Volilno gibanje živahno. Kakor vse kaže bodo t idi v Mariboru dem okratski centralisti mno,'0 izgubili. Mestno upravo utegnejo dobiti v svoje roke socijalistične stranke. Ptuj, 24. aprila. O demokratski zmagi ni govora. Zupan bo socialdemokrat. Celje, 24. aprila. V Celju imajo najboljše Iztrleae za občinske volitve socialni demokratje. -JDS. ne pride v poštev. Parlamentarno delo. Beograd, 24. apr. Delo v konštltuantl bo zaradi pravoslavnih velikonočnih praznikov do srede maja prekinjeno. Takrat bo generalna debata o ustavi v najkrajšem času končana, nakar se bo vršilo glasovanje o sprejemu ustavnega načrta v načelu. Zmaga vlade na tem glasovanju je verjetna In mogoča, a še ne zagotovljena. Beograd, 24. ap ila. Včeraj zvečer so se začela nova Dogajanja med Pašičem in muslimani. Paš č ko-cedira vsem njihovim zahtevam. Zernljo-rainiki iz Južne Srbije so silno nezadovoljni. Beograd, 24. april«. V pondeljek nadaljuje dr. Trumblč svoj govor o notranji u editvi države. Zahteva bistvene izpremembe ustavnega načrta v smislu avtonomij. <• Zagreb. 24. aprila. Pod naslovom »Prelom« piše »Hrvat« na uvodnem mestu, da bodo člani Nar. kluba zapustili Beograd, po sprejemu sedanjega ustavnega načrta. Tržno poročilo. Zagreb, 24. aprila. Borza: Kupčija na borzi stagnira. Ponajveč se vrše kupi in prodaje med de-narn mi zavodi. Občnstvose drži pasivno. —Blago: Na blagovnem trgu jt* nastopila skoro popolna stagnacija, Cene žita so večinoma neizpremenjene. Občinske volitve v Ljubljani. V torek 26. t. m. bodo obrnjene oči cele Slovenite na ljubljansko mesto, ker se vrše v Ljubljani občinske volitve v takih razmerah in s takimi gesli, da njihov izid ni le navaden lokalen, ampak v el apolitičen državni dogodek. Zadnje občinske volitve v Ljubljani so se vršile 1. 19tl. Takrat se ni še nikomur sanjalo o svetovni vojski, ljudje so živeli mirno tja v en dan, vsak svojemu poklicu in opravilu. Zato ni čudno, če so se vršile tudi zadnje ljubljanske občinske volitve v znamenju popolnoma nepolitičnih gesel: tu svodomiselstvo — tu klerikalizem. Časniki so oplazili pri tej priliki nekaj „farjev“ z ene, nekaj advokatov z druge strani in življenje je zopet teklo mimo naprej. Druge razmere. Danes živimo v drugih razmerah. Svetovna vojna je preobrazila tudi naše mišljenje. Nastale so nove zahteve in nove potrebe, katerih ni mogoče več meriti s sturimi p ‘litičnimi gesli. V stari, i lil čaolepi dobi je bilo medsebojno liberalno-klerikalno zafikova-nje vsaj razumljivo, danes so pa časi za pol tično brezplodno prerekanje pretežki in preresni. Brezplodno prerekanje imenujemo liberalno - klerikalni boj, danes, ker poglavje o veri in znanstvu ni noben političen problem, ampak znanstven problem, ki ima svoj vpliv na politiko, a vsebine politike pa ne izčrpa. Danes živimo v dobi, ko stopajo pred nas problemi, ki so za „liber*lca“ iu za »klerikalca" itd. enako važni, ker se tičejo vseh brez razlike in katerih ne moremo meriti več s starini mis l imi skupinami o klerika Is ivu in liberalstvu. SranovaDjsko vprašanje za občino n. pr. se ne da rešiti z odgovorom na vprašanje: Ali je Bog ali ga ni? — ampak rešiti se da samo z zidanjem uovih hiš. Eden najvažnejših državnopolitičnih problemov, ki nuna z liberalnim ali s klerikalnim svetovnim na-ziranjem abs lutno nobene zveze, je vprašanje o avtonomiji Slovenije. To vprašauje se tiče danes vsakega, kdor se še čuti Slovenca, brez razlike na to, ali hodi v nedelio v cerkev ali ne. Avtonomist je v principu lahko ateist, centralist je lahko tretjerednik. V vprašanju avtonomije torej ne od-loruje versko sektaštvo, ampak čit slovenske skupnosti in zavest, da smo Slovenci živa orgauična ceh ta, da smo sociološka činjenica, ki obstoji, s katero je treba računati in s katero bo morala računati tudi država. Ogromna večina slovenskega ljudstva se danes jasna zuvem svoje skupnosti in svoje celote. Poročila, ki prihajajo z dežele, kažejo vedno jasnejše, da se je slovensko kmečko liudstvo odločilo glasovati za avto-nomistič e stranke proti centralizmu, ki preti uničiti ali znatno omejiti celo občinsko samoupravo. Ljudstvo sicer še ni izreklo svoje besede, a njegov sklep je tiden. Zato pa gleda z veliko napetostjo in pozornostjo na svojo prestolico in čaka, kako bo glasovala slovenska inteligenca, tista inteligenca, ki je v pretežni večini sama izš^a in izrastla iz slovenskih kmečkih tal, katero je pestovala slovenska kmetica in o kateri upa, da svoje slovenske kmečke krvi ne bo zatajila. Občinske volitve v Ljubljani bodo ljudstvu pokazale, ali je iz njegovih sredin res vzrastel krepak in močan naraščaj, katerega tuja kultura še ni popolnoma izpridila, ali pa je zrastel iz naših domačih tal zarod, ki noče več vedeti, kdo in kaj mu je lastna mati. Ljudstvo zaupa v svojo moč, zaupa tudi, da ga iz njega izšla inteligenca ne bo zapustila v enem najbolj kritčnih trenotkov njegove zgodovine, ko gre narodu za biti in ne biti. Na naši inteligenci je, da se odloči na podlagi starih, preperelih nepolitičnih gesel za svojo smrt, ali pa na podlagi spoznanja živih tvornih političnih sil za svoje in svojega rpdu politično življenje. V tem tiči ogromen