REVIJA INŠTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZRC SAZU JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023) Uredniški odbor Urednik Tehnicna urednica Prevod izvleckov in povzetkov v anglešcino Naslov uredništva Telefon Izdal Založila ZanjuGlavni urednik Prelom Oblikovanje Tisk Naklada Letna narocnina Letna narocnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Narocila sprejema Telefon Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ISSN 0354-0448 Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d.o.o. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana RamovšaNovi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 160 peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si http://ojs.zrc-sazu.si/jz ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana RamovšaZaložba ZRC Oto Luthar, Kozma Ahacic Aleš Pogacnik Simon Atelšek Evita Lukež Cicero, Begunje, d. o. o. 200 izvodov 10 € 8 € 7 € 12 € Založba ZRC, p.p. 306, 1001 Ljubljana, Slovenija +386 1 4706 464 zalozba@zrc-sazu.si Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Jezikoslovni zapiski so uvršceni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemcija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemcija. To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušca nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave. REVIJA INŠTITUTA ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA ZRC SAZU JEZIKOSLOVNI ZAPISKI KAZALO RazpRaveinclanki 7 Kozma Ahacic Slovenski prevedki v vecjezicnem primerjalnem slovarcku Olofa Rudbeckast. (1698):nov podatek za zgodovino slovenskega slovaropisja in analizo uporabe slovarjev v 17. stoletju 35 Andreja Žele Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije 51 Robert Grošelj Bolgarski predprihodnjik in njegove slovenske ustreznice: kontrastivno­­prevodni vidik 65 Metka Furlan Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze 91 Suzana Todorovic Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narecnih govorih slovenske Istre: primer dvo­ in enojezicnih vasi Bertoki, Pomjan in Šared 107 Herta Maurer-Lausegger Narodno blago iz Roža 1936/37: dialektološka in etnološka zakladnica v rožanskem narecju 127 Maruša Žibred Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici 149 Ivona Andres Besedilo o stari kmecki hiši v slovenskih narecjih na avstrijskem Koroškem 163 Tadeusz Lewaszkiewicz – Wieslaw Wydra »Slovenski/koroški/podjunski« (?) števniki v latinskem rokopisu iz tretje cetrtine 12. stoletja (Heiligenkreuz, Cod. 250) OceneinpOROcila 181 Urška Vranjek Ošlak Slovensko lastnoimensko bogastvo Obcine Zell­Sele 185 Andreja Legan Ravnikar Jezikoslovna razlicnost Branke Tafra 193 Dejan Gabrovšek Delavnica o leksikografiji in korpusnem jezikoslovju Lexicom 2022 Recenzentke in recenzenti Metka Furlan Alenka Jelovšek Janoš Ježovnik Karmen Kenda-Jež Domen Krvina Mojca Kumin Horvat Andreja Legan Ravnikar Milen Malakov Nina Pahor Jožica Škofic Mladen Uhlik Peter Weiss RazpRaveinclanki JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 7-33 KOZMA AhAcic SlovenSkiprevedki vvecjezicnemprimerjalnem Slovarcku olofarudbeckaSt. (1698): nov podatekzazgodovinoSlovenSkegaSlovaropiSja inanalizouporabeSlovarjev v 17. Stoletju COBISS: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.01 Tretja knjiga dela Atlantica Olofa Rudbecka iz leta 1698 vsebuje vecjezicni primerjalni slovarcek, ki v stolpcu Slavonica vsebuje 228 slovenskih besed, poleg tega pa še osem poljskih, šest hrvaških in štiri ceške. Prispevek opozarja na pomen tega slovarcka za zgodovino slovenskega slovaropisja, opisuje postopke uporabe Megiserjevega slovarja Thesaurus polyglottus iz leta 1603 kot predloge za »slovanske« besede in išce natancen Rudbeckov vir za vsako uporabljeno besedo. Kljucne besede: Olof Rudbeck st. (1630–1702), Atlantica sive Manheim (1698), Hieronim Megiser, Thesaurus polyglottus (1603), slovar, slovenšcina, poljšcina, hrvašcina, cešcina Slovenian Translations in Olof Rudbeck the Elder’s Multilingual Comparative Glossary (1698): New Information for the History of Slovenian Lexicography and for the Analysis of Dictionary Use in the Seventeenth Century The third book of Olof Rudbeck’s work Atlantica from 1698 contains a multilingual com­parative glossary with 228 Slovenian words in the Slavonica column, as well as eight Polish, six Croatian, and four Czech words. This article draws attention to the importance of this glossary for the history of Slovenian lexicography, describes how Megiser’s Thes­aurus polyglottus from 1603 was used as a template for “Slavic” words, and searches for the exact source Rudbeck used for each word. Keywords:Olof Rudbeck the Elder (1630–1702), Atlantica sive Manheim (1698), Hierony­mus Megiser, Thesaurus polyglottus (1603), dictionary, Slovenian, Polish, Croatian, Czech 1 uvod Švedski1 pisec in znanstvenik Olof Rudbeck st. (1630–1702) je v letih 1679–1702 izdal obsežno delo v štirih knjigah na skoraj 3000 straneh z dolgim naslovom, ki ga obicajno okrajšajo kar kot Atlantica [Atland eller Manheim / Atlantica sive Kozma Ahacic .ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana . kozma.ahacic@zrc-sazu.si . https://orcid.org/0000-0002-2678-1269 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa P6-0038 in projekta J6-2584, ki ju finan­cira ARRS. Avtor se zahvaljuje recenzentoma za koristne pripombe. Manheim] (Rudbeck 1679, 1689, 1698, 1702). Pisano je bilo izrazito tendencno, vsebuje pa na videz impresivno zbirko najrazlicnejših podatkov, med katerimi igra­jo pomembno vlogo tudi jezikoslovni.1 Delo, ki je želelo biti nekakšna zgodovina sveta od samih zacetkov, sodi v vrsto tedanjih del, ki so dokazovala, da je švedšcina starodaven jezik. Metodološko je skoraj v celoti zasnovano na dokazovanju vnaprej dolocenih sklepov, katerih namen je bil krepiti švedsko jezikovno in narodno zavest. V tem kontekstu je Rudbeck (1698: 719–729)2 pripravil vecjezicni primer-jalni slovarcek z 256 iztocnicami v »skitskem oziroma švedskem« jeziku (Scythica seu Sveonica / Schytiska eller Swenska [SS]), ki jih je primerjal s fenicanskim3 (Punica / Phoeniciska [P]), nemškim (Germanica / Tyska [Ger.]), hebrejskim (Hebraea / Hebreiska [H]), grškim (Graeca / Grekeska [Graec.]), latinskim (Latina / Latinska [L]), slovanskim (Slavonica / Slaweska [S]) in finskim (Fenno­nica / Finska [F]) jezikom. Namen takšne primerjave je bil dokazati, da je feni-canski jezik etimološko povezan s »švedskim oz. skitskim« jezikom. Vse podobne besede (torej besede, ki so po njegovi presoji »etimološko« povezane) je oznacil ležece in jim sopostavil besede iz drugih »jezikov«. Iz takšnega pregleda naj bi bila povezava vsakomur razvidna že na prvi pogled. Štiri razlicne vrstice iz Rudbeckovega besedila (»etimološke« povezave je Rubeck oznaceval z ležecim tiskom): Fennonica Voimalinen Jumala Caria Maeri kaupungi Hai.u 1 Literature o jezikoslovnih vprašanjih v delu Atlantica je kar nekaj, a šele v zadnjem casu raz­iskave segajo tudi globlje. Osnovni zgodovinskojezikoslovni pregled in umestitev najdemo v Hovdhagen et al. 2000: 71–74; Hovdhagen 2001: 1124–1129. Najboljši pregled je naredil Bau­haus (2019: 26–55), kratke preglede pa imajo Agrell (1955: 107–117), Borst (1960) – predvsem za širšo umestitev, Metcalf (1974: zlasti 249–252), natancna je tudi spremna študija Axla Nel­sona v Rudbeck 1947: 751–765. Med novejšimi pregledi se problematike dotikajo še Burman (2017: 77–93), Burman in Boyes (2021: 749–766) in drugi, nismo pa zasledili pregledov z vidika slovanskih jezikov. 2 V prispevku se naslanjamo na nam dostopno švedsko-latinsko izdajotretjeknjige iz leta 1698 (https://data.onb.ac.at/rec/AC11064593), švedsko izhodišcno besedilo je dostopno tudi v pre­pisu (Rudbeck 1947), razlik ni, so bile pa pri prepisu poenotene crke, kar bi otežilo analizo, obcasno najdemo tudi kako napako v prepisu. 3 Kot fenicanski je Rudbeck oznaceval punski jezik, ne (širše) fenicanšcine (Bauhaus 2019: 34). Rudbeckove etimologije vecinoma nimajo nikakršne realne osnove, ob cemer velja opozoriti, da so nastajale v casu, ko so tudi na Švedskem že nastajala dela z vecjo vrednostjo za nadaljnji razvoj etimološke znanosti, na primer besedilo Georga Stier­nhielma (1671), katerega dela imajo že nekatere metodološke zametke primerjalne­ga zgodovinskega jezikoslovja: v družino »skitskega« jezika je Stiernhielm uvršcal latinšcino in romanske jezike, gršcino, perzijski, germanski in slovanski »jezik« (vec Hovdhagen 2021: 1125). Rudbeck po drugi strani izhaja iz treh glavnih evropskih je­zikov, na podlagi katerih naj bi se dalo razložiti vse druge jezike; to so skitski, grški in keltski jezik. »Skitski ali švedski« pišemo dosledno v narekovajih, saj Rudbeck uporablja izraze, kot so skitski, gotski in švedski jezik, vecinoma kar kot sinonime (Bauhaus 2019: 26; tam tudi vec o Rudbeckovi »metodologiji«4). 2 »SlovanSke« inSlovenSkebeSedevrudbeckovemetimološkem Slovarckuinpomennjihoveanalize Etimološki slovarcek na enajstih vecjih straneh prinaša pri 201 iztocnici tudi 248 ustreznic, besed, oznacenih kot »slovanske« (Slavonica/Slawe.ka), od katerih je: (a) 228 slovenskih besed (od tega 171 razlicnih, 27 pa se jih pojavlja veckrat), (b) osem poljskih besed:5 Prepis stolpca Slavonica (Rudbeck 1698) Gorahegi mielo vak Obiaviam przechodze Przeno.ze Walcze Wie.zdzbazletu Yzepisko Prepis stolpca Latina Prepis Rudbeckovega (Rudbeck 1698) vira iz MTh 1603 Promontorium Polon. gorahegy [pro-montorium] Libidino.se ardere. Carniol. lubiti, Polon. Amare mielowak [amo] Revelare, clamare [revelo, vide manifes­to]; Polon. objawiam [manifesto] Pertransire Sclau. korazhiti, pre.to­piti, Polon. przecho-dze-myam [transeo] Tran.ducere Polo. przeno.ze [trans­fero] Praeliari, pungere, punire Sclau. bo.ti [pugno]; Pol. walcze [certo] Augurium Polon. wiezdzbazlotu [augurium] Rapina Polo. rzepisko [rapina] Stran v Rudbeck 1698 729 719 722 723 728 719 729 727 4 Gre za podobne postopke, kot jih lahko še danes opazujemo pri ljubiteljskih utemeljevalcih »starodavnosti« posameznih jezikov, tudi slovenšcine, npr. t. i. venetska teorija, teorija paleolit­ske kontinuitete. 5 Poljski (hrvaški, ceški) besedi, kakor jo je prepisal Rudbeck, sledi latinski prevedek pri Rud­becku, izpis iz MTh 1603 in na koncu stran, kjer se beseda pri Rudbecku pojavi. (c) šest hrvaških besed: Prepis stolpca Slavonica Prepis stolpca Latina Prepis Rudbeckovega Stran v Rudbeck (Rudbeck 1698) (Rudbeck 1698) vira iz MTh 1603 1698 gazhe Femoralia [femoralia, vide, 721 subligaculum]; Sclau. bregeshe, Croat. gazhe, .uitice [subligaculum] Gradzki Civis Dalm. gradzki, Carniol. 727 purgar [civis] Kuth Angulolo.um Sclavon. vogel, Dalm. 724 kuth [angulus] Raath Cu.pis Dalm. raath, Carniol. 722 .hpiza [cuspis] Sluga Servus Sclav. .lushabnik, hlapez, 722 Croat. .luga [servus] Sztaan Habitatio Dalm. .ztaan, Bohem. 723 obydli, Sclav. prebi­ vati.hzhe [habitatio] (c) štiri ceške besede: Prepis stolpca Slavonica (Rudbeck 1698) Prepis stolpca Latina (Rudbeck 1698) Prepis Rudbeckovega vira iz MTh 1603 Stran v Rudbeck 1698 Geshyne Caverna in qua David ab.conditus [caverna, vide antrum, cavea]; Sclav. jama [cavea]; Sclavon. jama, berlog, Bohem. geskine, gama, pele.s [antrum] 724 Malina Rubus ideus Polon. maliny, Bohem. malinaWy kricek [rubus idaeus] 723 obydli Habitatio Dalm. .ztaan, Bohem. obydli, Sclav. prebi­vati.hzhe [habitatio] 723 Spogeni, obiwani Coire Boh. mancelske, .lozeni, .pogeni, obywani, obcowanj, musea z[i]ani [coitus] 727 (d) dve besedi neznanega izvora glede na MTh 1603: voroj [722], widlubuje [724]. Glede na obseg slovenskih besed in relativno redkost slovarjev slovenskega jezika do tega casa, še zlasti natisnjenih, lahko štejemo ta seznam kot eno pomembnejših vkljucitev slovenšcine v kako slovarsko delo tega casa in torej za pomembnega tudi z vidika zgodovine slovenskega slovaropisja v celoti. Neobicajno je, da je bilo to v slovenskem okolju popolnoma neopaženo, hkrati pa tudi v mednarodnem okolju ni nihce ugotovil, da gre za slovenšcino.6 Rudbeckova odlocitev za slovenšcino je razumljiva, saj je menil, da so slo­ venski primeri v resnici univerzalni »slovanski«. Vzrok za to pa je njegov vir, Thesaurus polyglottus Hieronima Megiserja iz leta 1603 (MTh 1603). Bauhaus (2019: 46–47) v svojem delu (v drugem kontekstu) opozarja na Rud­beckovo rokopisno zapušcino, shranjeno v knjižnici v Uppsali pod signaturo R 13, ki vsebuje med drugim tudi tabelo z izpiski iz razlicnih jezikov, ki je bila prvi osnutek za pripravo tiskanega slovarcka v knjigi Atlantica, obsega pa kar 95 popi­sanih strani. Rokopis ima (sodec po nam dostopnih slikah dela besedila) na mestu »slovanšcine« poljske primere, ne slovenskih, pa tudi sicer je izbor jezikov neko­liko drugacen. Za nas je ta rokopis pomemben zato, ker med viri izrecno omenja slovar MTh 1603. In prav uvod v ta slovar nam lahko pojasni Rudbeckovo odlocitev za sloven-šcino. Megiser namrec v uvodu našteva skupine jezikov, med njimi v peti tabeli navede tudi »slovanske« jezike. Takole pravi : »Slovanski ali ilirski jezik se raz­prostira v daljavo in v širino prek Evrope in Azije.« (MTh 1603: )(8b, po Stabej 1977: xi) Nato našteje njegovih 19 »narecij«, torej jezikov (deloma tudi regional-nih govorov) slovanske jezikovne skupine. Tudi v seznamu kratic (MTh 1603: (:)5b) je pod krajšavo Scl. (variante v slovarju so Sclau., Sclav., Scla. itd.) nave-dena razvezava »Sclavonica«, torej glede na omenjeno uvodno tabelo ‘slovanski jezik’. Primeri pod to krajšavo pa so izkljucno slovenski! Ko je Rudbeck prepiso-val slovenske primere, je torej verjetno sklepal, da prepisuje »slovanske« prevedke latinskih iztocnic, splošnejše od drugih prevedkov (poljskih, ceških, (ožje) kranj­skih, dalmatinskih itd.), ki jih navaja MTh 1603. To potrjujetudi Rudbeck sam, saj pravi, da pod slovanski jezik ucenjaki štejejo ruski, poljski, madžarski, ceški in moldavski jezik (Bauhaus 2019: 46). 3 SeznamSlovenSkihbeSed vrudbeckovemSlovarcku Ob uvodni analizi smo slovenske prevedke preverili v vseh slovarjih s slovenšci-no do konca 17. stoletja. Primerjava je obsegala primerjalnobranje prevedkov v MTh 1603, MD 1592, AV 1607, registrih v DB 1578 in DB 1584 ter slovarckih v BH 1584. Pregled je pokazal, da je edini Rudbeckov vir MTh 1603, morda v dveh primerih še mala slovnica štirih jezikov iz MD 1592. Na podlagi primerjalnega branja smo naredili seznam slovenskih besed v Rud­beckovem slovarcku. Posodobljeni slovenski iztocnici z osnovnimi oblikoslovnimi 6 Nakljucnoodkritjedolgujemo pravniku in ljubiteljskemu zgodovinarju Anžetu Hobicu (vec o tem Ahacic 2022: 7). podatki sledijo: prepis stolpca Slavonica (Rudbeck 1698: 719–729), ležece so oznacene tiste besede, ki jih je oznacil že Rudbeck kot »etimološko« povezane s fenicanskim jezikom; prepis Rudbeckovega vira, torej ustreznega prevedka latinske iztocnice iz MTh 1603 (latinsko iztocnico navajamov oglatih oklepajih v sodobnem zapisu, prav tako navajamo v oglatih oklepajih morebitne kazalke, ki jim je Rudbeck sledil); prepis stolpca Latina (Rudbeck 1698: 719–729) – kadar je smiselno, dodajamo še prepis stolpca Germanica [nem.] ali Graeca [gr.] (Rudbeck 1698: 719–729) v oglatih oklepajih; navedba strani v Rudbeckovem slovarcku (1698: 719–729), kjer najdemoposamezno slovensko iztocnico; številka razdelka v tem prispevku, kjer je posamezna beseda obravnavana v okviru celostne analize gradiva. Ce se posamezna slovenska iztocnica pojavlja na vec mestih, je vsaka pojavitev oznacena z nadpisano številko za iztocnico. Dve iztocnici, ki sta dolo-ceni na podlagi ugibanja, sta uvedeni z znakom –. Posodobljenaslovenska iztocnica Prepis stolpca Slavonica (Rudbeck 1698) PrepisRudbeckovega viraiz MTh 1603 Prepis stolpca Latina (Rudbeck 1698) Stran v Rudbeck 1698 Komentar v: afinja sam. ž Affinia Sclav. affinia [simia] Simia 727 4.1 ama sam. ž Amma, doika Sclau. amma, doika Nutrix 720 4.2.1 [nutrix] babina sam. ž Bavina Sclav. deidina, Haereditas 724 4.3.1.1.2 ozhanstvo, bavina [haereditas] pos.e..io barka1 sam. ž Barka, Ladia Sclau. barka, ladia Navis 720 4.2.1 [nauis] barka2 sam. ž Barka, Ladia Sclau. barka, ladia Navis 724 4.2.1 [nauis] biti1 [sem] glag. nedov. Biti Sclav. biti [fio] Fieri 721 4.1 biti2 [sem] glag. nedov. Dolhambiti Sclav. dol.han biti morati [debeo] Debere 727 4.2.2.a blago sam. s Blagu Sclav. blagu [divitiae] Divitiae po..e..io 727 4.3.1.1.1 bog1 sam. m Bug Sclav. Bug [deus] Deus 719 4.1 bog2 sam. m Bug, oblastan Sclau. magozh, obla.tan [potens] *Beseda bug [deus] je napaka, moralo bi biti krail [rex]. Rex potens 720 4.3.2.2 bog3 sam. m Bug Sclav. Bug [deus] Deus Rex 720 4.3.2.1 bog4 sam. m Bug, ver- obla.tra Sclav. Bug [deus]; [fidus, vide fidelis]; Sclav. vern [fidelis]; Sclau. magozh, obla.tan [potens] Deus fidus & potens 720 4.3.2.2 bog5 sam. m Bog Sclav. Bug [deus] Deus 722 4.1 bosti glag. nedov. Walcze, bo.ti Sclau. bo.ti [pungo]; Pol. walcze [certo] Praeliari, pungere, punire 719 4.3.1.2.2 PosodobljenaPrepis stolpca PrepisPrepis stolpca Stran v Komentar v: slovenska Slavonica Rudbeckovega viraLatina Rudbeck iztocnica (Rudbeck 1698) iz MTh 1603 (Rudbeck 1698) 1698 bramba* Bramt [tutela, vide, Tutela [nem. 726 4.2.2 sam. ž defen.io]; Sclav. Beskirm] bramba, obarovanie, Dalm. brana, Germ. be.chirmung [defensio] breg1 sam. m Kraj. breg Scla. kraj, breg Navale 720 4.2.1 [portus]; Sclavo. breg, krai morea, Dalma. kray, Pol. brzeh, Bohe. breh mor.ky, Lu.at. breg [litus] breg2 sam. m Kraj, breg Scla. kraj, breg [portus] Portus 725 4.2.1 bregeše sam. Bregeche, [femoralia, vide, Femoralia 721 4.2.3 ž mn. gazhe