političen pomen občinskih volitev v Sloveniji in zlasti v Ljubljani za celo državo, ker rezultatov občinskih volitev tudi v centrali v Beogradu ne bodo mogli in ne bodo smeli prezreti! Prve občinske volitve po vojni so na Češkem obsodile vsemogočnega dr. Kramaf-a na politično smrt — če bodo Slovenci ostali sinovi svojih mater, bo tudi pri naših centralistih nekaj smrtnih slučajev! Toda ne gre se samo za avtonomijo Slovenije, ampak gre se tudi za avtonomijo občin samih, v kar je zlasti za ljubljansko mestno občino velikanskega poliiičmga in gospodarskega pomena zato, ker je Ljubljana mesto z lastnim štotutom. Kolikega pomena je avtonomija za ljubljanska mestno občino, to smo videli in doživeli vsi, ki smo pretrpeli svetovno vojno. Ljubljauska avtonomija je bila tista.čudodelna moč, ki je zasigurala Ljubljan veudarle nekaj hrane v najtežjih časih in ljubljanski občinski svet je bil forum, kjer se je v pritajeni obliki seveda vendarle dala ziniti kakšna beseda, da nas vseh mso poklali. Bivši župan dr Tavčar bi mogel mnogo povedati o tem, zakaj je on — gotovo z bridkostjo ali pa z jezo v srcu — tolikokrat zatajil besede, katere bi bil gotovo rad povedol celemu svetu: storil jo to, da ohrani Slovencem jedino svobodno zatočišče, ki jim je v vojski še ostalo in podi ga za t> zat čišče je b la avtonomija! Če bi bil zapel v Ljubljani vojni centralizem, bi bili ljubljanski meščanje in občani gledali hudiča na magistratu, ne pa svojega župana! Centralistični ustavni načrt je pa za lastni štatut ljubljanskega mesta ogromna nevarnost. V § 96 ustavnega načrta beremo samo nekaj besed o mestnih samoupravah: O samoup avi mest se bo donesel poseben Zukcn. Nobenunu pametnemu človeku ne gre, za to, ali se bo donesel zakon ali ne, ampak glavno je to, kakšen sakon se bo donesel ! Ljubljanski občani tega ne v do, pač pa dobro vedo, kaj imajo že danes v svoj h rokah, namreč svoj mestni štatut s starimi pravicami in s starimi privilegiji. Teh starih pravic vendar noben Ljubljančan ne bo dajal iz rok prej, kakor b# zvedel, kaj bo prišlo na njihovo mesto: Bolje je drži ga, kakor lovi ga! M ;stne pravice in pravice občanov se pa tičejo v iBti meri vseh tistih Ljubljančanov, ki hodijo v cerkev in t stih, ki ne hodijo ! Zato bodo vsi ljubljanski volilni upravičenci, ki imajo še nekaj občinskega ponosa, glasovali za avtonomistične stranke, ki jim garantirajo njihova stara prava, ne pa za centraliste, ki nosijo nekaj s seboj, česar nihče ne pozna im ne ve! Kdor je „napreden“ in svobodnjak, naj glasuj« za komuniste ali kako vrsto socijalistov, kdor pa rad v cerkev hodi, naj pa glasuje za SLS — vse to a« avtonomist čne stianke. S starimi, obrabljenimi in danes popolnoma nepolitičnimi fiazarai je pa treba korenito obračunati. Danes liberalstvo kot takd in klerikalstvo kot tako ne piimeni nič. Kaj bi n. pr. bilo, če bi vsi Slovenci postali liberalci ali pa vs/ klerikalci? Kakšno puliiičn« parolo bi iskali potem? Mislimo, da ravno tisto, kakor smo jo že našli: danes je parola ali avtonom ja iu iastno ži Ijtnje. kot samosto/en organizem ali pa centralizem, ki zatajuje lasmo mater. Naše zaupanje v zdravo moč slovenske korenine je velika in Ljubljana ni bila najslabša med njimi. Zato smo trdno prepričani da se ljubljanski volilci ne bodo udali ne terorju in ne praznim besedam, ampak da se bodo v polni meri zavedali, za kaj gre. Ljubljanski trgovci, ljubljanski obrtniki, ljubljanski delavci pred vsem pa slovensko mradništvo naj se zavedajo, da so slovenskih mater sinovi in naj pri volitvah odločno dokumentirajo svojo skupnost z ostalim slovenskim ljudstvom. Potem jih ne bo treba biti sram svojega pokolenja in no bose jim treba bati očitajočih pogledov svojih očetov in trpečih src svjo in slutijo, da leži nekaj v zraku, kar se ne da prav popisati in česar si nihče ne opa ptav izreči glasno. Skrivnost je pa v tem, da pravi ljudem njihov luštinkt, da je dosedanji režim na mestnem magistratu v resni nevarnosti! To je za ljndi, ki so bili vajeni že dolga desetletja gledati na mestnem magistratu samo JDS kot neomejeno gospodarico, nekaj novega. Toda pot razvoja je 2e taka. Kakor stoje volilni izgiedi danes, ne bi bilo prav nič nemogočoga, da združena opozicija potisne dosedanje gOBpodaije v maujšino in JUS bo prav zadovoljna, če bo relativno ntgmočnejša stranka. A že tak rezultat jeza JDS jako nevaren, ker bi silno vplival na volilno razpoloženje na deželi. Kot odkriti avtonomisti priznamo, da bi bil tak ali pa 6e boljši uspeh javtonomisiičje opozicije nad centralizmom JDS najiepše spričevalo samozavesti vseh, ki se priznavajo še javno za SloVince. Volilna udeležba obeta biti jutri v Ljubljani prav dobra. Mi pozivamo vse svoje somišljenike, katerim avtonomija občuie in avtonomija inotne in nedeljive Slovenije ni prazna beseda, da se volitev sigurno udeleže in s tem glasno protestirajo proti neodločnosti bivšega občinskega sveta v vprašanju avtonomne, da protestirajo proti centralističnemu režimu, ki davi in mori našo trgovino, obrt, uradništvo in delavstvo, da protestirajo proti vsakemu poskusu terorizma, ki hoče z denarjem obvladovati vse javno mišljenje in da dokume, lin jo z volilno krogljico, da jih ni sram svojih slovenskih mattr in slovenske zemlje, iz katere amo Priloga, fec 3. potrebe nkine. Spominjamo se na dobo pred 1 1914. Takrat so hoteli vsi dunajski državniki od desne do leve ugotoviti, da smo Slovenci — „narodnost", da smo torej pleme, ki se So ni niti gospodarsko niti kul-tnrno razvilo v narod. Z naše plati se je temu eno-dušno ugovarjalo, češ imamo svoj književni jezik in smo tudi po svojem socijalntm ustrojstvu (mali kmet in delavec) ter po svojem kulturnem čustvovanju sa-mobit narod. To najmanj že od Trubarja dalje. Nikogar ni bilo med nami, ki bi to zanikaval in ki bi pritrjeval avstrijskim nemškim centralistom. Kdor od Slovencev pa je šel v teh vprašanjih v tedanjo vlado tega smo nagnali — z „nemčurjem“. Zanimivo je na te ljudi pogledati danes. Večina teh »nemčurjev11 se je preko noči prelevila na zunanje — v svojem mišljenju pa seveda ne. Ostali so zvesti samim sebi. Poprej so šli čez-drn in strn z dunajsko vlado, dants so pa bolj srbski ko sam Beograd. Poprej so bili „nemčurji“, danes so ».Jugosloveni* odnosno celo ker „Sibi“. Slovenci niso nikoli bili, ker niso zrastli iz ljudstva, temveč so vedno živeli le od milosti onih, ki so slučajno vladali. Poznamo ljudi, ki pred koncem 1. 1918. niso znali nobene slovenske bosede, (niso ho* teli znati!) iu ki so strastno zaničevali vse, kar je pisalo, govorilo in čutilo slovensko. Danes p-avijo o sebi, da „čutijo“ jugoslovansko in nekateri „nemčnrji“ so to podkrepili celo s tem, da so preko noči našli za svojo duševno (notranjo) potrebo prestopiti v — pravoslavje! Ostali so zvesti svojemu staremu geslu — „Los von Rom!“ Včeraj šo so bili za nemški protestantizem, danes so za — pravoslavje! Nikoli pa niso marali tega, kar jim je dala in zapustila rodna majka! Če tako pregledujemo imena naših novih »dostojanstvenikov" se skoro pri vsakem drugem ustavi oko. Kaj tale tudi? Ta, ki me je denuncual 1. 1917? Ni mogoče! Pa omle, ki jo tako kruto postopal s slovenskim vojaštvom? Neverjetno! Pa tretji, ki je bil zavraten zaupnik starega režima? Kje si hodila li nesrečna, sanjava slovenska duša v letih od 1. 1914. do 1918? Sanjala si v daijni Rusiji, krvavela v Dobiudži, se bila s sovražnikom ob Soči, vzdihovala in gladovala ob Bitolju! In oni ljudje, sedaj veliki „Jago3lovem,‘ go se zopet izkazali kot spretnejši. V htaiih časih niso hoteli biti Slovenci; danes seveda tudi ne. Slovenstvo naj izgine in vsa njegova tradicija, vsa njegova zgodovina ž njo, vse prestano trpljenje naših duš. Spominjamo se na nekega „veleuemčnrja“, s katerim so imeli obmejni Slovenci velike sitnosti in hude boje. Bil je tako zagrizen, da je iz politično-nacijonalmh ozirov prestopil v luteranstvo. Danes je „Sib“, prestopil je v pravoslavje, se prekrstil v Dušana in je v očeh vseh velik patrijot pred Bogom in ljudmi — kakor je bil nekdaj, vedno in povsod! Vsi se šd spominjamo na težavne časa takozvane »majniške deklaracije." V neki brošuri iz 1. 1917. beremo, da je deklaracija klic skozi okno. Tisti gospod, ki je to izrekel in tudi zapisal, osmešnjoč one, ki so bili za jugoslovansko državo, je danes jugoslovanski minister! Zato ni čudno, da so ti ljudje tudi v sedanjem ustavnem boj n na strani centralistov, kakor so bili pred novembrom 1. 1918. v Avstriji. Smelo trdimo: ker se ne čutijo kot Slovenca, je tudi njihovo Jugoslovansko prepričanje" piškavo in brez vsake notranje vrednosti. Taki in podobni ljudje so steber centralizma v naši državi. Ti ljudje pa še niso ljudstvo, katero jih ne mara, zakaj ljudstvo ima zdrav instinkt. Ker tudi oni vedti, da bi ničesar ne pomenili, kakor hiti o bi prišlo ljudstvo do svobodne besede, so za nasilje in zato hvalijo staroavstrijsko metodo vladanja, ki je bila neločljiva od političnega in gospodarskega nasilja. Bili so hlapci in hočejo ostati hlapci. S hlapci se pa svoboden človek ne more hvaliti. Zato tudi ne verujemo v trajnejše pobratenje ljudi, ki so si po dušah različni. „Nemčurje“ rabi le oni, ki hoče druge nadvladati, pa se jih poslužuje kot kovač potrebnega mn kladiva. Kadar je kovač z delom gotjv, popusti kladivo in ga ne pogleda več, dokler ga zopet ne rabi. Tako se bo zgodilo tudi z našimi nekdanjimi »nemčurji'1. Vendar so že doslej in bodo še poslej ti ljudje napravili tolikšno in takino škodo ljudstvu, da jo bo mogoče le težko popraviti. Naše slovensko ljudstvo je premagalo v zgodovini zadnjih 100 let ža vse težje čase. Prema- galo bo tudi sedanje nezgode ia končno zadobilo svojo pravico in svobodo, ki mu gre po dolgoletnih borbah in žrtvah za svojo eksistenco. V to trdno verujemo! Dva značilna govora v parlamentu. —- „Srbofobstvo“. Dne 15. aprila 1.1. je imel parlamentarni vodja SLS. dr. Korošec v konštituanti velik govor, v katerem jo rekel med drugim: „Mi se ne razlikujemo od vlade samo v tem, nego glede samega pojma samouprave. Mi zahtevamo ne samo administrativno, nego zakonodajno samoupravo. Vi pravite, da se s tem uničuje naš unitarizem (edinstvenost), a to ne stoji, ker edinstvena je država, katera ima eno ozemlje, narod in eno državno pravo. A tega načelo zakonodajne samouprave ne krši. Nihče