subligaculum]; Sclau. bregeshe, Croat. gazhe, .uitice [subligaculum] briti glag. Briti Sclau. briti [tondo] Tondere 728 4.3.1.1.1 nedov. ex.cindere cel prid. Zeel Sclau. Zeel [perfectus] Perfectus 727 4.1 cesta sam. ž Ze.ta Sclau. ze.ta [via] Via, .eptum 722 4.3.1.1.1 dar sam. m Dar Sclavon. dar [donum] Donum 725 4.1 dedina sam. ž Deidina Sclav. .rezha [fors]; Po..e..io, fors 720 4.3.1.3 Sclav. deidina, ozhanstvo, bavina [haereditas]; [possesio: ni prevoda za Sclav.] dekla1 sam. ž Dekla Sclav. dekla [puella] Puella 722 4.1 dekla2 sam. ž Dekla Sclav. dekla [puella] Puella Virgo 727 4.3.1.1.1 devica1 sam. ž Diviza Sclav. diuiza [virgo] Illu.tris Virgo 720 4.3.2.1 devica2 sam. ž Diviza Sclav. diuiza [virgo] Virgo pulchra, 722 4.3.2.1 etiam obstetrix dežiti glag. Deshiti Sclav. de.hiti [pluit] Pluere 728 4.1 nedov. dojka1 sam. ž Amma, doika Sclau. amma, doika Nutrix 720 4.2.1 [nutrix] dojka2 sam. ž Doika Sclau. amma, doika Nutrix 721 4.2.2.b [nutrix] dolina sam. ž Okrogla, dolina Sclavon. okrogla, Convallis, 722 4.3.2.1 dolina [convallis] planities inter montes dolžan prid. Dolhambiti Sclav. dol.han biti Debere 727 4.2.2.a morati [debeo] domac prid. Domazh .lahta Sclav. domazh Dome.ticae 724 4.3.2.2 pleme [domesticus]; res, progenies [progenies, vide, [nem. Hau.genos proles]; Sclav. .hlahta, geflekt] pleme, rod, otrozi [proles] PosodobljenaPrepis stolpca PrepisPrepis stolpca Stran v Komentar v: slovenska Slavonica Rudbeckovega viraLatina Rudbeck iztocnica (Rudbeck 1698) iz MTh 1603 (Rudbeck 1698) 1698 dvojce sam. s Dvoisheta Sclau. Dvoizheta Gemini 722 4.1 [gemini] dvor1 sam. m Dvor, loupa Sclav. dvor, Villa, aula 723 4.3.1.1.3 dvori.he, lovpa [nem. Hof] [aula] dvor2 sam. m Dvor Sclau. kralievi palazh, Regia civitas 728 4.3.1.3 Dal. kralyew dvor, [nem. Sahl, gr. Croat. duor chragl.chi Aulae]] [regia]; Sclav. dvor, dvori.he, lovpa, Germ. ein hof/ ein .ahl [aula] eden štev. Eden, edn Sclav. eden, edn Unum 723 4.2.1 [unus] far sam. m Far.tarishi Sclav. far stari.hi Sacerdos Pater 727 4.3.1.1.1 [sacerdos] gora1 sam. ž Gora Sclau. gora [mons] Mons 720 4.1 gora2 sam. ž Grade.ch, gora Sclav. ka.htel, gradezh Ca.tellum mons 721 4.3.1.2.1 [castellum]; Sclav. gora [mons] gora3 sam. ž Gora Sclau. gora [mons] Mons, montes 722 4.3.1.1.1 gora4 sam. ž Gora Sclau. gora [mons] Mons 728 4.1 gora5 sam. ž Gora Sclau. gora [mons] Mons 729 4.1 gospod1 sam. m Go.pud Sclav. go.pud Dominus 719 4.1 [dominus] gospod2 sam. m Go.pud Sclav. go.pud Dominus 721 4.1 [dominus] gospod3 sam. m Go.pud Sclav. go.pud Dominus Deus 723 4.3.1.1.1 [dominus] [nem. Herr] gospod4 sam. m Go.pud Sclav. go.pud Dominus Dux, 723 4.3.2.1 [dominus] excel.us [nem. Herr] gospod5 sam. m Go.pud Sclav. go.pud Dominus 726 4.1 [dominus] gozd sam. m Log, go.d Sclav. log, go.d Idae .. veneris 723 4.3.2.1 [lucus] matris lucus grad sam. m Grad Sclav. grad, ka.htèl Arx 724 4.2.2.a [arx] gradec* sam. m Grade.ch, gora Sclav. ka.htel, gradezh Ca.tellum mons 721 4.3.1.2.1 [castellum]; Sclav. gora [mons] grlo sam. s Rinka na gerli Sclav. rinka na gerli Torques 726 4.2.1 [torques] *Sodobno: ‘ovratnica’. hiša1 sam. ž Hisha Sclau. hi.ha [domus] Domus 721 4.1 hiša2 sam. ž Hiska Sclau. hi.ha [domus] Domus 721 4.1 hiša3 sam. ž Hisha Sclav. hi.ha [domus] Domus, villa 726 4.3.1.1.1 Posodobljenaslovenska iztocnica hlapec sam. m hrib1 sam. m hrib2 sam. m hud prid. hvaliti glag. nedov. izbrati glag. dov. izdati glag. dov. izerje sam. s Prepis stolpca Slavonica (Rudbeck 1698) Hlapez Sluga Artizh, hrib verh Hrib, artizh Hudaura Gvaliti Isbrati Isdati I.erie jezeri PrepisRudbeckovega viraiz MTh 1603 Sclav. .lushabnik, hlapez, Croat. .luga [servus] Sclav. artizh, goriza, hrib, hribez, verh [collis] Sclav. artizh, goriza, hrib, hribez, verh [collis]; Sclau. hrib, artizh [tumulus] Sclav. hudavra, hudu vreme [tempe.tas] Sclavon. hualiti [laudo] Sclavo. i.brati, i..ebrati, is volyti [eligo] Sclav. isdati, zhe.dati [trado] Sclav. i.erie [stagnum]; Sclavon. ie.ero, Dalm. yezero, Polon. ezioro [lacus]; Sclav. lu.ha, mlaka [palus] *Iztocnice pontus v MTh 1603 ni. Prepis stolpca Latina (Rudbeck 1698) Servus Collis Collis, tumulus Tempe.tas Laudare Eligere Tradere Pontus, .tagnum, palus Stran v Rudbeck 1698 722 721 726 719 723 724 726 721 Komentar v: 4.2.3 4.2.2.c 4.3.1.1.1 4.2.2.a 4.1 4.2.2.b 4.2.2.a 4.3.1.1.3 izvelican del. jagnje sam. s jezero sam. s jokati glag. nedov. kamen sam. m I.velizham Jagnie I.erie jezeri Jokati Kammen Sclav. i.velizhan [beatus] Sclav. jagnie [agnus] Sclav. i.erie [stagnum];Sclavon. ie.ero, Dalm. yezero, Polon. ezioro[lacus]; Sclav. lu.ha,mlaka [palus] Sclav. plakanie[fletus]; Scl. iokanie,plakanie [ejulatio];Sclav. .e plakati, Dalm.plakati [fleo]; Sclav.jokati, plakati [ejulo];MD 1592: Deut.ch: Heulen. Latinè: ejulare. Windi.ch: jocati, plakati Sclav. kamen [lapis] Beatus Pecus, agnus Pontus, .tagnum, palus Fletus Bacchi, ejulatio Cippus, lapis, loca montosa 728 725 721 721 722 4.1 4.3.1.1.1 4.3.1.1.3 4.3.1.3 4.3.1.1.1 kavklar sam. m Kauklar kdo zaim. Kdu kljusina sam. ž Kobila, klus.ina Sclav. kauklar [prestigiator]; [incanto, vide, fascino] Sclav. kdu [qui] Scla. kobila, klu..ina [equa] Incantator, prae.tigiator Qui Eqvus, equa 729 728 726 4.3.1.1(.1) 4.1 4.3.1.1(.1) PosodobljenaPrepis stolpca PrepisPrepis stolpca Stran v Komentar v: slovenska Slavonica Rudbeckovega viraLatina Rudbeck iztocnica (Rudbeck 1698) iz MTh 1603 (Rudbeck 1698) 1698 kobila sam. ž Kobila, Scla. kobila, klu..ina Eqvus, equa 726 4.3.1.1(.1) klus.ina [equa] kolesa1 sam. Kole.la Sclavon. kole..a Currus 724 4.1 s mn. [currus] kolesa2 sam. Kole..a Sclavon. kole..a Currus 729 4.1 s mn. [currus] konj sam. m Koin Sclav. koin [equus] Eqvus 728 4.1 – [konj* Ronius.i Lu.at. kon, Sclav. koin, Equorum magi.ter 726 4.3.3 sam. m] Polon. konij, Dalm. [nem. Stalmeister] kony [equus]; Sclavon. vzhenik [magister]; Sclavo. vuzhiti [doceo] koza sam. ž Ko.a Sclav. ko.a [capra] Caper, capra 722 4.3.1.1(.1) kraj1 sam. m Kraj. breg Sclavo. breg, krai Navale 720 4.2.1 morea, Dalma. kray, Pol. brzeh, Bohe. breh mor.ky, Lu.at. breg [litus] kraj2 sam. m Kraj, breg Scla. kraj, breg [portus] Portus 725 4.2.1 kralj1 sam. m Krail Sclau. Krail [rex] Rex 720 4.1 kralj2 sam. m Krael Sclau. Krail [rex] Rex 722 4.1 krnica sam. ž Karniza Germ. wirbel, Sclau. Vortex [nem. 722 4.2.2.a karniza, tumf [vorago] Wirbel] kup1 sam. m Kup [cumulus, vide, Cumulus, collis 720 4.3.1.1(.1) acervus]; Sclav. kup [acervus]; Sclav. artizh, goriza, hrib, hribez, verh [collis] kup2 sam. m Kup Sclav. kup [acervus] Acervus 726 4.1 kupa sam. ž Kuppa Sclav. kuppa [crater] Crater 720 4.1 kurba sam. ž Kurba Sclav. kurba [meretrix] Venus meretrix 729 4.3.2.1 kurec1 sam. m Rep. kurtz Sclav. rep, kurz [penis] Priapus 721 4.2.1 kurec2 sam. m Rep, kurz Sclav. rep, kurz [penis] Penis 721 4.2.1 ladja1 sam. ž Barka, Ladia Sclau. barka, ladia Navis 720 4.2.1 [nauis] ladja2 sam. ž Barka, Ladia Sclau. barka, ladia Navis 724 4.2.1 [nauis] ladja3 sam. ž Lodia Sclau. barka, ladia, Navis 728 4.2.1 Bohem. lodi, ..iff [navis] lav sam. m Oro.lav, lauler Sclavo. oro.lav, lav, Leo 725 4.2.1 lev [leo] lesem prisl. Sem, le.im Sclav. .em, le.im [huc] Huc [nem. 723 4.2.1 Hieher] leto sam. s Stuleta Sclau. .tu leta Seculum 720 4.1 [seculum] letukaj prisl. Letkaj Sclav. letukai [hic] Hi [nem. Die.em] 729 4.2.1 PosodobljenaPrepis stolpca PrepisPrepis stolpca Stran v Komentar v: slovenska Slavonica Rudbeckovega viraLatina Rudbeck iztocnica (Rudbeck 1698) iz MTh 1603 (Rudbeck 1698) 1698 lev sam. m Oro.lav, lauler Sclavo. oro.lav, lav, Leo 725 4.2.1 lev [leo] ljubiti glag. Lubiti, mielo Carniol. lubiti, Polon. Libidino.e ardere. 719 4.3.1.1.4 nedov. vak mielowak [amo] Amare log sam. m Log, go.d Sclav. log, go.d Idae .. veneris 723 4.3.2.1 [lucus] matris lucus lopa sam. ž Dvor, loupa Sclav. dvor, dvori.he, Villa, aula [nem. 723 lovpa [aula] Hof] lupiti glag. Lupiti Sclav. oblupiti, lupiti Decorticare 721 4.2.2.b nedov. [decortico] luža sam. ž Lusha Sclav. lu.ha, mlaka Palus 726 4.2.2.a [palus] mec1 sam. m Met.ch [en.is, vide, gladius]; En.is 720 Sclav. met.ch, mezh [gladius] mec2 sam. m Met.ch Sclav. met.ch, mezh Gladius 727 4.2.2 [gladius] mesto1 sam. s Morie-me.tu Sclav. morie Civitas maritima 726 4.3.2.2 [mare]; Sclav. me.tu [nem. See.tat] [civitas] mesto2 sam. s Me.tu Sclav. me.tu Civitas 727 4.1 [civitas] mesto3 sam. s Me.tu Sclav. me.tu Civitas 729 4.1 [civitas] mesto4 sam. s Me.tu Sclav. me.tu Civitas 729 4.1 [civitas] miroven prid. Myrounu Sclau. myrounu Pacificus 724 4.1 [pacificus] mocan prid. Mozham Sclav. junazhen, Fortis, potens 727 4.3.1.1.2 mozhan, .erzhan [fortis] môci glag. Mozhi Sclau. mozhi [possum] Po..e 724 4.1 nedov. modro prisl. Modru [prudens, vide, Bonus, prudens 727 4.1.1 sapiens]; Sclau. moder, ra.umen [sapiens]; Sclau. modru [sapienter (napacen izpis, gl. komentar v 4.1.1)] mogoc prid. Magos ablastan Sclau. magozh, Potens 728 4.2.1 obla.tan [potens] moj zaim. Muj Sclav. mui [meus] Meus 726 4.1 morje1 sam. s Morie-me.tu Sclav. morie [mare]; Civitas maritima 726 4.3.2.2 Sclav. me.tu [civitas] [nem. See.tat] morje2 sam. s Velika morie Sclav. veliku morie Mare Oceanus 727 4.1 [oceanus] mož1 sam. m Mo.h Sclau. Mo.h [vir] Vir eximius 726 4.3.2.1 Posodobljenaslovenska iztocnica Prepis stolpca Slavonica (Rudbeck 1698) PrepisRudbeckovega viraiz MTh 1603 Prepis stolpca Latina (Rudbeck 1698) Stran v Rudbeck 1698 Komentar v: mož2 sam. m Mosh Sclau. Mo.h [vir] Vir 726 4.1 na predl. Rinka na gerli Sclav. rinka na gerli [torques] *Sodobno: ‘ovratnica’. Torques 726 4.2.1 nadrja sam. Naderia Sclav. naderia [sinus] Sinus 729 4.1 s mn. nesreca sam. ž Nephrezha Sclav. ne.rezha, hud konez [exitium] Exitium, aqua fervente u.tum 728 4.3.2.1 njiva sam. ž Nyva, polie Sclav. niva, polje [ager] Ager, terra 727 4.3.1.1.1 oblasten1 prid. Bug, oblastan Sclau. magozh, obla.tan [potens] *Beseda bug je napaka, moralo bi biti krail. Rex potens 720 oblasten2 prid. Bug, ver- obla.tra Sclav. Bug [deus]; [fidus, vide fidelis]; Sclav. vern [fidelis]; Sclau. magozh, obla.tan [potens] Deus fidus & potens 720 4.3.2.2 oblasten3 prid. Magos ablastan Sclau. magozh, obla.tan [potens] Potens 728 4.2.1 oca sam. m Ozha Sclav. ozha [pater] Pater 719 4.1 ogenj sam. m Ogein .onze Sclav. ogein [ignis]; Sclau. .onze [sol] Ignis, Sol. Deus phaenicum 722 okrogel prid. Okrogla, dolina Sclavon. okrogla, dolina [convallis] Convallis, planities inter 722 4.3.2.1 montes oroslav sam. m Oro.lav, lauler Sclavo. oro.lav, lav, Leo 725 4.2.1 lev [leo] otok1 sam. m Otok Sclav. otok [insula] Tenuis in.ula 726 4.3.2.1 otok2 sam. m Otok Sclav. otok [insula] In.ula 727 4.1 otok3 sam. m Otok Sclav. otok [insula] Paludo.a in.ula 728 4.3.2.1 otrok1 sam. m Sin otrozi Sclav. .in [filius]; Sclavon. otrozi Filius, liberi 720 4.3.1.2.1 [liberi] otrok2 sam. m Slatha, pleme, rod, otrozi Sclau. .hlahta, pleme, rod, otrozi [proles] Familia, proles 720 4.3.1.1.1 ozek prid. Vo.ik Sclav. vo.ik [angustus] Angu.ta 727 4.1 paša sam. ž Pasha Sclau. pa.ha, Germ. ein Weid/ ein ort/ da man das Vieh weydet [pascuum] Locus pa.cuis deditus [nem. Weid] 726 4.3.2.1 pecina sam. ž Skala, pezhina Sclav. skala, rupazha, pezhina [rupes] Rupes 723 4.2.2.c peti glag. nedov. Peiti Sclav. peiti [cano] canere 728 4.1 PosodobljenaPrepis stolpca PrepisPrepis stolpca Stran v Komentar v: slovenska Slavonica Rudbeckovega viraLatina Rudbeck iztocnica (Rudbeck 1698) iz MTh 1603 (Rudbeck 1698) 1698 pleme1 sam. s Slatha, pleme, Sclau. .hlahta, pleme, Familia, proles 720 4.3.1.1.1 rod, otrozi rod, otrozi [proles] pleme2 sam. s Domazh .lahta Sclav. domazh Dome.ticae 724 4.3.2.2 pleme [domesticus]; res, progenies [progenies, vide [nem. Hau.genos proles]; Sclav. .hlahta, geflekt] pleme, rod, otrozi [proles] pleniti glag. Plieniti. Rupati Sclavon. plieniti, Rapere, 727 4.3.1.1.1 nedov. rupati [latrocinor]; latrocinari Scla. miknyti [rapio] plot1 sam. m Plot Sclau. plot [.epes] Sepes domus 723 4.3.2.1 [nem. Zaun, hag] plot2 sam. m Plot Sclau. plot [.epes] Munitio .epes 723 4.3.1.1.1 [nem. Hag, zaum (sic!)] plot3 sam. m Plot Sclau. plot [sepes] Sepes 729 4.1 pokloniti glag. Poklonuti Sclav. dolum Declinare 725 4.2.2.b dov. perpogniti, pokloniti, nagniti [declino] polje sam. s Nyva, polie Sclav. niva, polje Ager, terra 727 4.3.1.1.1 [ager] prah sam. m Prah Sclau., Bohem. prah Lutum, pulvis 726 4.3.1.1.1 [pulvis] praskati glag. Praskati [sculpo, vide scalpo]; Sculpere 725 4.1.1 nedov. Sclau. praskati [scalpo] pravicen prid. Pravizhon Sclav. pravizhen Ju.tus 729 4.1 [iustus] prebivati glag. Prebivati [incolo, vide inhabito]; Incolere 725 nedov. Sclav. prebivati [inhabito] prebivatišce Prebivatishzhe Sclav. prebivati.hzhe Domus, habitatio 725 4.3.1.1.1 sam. s [habitatio]; Sclav. hi.ha [domus] prekleti glag. Prekleti Sclav. prekleti, Execrari irasci 723 4.3.1.1.2 dov. preklinati [execror] alicui [nem. Verfluchen] prepeljati glag. Prepelati Sclav. prepelati, Trajicere 719 4.2.2.a dov. zhe.pelati [traijcio] pristava sam. ž Pri.tava Sclav. pri.taua Pagus villa 721 4.3.1.1.1 [villa] pušcava sam. ž Pushafva Sclav. pu.hava De.ertum 721 4.1 [desertum] raven prid. Raven Sclau. raven [planus] Dura & plana terra722 4.3.2.1 [nem. Gleich-Erd eben] razbojnik1 Spahar Sclav. .hahar, ra.boinik Latro 722 4.2.1 sam. m rasboinih, [latro] voroj PosodobljenaPrepis stolpca PrepisPrepis stolpca Stran v Komentar v: slovenska Slavonica Rudbeckovega viraLatina Rudbeck iztocnica (Rudbeck 1698) iz MTh 1603 (Rudbeck 1698) 1698 razbojnik2 Rasboinich Sclav. .hahar, ra.boinik Latro, Raptor 727 4.3.1.1.2 sam. m [latro]; Croat. robnick, razbojnich [raptor] rdec prid. Erdezh Sclau. erdezh, zherlen Ruber lucens 727 4.3.1.1.2 [ruber] reka1 sam. ž Reka [amnis, vide, fluvius]; Amnis 719 4.2.2.a Sclav. reka, tezhenie, tekozha voda [fluvius] reka2 sam. ž Reka Sclav. reka, tezhenie, Fluvii 719 4.2.2.a tekozha voda [fluvius] reka3 sam. ž Reka Sclav. reka, tezhenie, Fluvius 725 4.2.2.a tekozha voda [fluvius] rep1 sam. m Rep. kurtz Sclav. rep, kurz [penis] Priapus 721 4.2.1 rep2 sam. m Rep, kurz Sclav. rep, kurz [penis] Penis 721 4.2.1 resnica sam. ž Ri.niza Scla. ri.niza Veritas 728 4.1 rinka sam. ž Rinka na gerli Sclav. rinka na gerli Torques 726 4.2.1 [torques] *Sodobno: ‘ovratnica’. rod sam. m Slatha, pleme, Sclau. .hlahta, pleme, Familia, proles 720 4.3.1.1.1 rod, otrozi rod, otrozi [proles] ropati glag. Plieniti. Rupati Sclavon. plieniti, rupati Rapere, 727 4.3.1.1(.1) nedov. [latrocinor]; Scla. latrocinari miknyti [rapio] rtic1 sam. m Artizh, hrib Sclav. artizh, goriza, Collis 721 4.2.2.c verh hrib, hribez, verh [collis] rtic2 sam. m Artizh Sclavon. artizh, goriza, Colles 725 4.2.2.c hrib, hribez, verh [collis] rtic3 sam. m Hrib, artizh Sclau. hrib, artizh Collis, tumulus 726 4.3.1.1.1 [tumulus]; Sclav. artizh, goriza, hrib, hribez, verh [collis] sem prisl. Sem, le.im Sclav. .em, le.im [huc] Huc [nem. 723 4.2.1 Hieher] seme sam. s Seime Sclau. seime [semen] Semen 727 4.1 sin sam. m Sin otrozi Sclav. .in [filius];Filius, liberi 720 4.3.1.2.1 Sclavon. otrozi [liberi] skala sam. ž Skala, pezhina Sclav. skala, rupazha, Rupes 723 4.2.2.c pezhina [rupes] skaziti glag. Sgubiti, ska.iti Sclau. .gubiti, ska.iti, Perdere 726 4.2.2.c dov. fundati [perdo] skorja sam. ž Skoria Sclav. ko.ha [cutis]; Cutis, cortex 721 4.3.1.1.1 Sclav. .koria [cortex] slovo1 sam. s Slova Sclav. Croat. slova Litera 724 4.1 [litera] PosodobljenaPrepis stolpca PrepisPrepis stolpca Stran v Komentar v: slovenska Slavonica Rudbeckovega viraLatina Rudbeck iztocnica (Rudbeck 1698) iz MTh 1603 (Rudbeck 1698) 1698 slovo2 sam. s Slova Sclav. Croat. slova Littera [v napac-728 4.1 [litera] nem stolpcu] smrad sam. m Smrad Sclav. .mrad [foetor] Faetor 728 4.1 smreka sam. ž Smreka Schlav. .mreka [abies] Abies pinus 729 4.3.1.1.1 smrt sam. ž Smert Sclau. .mert [mors] Mors 727 4.1 snubac sam. m Snubazh Sclav. .nubazh [procus] Procus 721 4.1 snubaca sam. ž Snubazha Sclau. .nubazh, Germ. Ambire [nem. 725 4.4 Werber [procus] Werben] sodec sam. m Sodez Sclav. .odez [iudex] Judex 729 4.1 soditi glag. Soditi Sclavon. .oditi [iudico] Abjudicare [nem. 729 4.1 nedov. Ricten] sonce1 sam. s Ogein .onze Sclav. ogein [ignis]; Ignis, Sol. Deus 722 4.3.2.2 Sclau. .onze [sol] phaenicum sonce2 sam. s Sonza Sclau. .onze [sol] Sol, Sanctus 723 4.3.2.1 Dominus illu.tris srcen1 prid. Serzhan Sclav. .erzhan [audax] Audax 729 4.1 srcen2 prid. Serzhan Sclav. junazhen Potens, fortis 729 4.3.1.1.2 mozhan, .erzhan [fortis] srp sam. m Serp Sclav. .erp [falx] Falx 728 4.1 starec sam. m Stariz Sclau. .tariz [senex] Senex 720 4.1 stariši Far.tarishi Sclav. far stari.hi Sacerdos Pater 727 4.3.1.1.1 [starešina] [sacerdos] sam. m sto štev. Stuleta Sclau. .tu leta Seculum 720 4.1 [seculum] stonaviten Stenaviten Sclav. .tonaviten Firmus 728 4.1 [stanoviten] prid. strašan prid. Strashan Sclav. .tra.han Terribilis, nemini 720 4.3.1.1.2 [terribilis] par strela sam. ž Strilla Sclav. strella, Dalm. Sagitta 725 4.1 sztrila [sagitta] strelec sam. m Streliths Sclav. .treliz [sagittarius] Potens .agitarius 720 4.3.2.1 studenec1 Studens Sclau. .tudenz [puteus] Puteus 721 4.1 sam. m studenec2 Studens Sclau. .tudenz [puteus] Profundus puteus 723 4.3.2.1 sam. m šahar sam. m Spahar Sclav. .hahar, ra.boinik Latro 722 4.2.1 rasboinih, [latro] voroj šcit sam. m Szhit Sclav. szhit [clypeus] Clypeus 727 4.1 trg sam. m Terg Sclavon. terg Emporium 728 4.1 [emporium] PosodobljenaPrepis stolpca PrepisPrepis stolpca Stran v Komentar v: slovenska Slavonica Rudbeckovega viraLatina Rudbeck iztocnica (Rudbeck 1698) iz MTh 1603 (Rudbeck 1698) 1698 – [uciti* glag. Ronius.i Lu.at. kon, Sclav. koin, Equorum magi.ter 726 4.3.3 nedov.] Polon. konij, Dalm. [nem. Stalmeister] kony [equus]; Sclavon. vzhenik [magister]; Sclavo. vuzhiti [doceo] ura sam. ž Hudaura Sclav. hudavra, hudu Tempe.tas 719 4.2.2.a vreme [tempe.tas] variti glag. Variti, ureti Sclav. variti, vreti Eliquare, elixare 725 4.3.1.1.1 nedov. [elixare (sic!)] vas sam. ž Va.s Sclav. va.s [pagus] Pagus 721 4.1 velik prid. Velika morie Sclav. veliku morie Mare Oceanus 727 4.1 [oceanus] veren [zvest] Bug, ver- Sclav. Bug [deus]; Deus fidus & 720 4.3.2.2 prid. obla.tra [fidus, vide fidelis]; potens Sclav. vern [fidelis]; Sclau. magozh, obla.tan [potens] vi zaim. Vj Sclau. vi [vos] Vos 726 4.1 visok1 prid. Vi.lock [excel.us, vide Excel.us Dominus 723 4.3.2.1 altus]; Sclav. vi.sok, Dalm. viszok, Pol. wiszoky, Bohem. wy.oki [altus] visok2 prid. Vi.sok Sclav. vi.sok [altus] Altus 727 4.1 viuda [vevoda] Viuda Sclav. viuda [princeps] Princeps 728 4.1 sam. m. voda sam. ž Voda Sclav. voda, Dalm. Aqua 729 4.1 voda [aqua] vojskovatiVoiskovati Sclav. voiskovati Bellum gerere 722 4.1 glag. nedov. [bellum gero] vol sam. m Vol Sclav. vol, Dalm. vol Bos 729 4.1 [bos] vrba sam. ž Verha Sclav. verbi.he, verba Salix 724 4.2.2.b [salix] vreti Variti, ureti Sclav. variti, vreti Eliquare, elixare 725 4.3.1.1.1 [elixare (sic!)] vrh sam. m Artizh, hrib Sclav. artizh, goriza, Collis 721 4.2.2.c verh hrib, hribez, verh [collis] zapušcen del. Sapu.hen Germ. verla..en, Sclav. Divortium 723 4.3.1.3 .apu.hen [de.ertus] de.erere [nem. Verla..en] zelje sam. s Sele Sclavon. .ele, Germ. Virgultae herba 729 4.3.1.1.1 Kraut [herba] [nem. Kraut] zemlja1 sam. ž Semla Sclav. .emla [terra] Terra 719 4.1 zemlja2 sam. ž Semla Sclav. de.hela, .emla, Regio 725 4.2.2.b zemlia, Croa. .emla, .trana [regio] PosodobljenaPrepis stolpca PrepisPrepis stolpca Stran v Komentar v: slovenska Slavonica Rudbeckovega viraLatina Rudbeck iztocnica (Rudbeck 1698) iz MTh 1603 (Rudbeck 1698) 1698 zgubiti glag. dov. Sgubiti, ska.iti Sclau. .gubiti, ska.iti, fundati [perdo] Perdere 726 4.2.2.c žena sam. ž Shena Sclau. Shena [mulier] Mulier 726 4.1 žigant1 sam. m Shigant Sclav. .higant [gigas] Gigas 725 4.1 žigant2 sam. m Shigante Sclav. .higant [gigas] Gigantes 725 4.4 žigant3 sam. m Shigant Sclav. .higant [gigas] Gigas latro 729 4.3.1.1.1 žito sam. s Shitu Sclavo. .hitu [frumentum] Frumentum 728 4.1 živina sam. ž Shivina Sclav. .hivina [pecus] Pecus 722 4.1 žlahta1 sam. ž Slatha, pleme, Sclau. .hlahta, pleme, rod, otrozi rod, otrozi [proles] Familia, proles 720 4.3.1.1.1 žlahta2 sam. ž Domazh .lahta Sclav. domazh pleme [domesticus]; [pro­genies, vide proles];Sclav. .hlahta, pleme,rod, otrozi [proles] Dome.ticae res, progenies [nem. Hau.genos geflekt] 724 4.3.2.2 4 analiza SlovenSkihbeSed vrudbeckovemSlovarcku 4.1 Osnovni Rudbeckov postopek je bil, da je na podlagi latinskega prevoda »skitske oziroma švedske« iztocnice v MTh 1603 poiskal slovenski prevedek, oznacen kot Sclav., Sclau., Sclavon., Sclavo., Scla., Schlav. Primer: Scythica seuPunica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica Sveonica Askur, Ask A..ur, A.cur Becher Agan Krater Crater Kuppa Laticka V tem primeru je pod latinsko iztocnico crater Rudbeck v MTh 1603 našel slovenski prevedek Sclav. kuppa in ga brez sprememb prepisal v svoj seznam. Ta primer je eden od mnogih, ki kaže, da bi bil MTh 1603 lahko tudi neposredni vir za nemški prevedek (MTh 1603 ima German. ein gro..er vnd weiter Becher/ ein Trink.chal), a ni povsod tako, zato sklepamo, da je imel (še) drug(e) vir(e). Podobno je z grškim prevedkom (MTh 1603 ima Graec. ..at.., Rudbeck ima Krater), ne pa tudi s he-brejskim (MTh 1603 ima Hebr. aghaghán, Rudbeck ima Agan). Podobni primeri, ko je Rudbeck poiskal prek edinega latinskega prevedka edini slovenski prevedek, so poleg iztocnice kupa še naslednje iztocnice v zgor­ gora1,4,5 njem seznamu: afinja, biti1, bog1,5, cel, dar, dekla1, dežiti, dvojce, , gos­ pod1,2,5 , hiša1,2, hvaliti, izvelican, kdo, kolesa1,2, konj, kralj1,2, kup2, leto, mesto2,3,4, miroven, môci, moj, morje2, mož2, nadrja, oca, otok2, ozek, peti, plot3, pravicen, pušcava, resnica, seme, slovo1,2, smrad, smrt, snubac, sodec, soditi, srcen1, srp, starec, sto, stonaviten, strela, studenec1, šcit, trg, vas, velik, vi, visok2, viuda, voda, vojskovati, vol, zemlja1, žena, žigant1, žito, živina. Pri latinskem prevedku abjudicare se je znašel v zadregi, saj iztocnice abiu­ dico v MTh 1603 ni, zato je upošteval kot iztocnico sopomenko iudico (morda tudi prek nem. Ricten): soditi. 4.1.1 Upošteval je tudi kazalke, ki so ga od latinskega prevedka vodile do ustrezne iztocnice v MTh 1603. Primer: Rudbeck ima za SS: Skiaera latinski prevedek L: sculpere. MTh 1603 ima kazalko sculpo, vide [‘gl.’], scalpo. Pri iztocnici scalpo ima MTh 1603 preve­dek Sclau. praskati, kar je Rudbeck prepisal v svoj slovarcek (gl. praskati). Podobno z dodatno napako, ker je zamenjal stolpec in spregledal, da se v naslednjem stolpcu zacne že nova iztocnica (sapienter namesto sapiens): modro. 4.2 Ce je bilo za eno latinsko iztocnico v MTh 1603 slovenskih prevedkov vec, je ravnal razlicno. 4.2.1 Prepisal je vse. Primer: V tem primeru je pod latinsko iztocnico portus Rudbeck v MTh 1603 našel prevedka Sclav. kraj, breg in ju brez sprememb prepisal v svoj seznam. Hebrejski in grški pre­vedek se tu prekrivata z MTh 1603, nemški pa ne (v MTh 1603 je zapis Meerhafen). Pri latinski iztocnici navale se je znašel v zadregi, saj je pri Megiserju ni (tudi ni kazalke). Zato je sam poiskal sopomenko portus in ponovil navedeni primer. Podobni primeri so poleg iztocnic breg1,2 in kraj1,2še naslednje iztocnice v zgornjem seznamu: ama, barka1,2, dojka1, eden, grlo, kurec1,2, ladja1,2,3, lav, lesem, letukaj, lev, mogoc, na, oblasten3, oroslav, razbojnik1, rep1,2, rinka, sem, šahar. Pri latinskih besedah, ki jih MTh 1603 ni vseboval, je Rudbeck sledil sopomen­kam, ki jih je izpisal kje drugje (npr. L: Priapus je Rudbeck prevedel po latinski iztoc­nici penis po MTh 1603, ki jo je obravnaval na isti strani, prim. rep1,2 in kurec1,2). Za latinski prevedek Latro ni jasno, od kod je Rudbeck poleg Megiserjevega Sclav. .hahar, ra.boinik dobil še primer voroj, ki ga je tudi posebej oznacil kot »etimološko« sorodnega fenicanskemu izrazu (gl. šahar, razbojnik1). Pri latinskem prevedku hi (gl. letukaj) je najverjetneje prišlo do dvojne napake. V latinšcini je bil mišljen hic ‘ta’, v MTh 1603 pa je Rudbeck iskal pod hic ‘tukaj’ in nato še izpustil eno crko v prepisu (Sclav. letukaj > Letkaj). 4.2.2 Izmed vec slovenskih prevedkov v MTh 1603 je Rudbeck izbral: (a) Prvega od dveh ali vec: biti2, bramba*, dolžan, grad, hud, izdati, krnica, luža, mec1,2, prepeljati, reka1,2,3, ura. Pri latinskem prevedku vortex (gl. iztocnico krnica v spodnjem seznamu) se je Rudbeck znašel v zadregi, saj iztocnice vortex v MTh 1603 ni. Obvod je verjetno naredil prek nemškega prevedka, saj nem. Wirbel lahko prevedemo z lat. vorago. V MTh 1603 pa ima iztocnicavorago prevedka Sclau. karniza, tumf. (b) Drugega od dveh/treh: dojka2, izbrati, lupiti, pokloniti, vrba, zemlja2. (c) Dva od treh ali vec: pecina, skala, skaziti, zgubiti. (c) Tri od petih: hrib1, rtic1,2, vrh. Zakaj je dolocene prevedke izpušcal? Dosledne metodologijeni moc razbrati. Kot kaže, se je izogibal tistim slovenskim primerom, ki so se mu zdeli prevec podobni primerom iz drugih jezikov, a to je delal nedosledno, po obcutku (npr. pri L: Arx je od dveh prevedkov v MTh 1603 izbral prevedek Sclav. grad, ni pa izbral pre­vedka Sclav. ka.htèl, ker je podoben latinski besedi castellum). Morda je k izbiri ustreznice vcasih pripomoglo, ce se je pojavljala tudi v drugih slovanskih jezikih (npr. zemlja2). A vse to so samo predvidevanja. Kazalke je upošteval na enak nacin, kot je opisan v 4.1.1. Primeri so bramba*, mec1, 2 . 4.2.3 Kombiniral je prevedke iz vec slovanskih jezikov. Latinska iztocnica femoralia ima v MTh 1603 kazalko na subligaculum. Tam je Rudbeck skombiniral slovenski in prvi hrvaški prevedek. Po MTh 1603: Sclau. bregeshe, Croat. gazhe, .uitice je tako dobil primera bregeše, gace (gl. bregeše). Za latinsko iztocnico servus je Rudbeck skombiniral Megiserjev drugi slo­venski in hrvaški prevedek. Po MTh 1603: Sclav. .lushabnik, hlapez, Croat. .luga je tako dobil primera hlapec, sluga (gl. hlapec). 4.3 Drugace je ravnal, ce je bilo že latinskih prevedkov izhodišcne(»skitsko-švedske«, fenicanske) iztocnice vec. 4.3.1 V latinskem stolpcu sta vsaj dve latinski sopomenki (ali dopolnjujoca se prevedka). 4.3.1.1 Izbral je eno od latinskih sopomenk in ravnal po enem od opisanih modelov. Zakaj je v dolocenem primeruizbral doloceno latinsko iztocnico, je nemo­goce z gotovostjo dolociti, razen kadar iztocnice v MTh 1603 ni, gl. npr. kavklar. Zanimivo je, da je pri živalih kar dvakrat ob moškem in ženskem latinskem poi-menovanju izbral samo žensko varianto, npr. pri kobila, kljusina (eqvus, equa) ter koza (caper, capra). Ponekod je enega od latinskih prevedkov že (veckrat) upora­bil, zato je raje izbral drugega, npr. pri kup1 je izmed latinskihprevedkov cumulus in collis v slovarcku veckrat uporabil collis in je verjetno zato v tem primeru izbral cumulus (in nato prek kazalke acervus). Ponekod se je morda odlocil zaradi »eti­mološko« zanimivejšega primera, npr. ropati je povezal s SS: Raufa, Rappa. 4.3.1.1.1 Prepisal je edini prevedek/oba prevedka/vse prevedke izbrane latinske iztocnice. Primer: Med latinskima prevedkoma tondere, exscindere je izbral kot latinsko iztocnico ton-do. K temu je morda pripomoglo, da je imel latinski prevedek exscindo v MTh 1603 kazalko na excindo, a glede na druge primere je to lahko samo ugibanje. Nato je prepisal edini slovenski prevedek iztocnice tondo: Sclau. briti (gl. briti). Podobni primeri so poleg iztocnice briti še naslednje iztocnice v zgornjem seznamu: blago (za drugi latinski prevedek ni prevoda za Sclav. v MTh 1603), cesta, dekla2, far, gora3, gospod3, hiša3, hrib2, jagnje, kamen, kavklar, kljusina, kobila, koza, kup1, njiva, otrok2, pleme1, pleniti, plot2, polje, prah, prebivatišce, pri­stava, rod, ropati, rtic3, skorja, smreka, stariši, variti, vreti, zelje, žigant3, žlahta1. 4.3.1.1.2 Prepisal je enega od prevedkov izbrane iztocnice. Primeri: babina, mocan, pre­kleti, razbojnik2, rdec, srcen2, strašan. 4.3.1.1.3 Prepisal je dva od prevedkov izbrane iztocnice. Primeri: dvor1, izerje, jezero, lopa. Pri primeru jezeri (jezero) ni jasno, ali gre za napako v prepisu ali pa nam ni uspelo odkriti vira. Mogoce bi bilo, da ne gre za slovensko besedo. 4.3.1.1.4 Skombiniral je prevedek iz slovenšcine in enega od drugih slovanskih jezikov: ljubiti. 4.3.1.2 Upošteval je oba latinska prevedka. 4.3.1.2.1 Prepisal je slovenski prevedek obeh latinskih iztocnic Primer: Na podlagi latinskih prevedkov filius, liberi je v MTh 1603 poiskal iztocnici filius, liberi in prepisal slovenska prevedka: Sclav. .in in Sclavon. otrozi. Primeri: gora2, gradec*, otrok1, sin. 4.3.1.2.2 Kombiniral je slovenski prevedek s prevedkom iz drugega slovanskega jezika. Primer: Na podlagi latinskih prevedkov praeliari, pungere in punire je dobil pod iztocnico pungo v MTh 1603 slovenski prevedek Sclau. bo.ti, pod iztocnico certo pa poljski prevedek Pol. walcze (gl. bosti). 4.3.1.3 Upošteval ni nobenega latinskega prevedka, ampak je iskal po drugih latinskih sopomenkah. Primer: Scythica seuPunica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica Sveonica Arf, Arp Arba Erbe Kenian Kleronomia Po..e.io, Deidina Sandamaek fors Za slovenski prevedek deidina (gl. dedina) ni upošteval nobenega od latinskih prevedkov (possesio, fors). Za possesio v MTh 1603 ni prevoda za Sclav., pod iztocnico fors pa ima MTh 1603 prevedek .rezha. Kako je torej Rudbeck prišel do prevedka deidina? Morda prek grškega prevedka kleronomia in hkrati prek slovenske sopomenke babina, ki jo najdemo v nadaljevanju slovarcka. Iztocnica haereditas ima pri MTh 1603 namrec Sclav. deidina, ozhanstvo, bavina. Podobno: jokati (iskal v MTh 1603 pod ejulo namesto pod ejulatio), zapušcen (iskal v MTh 1603 pod deležnikom desertus, ker ni bilo glagolnika deserere). Primer dvor2 (lat. regia civitas) je poseben, saj bi bil lahko povzet po »dal­matinšcini« ali »hrvašcini« kot prevedek iztocnice regia v MTh 1603 (Sclau. kra­lievi palazh, Dal. kralyew dvor,Croat. duor chragl.chi), mnogo verjetneje pa je (namesto po prevedku civitas) prepisan iz prevedka latinske iztocnice aula v MTh 1603 (Sclav. dvor, dvori.he, lovpa, Germ. ein hof/ ein .ahl), ki jo je Rudbeck lahko dobil prek nemškega prevedka .ahl oz. grškega aulae. 4.3.2 Posebno skupino predstavljajo primeri, ko je »skitsko-švedsko« oziroma fenicansko iztocnico prevedel v latinšcino opisno, z besedno zvezo (zlasti lastna poimenovanja je prevajal kar z razlago). 4.3.2.1 Prevedel je samo eno sestavino latinske besedne zveze. Primer: Iz latinskega opisnega prevoda Idae .[ive] veneris matris lucus (‘Ide ali gaj matere Venere’) je Rudbeck izbral samo latinsko besedo lucus in prepisal prevedek te iztocnice iz MTh 1603: Sclav. log, go.d (gl. gozd, log). Ta primer je zanimiv tudi, ker nimaprevedka v nemšcino in gršcino, ceprav bi ju Rudbeck v MTh 1603 našel. Vec je primerov, kjer Rudbeck ni prevajal pridevnika (ali samostalnika v rodilniku), npr. mož1, plot1, strelec. Lahko pa je prevedel zgolj pridevnik: raven (dura et plana terra) – po lat. planus, verjetno glede na nemški prevedek eben. V primeru paša je moral latinski dajalnik množine pascuis najprej postaviti v imenovalnik ednine pascuus. Nadaljnji tovrstni primeri: bog3, devica1,2, dolina, gospod4, kurba, nesreca, okrogel, otok1,3, sonce2, studenec2, visok1. 4.3.2.2 Prevedel je vse sestavine latinske besedne zveze. Primer: Scythica seuPunica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica Sveonica As-drut-bal A.drubal Gott treu Meleh adon Ba.ilevs Deus fidus Bug, ver- Voimalinen und mectig gebir pi.tos et potens obla.tra Jumala Imena Hazdrubal ni prevajal z imenom, ampak z opisnim prevodom pomena tega lastnega imena:Deus fidus et potens ‘zvest in zanesljiv bog’. V MTh 1603 je nato poiskal latinske iztocnice (deus, fidus, potens) in prepisal njihove slovenske pre­vedke (upošteval je tudi kazalko fidus, vide fidelis, pri zadnji iztocnici pa je prepi­sal samo drugi prevedek). MTh 1603 ima: Sclav. Bug [deus], Sclav. vern [fidelis], Sclau. magozh, obla.tan [potens]. Rudbeck je prepisal: Bug, ver- obla.tra (Bog4, oblasten2, veren). Primer: Scythica seuPunica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica Sveonica Maurentuna Mariantuna See.tat Kir al-Thalaza-po-Civitas Morie-me.tu Maeri liamim lis maritima kaupungi Zanimiv je tudi primer iztocnice Maurentuna, ki je imela latinski prevedek civitas maritima (‘morsko mesto’). Rudbeck v MTh 1603 ni našel iztocnice maritimus (je pa našel civitas), zato je po vzoru nemške zloženke See.tat poiskal še besedo mare (nem. See) in naredil slovensko zloženko sam! Iz Sclav. morie [mare] in Sclav. me.tu [civitas] je dobil zloženko Morie-me.tu in jo celo oznacil kot »etimološko« sorodno s SS in P (mesto1, morje1). Podobni primeri: domac, oblasten1, ogenj, pleme2, sonce1, žlahta2, [po napaki: bog2]. 4.3.2.3 Kazalke v predhodnih primerih je upošteval na enak nacin, kot je opisan v 4.1.1. Primeri so: domac, kup1, modro, pleme2, veren, žlahta2. 4.3.3 Nerešen primer Scythica seuPunica Germanica Hebraea Graeca Latina Slavonica Fennonica Sveonica Maerbal, Maharbal Stalmei.ter Baal Philippos EquorumRonius.i Hippomies Marskalk ha.u.im magi.ter Zapisa Ronius.i ne znamo razvozlati. Lahko bi šlo za napacen prepis besed Kon in vuzhi (kar bi ustrezalo prevajanju equorum magister po besedah, saj je konec besede Rudbeck pozabil prepisati tudi pri bramba). V MTh 1603 prevladujejo za­pisi s koin-, a -i- bi lahko odpadel tudi po vzoru drugih jezikov. Lahko bi šlo tudi za zapis besed konjski, konjuški, a tudi za ti besedi ni v MTh 1603 iztocnic, ki bi bile lahko za Rudbecka ustrezna motivacija. Podobno ne najdemo logicne rešitve v nobenem od predhodnih slovarjev. 4.4 Uporaba male slovnice štirih jezikov iz MD 1592? Primera žigant2 in snubaca sta razložljiva samo, ce bi imel Rudbeck direktnega informatorja (kar je zelo malo verjetno) ali ce bi uporabljal eno od razpoložljivih slovenskih slovnic (kar je nekoliko bolj verjetno, ceprav težko dokazljivo). Oblik za ženski spol Snubazha (lat. Ambire) in za imenovalnik množine Shigante (lat. Gigantes), ki ju najdemopri Rudbecku, namrec MTh 1603 nima pri nobenem od slovanskih jezikov. Ima pa MTh 1603 obliko za moški spol Sclau. .nubazh [procus] in obliko za imenovalnik ednine Sclav. .higant [gigas]. Na podlagi teh oblik bi lahko Rudbeck z uporabo male slovnice v MD 1592 prišel do oblike Shi­gante po vzoru MD 1592 (Y1a–Y2a): im. ed. ta Go.pud > im. mn. ti gospudie, do oblike Snubazha pa po vzoru MD 1592 (Y1a–Y2a): m. sp. ta Go.pud[-], ž. sp. Ta Go.p[-]a. 4.5 Napake pri prepisu ali stavi Pot od zbiranja besed je pri Rudbecku potekala v vec stopnjah (prim. npr. fotogra­fijo v Bauhaus 2019: 47), ne Rudbeck ne stavec pa nista znalaslovenšcine. Zato so napake predvsem dokument tega, kaj se je s posamezno besedo iz neznanega jezi­ka lahko dogajalo pri prepisovanju in stavi – nikakor pa ne gre za zapis iz drugega vira ali za zapis glasoslovne variante (npr. akanja). So pa na nekatere spremembe vplivale tudi tedanje zapisovalne navade, kakor jih lahko opazujemo na primer za latinšcino. Vse to dokazujejo tudi primeri, ko je bil veckrat prepisan isti Megiser­jev slovarski zapis. Za spremembe u > v, v > u ter i > j, j > i je zaradi nestalnosti uporabe teh crk in enacenja njune zvocne vrednosti primerovvec in jih ne nava­jamo. Evidentirali smo lahko naslednje tipe napak (najprej je navedena oblika iz MTh 1603, nato oblika iz Rudbecka, v oklepaju iztocnica iz gornjega seznama): . a > o: ladia > lodia (ladja3; lahko gre za napako ali za vpliv Megiserjevega primera za cešcino, MTh 1603: Bohem. lodi, liff); . e > a: .onze > Sonza (sonce2); . e > i: strella > Strilla (strela; napako bi morda lahko razložili tudi kot vpliv sledece besede v MTh 1603: Dalm. sztrila); . e > o: pravizhen > pravizhon (pravicen); . i > e: Krail > Krael (kralj2, pri prvi pojavitvi je prepis pravilen); . i > y: niva > nyva (njiva); . i > u: pokloniti > Poklonuti (pokloniti); . o > a: obla.tan > ablastan (oblasten3); . o > e: .tonaviten > .tenaviten (stonaviten); . u > o: Bug > Bog (bog5, gre za napako, ne za pravilnoobliko, saj so isti pri­ meri drugod pri Rudbecku pravilno prepisani, v MTh 1603 pa oblike Bog ni); . u > a: veliku > Velika (velik); . b > h: verba > Verha (vrba); . h > k: hi.ha > Hiska (hiša2); . h > G: hualiti > Gvaliti (hvaliti); . k > h: ra.boinik > rasboinih (razbojnik1); . k > ck: vi.sok > Vi.lock (visok1); . k > ch: ra.boinik > rasboinich (razbojnik2); . m > mm: kamen > Kammen (kamen; morda je zgolj nakljucje, a na tem mestu ima MD 1592: Stain, lapis, kammen); . n > m: i.velizhan > I.velizham; dol.han biti > Dolhambiti (dolžan, biti2); mo- zhan > Mozham (mocan); . en > ra: obla.ten > obla.tra (oblasten2); . n > -: vern > ver- (veren); . . > s[prepisov . v veliki S tu ne upoštevamo, saj so bili edini možni]: de.hiti > Deshiti (dežiti); hi.ha > Hisha (hiša1,3, podobno 2); pu.hava > pushafva (pušcava); Mo.sh > Mosh (mož2, pri prvi pojavitvi je prepis pravilen); ra.boinik > rasboi­nih (razbojnik1); i.brati > Isbrati (izbrati); obla.tan > ablastan (oblasten3); pre­bivati.hzhe > prebivatishzhe (prebivatišce); ra.boinik > rasboinich (razbojnik2); . .h > h: dol.han biti > Dolhambiti (dolžan, biti2); . .h > Sp: .hahar > Spahar (šahar); . .h> .: .hlahta > .lahta (žlahta2); . .h > S: .hlahta > Slatha (žlahta1); . . > ph [verjetno prek prepisa: f]: ne.rezha > Nephrezha (nesreca); . ../.s > .l: kole..a > kole.la (kolesa1, pri drugi pojavitvi je prepis pravilen); vi.sok > Vi.lock (visok1); . v > r: lev > ler; . zh > s: magozh > magos (mogoc); . zh > .ch: gradezh > Grade.ch (gradec*); . z > s: Dvoizheta > Dvoisheta (dvojce); .tudenz > Studens (studenec1,2); . z > tz: kurz > kurtz (kurec1, pri drugi pojavitvi je prepis pravilen); . z > ths: .treliz > Streliths (strelec); . vrinjeni f: pu.hava > pushafva (pušcava); . združitev dveh besed v eno po pomoti: lav, lev > lauler (lav, lev); dol.han biti > Dolhambiti (dolžan, biti2); far stari.hi > far.tarishi (far, stariši); .tu leta > Stuleta (sto, leto); . manjkajoca vmesna crka: letukai > Letkaj (letukaj); . manjkajoca zadnja crka, napacno prepisana predzadnja: bramba > Bramt (ne znamo razložiti, kako je prišlo do napake; v nekaj izvodih MTh 1603 je drugi b res nejasno odtisnjen, a napaka je tudi pri prepisu nemške besede: Beskirm namesto Beschirmung); . zamenjava vrstnega reda crk: .hlahta > Slatha (žlahta1). 5 SKLEP Pomen Rudbeckovega slovarcka (1698: 719–729) ni v opisu novega besedja. Kot nam je pokazal natancen primerjalni pregled, gre namrec za izpiske iz Megiserjevega slo­varja 1603. Slovarcek je pomemben, ker nam kaže slovenšcino kot jezik, ki ga je tuji avtor na podlagi Megiserjevih podatkov izbral kot vzorcnega za prikaz slovanske je­zikovne skupine, in ker nam nazorno prikaže, kako je znani uporabnik prakticno upo­rabljal Megiserjev vecjezicni slovar konec 17. stoletja. Vsekakor te zbirke slovenskih besed v prihodnjih pregledih slovenskega slovaropisja ne bo vec mogoce spregledati. viriinliteratura Agrell 1955 = Jan Agrell, Studier i den äldre språkjämfelsens allmänna och svenska historia fram till 1827, Uppsala: Lundequistska bokhandeln, 1955. Ahacic 2014= Kozma Ahacic, The History of Linguistic Thought and Language Use in 16th Century Slovenia, Frankfurt am Main: Peter Lang, 2014. Ahacic 2022 = Kozma Ahacic, 1698, Delo 64.149 (2022), 7. AV 1607 = Gregorio Alasia da Sommaripa, VOCABOLARIO Italiano, e Schiauo, Udine, 1607. Bauhaus 2019 = Stefan HeinrichBauhaus, Olof Rudbeck der Jgere und die Sprachen des Nor- dens: zwischen Gotizismus und Orthodoxie, Berlin – Boston: De Gruyter, 2019, DOI: https:// doi.org/10.1515/9783110628739. BH 1584 = Adam Bohoric, Arcticae horulae .ucci.ivae, Wittenberg, 1584. Borst 1960 = Arno Borst, Der Turmbau von Babel III/1, Stuttgart: Anton Hiersemann, 1960. Burman 2017 = Annie Burman, Language Comparison before Comparative Linguistics: Theories of Language Change and Classification in Olof Rudbeck’s Atlantica, v: Apotheosis of the North: the Swedish Appropriation of Classical Antiquity around the Baltic Sea and Beyond (1650 to 1800), ur. Bernd Roling et al., Berlin – Boston: De Gruyter, 2017, 77–94, DOI: https://doi. org/10.1515/9783110524888-006. Burman – Boyes 2021 = Annie Burman – Philip J. Boyes, When the Phoenicians were Swedish: Rudbeck’s Atlantica and Phoenician Studies, The Journal of the American Oriental Society 141.4 (2021), 749–766, DOI: https://doi.org/10.7817/jaos.141.4.2021.ar027. DB 1578 = Jurij Dalmatin, Biblie, tu ie, vsiga Svetiga pisma pervi deil, Ljubljana, 1578. DB 1584 = Jurij Dalmatin, Biblia, Wittenberg, 1584. Hovdhagen 2001 = Even Hovdhagen, The study of early Germanic languages in Scandinavia: Ihre, Stiernhielm, v: History of the Language Sciences / Geschichte der Sprachwissenschaften / His-toire des Sciences du Langage 2, ur. Sylvain Auroux, New York: De Gruyter, 2001, 1124–1129. Hovdhagen idr. 2000 = Even Hovdhagen – Fred Karlsson – Carol Henriksen – Bengt Sigurd, The History of Linguistics in the Nordic Countries, Helsinki: Societas Scientiarum Fennica, 2000. MD 1592 = Hieronymus Megiser, Dictionarium quatuor linguarum,Graz, 1592. Metcalf 1974 = George J. Metcalf, The Indo-European Hypothesis in the Sixteenth and Sevente­enth Centuries, v: Studies in the History of Linguistics: Traditions and Paradigms, ur. Dell H. Hymes, Bloomington: Indiana University Press, 1974, 233–257. MTh 1603 = Hieronymus Megiser, The.aurus Polyglottus, Frankfurt, 1603. Rudbeck 1679 = Olavus Rudbeck, Atland Eller Manheim [...] Atlantica Sive Manheim [...], Uppsala: Henricus Curio, 1679. Rudbeck 1689 = Olavus Rudbeck, Atland Eller Manheim. Andra deel [...] Atlantica Sive Manheim Pars Secunda [...],Uppsala: Henricus Curio, 1689. Rudbeck 1698 = Olavus Rudbeck, Atland Eller Manheim Triie Del [...] Atlantica Sive Manheim Pars tertia [...], Uppsala: Typis et impensis Auctoris, 1698. Rudbeck 1702 = Olavus Rudbeck, Atland Eller Manheim Fjerde Del [...] Atlantica Sive Manheim Pars Quarta [...], Uppsala: Typis et impensis Auctoris, 1702. Rudbeck 1947 = Olof Rudbeck (st.), Olaus Rudbecks Atlantica: svenska originaltexten 3, ur. Axel Nelson, Uppsala – Stockholm: Almqvist & Wiksells, 1947. Stabej 1977 = Jože Stabej, Thesaurus polyglottus: Hieronymus Megiser: iz njega je slovensko be- sedje z latinskimi in nemškimi pomeni za Slovensko-latinsko-nemški slovar izpisal in uredil Jože Stabéj, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1977. Summary Slovenian Translations in Olof Rudbeck the Elder’s Multilingual Comparative Glossary (1698): New Information for the History of Slovenian Lexicography and for the Analysis of Dictionary Use in the Seventeenth Century Book three of Olof Rudbeck the Elder’s (1630–1702) Atlanticus from 1698 contains a multilingual comparative glossary with 228 Slovenian words in the Slavonica column, as well as eight Polish, six Croatian, and four Czech words. Considering the small number of printed dictionaries containing Slovenian in the sixteenth and seventeenth centuries, this is an importantcollection. The source for it was Hieronymus Megiser’s multilingual dictionary Thesaurus polyglottus from 1603. The significance of Rudbeck’s glossary does not lie in the description of new Slo­venian vocabulary. The dictionary is important because it shows Slovenian as a language that a foreign author chose as an example to present the Slavic language group and be­cause it vividly illustrates how a well-known user made practical use of Megiser’s multi­lingual dictionary. This article analyzes each Slovenian word from the Slavonica columnand places it in an alphabetical list showing Rudbeck’s spelling of each word; the corresponding exam­ple from Megiser’s dictionary; the Latin translation by Rudbeck, which he used at the same time for looking up headwords in Megiser’s dictionary; and the procedure by which Rudbeck arrived at a particular Slovenian word with the help of Megiser’s dictionary. Rudbeck’s basic procedure was to use the Latin translation of a “Scythian or Swe­dish” headword to look for a Slovenian translation marked as Sclav., Sclau., Sclavon., Sclavo., Scla., or Schlav. in Megiser’s dictionary. He also took into account cross-referen­ces, which led him from the Latin translation to the corresponding headword in Megiser’s dictionary. If there were several Sloveniantranslations for one Latin headword in Megiser’s dictionary, he (1) copied everything, (2) selected only individual ones (whereby he did not have a specific methodology, but he avoided similarities with examples from other languages), or 3) combined Megiser’s translations from multiple Slavic languages. If there were several Latin translations of the initial (“Scythian–Swedish” or Phoe­nician) headword, he (1) chose one of the Latin synonyms and followed one of the models mentioned above, (2) used multiple Latin translations and followed one of the models abo­ve, or (3) did not use any of the Latin translations, but looked for other Latin synonyms. A special group includes cases in which he translated the “Scythian–Swedish” or Phoenician headword into Latin descriptively, using a phrase (especially proper nouns were translated with an explanation). In such cases, he (1) translated only one component of the Latin phrase, or (2) translated all the components of the Latin phrase. The second procedure is particularly interesting, in which he was faced with the challenge of how to translate a phrase without knowing the linguistic rules of Slovenian. Two examples (snu­baca ‘suitor’ and žigant2 ‘giant’) even point to the possibility that Rudbeck would have been acquainted with Megiser’s concise grammar of four languages in his Dictionarium quatuor linguarum (1592), based on which he could have used the appropriate endings. However, this possibility is difficult to prove due to the many copying errors. The last part of the article therefore also provides a detailed list of all errors that occurred in the copying or typesetting of Slovenian words in Rudbeck’s list. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 35-50 ANDREJA Žele SlovenSkipredložniglagoli zvidika lekSikalizacije COBISS: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.02 Prispevek obravnava možne statuse obglagolskega prostega morfema, ki v skladenjski vlogi predloga uvaja vezavnost. Ta vezavnost omogoca najmanj vzpostavitev vezavne družljivosti, vecinsko pa izraža tudi pomensko prehodnost vsakokratne zveze glagola s predložnim prostim morfemom v povedku. S prehodnostjo in vezavnostjo pa so vzpo­stavljeni osnovni pogoji in posledicno merila, ki zvezam glagola z vezavnim prostim morfemom omogocajo leksikalizacijov prostomorfemski oz. predložni glagolski leksem. Kljucne besede: glagol, predlog, prosti morfem, vezavnost, prehodnost, leksikalizacija Lexicalization of Slovenian Prepositional Verbs This article analyses prepositional free morphemes occurring with verbs in Slovenian. Combinations of verbs and prepositions as free morphemes enhance the bare verb’s syn­tactic combinatorial possibilities and usually also make possible semantic transfers within the predicators where they occur. Transitivity and valency are the necessary conditions for, and therefore criteria of, lexicalization of a transitive verb plus free morpheme com­bination into a free morphemic (or prepositional) verbal lexeme. Keywords: verb, preposition, free morpheme, valency, transitivity, lexicalization 1 uvod Vloga predlogov kot okolišcinskih besedic ostaja izhodišcno vezana na glagol­sko dejanje, proces ali stanje in stopnja pomenske povezave predloga z glagolom v predložni glagol1 je odvisna od vsakokratne povedkove rabe. Najveckrat se z vidika predlogov postavljajo vprašanja: (1) zakaj lahko zveza glagolskega pri­mitiva in predloga dá polnopomenski glagol, torej zakaj se splošni pomen glago- Andreja Žele .Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta .andreja.zele@ff.uni-lj.si . https://orcid.org/0000-0002-6477-2590 1 S »predložnimi glagoli« so oznaceni glagoli, ki imajo za prosti vezavnostni morfem predlog. V obravnavo bodo zajete leksikalizirane in neleksikalizirane glagolske zveze s prostim morfe-mom, ki ima dvojo vlogo, slovarsko in skladenjsko, tj. prislovno in predložno. Predložni prosti glagolski morfem opredeljujemo z vidika: pomena (= hierarhicno prislovno razmerje, oko­lišcine oz. prislovi s primarno prostorskostjo, iz katere se izpeljujejo vsa druga razmerja do pomenske izpraznjenosti v zgolj splošnorazmerijski predložni pomen; kot predložni predmeti ali prislovna dolocila v stavcni povedi) nasproti izrazu (= predlog kot oznacevalec vezave – oznacuje vezavno vezljivost, šele drugotno vezavno družljivost). la in splošna okolišcina predloga lahko leksikalizirata v pomensko specializiran/ konkretiziran polnovredni prostomorfemski glagol, npr. biti za, iti za ipd. In obratno: (2) zakaj lahko dodajanje predloga prvotno specializirani glagol po­mensko posploši in s tem povzroci leksikalizacijo v splošnopomenski prosto­morfemski glagolski leksem, npr. pristopiti k ‘zaceti kaj, lotiti se cesa’ ipd., ter (3) kateri so odlocilni dejavniki za leksikalizacijo glagola s predlogom; ali je predložna leksikalizacija glagola povezana s tem, da predlog izgublja prostorski pomen in z njim izražanje konkretnih prostorskih razmerij ter z dekonkretizacijo pomena prehaja v izražanje abstraktnejših (neprostorskih) lastnostnih razmerij, npr. vreci se po (kom) ‘biti/postati kdo/kaj’ (lastnost), vreci se na (kaj) ‘zaceti kaj’ (intenzivnost dejanja) ipd. Z glagolsko leksikalizacijo oz. poglagolitvijo postaja predlog prilagodljivo podoben predponskemu obrazilu oz. predponi, kar kot pomenske vzporednice nakazujejo glagolske sestavljenke tipa govoriti cez – ogovarjati, govoriti za – zagovarjati ipd.2 Leksikalizirani in s tem poglagoljeni predlog prevzema tudi pomenskosestavinske vrednosti glagolskih morfemov. V vsakem primeru pa lahko predlog kot prislovni morfem glagola okolišcinsko spreminja pomen gla­gola: glede na izhodišcni pomen ga lahko pomensko ponatanci oz. specificira, npr. cakati z/s ‘odlašati’, cakati na ‘upati’, ali pa pomensko posploši, npr. spopasti se z/s ‘zaceti’, posloviti se od ‘koncati’ ipd.3 Torej lahko dodana predložna usmeritev ali umestitev glagol pomensko konkretizira ali dekonkretizira, odvisno od njego­vega izhodišcnega pomena. Sicer pa leksikalizacija glagolas predlogom omogoca vecinsko nezaznamo­vano pomensko rabo tipa biti za, biti pri, imeti za, delati na, pristopiti k ipd., med-tem ko leksikalizacija glagola z zaimki ali drugimi polnopomenskimi besedami kot imeti jo/ga, imeti se, imeti sreco, imeti krompir, lomiti ga ipd. dopušca veliko vec pomensko zaznamovane rabe. 2 S tem da je predponska raba potrjena kot starejša: pri nas A. Bajec (1959: 9) povzema, da je preverbialna raba starejša od prepozicionalne. Razvojno gledano naj bi se predponsko obrazilo locilo od glagola in se skladenjskopomensko združilo s samostalnikom ter se hkrati kot prosti predložni morfem ponovilo še ob glagolu. V tem skladenjsko-pomenskem razvoju je prvotni pomen predponskega obrazila pogosto oslabel in se je posledicno bolje ohranil v predložni rabi, zato ga je bilo lažje razbrati iz predložne rabe (Bajec 1959: 9). 3 KomentarA. Vidovic Muha (2009: 255): »Ce bi se […] odlocili govoriti o (leksikaliziranih in neleksikaliziranih) zvezah glagola s prostim (glagolskim) morfemom, bi bila to samodejna pot do dvopomenskosti oz. dvofunkcijskosti izrazno istega morfema – prislovne (slovarske) in predložne (skladenjske).