ne pravi, ako se država deli v občine, da je narod razdeljen, a isto-tako narod ni razdeljen, čegar država je razdeljena v pokrajine. Te ne kršijo suverenosti državne oblasti, ker so samo del suverene oblasti, a ne morejo si prisvojiti suverenosti. Pokrajinska oblast je samo po sebi odvisna od centrale, ki jo je ustvarila. Od državne oblasti se zahteva možnoit, da država organizira svojo upravo in tega ne onemogočujejo pokrajine, ki so stvorjene od celokupne vlasti. To vedo demokrati in radikali, to je priznal Voja Marinkovič, ko je dejal, da ne gre za razdelitev v zgodovinske pokrajino samo na sebi, ampak da se boji centrifugalnih sil. A jaz izjavljam, da noben član naše stranke ne goji centrifugalnih tendenc niti ne stremi za njimi. In tako mi li 99 odstotkov hrvat-skega in slovenskega lju-istva. Ustave, ki bo zadovoljila narod, bo sama po sebi razbila centrifugalne tendence. Odkrito izjavljam, da med Slovenci in H/vati cbstoja srbofobstvo; žalibog je tako. To je posledica napak vseh, najbolj pa posledica strahu, ki ga ima srbsko pleme pred nadvlado dragih. Ako hočete tej bojazni izpodmakuiti tla, je treba, da d?sto narodu zgolovinske pokrajine, mi pa vam damo vse garancije proti centrifugalnim tendencam. Dne 18. aprila pa jo govoril prof. dr. Siina Markovič, vodja komunistov, ki je rekel da je šla naša država natanko po stopinjah Francije. Podal je zgodovino našega njedinjenja in rekel, da noben del našega naroda ni bil pripravljen za to ujedinjenje. Ujedinjenje je doprinesla ruska revolucija in no samo ententa. Kljub temu pa je ideja narodnega ujedi;',jenja danes dalje od naroda, nego je bila ob razpadu Avstro - ogrske moa^uje. Mnogo krivde za to zadene tudi napačno politiko zadnjih dveh let. Glede govora dr. Sime Markoviča konstatiramo, da so ultracentralistični Usti v Ljubljani zgoraj citirani odstavek na kratko zamolčali, čeprav ga je objavil ljubljanski dopisni urad! Ti dve izjavi druga drugo prav lopo dopolnjujeta. Interesantno je, da na besede dr. Korošca, „da obstoji med Slovenci srbofobstvo“ t. j. sovraštvo do Srbov, ni reagiral noben večji slovenski list, čeprav stoji ta stavek črno na belem v „Slovencu“, po katerem tudi mi prinašamo izrek iz dr. Koroščevega govora. To znači, da v Sloveniji, res obstoji tako razpoloženje, kakoršuega takoj pri prevratu ni bilo. Tudi prej ga ni bilo. Vsi se še dobro spominjamo balkanskih vojsk in vemo in poznamo mišljenje, ki je tačas vladalo v slovenskem narodu. Danes pa konštatira dr. Korošec srbofobstvo med nami! Mi mislimo, da bi bil ta izraz potiebon male korekture, namreč v toliko, da sovraštvo do srbskega naroda pri nas ni na mestu, pač pa vlada ogorčenje med maso nad sedanjim režimom in sedanjimi vladnimi metodami, česar pa priprosti svet, ki ni vajen delati posebno subtilnih razlik mtd sorodnimi ali tesno spojenimi pojmi, ne razločuje vedno in pripisuje odgovornost za vse nerodnosti ne samo gotovim osebam, ampak skupini oseb ali pa kar celemu narodu. Sedanji režim, to je rak-rana, ki razjeda in kali razmerje med nami in ostalimi Jugoslovani. Mi takega režima nismo bili vajeni niti v Avstriji, ki je veljala v svetu kot izraz.t »Polizeistsat", danas pa ga občutimo tem hujše, ker smo bili vsi prepričani, da nam bo svetovna vojska prinesla rešitev izpod »policijskih1* okov in vezi, —■ a glej, namesto da bi bilo bolje, se je obrnilo vse še veliko na slabše, tako da smo prišli v mnogih ozirih iz dežja pod kap! Slabe strani sedanjega režima je poudarjal tudi komunist dr. Markovič, ki jo opozoril na veliko nevarnost, ki preti naši državi, če se bo ta režim nadaljeval. „Mi smo dalje drug od drugega kakor vred vojno“ — ali niso te besede tako glasen opomin, da bi ga morala slišati tudi najbolj kosmata centralistična ušesa, če je gospodi res kaj za državo, kakor to sami tako radi poudarjajo, in ne le za osebne ambicije in strankarske koristi, ki nimajo z državo kot tako nič opraviti? Glavno zlo je centralizem. Odpravite centralizem in dajte vam avtonomijo, pa bo beseda »srbofobstvo1* kmalu izginila iz našega besednega zaklada. Našemu učiteljstvu v premislek. Že rajni Ivan Cankar mu je postavil nesmrtni spomenik v Martinu Kačurju in v Hlapcih. Obe deli ostaneta trajna dokumenta naše žalostne preteklosti, sramotne preteklosti in odurne sedanjosti. Toliko naravnost otroškega idealizma, kot ga je zakopanega v teh naših zlatih Martin h Kačurjih, ga ne najdemo izlepa kje drugje in vendar je vloga, ki jo je igralo učiteljstvo doslej v našem javnem življenju in jo igra še danes, naravnost ponižujoča. Kjo je vzrok? Težko je odgovoriti na to vprašanje, a vendar naravnost fatalno. Poglejmo katerokoli dobo njegove zgodovine, vedno ga srečujemo kot privesek one vladajoče peščice, ki je todaj tlačila in davila naše ljudstvo in mu izsesavala kri. V sedemdesetih letih je bila priprega vladajočim nemškutarjem, v devetdesetih letih in pozneje je prijadralo med liberalce in lomilo zanje svoja kopja, pred vojno se je začelo zatekati pod mogočno dr. Šušteršičevo okrilje, danes je pa najglasnejši glasnik centralističnega bankokratstva naših »demokratov “ in oboževatelj katastrofalne politike Svetozarja Pribičeviča. Govorili bomo še o načelni plati tega vprašanja. Za danes si oglejmo le neizogibne posledice tega zaslepljenega učiteljskega dejanja in nehanja. Politične metode zadnjih dveh let so dokazale zadnjemu razsodnemu človeku, da po tej poti ne moremo in ne smemo naprej. Centralue£», ki je rodil neznosni birokratizem in ki se vzdržuje z doslej pri nas še neznanim terorizmom »demokratske" bankokra-tije, tlači k tlom in zastruplja vse naše kulturno življenje, jemlje našemu ljudstvu dan za dnem več političnih pravic in svoboščin ter nas vodi v gospodarsko katastrofo, koje posledica bo, da bo moralo naSe ljudstvo zopet v tisočih in tisočih v ameriške in westfalske rudnike, kar bo pa ostalo doma, se bo pa preživljalo s — pastirstvom. To čuti naše ljudstvo vedno bolj in bolj, zato je jasno, da bo vstalo l^ikor en mož in sa zagnalo v neizprosni boj za čim širšo avtonomijo naše blovenske zemlje. Cim večji bo pritisk vladajoče pešcice, tem obupnejši in tem divjejši bo ta boj za biti in nebiti. Že danes je povsem jasno, da bo signatura vsega našega javnega življenja v bližnji bodočnosti boj za in proti avtonomiji, v tem znamenju se bodo ločili duhovi in gorje vsem onim izdajalcem, ki bodo iz naivnosti, zaslepljenosti ali iz osebnih interesov padali lastnemu narodu v hrbet pri tem njegovem življenskem in eksistenčnem boju. Oni stan, kr hoče biti voditelj in učitelj ljudstva, ki pravi, da je pionir prosvete in kulture, bo stal pred narodom kot njegov največji hovražnik, kot izdajalec v njegovem naj svetejšem boju. Ljudstvo ne bo gledalo proti vaški šoli kot učilnici svoje mladine, v učitelju ne bo videlo svojega prijatelja in voditelja, ampak svojega sovražnika, hlapca one klike, ki ga tlači k tlom in mu sesa kri. Učiteljstvo, ki slepo drviš za fauatiziranimi svojimi voditelji, ali se zavedaš vsega tega, ali se zavedaš posledic, ki jih mora neizogibno roditi ta tvoja katastrofalna politika, o kateri ti govore tvoji zvodniki, da je neobhoduo potrebna forma »boja proti klerika-lizmu“, v resnici je pa boj proti življenskim interesom tvojega |lastnega naroda, kij si nikdar^ in nikoli pod nobenim pogojem ne bo dal vzeti izključne ingerence na vzgojo svoje lastne mladine in nad vzgojitelji te mladine. vedno v zgodovini so končavali taki boji s popolno zmago ljudstva in tudi sedaj bo tako, vsi zrastli. Jutri vse na volišče! Nihče naj ne ostane doma, nihče naj se ne boji, ampak pogumno v boj za naša prava in za avtonomijo! Ljubljanski volilci naj ne pozabijo, da bodo oči vse Slovenije jutri obrnjene na Ljubljano! Zbegani centralist?. „ Jutro" piše v št. J 3. od 21. marca v uvodniku med drugim: „... Kdor pozna razmere na deželi, ve, da pri volitvah v občinah ne odločajo toliko politični, temveč v prvi vrsti gospodarski momenti. Zato so iz mnogih kmečkih občin znani slučaji, kjer imajo naši pristaši (centi alisti) veliko večino, in vendar ne odklanjajo kandidature dob;ih gospodarjev, ki niso pristaši centralistov (SKS). — Pred nekaj dnevi smo pa brali v istem listu, da bodo dobri gospodarji iz vrst centralistov odtehtali številčno premoč nasprotnikov! Kaj je sedaj res? Zmešnjava, gospodje, zmešnjava! S ..Ljubljana kot historično gospodarsko in kulturno središče Slovencev mora ohraniti tudi v bodoče značaj duševnega in gospodarskega centra v zap&dnem delu naše države. S tam prevzema v nacionalnem pogledu posebno moralične obveznosti naprnm bratom izven naših državnih meja, in važne splošne dolžnosti gledo ožjih gospodarskih in kulturnih nalog v slovenskem delu naše države. — Ali veste, kdo tako piše? Nihčo drugi kot centralistično „Jutro11! ! Ali ni to lepo: „historično, gospodarsko in kulturno središče Slovencev?“ Ali pa: „v nacionalnem pogledu posebne moralične obveznosti"? — Soveda piše „Jutro“ v tem tonu samo — pred občinskimi volitvami! ! Huda je ta! V vrstah naših centžpalŠEt®® in nj&ovih zaveznikov vlada slabo razpoloženje. To se čuti tudi na ljubljanskem magistratu že cel teden. Na vseh koncih in krajih se opaža neka negotovost in silna nervoznost in nobeno delo ne gre prav od rok. Odstop bivšega občespoštovanega župana dr. Tavčarja je zadel gospode jako neprijetno. Pri državnozborskih volitvah je dr. Tavčar bil tudi že bolan, pa je vseeno še izvlekel centralistični voz toliko iz močvirja, da je rešil vsaj l mandat. Danes noče niti on več dajati svojega imena centralistom na razpolago! Ta činjenica se v vseh volilnih krogih prav živahno komentira. Dolenjske toplice za invalide. S 1. ma-'jem 1.1. prične invalidska uprava z brezplačnim zdravljen? invalidov v Dolenjskih Toplicah. Oni invalidi, ki se žele zdraviti v teh toplicah, naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 20. maja invalidskemu oddelku poverjeništva za socijalno skrb (St. Peterska vojašnica). Prošnje morajo biti opremljene z izvidom o nadpregledu in zdravniškim spričevalom okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje, da je prosilec res potreben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah in da je bolezen dejansko v vzročni zvezi z njegovo invaliditeto. Gospodarstvo. Zadružništvo in centralizem. Tržaška „Edinost“ prinaša