« 2 predlogin njegoviSkladenjSki oz. Slovnicnipomeni Splošni pomen predloga si torej lahko razlagamo kot neki relativni/razmerijski prislovni (prvotno prostorski) pomen, ki ga upravlja konkretna skladenjska raba (slovnica), zato ga splošno opredeljujemo tudi kot slovnicni pomen.4 Predlog je torej prvenstveno prislovni morfem glagola. Kot prislovni morfem je razmerijsko in lastnostno usmerjan od glagola oz. povedka, hkrati pa prislovno usmerja samostalnik (Nikitina 1979: 116). Funkcijska razlaga predlogov povsem naravno vkljucuje tudi Bajcevo (1959) pomenskorazvojno os pri predlogih v smiselni razvojni smeri prostor . cas . vzrok/nacin; ta pomenskorazvojna os predložnih razmerij je potrjena tudi v cešcini, slovašcini, rušcini.5 Predlog kot prosti prislovni morfem glagola (v smislu zunanjih okolišcin ali notranjih vršilskih okolišcin) namrec obstojecemu glagolskemu pomenu doda sestavini ‘razmerja’ in ‘vrednotenja’. Prislovnost predloga oz. stopnja njegove avtohtone prislovnosti (prvenstveno prostorske in potem še casovne) se najbolj jasno izraža ob glagolu biti, ki premore najširši pomenski obseg. V teh rabah se izkaže, da predlogi z vzpostavljanjem raz­licnih okolišcinskih razmerij odkrivajo staticne in dinamicnemožnosti glagolov; predložni vnos okolišcin dodaja ali pa zgolj potrjuje staticnost ali dinamicnost glagolskih pomenov. Možno je, da lahko s pomocjo glagolsko-predložne leksikalizacije npr. glagol biti v biti z/s izraža tako staticni kot dinamicni pomen ‘soobstajati’, ‘podpirati’ in ‘družiti se z’. Ob glagolskih primitivih, ki dopušcajo najširšo skladenjskopomensko uporabo, se lahko izrazijo vse možne pomenskoskladenjske vloge predložnih morfemov: kot vezavnodružljiv je predlog pomenski del predložnega prislovnega dolocila, npr. Delajo za hišo, Delajo za tri dni, Delajo za dva, kot vezavnovezljiv pa je del glagola, npr. Delajo za jed, Delajo za sovražnika, Delajo za prenehanje sporov ipd. Na splošno pa lahko locujemo zveze s prostorskim predložnim morfemom nakladati (na) tovornjak, igrati (na) kitaro od zvez z nevezljivimi neprostorskimi okolišcinami nakladati na novo, igrati na novo, ki izražajo nacin in lastnost deja-nja, delovanja ipd. 4 V razlagalnemslovarju so predlogi lahko predstavljeni kot glagolski globinski prislovi oz. pri­slovni morfemi glagola ali prosti glagolski morfemi zlasti (a) z dodanimi pomenskimi pojasnili, ki pri prostomorfemskih glagolih in pridevnikih opozarjajo na razlicne stopnje možne leksikali­zacije, in (b) z dodanimi slovnicnimi/skladenjskimi pojasnili, ki opozarjajo na možna skladenj-ska razmerja (zlasti vezavnovezljivo in vezavnodružljivo). Predložni prosti glagolski morfem je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika izražen s slovnicnimi kvalifikatorskimi pojasnili: »s predložnim povedkovim dolocilom«, »s predložno zvezo«, »s predlogom«, »v zvezi z/s«. Prim v Fran/SSKJ². 5 Za predloge ostaja izhodišcni prostorski pomen, ker prostor ponuja najbolj jasna pomenska razmerja, in s temi (prostorskimi) razmerji se da najlažje opisati tudi druge pomene oz. razmerja v drugih pomenih (Nikitina1979: 118). 2.1 Predlog kot morfem vezavnosti in prehodnosti S predlogom se vzpostavlja nova ali zgolj dodaja še nova slovnicna prehodnost glagola v povedku, npr. spreminjati se v, prijeti za, nagovarjati k, in ta vodi v še vecjo konkretizacijo vezave ter s tem v še bolj konkretno povedkovo rabo. Ob-veznovezavni predložnomorfemski glagoli so tisti, katerih korenske besede se ne uporabljajo brez prostega morfema, npr. temeljiti na, ukvarjati se z/s. Z leksikalizacijo glagola in predloga se prostopredložni glagol pomensko osamo­svoji v samostojno leksemsko enoto. In ce konkretni skladenjski (povedkov) pomen dopušca tako prostorski kot neprostorski pomen obglagolskega predloga, leksikali­zacija oz. poglagolitev predloga ukinja njegovo konkretno prostorskost s tem, da ga pomensko posploši v usmerjanje in faznost: prostorska prehodnost s predložno rab­ljenim glagolom v povedku se leksikalizira v predložni glagolski leksem s casovno usmeritvijo, npr. pristopiti k znancu/napravi . pristopiti k delu ‘zaceti delo’. 2.2 Leksikalizacija in gramatikalizacija znotraj predložnomorfemskih glagolov Pojav prostomorfemskosti je tako lahko enkrat opisan v smeri leksikalizacije6 glagola, ko se glagol z dodajanjem prostega morfema pomensko dopolnjuje oz. spreminja v nov pomen ali leksem, drugic pa v smeri gramatikalizacije7 prostega glagolskega morfema, ko se predlog ali zaimek v vlogi prostega morfema posto­pno pomensko prazni oz. deleksikalizira, npr. imeti se za, imeti za novo, imeti za norca v pomenu ‘obravnavati kot’ ipd.V glagolskih zvezah se leksikalizacija in gramatikalizacija procesno dopolnjujeta med leksemom in prostim morfemom, npr. biti pri ‘sodelovati’, prehajati v ‘postajati’ ipd. (Žele 2019). 2.2.1 Predložni prosti glagolski morfem8 (z vektorsko vrednostjo kot stalnico) z usme­ritvijo navzven pomensko poudarja prostor in razvrstitev v prostoru ter s tem 6 Leksikalizacija je proces, v katerem skladenjska enota oz. prosta besedna zveza postane nov samostojni pomen (t. i. popolna leksikalizacija pomena), leksem oz. slovarska enota; v bistvu le­ksikalizacija z dodajanjem pomenskih sestavin (tj. prek opomenjanja/semizacije pomenske last-nosti v pomensko sestavino) pomensko specificira/konkretizira obstojeci izraz, da lahko postane nova slovarska enota. V našem primeru govorimo zlasti o leksikaliziciji glagolskih pomenov in leksemov, sledijo lahko še leksikalizacije pridevnikov in prislovnih predložnih imenskih zvez. 7 Gramatikalizacijapa je smislu razpomenjanja in hkratne dekonkretizacije pomena iz leksikal­nega v slovnicnega tipicna za predloge in povratnoosebne zaimke v vlogah prostih morfemov. Iz ang. strokovne literature poznamo gramatikalizacijo kot jezikovni proces, v katerem dolocen samostojni leksikalni izraz izgublja svoj predmetni pomen in se vedno bolj rabi kot slovnicni element, pri cemer se locujeta a) slovnicni kontinuum: leksikalna beseda . slovnicna beseda . naslonka . morfem, b) pomenski kontinuum: polni pomen . delno izpraznjen pomen . izpraznjen pomen (Ilc 2014; Hopper – Traugott 1993: 4). Ilc (2014: 312) ga sloveni kot »proces obraziljenja«, katerega rezultat je poponsko obrazilo tipa temeljiti na, ukvarjati se z/s ipd. 8 Sintagma »predložni prosti glagolski morfem« oznacuje prosti morfem glagola v predložni (skladenjski) vlogi, Predlog je tu uporabljen v vlogi izraza za slovnicni pomen, ki izraža ‘odvis-no neenakovredno razmerje’. V zvezi z oznacevanjem prostomorfemske rabe so v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišic 1992) opredeljene jezikoslovne zveze: »predložni glagol« = gla­ navadno uvaja še nov skladenjski pomen, npr. mahati jo z/s‘iti s kom/cim’ nasproti mahati jo ‘hitro iti’ in mahati z/s ‘pretiti’ ipd. Usmeritev nakazuje tudi telicnost glagolskega dejanja pri hoditi za, oblikovati se v, rasti v, staviti na, streci po, tarn-ati nad/cez, tekati za ipd. Povezanost predloga s funkcijskoizrazno ravnino izraža že samo poimeno­vanje za to besedo, ki znotraj predložne zveze izraža razmerja: to je vezavna ali prisojevalna vezljivost ali vezavna družljivost, npr. iti na predstavo ‘obiskati’ (vezljivo) : naiti na znanca ‘srecati’ (vezljivo) : iti na slepo (družljivo). Prosti glagolskimorfem, izražen s predlogom ali – širše receno– s predložnim izrazom, prvenstveno vzpostavlja vezavo,9 in glede na glagolsko izhodišce pred­vsem vezavno vezljivost, npr. delati na nacrtu ‘ukvarjati se z nacrtom’, drugotno pa tudi vezavno ali primicno družljivost, npr. delati na polju: vezavnodružljivo v pomenu ‘obdelovati (kaj) na polju’ ali primicnodružljivo v pomenu ‘kopati njivo na polju’. Primicna družljivost je lahko posledica družljivosti med povedki ter oznacuje družljivost med povedkom in zgolj primaknjenim predložnim prostim glagolskim morfemom drugega povedka, ki pa ni izražen: delati + (biti) na polju. Zgledi medpropozicijskega združevanja dveh povedkov v predložne zveze so npr. hoditi zunaj brez kape . ‘hoditi zunaj + biti brez kape’, Smejati se v dlani . ‘smejati se + potiskati obraz v dlani’; medpropozicijskost najpogosteje uvajajo prislovna dolocila nacina. 3 predlogiinpredponSkaobrazila Soodvisnost med predlogi kot predložnimi morfemi pri glagolih in glagolskimi predponsko-priponskimi obrazilnimi morfemi se odraža v razporeditvi vidsko­sti, faznosti in prislovnosti med glagolske obrazilne in predložne morfeme, tako da so vidskost,10 faznost in usmerjenost v predponsko-priponskem obrazilnem delu, predložni morfem glagola pa izraža prislovna razmerja.11 Predlogi v vlogi gol, ki ima za prosti morfem vezave predlog, npr. misliti na; »predložni pridevnik« = pridevnik, ki ima za prosti morfem vezave predlog, npr. nor na; »predložni samostalnik« = samostalnik, ki ima za prosti morfem vezave predlog, npr. misel na, sanje o ipd. 9 Po Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišic 1992: 351) tudi vezavni morfem, ki »doloca sklonsko vezavno moc ustrezne besede« in je »vecinoma notranji, tj. površinsko brezglasoven (gledati predstavo)«; za predložni vezavni morfem, ki je položajno poponski, so navedeni zgledi govoriti o, ukvarjati se z. Funkcijsko so predlogi v slovanskem jezikoslovju pogosto oznaceni kot sklonski morfemi; kot prosti sklonski morfemizagotovo izražajo slovnicni (razmerijski) pomen, z oznako predložni izrazi(zlasti v hrvaškem, srbskem in ceškem jezikoslovju) pa bi bil lahko bolj poudarjen njihov prislovni pomen. 10 Z vidika ocitne težnje vseh glagolov po vidski parnosti ali vsaj po vidskem nasprotju predpone oz. predponska obrazila kot pomenonosne in besedotvorne prvine uvajajo vidska nasprotja; in zaradi nezmožnosti nekaterih glagolov, kot igrati, piti, peti, pisati, brati ipd., tvoriti sinonimni vidski par, kot spremstveno sestavino vkljucujejo še dovršnost (Isacenko 1960: 140, 166, 173, 175). 11 Med drugimiP. Piper (2001) tudi s povzemanjem tujih in domacih relevantnih ugotovitev opo­ predložnih prostih morfemov namrec omogocajo bolj prost in s tem tudi vecji izbor in širšo možnost vecje ali manjše prostorske konkretizacije, kar dokazujejo zgledi kot zadelati za, zatakniti se za, zavzeti se za, zaprositi za; pristaviti se pri, priprositi pri, priljubiti se pri, pristati pri; vkljuciti v, vriniti v, vpoklicati v, odnesti od/iz/na/v, odtegniti od, odpoklicati od/iz ipd. V nasprotju s predložnomorfemsko (prislovno) razmernostjo pa predponskoob­razilna usmerjevalna vrednost sproži oz. omogoca zlasti spremembo vidskosti in faz-nosti,12 npr. zahoditi – zahajati,zagovoriti – zagovarjati;nagovoriti – nagovarjati, kar ima vcasih za posledico celo naknadno spremembo pomena, npr. obhoditi – obhajati. Dodana modifikacijska vrednost pa pri glagolih ne more biti deljeno morfem­sko uravnotežena med predponskim obrazilom in predložnimmorfemom, temvec se težišce modifikacije dolocenega glagolskega pomena vedno prevesi bodisi na predponskoobrazilno stran bodisi na stran leksikaliziranega predložnega morfema, kar še dodatno potrjujejo primeri kot dati cez – predati,vzeti cez – prevzeti, govo­riti cez – ogovarjati,govoriti za – zagovarjati,priti do – pridobiti, tudi s pomen-skim razhajanjem, npr. hoditi ob – obhajati, padati na – napadati ipd. 3.1 Vrste predponskoobrazilnih in predponsko-priponskih glagolov Za boljšo predstavo o morfemskih zmožnostih in pomenskem vrednotenju glagolskih tvorjenk je dobro povzeti, kako se v slovenšcini s skladenjskopomenskega in skla­denjskobesedotvornega vidika predponsk(oobraziln)e tvorjenke lahko delijo na bese­dotvorne podvrste oz. pomensko- in skladenjskopodstavno utemeljene razlicice:13 (a) glagolske sestavljenke kot predponskoobrazilne modifikacijske tvorjenke s pred­ponskim obrazilom (s pretvorbno vrednostjo prislova v skladenjski in pomenski podstavi, tudi faznost je casovnoprislovna), npr. prebosti, predelati,preplacati, pocingljati, obzidavati, razdati, priklicati, doklicati, steci, umiriti, zajokati; zarja na cloveško jeziko(slo)vno koncepcijo v prvi vrsti prostora ter na posledicno oblikovanje in izražanje (z besedo kot prostorsko metaforo) t. i. jezikovne slike konkretne in abstraktne prostorskosti oz. jezikovne prostorskosti, tj. na prehajanje od konkretne horizontalnosti do ab-straktne vertikalnosti v smislu prostorskost – pripadnost – lastnost, npr. stati pred njim, priti pred njim, biti po uspehu pred njim,odskociti od tal,odskociti od vceraj,odskociti od veselja, kar kaže tudi na visoko izomorfemskost razlicnih prostorskih izrazov kot t. i. prostorskih me-tafor, in v njih opozarja še na posledicno izofunkcionalnost prostorskih pomenskih kategorij s casovnimi, vidskimi, lastnostnimi, svojilnimi idr. kategorijami. Pri nas o tem najvec A. Bajec (1959: 9), A. Vidovic Muha (1993: 164ss.) in M. Merše (1995). 12 Izhodišcni prostorski pomen predponskega obrazila vsekakor vpliva na vrsto faznosti oz. na odlocitev, ali prevlada zacetnost ali koncnost, npr. vžgati, prižgati, zapeti nasproti izdelati, raz­soditi, zadaviti. 13 V smer natancnejše opredelitvebesedotvornih vrst v slovenšcini kaže že clanek J. Toporišica Sestavljenke in izpeljanke iz predložne/prokliticne podstave v knjižni slovenšcini (Toporišic 1973); isti avtor svoje ugotovitve še dopolnjuje v kasnejših razpravah (Toporišic 1996; 2000); problemsko pa J. Toporišica dopolnjuje A. Vidovic Muha (1988; 1993) z razpravama, ki sta upoštevani v tej delitvi. (b) glagolske izpredložne (predponskoobrazilne) tvorjenke, ki so tudi (vsaj dru­gotno) modifikacijske (predponsko obrazilo je samo enakoizrazno s skladenj­sko- in pomenskopodstavnimi predložnimi morfemi v predložnem glagolu),14 npr. izvleci, nadgraditi, podmazati, pobarvati, odpoklicati ipd. Ravno pri izpredložnih tvorjenkah se lahko potrjuje trditev (prim. Bajec 1959: 9), da se iz iste starejše oz. prvotnejše »preverbialne rabe« razvijejo predponsko obra­zilo (z usmerjenostjo glagolskega dejanja) in predložni morfemi (s prvotno prostorskim/casovnim razmerjem glagolskega dejanja); (c) izpredložnozvezne izpeljanke (z dovršnim predložnim glagolskim primiti­vom v skladenjski podstavi npr. ‘dati v roke / v knjigo / v racun’, ‘narediti do konca’, ‘izraziti v besedi / v pesmi’), v predponsko-priponskem obrazilu je vkljucena faznost, zaradi pretvorbe predloga iz skladenjske podstave v pred­pono pa se prislovna (prostorsko-casovna) vrednost v smislu prislovne usmer­jenosti in razmernosti porazdeli med predponsko-priponskim obrazilom in predložnim morfemom, npr. vrociti,vknjižiti,vracunati,dokoncati, ubesediti, upesniti, predpasati, podceniti, pokrpati, popackati, razdeliti,obdavciti, nad­zidati; ukalupiti se v povprecje, vclaniti se v skupino sedmih, vprogramirati makroukaze v notranji makrorom, vtiriti koga v dejavnost; (c1) izpeljanke s potencialno cistovidsko predpono (kot pretvorbo skladenjsko­podstavnega ‘narediti novo’, ‘postati molcec’ ipd.), npr. obnoviti, obmolkniti, osamiti, osvežiti, povelicati, zaceliti, zakrpati, zacrtati. Tovrstne izpeljanke so še najbolj cistovidske.15 Z vidskega vidika in v okviru izpeljank tipa c1 je npr. obeliti, ocistiti . ‘narediti belo, cisto’ bolj cistovidsko kot npr. pocistiti . ‘narediti cisto po (cem), pobeliti . ‘narediti belo po (cem)’ ipd. O stopnji cistovidskosti odloca tudi pomenje dolocenega glagola v konkretnem jeziku; cistovidskost tudi ne bi smela spremeniti glagolske predložne rabe. 14 A. Bajec (1959: 9) povzema, da je preverbialna raba starejša od prepozicionalne, vendar tudi, da ko se je prvotni pomen v predponah oz. predponskih obrazilih postopoma izgubljal, ga je bilo lažje razbrati iz predložne rabe. 15 A. V. Isacenko (1960: 155, 159) govori o vecji ali manjši stopnji pomenske izpraznjenosti oz. abstraktnosti predpon oz. predponskih obrazil v slovanskih jezikih. O cistovidskosti oz. o per-fektivizaciji s prefiksi o-, po-, na-, iz-,z-/s-pri Slovencih piše F. Ramovš (1952: 126), A. Ba-jec (1959: 21) pa o »goli perfektivizaciji« in o »obledelem prvotnem pomenu«. O tem tudi F. Jakopin (1966: 177, 179): »Toda vsa osnovna glagolska dejanja niso takšna, da bi prišla do izraza krajevno determinirajoca vloga preverbov, ko se je vcasih adverbialna vsebina prefiksov na ta nacin približala nicli […] ‘navidezno cisto aspektno razmerje’, npr. boljšati – izboljšati, in navsezadnje možnost sinonimije, npr. boljšati – izboljševati«. Na možnost cistovidske oz. samovidske pomensko-skladenjske uporabe predponskih obrazil je opozorjeno npr. v cešcini (MC 2: 182) s predponskimi obrazili o-, vy-, na-, za-, z-, ze-, u-, po- (omládnout,vylécit, napsat, zalátat, zhrozit se,zešedived,uvarit, pozlatit); v rušcini (Vinogradov 1947: 515, 533–536) so tovrstna predponska obrazila predvsem o-/ob-, po-, s-, na-, vz-, u-, vidski pari pa npr. krasnet’ – pokrasnet’, delat’ – sdelat’, pisat’ – napisat’, krast’ – ukrast’, budit’ – razbudit’ ipd. Pri obravnavi razmerja med predponskimi obrazili in predlogi ni zanemarljiv podatek, da so najpogostejše predpone oz. predponska obrazilapo-, pre-, za-, z-, raz-, o-, u-/v-, do-, pri-16 in najpogosteje uporabljani predlogi za, z, o, v, pri, na. 3.2 Z enakozvocnostjo predponskih obrazil in predložnih morfemov se izpostavlja tudi vezavna vezljivost glagolskih sestavljenk v zgledih kot naleteti na, nameriti na, vklepati v. 4 predložniglagolSkiprimitivi (BITI, DELATI, IMETI, ITI) Kot je bilo omenjeno zgoraj, se ob glagolskih primitivih, ki dopušcajo najširšo skladenjskopomensko uporabo, lahko izrazijo vse možne pomenskoskladenjske vloge predložnih morfemov.17 Najširšo vezljivostno uporabo razlicnih leksika­liziranih predložnih glagolskihmorfemov (G) ali neleksikaliziranih izglagolskih udeleženskih predložnih morfemov (U) pa omogoca glagol biti, ki v širokopo­menskosti obsega skladenjske pomene stanja, procesa in dogajanja: biti v pomoc/ korist (G),biti v lasti/vodstvu (U);biti na obisku/stažu (G),biti na mestu/vrsti (U); biti za rabo (G), biti za hišo (U);biti ob premoženje (G), biti ob njem (U); biti pri projektu (G), biti pri roki (U). Ko imamo ob biti dva ali vec predložnih morfemov zapovrstjo, je obglagolski praviloma leksikalizirani glagolski morfem, naslednji pa udeleženski izglagolski predložni morfem, npr. biti za v smeti – nameniti v smeti / biti namenjen v smeti (podobno še v pravih frazah, npr. biti za pod zob ‘biti užitno’, biti za v kot / biti za med staro šaro ‘biti obnemogel/star’). Ob glagolu delati se najpogosteje razvršcajo predložni morfemi na, z/s, v, za, po, zato lahko tudi najbolj spreminjajo oz. izpopolnjujejo glagolski primitiv. Manj pogosto se uporabljajo še drugi predložni glagolski morfemi – glede na pogostnost si sledijo iz, pri, do, od, brez, pred, ob, cez, proti, pod, nad, med, zoper, kljub. Samo slovnicno pretvorbeno vrednost v skladenjskih podstavah imajo predložne zveze kot delati na fuš > fušati, delati s plugom > plužiti, delati v besedi > besediti*/ubesedovati, delati po kalupu > kalupiti. Glagolsko nepolnopomensko 16 Pri naštevanju prislovnih vrednosti najpogosteje uporabljanih predpon oz. predponskih obrazil so upoštevane razprave, naštete kronološko: A. Bajca (1959), M. Hajnšek Holz (1978), J. To­porišica (42000) in A. Vidovic Muhe (1993). Primerjalno-konstrastivno so kot najpogostejše izkazane in upoštevane tudi iste predpone in predponska obrazila v sodobnem ruskem jeziku, le v drugacni pogostnostni razvrstitvi (Isacenko 1960: 149). 