o tem vprašanju v štev. 87. sledeči članek: Ko smo začeli pritiskati v javnosti, da naj so vse primorske zadruge strnejo v eno krepko osrednjo zvezo, imeli smo pred očmi namen, narediti konec dosedanjemu neurejenemu stanju, v katerem je vsaka zadruga sama nase navezana, prepuščena sama svoji dobri, še večkrat pa slabi usodi, ko jo vsenaokrog obdaja trnjev plot kapitalizma-izkoriščevalca. V takem stanja se zadruge ne morejo uspešno razvijati, da bi tlačenemu ljndstvu prinašale izdatno korist. Zato smo nastopili proti takemu stanju stvari z vso odločnostjo, tako, da smo se celo zamerili v gotovih krogih, ki ljubezen do naroda občutijo samo ob gotovih slovesnih prilikah. Pod besedo „ centralizacija" zadružništva smo torej razumeli neko višjo vrste zadrugo, v katero bi pristopile vse po celi deželi raztresene male in večje zadruge, da bi imele v njej svojo svetovalko in pomočnico, ne da bi s tem prenehale bivati kot samostojne zadruge. Zveza naj bi le skrbela za denarno in blagovno izmenjavo med njimi. Naravno je, da bi mo- rala biti blagovna in poljedelska centrala ločena od denarne. Nekdo je čisto primemo predloga!, naj bo blagovna in poljedelska centrala samostojna zveza vseh gospodarskih in konsumn h zadrug. Tudi mlekarne bi lahko naredile med sabo posebno zvezo. Ko se je tako in podobno govorilo o centralizaciji zadružništva, ie temu ali oneri u prišlo samoodsebe na misel, da bi bilo vse doseženo z enim samim za- mahom, ako bi Fe ustanovila kar sploh ena sama gospodarska zadruga za celo deželo. Ta misel sama na sebi ni slaba, lepa je in idealna, toda veliko prezgodnja. Kakor vsaka stvar na svetu, tako se m. ra tudi zadružna misel in zadružna organizacija razvijati: „Zakon narave je tak, da iz malega raste veliko1*, pravi slovenski pesnik. Če bi desetletnega dečka vtaknil med vojake, ali bo v dveh letih izurjen vojak? Kajše! Izprijen fantalin bo, lenuh in postopač. Z mladega pevcarja so cvetje potrga, ker sadjar hoče, da drevo prej krepko zraste in rodno moč ohrani za poznejša leta, ko bo dorastlo. Slično moramo tudi pri zadružništvu strpljivo čakati, da se počasi primerno svoji naravi, od stopnje do stopnje razvije v zmerom popolnejše oblike. Zato ne smemo misliti na to, da bi uki-t nili že obstoječe zadruge ter iz njih naredili samo eno, oziroma da bi ta slednja sama vse druge izpodrinila. Pustimo raje vsem njih samostojno bitje in delovanje, ustanavljajmo po potrebi in previdnosti še nove in zdiuziino vse skupaj v močno centralno zadrugo. Taka bi sa najlaglje ustanovila s tem, da že obstoječa kmetijska zadruga primerno predela svoja pravila. Proti eni sami vesoljni zadrugi govori odločno besedo duh časa. V dobi demokratizma hočejo ljudje imeti kar meč neposreden vpogled v jasno poslovanje, bodisi v politiki, bodisi v gospodarstvu. Čim več svobode in kontrole, tem vič veselja do stvuri. Za boljšo kontrolo pa je potrebna delitev dela, za svobodo je potrebna samoslojnost, avtonomija. Ta misel svobode in kontrole prodira v sodobnem poltiinem življenju, zato ji tudi v gospodarstvu ne smemo poti zastavljati. uCentralizem“ t. j. vsemogočnost osrednjih uradov, onemegočuje posamezniku kontrolo jevnega dela popolnoma, zato je nedemokratičen. Zadružništvo pa je ideja avtonomje, svobode, neposrednega sodelovanja in kontiole. Centralizem je tedaj prolizadružen. Ker pa je zadružništvo tudi ideja združevanja sil, vzajemne pomeči in podpore, zato je naravno, da morajo posamezne zadruge stati v ozki zvezi med sabo potom osiednjih zadrug ali „zvez“: to je »centralizacija". Hočemo tedaj centralizacijo, zvezo, odklanjamo pa centralizem. To nas uče naše skušnje. Načela tega članka podpišemo. Želimo, da bi se tudi naši hura-patriotje, ne izvzemši g. dr. Ilešiča, kaj iz njega naučili — po dolgi pijanosti. Ljubljana in promet v Sloveniji Ljubljana je važno križišče velikih železniških prog, ki posredujejo zvezo med našo centralo in med velikim svetom. Skozi Ljubljano pelje prvovrstna in meknarodno zelo važna južna železnica in sicer njena glavna proga, ki veže Ljubljano z Dunajem, Pešto in Trstom. Gorenjska železnica veže Ljubljano z Beljakom, odkoder vodi najkrajša pot na Češko in v Nemčijo. Dolenjska železnica pa bo v kratkem spajala Ljubljano z Dalmaoijo in z Reko. Železniških zvez ima torej Ljubljana in ž njo vred Slovenija prav mnogo — dovolj seveda še ne — ampak s tem, da obstoje potrebne zveze, prometno vprašanje še ni rešeno. Da se more promet vršiti v redu kakor je treba, zato so potrebni vagoni, lokomotive in osobje. Osobja je v Sloveniji dovolj, in sicer dobrega osobja, tudi vagonov in lokomotiv bi se našlo še nekaj, toda naš promet vendar ni tak kakor bi moral biti. Ena glavnih napak pri našem prometu je ta, da je železniška uprava popolnoma centralizirana v Beogradu, Centralna uprava nima pravega smisla za naše potrebe, ker v železniškem ministrstvu ni nikogar, ki bi naše razmere in potrebe naše trgovine natanko poznal. Zato se naše osobje premešča na Hrvaško ali bogvekam, ne popravljajo se vagoni ia ne popravljajo se lokomotive. Toda, pustimo te tožbe, kolikor jih poznamo sami in poglejmo raje, kaj piše centralistično „Jutro" o tej zadevi, ki gotovo ne zagovarja avtonomije vedoma, ampak samo nehote! „Jutro" piše v št. 95. v gospodarskem pregledu: Da trpi naš promet na splošnem pomanjkanju tovornih in pa deloma osebnih vozov je znano vsakemu, ki se je kdaj pečal s to zadevo. Pravih vzrokov tega občutnega pomanjkanja je več: Predvsem silno počasno razdeljevanju vozovnega parka bivših avstrijskih in ogrskih državnih železnic. Razdelitev ima v roki takozvana re-particijska komisija na Dunaju in v Budimpešti. Drugi vzrok je ta, da je vojna do skrajnosti izrabljala vozilna sredstva ter jih zapustila v najsla&šem stanju. To so zunanji vzroki. Dotakniti pa se moramo tudi notranjih. V Dravljah, Medvodah, Lescah itd. po vsej državi srečamo po železniških postajah cele tire, napolnjene z neuporabljivimi vozovi, ki čakajo na popravilo. Čakajo zategadelj, ker v Jugoslaviji nimamo zadostno število delavnic ne za vozove, ne za lokomotive. Vsled tega gre to čakanje že v mesece, da celo v leta. Doma ni delavnic in jih menda še tako hitro ne bo, ker vkljub potrebi, tega niti v Zagrebu in niti v Beogradu ne vidijo — temveč rajše pošiljajo za drag denar vagone na popravilo v tujino — v Avstrijo in na Češko. Le deloma se popravljajo tudi še v Mariboru. Stroški so soveda za transport neuporabljivih vozov ogromni, popravljalni izdatki pa tudi niso majhni. In kako se popravilo izvrši? Vagoni pridejo lepo polakirani nazaj, a potrebne reparature se niso izvršile. Sedaj čujemo, da si hoče državna železnica izposoditi vagone iz inozemstva. Torej doma ne bomo menda še dolgo prišli do lastnih delavnic, temveč bomo tekom časa razbili še tuje vozovo ter plačevali poleg najemnine še odškodnine. Kakor tedaj vidimo, krize z vagoni še ne bo tako kmalu konec. In pri tem promet ne pada, temveč raste, tako da vozovi, ki so v službi, silno trpe vsled večje uporabe. Kaj bo, ako bodo začeli še ti odpovedati? Ljubljana ima manjšo delavnico za vagone, ki pa je staromodna. Iz samih barak sestoji ta nepraktični zavod. In od tedaj se ni storilo še nič, če smo prav informirani. Sedaj se popravlja vse v delavnici v Šiški, ki je kakor omenjeno nezadostna. Ljudje delajo po večini na prostem, izpostavljeni dežju, burji itd. Da delo kljub temu napreduje, gre zasluga odlični kvalifikaciji našega delavstva. Ako kmalu ne nastane remedura, bodemo tičali v neprestanih krizah." Kar konšfcatira „Jutro“, je zanimivo že vled tega, ker dokazuje, da dejanski položaj našega prometa sam siti tudi iskrene centraliste do uvidevnosti, da tako, kakor gre sedaj, ne moremo več naprej. Kako vse drugače bi bilo če bi bila v Ljubljani samostojna pokrajinska direkcija, ki bi upravljala svoje omrežje in vse prometne zadeve celokupne Slovenije v svoji režiji in ki bi imela eventualno tudi svoj letni proračun! Mi bi imeli že zdavnaj svoje dobro urejene delavnice, izobrazili bi svoje delovno in uradniško osobje v dovoljnem številu in naša trgovina bi imela kmalu na razpolago zadostno število vagonov. Kjer se je pa treba obračati za vsak ficek na centralo v Beogradu, ne moremo nikamor naprej in zato bomo še dolgo padali iz krize v krizo, dokler ne dobimo primerno avtonomije tudi v tem pogledu. Trboveljska premogokoprca družba je zopet predmet živahnih razprav v našem dnevnem časopisju, ker je ponovno ustavila stavbena dela pri svoji palači v Ljubljani. Družba bo svojo centralo prenesla z Dunaja v Beograd in ne v Ljubljano, ker upa v Beogradu dobiti boljše sotrudnike za „zarado“ in za odiranje naših konsumentov kakor v Ljubljani. Torej bo tudi drag premog za našo industrijo in za domačo kurjavo eden [izmed plodov vseosrečujočega centralizma. Mogočo se bo pa stvar preokrenila in potem bodo trboveljski gospodje postali že še mehkejši, če pride slovenska avtonomija do veljave. Zanimiva izvozna prepoved, Centralistično „Jutro“ poroča iz Beograda: „Z ozirom na vesti „Jutra‘“ da je prepovedan izvoz živine in mesa je Taš dopisnik poizvedoval na pristojnih mestih in izvedel, da je bila vest točna. Vendar jo nastala prepoved i \ / nesporazumljenja. Italijanska vlada je pred kratkim sklicevaje se na težkoče v carinarnab, prepovedala uvoz iz Jugoslavije, istočasno pa pričela dajati nekaterim protežiranim tvrdkam uvoznice. Tvrdke, ki so si znale pridobiti vpliv pri tržaški vladi, so mogle uvažati, vsled česar se je onemogočila svobodna trgovina v prilog korupcije, ki vlad* v Trstu je morala naša vlada nastopiti. Minister poljoprivrede g. Pucelj je odredil, da se izvoz zopet dovoli, napram pristranskemu postopanju italijanskih uradov pa bo treba drugim potom nastopiti." — To je interesantno. Kdo n. pr. pa so tiste »nekatere protežirane tvrdke, ki so si znale pridobiti vpliv pri tržaški vladi"? To bi bilo vredno ugotoviti! Če se dalje prav spominjamo, so nam javili v listih, da je izšla izvozna prepoved tudi od naše strani — katere tvrdke so bile pa tukaj protežirane, da so mogle izvažati vkljub naši prepovedi? Zato mislimo, da bi bilo umestno, da ne govorimo samo o tržaški kornpciji, ampak da pogledamo nekol.ko tudi pred svoj prag! Kar se pa tiče zopetnega izvoznega dovoljenja, katero je odredil g. minister Pucelj, smo pa že