17 Pogostnost uporabe glagolskih primitivov izoblikuje smiselne vzrocno-posledicne povezave de­lati – narediti, dati – dobiti – imeti, postati – biti. Z njimi je v okviru besedotvorja zaobsežena tudi pomensko- in skladenjskopodstavna (neudeleženska) vezljivost. Družljivost pa je (poleg glagola biti) upoštevana še s parom iti – priti, ki po pogostnosti sledi zgornjim faznim parom v okviru primarnih glagolov. rabo z leksikaliziranim predložnim morfemom izražajo zveze: delati na nacrtu/ krepitvi, delati z lopato,delati v dobrobit/spomin,delati za partizane/mir, delati po predlogi/skicah/umu, narediti iz fanta pevca,delati pri slovarju, delati pred njimi, delati proti interesom,delati nad nacrti. Polnopomenska raba glagolov pa lahko uvaja neleksikalizirane (udeleženske) vezljive (V) in nevezljive (NV) predložne morfeme predložnih zvez: delati na polju/kliniki (V), delati na up/zoper (NV), delati z njo/igralci (V: ona/igralci imajo udeležensko vlogo prejemnika dejanja), delati z veseljem/umom (NV),delati v kmetijstvu/komisiji (V),delati v jezi/ritmu (NV), delati za zaprtimi vrati (V), delati za dva (NV), delati po hišah (V), delati po preudarku (NV), delati iz lesa (V), delati iz rok v usta (NV),delati pri Presec­niku (V),delati pri luci (NV), delati do mraka (NV), delati od jutra (NV), delati brez oddiha (NV), delati nad vasjo (NV). Ob dati je v primerjavi z delati, tudi zaradi mocne pomenske sestavine ‘usmerjenosti dejanja’, razvrstitev predložnih morfemov precej zožena – glede na pogostnost uporabe v, na, za, do. Najpogosteje uporabljani predložni morfem v ima npr. te možnosti: kot leksikalizirani je uporabljan v zvezah dati v casopis : dati v šolo/rejo : dati v mlin : dati v dar (v prvih treh zgledihse predložna zveza dati v lahko zamenja z objaviti v, vpisati/poslati v, peljati v, zadnja zveza pa je lahko skladenjskopodstavno pretvorljiva v darovati). Neleksikalizirani predložni morfemi z ohranjeno prostorsko vrednostjo so v zvezah dati v žep/koš. Posebnosti so zveze dati z izpredložno tvorjenimi prislovi kot dati vbogajme, dati narazen, ki glagolskim predložnim morfemom ukinjajo vezavnost, ne pa obvezne vezljivosti. Kot pri dati je tudi pri dobiti mocna pomenska sestavina ‘smernost’, ki se izraža z izbiro najpogosteje uporabljanih predložnih morfemov v, na, po in za. Leksikalizirani so v zgledih dobiti z velemojstrom, dobiti za šest ipd. Neleksikali­zirani vezavnovezljivi predložni morfem je v dobiti v jadra, proti vezavnodružlji­vemu v dobiti po pošti/na upanje. Ob glagolu imeti ostaja obseg predložnih morfemov isti, le da je njihova raz­vrstitev glede na pogostnost drugacna, in sicer za, v, na, z/s, pred, pri. Leksika­lizirani predložni morfemi so v imeti (koga) za sleparja/poštenega, imeti (kaj) proti komu,imeti (kaj) pri tem,imeti cez trgovino ipd.; neleksikalizirani predložni morfemi s prostorsko vrednostjo pa v imeti (posest) na ravnini, imeti (blago) v kleti / pri sosedu ipd. Z vidika predložnega prostega glagolskega morfema so posebnost glagoli premikanja, npr. iti, ki lahko v svojo vezljivost vkljucujejo izhodišce in cilj: iti iz, iti k. Predložni morfem lahko ‘smernost’ opredeli še natancneje, npr. iti iz (= iziti) in v nadaljevanju iziti pri/na ipd. 4.1 Glagolski primitivi med predponskoobrazilnostjo in predložnomorfemskostjo Po eni strani je z vidika leksikalizacije pricakovana pomenska nadvlada predpon­skega obrazila nad predložnim morfemom, po drugi pa se zlasti pri glagolskih pri­mitivih potrjuje njuna vzajemna dopolnilna vloga: kadar namrec primitiv pridobi predponsko obrazilo, se v nadaljevanju ne more leksikalizirati še s predlogom kot predložnim prostim glagolskim morfemom. Pri nadpomenskih glagolskih sestavljenkah s skladenjskopodstavnimi biti, delati, dati, iti18 se v primerjavi z nepredponskoobrazilnimi glagolskimi primitivi zaradi splošnopomenskosti primitivov še jasneje in natancneje izraža pomenska vrednost predponskih obrazil19 – razmerje med njihovo slovnicnokategorialno vid­sko vlogo in pomenskomodifikacijsko besedotvorno vlogo (pri uporabi se znotraj pomenov iste sestavljenke ustvarijo tudi razlicna pomenskohierarhicna razmerja med faznostjo, prislovnostjo ali lastnostjo dolocenega predponskega obrazila). S predponskimi obrazili kot besedotvornimi modifikatorji glagolskih pomenov so pri glagolskih sestavljenkah20 s skladenjskopodstavnimi biti, delati, dati in iti izražene vse dodatne pomenske lastnosti oz. razlocevalne pomenske sestavine, ki lahko odkrivajo vse možne vrste glagolskih dejanj. Glagolska sestavljenka je prehodna, ko je ‘faznosti’ dodana še ena izmed drugih dveh naštetih razlocevalnopomenskih sestavin. Jasneje je izraženo tudi pomensko razmerje med predponskim obrazilom in predložnim glagolskim mor­femom in posledicno se izbirnozoži uporaba predložnih glagolskih morfemov, in v nadaljevanju tudi možna uporaba udeležencev. Pri prebiti npr. prevlada prostorsko-casovna pomenska sestavina: Vsak vecer je prebil na sestankih/pri prijatelju,Vecino življenja je prebil v revšcini/v strahu, Ne more prebiti brez nje: preživeti/prebedeti/precepeti ipd. Pri pomenih v okviru posamezne sestavljenke s skladenjskopodstavnim delati so osnovne pomenske vrednosti predponskih obrazil, ki dolocajo vrsto glagolskega dejanja, ‘faznost’ (zacetnost/trenutnost/koncnost), ‘rezultativnost’ (enkratna/veckratna) in ‘lastnost/mera’ (stopenjskost/kolicinskost). Pomen-ska vrednost predponskega obrazila vpliva tudi na udeležensko vlogo vezljivo­stnega dolocila.Tako je npr. pri sestavljenkah s skladenjskopodstavnim delati pri 18 Glagolske (nadpomenske) sestavljenke s skladenjskopodstavnimi (predložnomorfemskimi) delati, dati, biti in iti so glede na pomensko- in strukturnoskladenjsko vezljivost vzorcne iz­hodišcne nadpomenke za vse druge glagolske sestavljenke, ki jih uvršcam v pomensko višje specializirane glagole. 19 Vloga predponskih obrazil je slovnicnokategorialna oz. vidska in besedotvorna, zato vkljucuje tudi poimenovanjevrst glagolskega dejanja; treba je še poudariti, da je pri sestavi, ko imamo opraviti s predponskimi obrazili, njihova vloga vedno besedotvorna, vidska pa, kot je znano, samo v primerih razvrstitve na nedovršniško glagolsko podstavo (Vidovic Muha 1993: 162). 20 Pri tej vzorcni obravnavi sestavljenk so bile pri dolocanju predponskoobrazilnih vrednosti upo­števane tudi pomenske vrednosti predponskih obrazil po A. Bajcu (1959) in po M. Merše (1995: 286–317). dodelati ‘rezultativnost’ izražena v dodelati obleko/sliko in ‘lastnost’ v dodelati okrasje / dodelati tkanino; pri izdelati je ‘lastnost’ izražena v izdelati clanek/sta­lišca/tehniko in ‘rezultativnost’ v izdelati film/cevlje; pri nadelati sta ‘mera’ in ‘lastnost’ izraženi v Stare planinske poti so nadelali; pri predelati so ‘rezultativ­nost’, ‘lastnost’ in ‘mera’ izražene v predelati pohištvo/obleke/vsebino; pri vdelati in zadelati je prvotna ‘prostorskost’ in drugotna ‘lastnost’, zato je vecjamožnost rabe s predložnim morfemom, npr. vdelati diamant v prstan, Hipoteze se ne dajo vdelati v dosedanjo teorijo, zadelati špranje v okviru s kitom ipd. Ce je pri delati prevladujoca splošnopomenska sestavina ‘casovnost’, je pri dati to ‘prostorskost’, in sicer ‘usmerjena prostorskost’, ki vecinoma ne potrebuje dodatne predložnomorfemske uporabe. Krajevnost oz. prostorskost je oznacena z ‘usmerjenostjo’ dejanja, ki jo s hkratno ‘rezultativnostjo’ izraža izdati v pomenih ‘napraviti, da gre kaj od kod’ – ‘dati kaj ven’: izdati blago iz skladišca, izdati zdra­vila na recept ipd.; pri oddati je pomen ‘napraviti, da kaj preide drugam’: oddati del od/iz/z/s cesa, oddati blago stranki/v prodajo/na licitacijo ipd. Glagolske sestavljenke s skladenjskopodstavnim iti ohranjajo krajevnost oz. smernost predponskih obrazil, ki mora biti potrjena še z neleksikaliziranim predložnim morfemom, npr. priti k hiši/v hišo. Predponska obrazila imajo pro-storskousmerjevalno vrednost z obveznim ‘izhodišcem’ v iziti, oditi, uiti, vziti ali ‘ciljem’ v doiti, priti, zaiti. Kot razlocevalne pomenske sestavine glagolov premi­kanja lahko oznacujemo tudi elementarne okolišcine kot ‘zemlja’, ‘voda’ in ‘zrak’ v izleteti, izpluti, izplavati, izplaziti se, izteci z nadpomenko iziti. Predponska obrazila v primerjavi s predložnimi prostimi glagolskimi mor­femi lahko povecujejo prehodnost dejanja v povedku, ne napovedujejo pa vecje oz. širše vezljivosti (prim. Vidovic Muha 2009: 56–57); povecana prehodnost v povedku je opazna npr. pri delati, ki iz svoje pogojne prehodnosti lahko z doda­janjem predponskih obrazil vzpostavi prehodnost pri nadelati, obdelati, pride-lati, zadelati. Vecanje oz. širjenje vezavnosti oz. vezljivosti pa ostaja v domeni predložnega prostega glagolskega morfema. 5 predložniproSti glagolSkimorfemi še zvidika nepolnopomenSkeinpolnopomenSkerabeglagolov 5.1 Pri (ne)polnopomenskih primarnih glagolih je najbolj jasno razlocevanje med lek­sikaliziranimi predložnimi prostimi glagolskimi morfemi in neleksikaliziranimi predložnimi prostimi glagolskimi morfemi, ki prvenstveno uvajajo nove ude­leženske vloge. Leksikalizacija predložnega morfema je pri nepolnopomenskih rabah kot biti ob hišo v pomenu ‘izgubiti hišo’, imeti ga za pametnega v pomenu ‘ceniti ga kot pametnega’, dati na njegovo besedo v pomenu ‘upoštevati njegovo besedo’, delati na tej temi v pomenu ‘obravnavati to temo’, klobuk dobiti za suknjic v pomenu ‘klobuk zamenjati s suknjicem’. Neleksikalizirana uporaba predložnega morfema je pri polnopomenskih rabah kot biti ob hiši v pomenu ‘nahajati se ob hiši’, imeti za pametne v pomenu ‘hraniti za pametne’, dati na mizo v pomenu ‘položiti na mizo’, delati na polju v pomenu npr. ‘orati na polju’, dobiti za nesram­nost v pomenu ‘ozmerjati/pretepsti za nesramnost’. 5.2 Nekateri predložnomorfemski glagolski primitivi so pomenskoskladenjsko zamen­ljivi z drugimi predložnomorfemskimi glagolskimi primitivi, npr. biti brez – ne imeti: Scasoma so bili brez vsega –Scasoma niso imeli vec nic; biti od –imeti: Ta hiša je od sestre –To hišo ima sestra; biti za –delati kot: V kraju je za poštarja – V kraju dela kot poštar. 5.3 Leksikalizacija polnopomenskih neprimarnih glagolov s predložnimi prostimi morfemi lahko prvotne specializirane pomene teh glagolov posploši. Takšne pred­ložnoglagolske leksikalizirane zveze hkrati s posplošitvijo prvotnega specializi­ranega pomena glagola postanejo prehodne in zaradi tega pridobijo še funkcij­skozvrstno, socialnozvrstno ali custvenostno oznako (po SSKJ): leviti se v (ekspr.) ‘postajati’, oblikovati se v ‘postajati’, obstajati iz ‘imeti’, predelati v ‘spremeniti’, zaplesti se v (ekspr.) ‘zaceti’ ipd.21 Predložne glagolske morfeme prehodnosti imajo zveze: koketirati s/z, leviti se v, oblikovati se v, obstajati iz, ozirati se na, preiti v, prekaljevati se v, prihajati do, razrasti se v, shajati brez, sloneti na, spravljati se nad, spremeniti se v, spustiti se v, stati pred,vleci se na,vzdržati brez, zaplavati v,zaplesti se v; pri drugih gla­golih pa predložni glagolski morfemi samo pomensko- in strukturnoskladenjsko spreminjajo vezljivost glagolov, npr. prerasti v, prestopiti na, prignati do, prijeti za, pripraviti ob, šteti za, trpeti za, valiti na, veljati za, vleci na. 6 lekSikaliziraneglagolSke zveze SpredložnimiproStimi glagolSkimimorfemi V nadaljevanjuse omejujem na opis znacilnosti oz. razlocevalnih lastnosti leksi­kaliziranih glagolskih zvez. Pri leksikaliziranih glagolskih zvezah: (1) Predložni prosti glagolski morfem uvaja desno vezljivost: .Ob prvotno neprehodnih glagolih kot iti do,dozoreti za, viseti med,spušcati se v ipd. Pri primitivih kot biti ob, delati na ipd. 21 S slovarsko custvenostno oznako »ekspr.(esivno)« so oznaceni tudi istokorenski glagoli z raz-licnimi predložnimi morfemi, ki v okviru pomenskih polj teh glagolov lahko poudarijo in izra­zijo razlicne pomenske sestavine – pri a) vreci se v/na ‘namenskost’ ali ‘intenzivnost’ dejanja, pri b) vstati od/proti ‘prenehanje dejanja’ ali ‘nasprotovanje’, pri c) zagoreti za ‘vznemirjenje’ ali ‘prizadevnost’, pri c) zakopati se v ‘intenzivna dejavnost’, pri d) tišcati v/na ‘vsiljivost’, pri e) živeti za ‘tvorna/netvorna razmerja’ ali ‘pridobivanje’ ali ‘porabljanje’. .Ob glagolih premikanja ohranjajo samo usmerjevalne pomene, ki predlož­nemu glagolskemu leksemu dajejo drugotne prenesene pomene a) faznosti/ omejevanja dejanja/lastnosti/stanja (prehajati k, prevesiti se v/prehajati v, oddaljiti se od, planiti po ipd.) in b) posploševanja/naklonskosti delovanja (spravljati se nad, dregati v ipd.). .Pri glagolih z besedico se, ki ima najpogosteje vlogo slovnicnega morfema, je primerov z zaimenskim se zelo malo; pri njih pomenska vloga se oznacuje predvsem samodejnost, splošnost in procesualnost in s prehodom v slovnicno vlogo oznacuje tožilniško vezavo, ki ostaja v okviru istega udeleženca. Šele dodani predložni prosti morfem potem pomensko usmerja dejanje/dogajanje na druge udeležence, npr. spopasti se z/s (nav. ekspr.) ‘zaceti reševati, op-ravljati kaj težavnega, neprijetnega’, posloviti se od (ekspr.) ‘nehati uporab­ljati, uživati’; sonciti se v ‘biti v veliki meri deležen naklonjenosti nekoga’. (2) Prvotno prehodnim glagolom lahko spremeni pomen in s tem tudi desno vezljivost, npr. vleci na, gledati po, gnati v. . Doloceni glagolski pomeni v okviru svojega vezljivostnega polja omogo-cajo le omejenozamenljivost predložnih morfemov, npr. gledati na otroke : gledati za otroki; iti na/nad; spati pri (z/s); vpiti na otroka/nad otrokom. (3) Frazeološke glagolske predložne zveze mimo slovnicnofunkcijskih in izra­znih (sklonskih) lastnosti posebej izpostavljajo zlasti pomenske lastnosti izbranih udeležencev, npr. zagreti se za stvar,vstati proti sovražniku. Izbrani udeleženci so lahko a) pojmovni samostalniki: viseti med dobrim in slabim; b) pridevniške besede – barvni pridevniki: vleci na rdece, in števniki: zaleci za dva; c) samostalniki s kategorijo cloveško+: lepiti se na koga. (4) Lahko razširjajo desno vezljivost glagolskih sestavljenk: . Z enakoizraznimi predložnimi glagolskimi morfemi, npr. oddaljiti se od, zaleci za,iztrgati (se) iz, vdajati se v; vcasih predponsko obrazilo ohrani samo še fazni pomen, npr. gledati po :pogledati po (proti npr. vprašati po :povpra­šati po). . Prislovnost predponskega obrazila je poudarjena še s predložnim morfe-mom, npr. prilepiti k/na, nagibati se k, prebiti se do, predelati v. .Predponsko obrazilo ohrani predvsem faznost, upravljalno-prislovni pomen pa se prenese na predložni morfem, npr. zariti se v, zavozlati se v, pomuditi se z/s, zamuditi se z/s, potlaciti v. Z leksikalizacijo oz. poglagoljenjem predložnega prostega morfema in glagola ta predložni glagolski morfem s prvotnim posplošenim prostorskim pomenom na­mesto prostorskega razmerja lahko izraža tudi casovno razmerje in se s casov­nostjo še tesnejepoveže z glagolom; s tem se lastnostno približuje tudi vlogi pred­ponskega obrazila, npr. pristopiti k ‘zaceti’, prehajati v ‘postajati’, spreminjati se v, vleci na (rdece) ‘postajati’, narediti za (koga) ‘ustreci komu’, imeti za ‘obrav­navati kot’, biti za, potegovati se za ‘hoteti, želeti’. Kot je razvidno iz zgledov, se s poglagoljenjem predložnega prostega morfema glagolske predložne zveze s glagolskim primitivom biti, imeti, narediti pomensko specializirajo in obratno, pomensko specializirani glagoli kot pristopiti, spreminjati se, vleci ipd. se lahko posplošujejo zlasti v smeri poudarjene casovne oz. fazne vrednosti. 