žudnjič povedali svoje 'nnenie: Kakor hitro bodo končane občinske volitve, bo prepoved dvignjena. A glej čudo — prepoved je dvignjena že pred volitvami! To ne pomeni nič drugega kakor obup v centralističnih vrstah nad zmago pri občinskih volitvah, češ vsaj itak nič ne pomaga, torej glejmo rajše, da zopet zaslužimo in rešimo vsaj denar, k »likor je še mogoče! Trgovski shod v Mariboru. Preteklo nedeljo so imela slovenska trgovska društva v Mariboru veliko zborovanje, na katerem so padale jako bude besede o naši upravi zlasti glede prometa, carin in obdavčenja. Bi\ ši poslanec in član demokratskega kluba g. Kejžar je ostro kritiziral nače dezoMne ia obnpne prometne razmere, g. Jelačin pa je navedel nekaj drastičnih slučajev, s kakšnimi ovirami iu nepotrebnimi težavami se ima boriti n»ša trgovina pri carinjenju robe. Imena teh dveh gospodov smo navedli zato, da nam ne bo mogel nihče očitati, da pišemo le to, kar govore in žele „klerikalci“. Vprašali bi pa, če sta tndi ta dva gospoda zašla med „prevratne elemente11? Nas taki glasovi iz centralističnih vrst vesele, ker vidimo, da se todi med temi glasovi vse č9šče pojavlj jo oni, ki nehote in indirektno piiznavajo potrebo in upravičenost avtonomije. Počasi bodo že še glasneje govonli! Odpust davka v — ¥ojwodini. Dočim pri nas že od prevrata sem davke redno plačujemo, ker jih finančna uprava neusmiljrskih per-perjev v dinarje in pravi „da bi se zgodila Črnogorcem velika krivica, če bi vi ida zamenjala perperjs z dinarji v razmerju 1:4. Črna gora .spada med zmagovalne države. Čeprav je ta država zadolžena, vendar daje črnogorrsko državno in narodno premoženje še vedno dovolj garancij, tako da ne smemo kar tako proglasiti Črne Gore za insolventno. Duhovi v Črni Goii bi se znova razburili in v planine bi uteklo še več „odmetnikov“ ali pa bi se zaiekli k Rrtdiču. — To je sijajno! Mi sicer privoščimo Črnogorcem, da dobe svoj denar, ker so večinoma reveži. Bojimo se le, da naše dobre želje Črnogorcem ne bodo nič pom gale, ker vemo iz zanesljivega bančnega vira, da ima vse črnogorske perperje v svijih rokah n< kaj bi ogradskih redovin! Temu konzorciiu, ki je pravočasno vse pei-perje pokupil za sramotno nizko ceno, seveda ne more biti prav relacija 1:4, ker hočejo zomerjavo al paiif Sedaj pa primerjajmo s tem, kar piše imenovani beograjski list glede perperjev, 8 tem, kar so pisali isti listi glede naših kron! Ali so nam zamenjali krone v dinarje v razmerju 1:4 zato, ker „naše narodno ia državno premoženje ne daje dovolj gaiancij, da se nas lahko kf»r tako proglasi za iusolventne?'1 Za črnogorske duhove se boje, da se ne razburijo, naši se nai pa le razburjajo do mile volje? Zakaj dvojna mera? Evo vam vzrok: rodovine! g: Štiri milijone kron zadene v najbolj srečnem slučaju igralec državne razredne loterije. Premijo 3ZG.D0D — tiren mijo v četrtem razredu M0.00Q'- hron kupljeni pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani. Hqvo žrebanje se vrši od IZ. moja do Z. junija. zamenjati srečke IV. razreda za nove srečke V. razreda do.7. maja- Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrtinka 48 Kt osibinka 24 K. Kdor še ni igral, a hoče igrati v petem razredu, mora plačati srečke vseh petih iazredov( torej petkratni iznos. Za.draja> ppilika! Nekaj sr«čk ima še na razporago Zadružna gospodarska taatmka d. d. u Ljubljani, Dunajska C. Z8/1. 1 Kriza v čehoslova&kl rudarski industrij. Ogromna pomnožitev premogovne produkcij« je dovedla premogarstvo na Češkem v občutno krizo. Proška industrijska družba, ki je tudi eno največjik premogovnih podjetij, je ustavila obrat v dveh rudnikih. Češka vlada je bila vslod premogovne krize prisiljena izvozne premije za premog znatno znižati ia skupna cena za tono češkega premoga je silno padla. Ta padec cen bo v prvi vrsti prišel v dobro avstrijski 1 industrij*, ki bo vsled tega še izdatnejše konkurirala z našimi fabrikami vkljub našim visokim uvoznim carinam. Trboveljska premogokopna družba seveda noče o kakem znižanju premogovnih cen ničesar slifiati, dokler je ne bo prisilila do tega koraka znižana cena ameriškega in angleškega premoga, ki bo loco Trst z ozirom na svojo ^ koko kolorično vrednost kmala cenejši kot trboveljski. KiSo bo plačeval nemško vojno odškodnino? Francoska vlada je sklenila zahtevati od Nemčije plačilo vojne odškodnine na ta način, da bodo pobirali Francozje in vso ž njimi zvezane države 50% vrednosti iz Nemčije prihajajočega blaga na svojih carinarnicah. Tudi naša država se je pridružila francoskim zahtevam in naš finančni minister je izdal že vse potrebne odredbe na naše carinarnice. Naši in-dustrijci in obrtuiki bodo to novo obremenitev jako težko občutili. Ker naša industrija še zdaleka ni tako razvita, da bi lahko pokrila vso domačo potrebo, so bili naši industrijci in ob'tniki prisiljeni naročati troje itd. v Nemčiji, kjer so dobili najcenejše in naj-soiidnejše blago. Sedaj bodo morali plačevati to blago za 60% dražje, kar bo ceno naših industrijskih izdelkov zopet dvignilo. Od naredbe finančnega ministr.i bo izvzeto le tisto blago, ki je bilo naročeno v Nemčiji, še predno je bila ta naredba izdana. Nemške od-š