7 zaSklep Vloga predlogov kot okolišcinskih besedic ostaja izhodišcno vezana na glagolsko dejanje, proces ali stanje in stopnja pomenske povezave z glagolom je odvisna od vsakokratne povedkove rabe. Vezavnost predložnega prostega glagolskega mor­fema omogoca najmanj vzpostavitev vezavne družljivosti, vecinsko pa izraža tudi pomensko prehodnost zveze glagola s predložnim prostim morfemom v povedku; prehodnost uvaja in omogoca predložni prosti morfem s prislovnim pomenom. V vsakem primeru pa lahko predlog kot prislovni morfem glagola oko­lišcinsko spreminja pomen glagola: glede na izhodišcni pomen ga lahko pomen­sko ponatanci oz. specificira, npr. cakati z/s ‘odlašati’, cakati na ‘upati’, ali pa pomensko posploši, npr. spopasti se z/s ‘zaceti’, posloviti se od ‘koncati’. Pri leksikalizaciji predložnega glagola gre za to, da se pomen glagola dopolnjuje s prostorsko umestitvijo in usmeritvijo, izraženo s predložnim prostim morfemom, in ta se pomensko prilagaja/spreminja glede na pomen glagola. Torej z glagol­sko leksikalizacijo oz. poglagolitvijo predložni prosti morfem izgublja prvotni prostorski pomen ter se s casovnim pomenom še tesneje povezuje z glagolom in približuje vlogi predponskega obrazila, kar nakazujejo vzporednice tipa govoriti cez – ogovarjati,govoriti za – zagovarjatiipd. Razporeditev slovnicno-pomenskih vrednosti, kot so vidskost, faznost in usmerjenost v predponsko-priponski obra­zilni del, medtem ko predložni morfem glagola lahko izraža razlicna prislovna razmerja, kaže na dejstvo, da se z istim predponskim obrazilom lahko povezuje vec razlicnih predlogov z bolj konkretnimi prostorskimi vrednostmi, npr. odnesti od/iz/na/v, pristati pri/v/na. Na eni strani imamo pomensko prevlado predponskega obrazila nad predlož­nim prostim morfemom, po drugi strani pa se njuna vzajemna dopolnilna vloga jasno potrjuje še zlasti pri glagolskih primitivih: kadar namrec primitiv pridobi predponsko obrazilo, se v nadaljevanju ne more leksikalizirati še s predlogom kot predložnim prostim glagolskim morfemom, npr. delati na izboljšanju cest nasproti nadelati ceste, nadelati se na cestah, biti na dieti, prebiti precej casa na sestankih. Leksikalizacija glagola in predložnega prostega morfema (z izhodišcno prostorskostjo) konkretnemu glagolu v povedku odpira vezavnost in prehodnost; povecana prehodnost glagolskega pomena v povedku povecuje tudi besedilno aktualnost. Uvajanje predponskega obrazila pa gre bolj v smer pomenskega pou­darjanja casovnosti oz. faznosti. viriinliteratura Bajec 1959 = Anton Bajec, Besedotvorje slovenskega jezika IV: predlogi in predpone, Ljubljana: SAZU, 1959. Hajnšek Holz 1978 = Milena Hajnšek Holz, O pomenih slovenskih predpon, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 14, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Pedagoško-znanstvena enota za slovanske jezike in književnost, 1978, 33–58. Hopper – Traugott 1993 = Paul J. Hopper – Elizabeth C. Traugott, Grammaticalization,Cambridge: Cambridge University Press, 1993. Ilc 2014 = Gašper Ilc, Gramatikalizacija prostorskih clenic v anglešcini in slovenšcini, v: Prostor v jeziku in jezik v prostoru / Space in language and language in space, ur. Ada Vidovic Muha – Andreja Žele = Slavisticna revija 62.3 (2014), 309–319. Isacenko 1960 = Aleksander Vasiljevic Isacenko, Grammaticeskij stroj russkogo jazyka v sopo­stavlenii s slovackim II: morfologija, Bratislava: Izdatel’stvo Slovackoj akademii nauk, 1960. [......... ......... ........, .............. ..... ........ ..... . .............. . .......... II: .........., ..........: ............ ......... ........ ...., 1960.] Jakopin 1966 = Franc Jakopin, K tipologiji slovenskega in ruskega glagola, Jezik in slovstvo 11.6 (1966), 176–182. MC 2 = Jan Petr – Miroslav Komárek – Jan Korenský idr., Mluvnice ceštiny: tvarosloví, Praha: Aca­demia, 1986. Merše 1995 = Majda Merše, Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, Ljub­ljana: SAZU, 1995. Nikitina 1979 = Serafima Evgen’evna Nikitina, O semanticeskom var’irovanii russkih predlogov – predmet zadaci i sposob opisovanija, Semanticeskoe i formal’noe var’irovanie, ur. V. N. Jar-ceva, Moskva: Nauka, 1979. [................ .........., . ............. ............ ....... ......... – ....... ...... . ...... .........., ............. . .......... ............, p... .. .. ......, ......: ....., 1979.] Piper 2001 = Predrag Piper, Jezik i prostor, Beograd: Biblioteka XX vek, 22001. Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49, ur. B. Pogorelec – P. Merku – M. Sovre, Ljubljana: DZS, 1952. SSKJ2 = Slovar slovenskega knjižnegajezika: druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www. fran.si. Toporišic 1973 = Jože Toporišic, Sestavljenke in izpeljanke iz predložne/prokliticne podstave v knjižni slovenšcini, Slavisticna revija 21.1 (1973), 105–112. Toporišic 1992 = Jože Toporišic, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Toporišic 1996 = Jože Toporišic, Glagolske »sestavljenke« iz zveze glagol + predložna zveza, Raz­prave razreda za filološke in literarne vede 15 (1996), 109–123. Toporišic 2000 = Jože Toporišic, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. Vidovic Muha 1988 = Ada Vidovic Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete – Partizanska knjiga, 1988. Vidovic Muha 1993 = Ada Vidovic Muha, Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidikom), Slavisticna revija 41.1 (1993), 161–192. Vidovic Muha 2009= Ada Vidovic Muha, Skladenjska interpretacija glagolskih predponskih obrazil – vprašanje propozicije, Slavisticna revija 57.3 (2009), 251–261. Vinogradov 1947 = Viktor Vladimirovic Vinogradov, Russkij jazyk (grammaticeskoe ucenie o slo­ve), Moskva – Leningrad, 1947. [...... ............ .........., ....... .... (.............. ...... . .....), ...... – ........., 1947.] Žele 2019 = Andreja Žele, Prostomorfemskost v slovenšcini, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2019 (Lingua Slovenica 15). Summary Lexicalization of Slovenian Prepositional Verbs The basic role of prepositions is to specify constellations in an event described by the verb. However, the processes and states a preposition describes and the level of its se­mantic interconnectedness with the verb is different for every predicator. Combinations of verbs and prepositions as free morphemes enhance the bare verb’s syntactic combinatorial possibilities and usually also make possible semantic transfers within the predicators whe­re they occur. In other words, transitivity both makes possible and determines a preposi­tion’s role as a free morpheme with an adverbial meaning. Any preposition functioning as an adverbial morpheme in a prepositional verb may alter the verb’s circumstantial connotations. It may narrow down (or specify) its deno­tative meaning, as in cakati z/s (literally, ‘wait with’) ‘procrastinate, delay’ or cakati na (literally, ‘wait on’) ‘hope, anticipate’; or expand and generalize it, as in spopasti se z/s (literally, ‘engage with’) ‘begin’ or posloviti se od (literally, ‘take leave from’) ‘finish’. A prepositional verb is lexicalized when the verb’s meaning is amended with some spatial or temporal input by a prepositional free morpheme, which is in turn selectedand modified by the meaning of the verb. That is, in the process of verbal lexicalization, the preposi­tional free morpheme loses its denotative spatial meaning while increasing in its tempo­ral input, becomes more closely associated with the verb, and starts resembling a prefix, which is demonstrated by pairs such as govoriti cez (literally, ‘speak over’) = ogovarjati, both ‘badmouth’, govoriti za (literally, ‘speak for’) = zagovarjati, both ‘advocate for, de­fend’, and so on. Syntactic-semantic values such as aspect and phaseness in combination with general positional and directionalvalues tend to be expressed in verbal prefixes, whe­reas prepositional morphemes in verbs may express a multitude of adverbial meanings (i.e., spatial, temporal, causal, etc.). This is demonstrated by the fact that verbs with the same prefix may take on various prepositional morphemes with more definite spatial values, as in odnesti od/iz/na/v ‘carry from/out of/onto/into’ or pristati pri/v/na ‘land at/in/on’. Although the meaning of the prefix usually overrules that of the prepositional free morpheme, their inputs may also work in conjunction, which is especially evident in ver­bal primitives: when a primitive is prefixed, it may not lexicalize together with a preposi­tional free morpheme; compare delati na izboljšanju cest ‘work on improving the roads’ versus nadelati ceste ‘build up the roads’, nadelati se na cestah ‘work hard on the roads’, biti na dieti ‘be on a diet’, prebiti precej casa na sestankih ‘spend a lot of time in meet­ings’. The lexicalization of a verb and an originally spatial prepositional free morpheme increases the valency and transitivity of the predicator containing the original verb. This increase in transitivity in turn increases the text’s actuality. On the other hand, introducing a prefix emphasizes the temporal or phasic meaning of the text. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 51-64 ROBERT GROŠELJ bolgarSkipredprihodnjikinnjegoveSlovenSke uStreznice: kontraStivno-prevodnividik COBISS: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.03 V prispevku so dolocene in analizirane slovenske jezikovnosistemske (kontrastivne) in pre­vodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika, ki v prvi vrsti oznacuje preddobno dejanje v prihodnosti; analiza temelji na zgledih iz bolgarskih slovnicnih del ter sedmih bolgarskih knji­ževnih del in njihovih slovenskih prevodov. Bolgarskemu predprihodnjiku v slovenšcini kon­trastivno ustreza prihodnjik z izrazom preddobnosti; slovenske prevodne ustreznice bolgarske­ga predprihodnjika pa vkljucujejo prihodnjik, ki oznacuje prihodnost, in pogojnik z naklonsko vsebino (eventualnost); v dveh prevodnih primerih preddobnost oznacuje casovni izraz. Kljucne besede:bolgarski predprihodnjik, slovenske ustreznice, kontrastivno-prevodna analiza, casovnost, dobnost The Bulgarian Future Perfect and Its Slovenian Equivalents: A Contrastive Translation Perspective This article identifies and analyses Slovenian linguistic-systemic (contrastive) and transla­tion equivalents of the Bulgarian future perfect. The analysis is based on examples from Bulgarian grammatical works and seven Bulgarian literary works with their Slovenian translations. The contrastive equivalent of the Bulgarian future perfect in Slovenian is the future form of the verb accompanied by an expression of anteriority; Slovenian translation equivalents of the Bulgarian future perfect, on the other hand, include the future (which signals the future) and the conditional mood with modal content (eventuality). In two translated examples, anteriority is indicated by a temporal expression. Keywords:Bulgarian future perfect tense, Slovenian equivalents, contrastive-translation analysis, temporality, relative temporality 1 uvod Slovenšcina in bolgaršcina predstavljata skrajni tocki južnoslovanskega kontinuu-ma, hkrati pa sta sorazmerno najbolj razlicna južnoslovanska jezika (Valcanova 2002: 389). To se kaže tudi v razlikah med glagolskima sistemoma: že ce upo­števamo zgolj glagolske case v povednem naklonu, pozna slovenšcina štiri case, Robert Grošelj .Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta . robert.groselj@ff.uni-lj.si . https://orcid.org/0000-0002-4105-2013 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa št. P6-0215 (Slovenski jezik – bazicne, kontrastivne in aplikativne raziskave), ki ga je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proracuna. medtem ko jih bolgaršcina pozna devet (gl. Toporišic 2000: 388; Herrity 2000: 160–161; Scatton 1993: 210–212; Stefanova 2007: 200–204);1 ce pa upoštevamo še naklone, bi bile razlike še vecje, in sicer predvsem po zaslugi t. i. renarativa (in-direktnega nacina ali pripovednega naklona) v bolgaršcini, ki ga v slovenšcini ni. Slovenski in bolgarski glagolski casi so bili do sedaj le redko predmet kon­trastivno-prevodnih študij: npr. Dejanova (1970) analizira sestavljene pretekle case v bolgaršcini, srbohrvašcini in slovenšcini, Grošelj (2021) se ukvarja z bol­garskim preteklim prihodnjikom v slovenskih prevodih, Kucarov (1978) in Mala-kov (2020) pa se ukvarjata z izražanjem renarativnosti v bolgaršcini in slovenšcini. Ker pa gre – na osnovi razlik – za problemsko zanimivo podrocje, se razprava posveca delni kontrastivno-prevodni raziskavi sistemov glagolskih casov v teh dveh jezikih. Konkretneje, namen analize je raziskati, katera slovenska jezikovna sredstva ustrezajo bolgarskemu predprihodnjiku oz. katera slovenska jezikovna sredstva se lahko uporabljajo za izražanje casovnih, dobnostnih, naklonskih ipd. razmerij (gl. Miklic 2001), ki jih oznacuje bolgarski predprihodnjik. Analiza vklju-cuje tako kontrastivni kot prevodni vidik – upoštevane so torej tako potencialne slovenske jezikovnosistemske ustreznice, vzpostavljene na osnovi kontrastivne analize (imenujem jih kontrastivne ustreznice), kot dejanske prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika. Pricujoca analiza bo osvetlila nov segment razmerja med bogaršcino in slovenšcino (v prvi vrsti med njunimi glagolskimi oblikami) ter dopolnila kontrastivno-prevodne študije bolgaršcine in slovenšcine. 2 gradivoin metoda Analiza slovenskih ustreznic bolgarskega predprihodnjika temelji na zgledih iz bolgarskih slovnicnih del (Stojanov idr. 1983; Kucarov 1999; Antova idr. 2002; Nicolova 2017), ki so bili upoštevani v kontrastivnem delu študije, ter zgledih iz sodobnejših bolgarskih književnih del in njihovih slovenskih prevodov, na katerih je slonela analiza dejanskih prevodnih ustreznic (za prevodno analizo bolgarskega predprihodnjika je bilo pregledanih sedem bolgarskih književnih del, izdanih med 1951 in 2009; gl. vire).2 1 Bolgarski glagolski casi v povednem naklonu vkljucujejo (v oklepajihso transliterirana latin-ska poimenovanja po Stojanov idr. 1983) sedanjik (prezent), nezakljuceni preteklik (imperfekt), zakljuceni preteklik (aorist), nedoloceni preteklik (perfekt), predpreteklik (pluskvamperfekt), prihodnjik (futurum), predprihodnjik (futurum ekzaktum), pretekli prihodnjik (futurum preteri-ti), pretekli predprihodnjik (futurum ekzaktum preteriti)(Stojanov idr. 1983: 289; Scatton 1993: 210–212). Slovenskih glagolskih casov v povednem naklonu je manj: sedanjik, prihodnjik, pre­teklik in (redko rabljeni) predpreteklik (Toporišic 1992: 15; Herrity 2000: 160–161). 2 Izbor književnih del za prevodno analizo je bil pragmaticne narave – med dostopnimi prevodi iz bolgaršcine v slovenšcino prevladujejo knjižni, ki hkrati ponujajo širok spekter oblik sporo-canja (opisovanje, pripovedovanje, razlaganje, dvogovor itn.) in položajev, v katerih bi se lahko predprihodnjik pojavil; poleg tega mi druge gradivske možnosti, ki bi vkljucevale prevode iz Študijo, ki sodi med kontrastivno-prevodne jezikovne raziskave, sestavlja vec faz. Najprej so bile na osnovi opisov v slovnicnih delih predstavljene oblike in funkcije bolgarskega predprihodnjika. Temu je sledil pregledsorodnih glagolskih oblik v nekaterih slovanskih, germanskih in romanskih jezikih ter njihovih slo­venskih ustreznic, kot so navedene v slovnicni literaturi. Nato so bili iz bolgarskih slovnicnih in književnih del rocno izpisani vsi zgledi z bolgarskim predprihod­njikom, cemur je sledila dolocitev njihovih slovenskih kontrastivnih (na podlagi mojih jezikovnosistemsko cim bližjih prevodnih ustreznic bolgarskih zgledov; gl. popolnoma verodostojen prevod v Newmark 2000 oz. »literal translation« v Ches-terman 1997) in obstojecih prevodnih ustreznic.3 V nadaljevanju so bile bolgarske glagolske oblike in njihove slovenske ustreznice interpretirane z vidika casov­nosti, dobnosti, naklonskosti ter drugih jezikovnosistemskih in besedilnih katego­rij (za opredelitev razlicnih kategorij, ki vplivajo na ucasovljanje zunajjezikovnih situacij, gl. npr. Miklic 1994; 2001). Pri tem je bilo primerjalno upoštevano tudi razmerje med »predprihodnjiškimi« oblikami v nekaterih drugih jezikih in njiho­vimi slovenskimi ustreznicami. 3 bolgarSkipredprihodnjik: oblikeinfunkcije Bolgarski predprihodnjik(bolg. ...... ............. .....) se tvori s pri­hodnjikom pomožnikov ... (pogosteje) oz. .... ‘biti’ in preteklim zakljucenim tvornim (aoristnim) deležnikom polnopomenskega glagola, tipa .. ... ..... oz. .. .... ...... Nikalna oblika se tvori z zanikano prihodnjiško obliko glagola ... (tj. ....) ‘imeti’, ... oz. .... ‘biti’ in deležnikom polnopomenskega glago-la, tipa .... .. ... ....., .... .. .... ....., .. .. ... ..... oz. .. .. .... ..... (najpogostejša je oblika z ...., sledijo oblike s ..., medtem ko so tiste z .... redke; Stojanov idr. 1983: 348; Nicolova 2017: 447). V preglednicah 1 in 2 so predstavljene oblike z glagolom .... ‘nositi’. Preglednica 1: Trdilne oblike predprihodnjika – glagol .... ‘nositi’ 1. ed. .. .. ... (....) ....., -., -. 1. mn. ... .. ... (.....) ...... 2. ed. .. .. .. (.....) ....., -., -. 2. mn. ... .. ... (......) ...... 3. ed. ..., .., .. .. . (....) ....., -., -. 3. mn. .. .. .. (.....) ...... bolgaršcine v slovenšcino, niso bile dostopne. Bolj zanesljive rezultate bi seveda omogocilo upoštevanje tudi drugih besedilnih zvrsti. Pri zgledih je najprej ležece naveden izhodišcni bolgarski zgled, ki mu sledi bodisi moja kon­trastivna ustreznica(med narekovaji pokoncno) bodisi obstojeca prevodna ustreznica (za enaca­jem ležece). Krepko ležece je oznacena bolgarska predprihodnjiška oblika, z enojno crto njena slovenska ustreznica, krepko pokoncno pa casovni izraz, ki predstavlja casovno tocko, pred katero se je zgodilo dejanje, ki ga ubeseduje predprihodnjik oz. njegova ustreznica. Preglednica 2: Nikalne oblike predprihodnjika – glagol .... ‘nositi’ 1. ed. .. .... .. ... (....) ....., -., -. 1. mn. ... .... .. ... (.....) ...... 2. ed. .. .... .. .. (.....) ....., -., -. 2. mn. ... .... .. ... (......) ...... 3. ed. ..., .., .. .... .. . (....) ....., -., -. 3. mn. .. .... .. .. (.....) ...... 1. ed. .. .. .. ... (....) ....., -., -. 1. mn. ... .. .. ... (.....) ...... 2. ed. .. .. .. .. (.....) ....., -., -. 2. mn. ... .. .. ... (......) ...... 3. ed. ..., .., .. .. .. . (....) ....., -., -. 3. mn. .. .. .. .. (.....) ...... Predprihodnjik se v prvi vrsti uporablja za izražanje dejanja, ki se je zgodilo pred dolocenim referencnim intervalom (npr. trenutkom) v prihodnosti (1–2) (Stojanov idr. 1983: 348; Antova idr. 2002: 144; Nicolova 2017: 449), redko pa se uporablja za izražanje predhodnih dejanjv prihodnjiškem pripovedovanju (tj. s prihodnjiki; brez zgleda); lahko se pojavi tudi v izoliranih izjavah (Nicolova 2017: 449).4 Za predprihodnjik je tipicno, da je v ospredju rezultat dejanja, ne pa samo dejanje oz. dogajanje (gl. tudi bolg. poimenovanje ...... ............ ..... ‘prihodnji rezultativni cas’; Stefanova 2007: 202). Zato je znacilno, da imajo predprihodnji­ške oblike predvsem dovršni glagoli, ceprav se lahko pojavljajo tudi predprihodnjiki nedovršnih glagolov (3) (Stojanov idr. 1983: 349; Nicolova 2017: 449). [1] . ......., ..... ... .. ......, .. .. . .......... ... ..... .. ‘In vrata, ki jih bo on odprl, se bodo (pred tem) zaloputnila za mojim hrbtom’ (Nicolova 2017: 449). [2] . ........ .. ....... .. .. . ......... . ....... ‘Na zacetku julijase bo Bojan (že) ustalil v Plovdivu’ (Nicolova 2017: 449). [3] .. ....... .. .. . ....... . .......... . ...... ‘Do jutrise bo on srecal in govoril s Petrovom’ (Nicolova 2017: 450). Predprihodnjik se lahko pojavlja tudi v glavnih stavkih pogojnih zgradb in v dru­gih zloženih povedih, ki izražajo možno dejanje (4) (Nicolova 2017: 450). [4] ... .. ....... ...., .. ......... ... .. ......... ‘Ce bom prišel domov zgodaj, se bomdo vecera (že) pripravil’ (Nicolova 2017: 450). 4 »predprihodnjiki« – kontraStivno-prevodnipogledkdrugim jezikom Kontrastivno-prevodni pogled na predprihodnjiške glagolske oblike v nekaterih slovanskih, romanskih in germanskih jezikih se omejuje na tiste osnovne glagol­ske oblike, katerih primarna funkcija (ali ena od glavnih funkcij) je oznacevanje preddobnosti v casovni sferi prihodnosti (oz. v zadobnosti glede na sedanjost).5 4 Po E. Antovi idr. (2002: 144) sta angleški ustreznici predprihodnjika future perfect tense in future perfect continuous. 5 Obravnava vseh glagolskih oblik (in upoštevanje še drugih jezikov), ki lahko v dolocenih skla­denjskih zgradbah oznacujejo ta casovni odnos, bi presegla okvire te razprave. Med slovanskimi jeziki poznajo glagolski cas za oznacevanje preddobnosti v prihodnosti osrednjejužnoslovanski jeziki – gre za t. i. futur drugi ‘drugi pri­hodnjik’ ali futur egzaktni ‘eksaktni prihodnjik’ (tvorjen z dovršnim sedanjikom glagola biti, tipa budem, budeš itn., in preteklim tvornim deležnikom), ki pa se uporablja tudi za izražanje istodobnosti v prihodnosti (Jahic idr. 2000: 281; Klajn 2005: 120, 124; Silic – Pranjkovic 2005: 92, 194; Cirgic idr. 2010: 127, 176– 177; Stanojcic – Popovic 2014: 401).6 J. Pogacnik in M. Moguš (1965: 147–151) kot slovenske ustreznice navajata prihodnjiške oblike (5–6), istodobnostnemu drugemu prihodnjiku pa v njunih slovenskih prevedkih ustrezata prihodnjik ali predložna zveza z glagolnikom (7–8). [5] Ako budeš ucio, poci ceš na ljetovanje = Ce se boš ucil, boš šel na letovanje (Pogacnik – Moguš 1965: 147). [6] Kako budeš gradio, onako ceš imati = Kakor si boš zgradil, takšno boš imel (Pogacnik – Moguš 1965: 148). [7] Pazit cemo na djecu dok se budu igrala= Pazili bomo na otroke, dokler bodo pri igri (Pogacnik – Moguš 1965: 148). [8] I tako, dok budem mislila, gledat cu polja i livade = In tako, med premišljevanjem, bom gledala polja in travnike (Pogacnik – Moguš 1965: 151). V germanskih jezikih se v anglešcini z vrednostjo predprihodnjika uporablja in­definite (simple)future perfect tense, pri cemer je lahko referencna tocka za pred­dobnost izražena besednozvezno ali stavcno (9–10).7 Preddobno dejanje v priho­dnosti se lahko razteza tudi po referencni tocki (11), kar je znacilno za progressive (continuous) future perfect (12) (Komac 2004: 50–51; Blaganje – Konte 2010: 288–290). Oba casa sta znacilna predvsem za formalno in knjižno anglešcino, si­cer pa ju v glavnih stavkih zamenjuje future, v odvisnih present ali present perfect (Blaganje – Konte 2010: 288–291). V slovenšcini naj bi tema casoma ustrezal prihodnjik dovršnih glagolov obicajno skupaj s clenkom že (13) (Blaganje – Kon­te 2010: 291), ceprav bi bilo ustrezneje govoriti o prihodnjiku s clenkom že (npr. 11–12) (Komac 2004: 50–51).8 6 Ž. Stanojcic in L. Popovic (2014: 401–402) za srbski futur drugi omenjata še možnost izražanja: (1) pogoja v prihodnosti: . ... .. .... . .. ... ..... ......, ... .. ..... ...... ‘V njej bo tudi za naju življenje, ce boš ti hotela’; (2) možnosti: .. .. .... .... ...... .. ....? ‘Da ne bodo odšlikam od doma?’; (3) izvršenih dejanj v preteklosti: .... .... ..... ...... . ....... ‘Takrat je bil Jakov poklicanv Beograd’. Dž. Jahic idr. (2000: 281) in I. Klajn (2005: 124) za futur drugi omenjajo tudi možnost izražanja zadobnosti v prihodnosti, npr. Javit cu vam se prije nego što budem krenuo dalje ‘Javil se vam bom, preden bom krenil naprej’. 7 Referencna tocka pa ni obvezno izražena: I shall have finished my novel if I have time ‘Dokoncal bom roman, ce bom imel cas’ (Blaganje – Konte 2010: 289). 8 Pri indefinite future perfect bi bila slovenska ustreznica prihodnjik dovršnih glagolov, pri pro­gressive future perfect pa prihodnjik nedovršnih glagolov. [9] I shall have written the letter by two o’clock‘Pismo bom napisaldo dveh’ (Blaganje – Konte 2010: 289). [10] We shall have cleaned your dress if you come at seven o’clock ‘Ocistili bomovašo obleko, ce pridete ob sedmih’ (Blaganje – Konte 2010: 289). [11] By 1st August we shall have beenat the seaside for a fortnight ‘Prvega avgustabomo na obali (že) 14 dni’ (Blaganje – Konte 2010: 289). [12] Mother will have been washing up the dishes for some time when you wake up = Mati bo že nekaj casa pomivala posodo, ko se boš zbudil (Komac 2004: 51). [13] The snow will have stoppedby then =Dotlejbo žeprenehalo snežiti (Blaganje – Konte 2010: 291). V nemšcini preddobnost v prihodnosti oznacuje Perfekt ‘sestavljeni preteklik’ (14) (Muster 2018: 133).9 A. Gruntar Jermol (2011: 68) izpostavlja obvezno pri­sotnost casovnih dolocil tipa morgen ‘jutri’, bald ‘kmalu’, bis Sontag ‘do nedelje’ ipd., ki izražajo casovni trenutek, do katerega bo prihodnje dejanje zakljuceno (15). V obeh navedenih zgledih je slovenska ustreznica prihodnjik. [14] Wenn er den Wagen gewaschen hat, wird er in der Stadt fahren = Ko bo avto opral, se bo peljal v mesto (Muster 2018: 133). [15] Bis zum nächsten Jahrhat sie ihre Dissertation abgeschlossen ‘Do naslednjega letabo za­ kljucila svojo disertacijo’ (Gruntar Jermol 2011: 68). V romanskih jezikih ima italijanšcina za izražanje preddobnih dejanj v priho­dnosti na razpolago futuro composto ‘zloženi prihodnjik’ (Miklic 2000a: 106),10 ki mu v slovenšcini ustreza prihodnjik (16–18) (gl. Miklic 2000b: 222). [16] Uscirai solo dopo che avrai finito il compito ‘Šel boš ven, šele ko boš koncalnalogo’ (Miklic 2000a: 106). [17] Quando avrai letto il giornale dallo a Tonio = Ko boš prebrala casopis, ga daj Tonetu (Miklic 2000b: 222). [18] In un oraavranno finito = V eni uribodo gotovi (Miklic 2000b: 222). V francošcini preddobno in dovršeno dejanje glede na prihodnje dejanje ali prihodnjo casovno tocko signalizira futur antérieur ‘zloženi prihodnjik’ (Jereb 2009: 132; Schlamberger Brezar – Mezeg 2010: 183);11 v vseh tovrstnih primerih E. Jereb (2009: 132) kot slovensko ustreznico navaja prihodnjik (19–20). 9 Nemški Perfekt v zvezi s sedanjostjo izraža seveda tudi preddobnost: Wenn du das Buch gelesen hast, kannst du es mir zurückgeben = Ce si knjigo prebral, mi jo lahko vrneš (Muster 2018: 133). 10 V italijanšcini preddobnost v prihodnosti oznacuje tudi passato prossimo ‘sestavljeni preteklik’: Mi porterai il giornale quando hai finito (avrai finito) di leggerlo ‘Casopis mi boš prinesel, ko ga boš nehal brati’ (Miklic 2000a: 99). Italijanski futuro composto se uporablja še za izražanje verjetnih dejanj v preteklosti (tudi kot preddobnost glede na sedanjost): Dov’è Mario? – Non lo so. Se ne sarà andato a casa ‘Kje je Mario? – Ne vem. Verjetno je šeldomov’ (Miklic 2000a: 106); Il signor marito zio sarà rimasto a dormire a Palermo […] = Gospod soprog stric je ver­jetno ostal in prespal v Palermu […] (Dacia Maraini; Ožbot 2009: 40–41). 11 Francoski futur antérieur se lahko uporablja še za izražanje: (1) domneve: Encore une coupure de courant. Il y aura eu un orage quelque part = Že spet je zmanjkalo toka. Najbrž je bila kje nevihta; (2) ogorcenosti: On aura tout vu = To je pa višek! Kaj takšnega pa še ne! (Jereb 2009: 133). [19] Quand tu auras payé, nous partirons = Odšli bomo, ko boš placal (Jereb 2009: 132). [20] Nous aurons passé le bac avant le 30 juin= Maturo bomo opravili pred 30. junijem(Jereb 2009: 132). Podobno tudi v španšcinipreddobnost glede na dejanje, ki je glede na trenutek spo­rocanja zadobno, oznacuje futuro perfecto ‘zloženi prihodnjik’;12 njegova slovenska ustreznica naj bi bil prihodnjik s clenkom že (21) (Markic – Pihler 2008: 113). [21] Cuando volvamos ya habrá pasado todo = Ko se vrnemo, bo že vse minilo (Markic – Pihler 2008: 113). 5 SlovenSke uStreznicebolgarSkegapredprihodnjika V prvem delu so obravnavane kontrastivne ustreznice bolgarskega predprihod­njika na osnovi zgledov iz slovnicnih del, temu pa v drugem delu sledi še analiza bolgarskih predprihodnjikov in njihovih slovenskih prevodnih ustreznic, ki se po­javljajo v pregledanih književnih delih. 5.1 Slovenske kontrastivno-prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika Bolgarski predprihodnjik se lahko pojavlja tako v enostavcnih kot v vecstavcnih povedih. V enostavcnih povedihlahko preddobnost v prihodnosti oznacuje sam predprihodnjik (22), vecinomapa jo dodatno nakazuje izraz casovne referencne tocke, pred katero se bo prihodnje dejanje zgodilo, npr. .... ‘že’, .. .... .. .... ...... ‘do konca tega leta’, ........ ‘do takrat’ (23–25); pri tem preddobnostna perspektiva vcasih ni eksplicitno izražena, npr. .... .... ....... ‘cez en teden’, . .... .. ...... ‘na koncu meseca’ (26–27). V vseh primerih se kot slovenska ustreznica bolgarskega predprihodnjika kaže slovenski prihodnjik, ki oznacuje prihodnost (gl. Toporišic 2000: 398; Miklic 2000b: 221–222); preddobnostno per-spektivo vnašajo casovni izrazi, kot so npr. clenek že, prislova prej, predhodno, predložne zvezetipa dotlej, do takrat, do konca leta ipd., ki so lahko – kot je bilo nakazano – prisotni že v izhodišcnih zgledih. [22] .. ..... ....... .......... ‘Dovolj boš že zrasel (do takrat)’ (D. Popov; Kucarov 1999: 392). 12 Španski futuro perfecto lahko izraža še: (1) verjetnost, da se je nekaj zgodilo v casu pred seda­njostjo, a v povezavi z njo (podoben je zloženi preteklik s prislovi posiblemente, probablemente, aproximadamente): Habré leído esta novela unas cuatro o cinco veces (Probablemente he leído […]) = Ta roman sem verjetno prebrala štirikrat ali petkrat; (2) dopustnost – sporocevalec se ograjuje od pretekle vsebine, povezane s sedanjostjo (skupaj z izrazi pero, sin embargo, no obstante ‘toda, vendar’): Habrá sido un gran escritor pero la historia literaria no menciona su nombre = Morda je res bil velik pisatelj, vendar njegovega imena zgodovina književnosti ne omenja; (3) presenecenje, ki ga spremlja distanciranje, v vprašalnih in vzklicnih povedih: ¡Habráse se visto cosa igual! = Kdo bi si mislil! (Markic – Pihler 2008: 114). [23] .. .... .. . ........... ......... ....... – ....., . ...... – ..-.... ‘Ona bo že obcutila bratski poljub – takrat, v Pirinu – drugace’ (A. Strašimirov; Kucarov 1999: 392). [24] .. .... .. .... ........ ... .......... ........ ...... . .... ....... ‘Do konca tega letabom (že) dvajset let predaval na tej šoli’ (Antova idr. 2002: 144). [25] .......... ... .. ........ . ...... ...... .. ...... ‘Do takratse bom (že) spoznal z vsemi kolegi na oddelku’ (Antova idr. 2002: 144). [26] .... .... ......... .. .. .. ......... ..... .. ........ ‘Cez en tedense bošže dobro pripravil na izpite’ (Antova idr. 2002: 144) [27] . .... .. ...... 10 000 ......... . ............... .. .. ......... .... ........ ‘Na koncu meseca bo 10.000 uslužbencev v upravi že šloskozi to usposabljanje’ (Nicolova 2017: 449). Vcasih je referencna tocka za preddobnost v prihodnosti tudi samostojna poved, na preddobnost pa dodatno kaže casovni izraz ob predprihodnjiku (28–29). [28] .. .......... ...... ...... .. .. .. ............ ....... .. .. .......‘Prišli bomo pozno. Otroci bodo žešli spat in gotovo bodo žezaspali’ (pogovorno; Stojanov idr. 1983: 349). [29] ..... .. .. ... .... ..... .......... ... ....... ........ .. ‘Poklici me okrog osmih. Do takratbom prevedla tvoj clanek’ (Antova idr. 2002: 144). Bolgarski predprihodnjik se pojavlja tudi v glavnih stavkih vecstavcnih povedi, ki jih dopolnjujejo casovni odvisniki; predprihodnjik oznacuje preddobnost v priho­dnosti, casovni odvisniki z vezniki ...... in .... ‘ko’, ... ‘takoj ko’, ..... .. ‘preden’ ipd. pa predstavljajo casovne referencne tocke za preddobnost (predvsem ..... .. eksplicitno kaže na to, da je dejanje v glavnem stavku preddobno tistemu v odvisniku; 30–33); preddobnost lahko poudarjajo tudi dodatni casovni izrazi, kot npr. .... ‘že’ (30). Slovenska ustreznica bolgarskega predprihodnjika bi bil tudi v teh primerih prihodnjik; preddobnost je lahko razvidna sobesedilno ali pa jo dodatno nakazuje casovni izraz, ki je vcasih prisoten že v izhodišcnem zgledu. Bolgarski predprihodnjik se lahko nahaja tudi v vsebinskemodvisniku: predprihodnjik ozna-cuje preddobnost v prihodnosti, preddobnostno pa ga dodatno podpira zveza .. 5 .... ‘do 5. ure’ (34). Slovenska ustreznica je prihodnjik, ki kaže na prihodnost (gl. tudi jutri), na preddobnost pa opozarja zveza do 5. ure. V slovenšcini postane dodatna eksplicitna oznaka preddobnosti, npr. v obliki clenka že ipd., pomembna, ko preddobnost ni besedilno (npr. z že obstojecimi casovnimi izrazi) ali sobesedilno razvidna, jo pa želimo nakazati (gl. npr. 22, 26–27, 31–32). [30] ........ ...... .. .. .......... ...., ...... ....... .. .......... ... ....... ‘Njegove cete si bodo žeodpocile, ko bodo Bizantinci prišli … utrujeni’ (A. Guljaški; Kucarov 1999: 392). [31] .... .........., ... .. . ......., .. …, .......! ‘Ko bomo prišli, bo on žeodšel, da … odšel’ (P. Stapov; Stojanov idr. 1983: 349). [32] . ... .........., .... ..... .. . .............., .. . ....... ......, .. . ...... ..... [...] ‘In ko pridemo, bo ded Koljo ženatocilvince, bo narezal predjed, bo prižgal ogenj’ (D. Popov; Kucarov 1999: 392). [33] .. .. ........ ........... .. . .. .. .. .......... ..... ..... .... ..... .. ...... .. ... ‘Prejelabošmoj telegram in odgovorila bošnanj mnogo prej, preden bo to pis-mo prišlo do tebe’ (Antova idr. 2002: 144). [34] ......... .., .. .... .. 5 ....... .. . ......... ... .... .. ...... .. .... .... ... ..... .. .... ‘Stavim, da bo jutri do 5. urevsaj (že) trikrat šelna pošto, da bi vprašal, ali imajo pismo zanj’ (Stojanov idr. 1983: 349). R. Nicolova (2017: 450) navajatudi dva zgleda z bolgarskim predprihodnjikom za možno dejanje (s prihodnostno perspektivo; gl. 4, 35), ki mu v slovenšcini verjetno prav tako ustreza prihodnjik (morda s clenkom že); R. Nicolova pri obeh zgledih kot ustreznico navaja angleškifuture perfect, npr. .. .. . .... ... za he [not anyone else] will have killed me. [35] .... .. ..... . .... – .. .. . .... ...; .... .. ...... ........... ....... – .. .. . ...........‘Naj me vzame in ubije – on me bo (že) ubil; naj me ima za kršcanskega ujetnika – on bo to (že) naredil’ (V. Mutafcieva; Nicolova 2017: 450). 5.2 Slovenske prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika V pregledanih bolgarskih književnih delih (gl. vire) se predprihodnjik pojavi samo trikrat, in sicer v romanih ..... (DD), ..... ...... (AP) in ......... .. ............... (HO) (36–38), kar bi lahko nakazovaloomejeno frekvenco tega casa v bolgarskem glagolskem sistemu. V vseh primerih se predprihodnjik nahaja v glavnem stavku, ki ga dvakrat dopolnjuje casovni (36–37), enkrat pa pogojni odvisnik (38). V slovenskih prevodnih zgledih, ki ohranjajo osnovno skladenjsko zgradbo, bolgarskemu predprihodnjiku ustrezajo tri razlicne prevodne možnosti: prihod­njik, pri cemer preddobnost ni posebej nakazana oz. je dvoumna (36); prihodnjik, ob katerem je dodatna oznaka preddobnosti (ki je v izvirnikuni) v obliki clenka že (37); pogojnik, ki oznacuje možnost oz. eventualnost (gl. Toporišic 2000: 395; Miklic 2000b: 227–230; 2001: 315), prisotno že v izhodišcnem zgledu, obenem pa je ohranjena preddobnostna perspektiva, gl. prislov tacas, ki ustreza bolg. .... .... ..... (37). [36] ..... .. .., .. ...... .... ...... .. ...... ...... . .. ...... .. ....... ........, ....... .. .. .... ........, . ....... – ...... (DD) = Zazdelo se mu je, da se nikoli vec ne bosta zbližala; ko bo spoznala resnico, se jima bo življenje izteklo in njuna ljubezen bo mrtva (DDS). [37] ... .... ... . ......, .. .. . .... .. ..... ..... ...., ...... .. ......., ... .. ... .. ...... ........ (AP) = Zdaj je še zmeraj ves omoticen, ni mu jasno, kaj se dogaja, ko se bo zavedel, bomo mi žekoncali zadevo (APS). [38] ...... ...., .. ... ........ ..., ....., .... . ...... .... ......, .. ...... .... .... ....... .. ....... ......., ....... . .... ... ...... […] (HO) = Se pravi, ce bi na primer on, Dimco, letel z raketo eno leto, bi na zemlji tacasminilo dvajset, trideset ali celo sto let (HOS). 6 razprava inSklep Namen prispevka je bil dolociti in analizirati slovenske kontrastivne in prevodne ustreznice bolgarskega predprihodnjika. Po predstavitvi oblik in funkcij bolgar­skega predprihodnjika ter pregledu predprihodnjiških glagolskih oblik v nekaterih slovanskih, germanskih in romanskih jezikih ter njihovih slovenskih ustreznic je sledila analiza slovenskih kontrastivnih in dejanskih prevodnih ustreznic bolgar­skih predprihodnjikov. Pri tem so bili upoštevani glagolske oblike, druga bese­dilna (leksikalna) sredstva za izražanje casovno-dobnostnih razmerij, skladenjske zgradbe in sobesedilni dejavniki. Analiza naj bi dopolnila kontrastivno-prevodne primerjave bolgaršcine in slovenšcine, v prvi vrsti zanimivega in kompleksnega podrocja glagolskih sistemov v obeh jezikih. Bolgarski predprihodnjik se tvori s prihodnjikom pomožnikov ... (pogo­steje) oz. .... ‘biti’ in preteklim zakljucenim tvornim (aoristnim) deležnikom polnopomenskega glagola; nikalna oblika se najpogosteje tvori z zanikano prihod­njiško obliko glagola ... (tj. ....) ‘imeti’, redkeje s ... in .... ‘biti’. Predpri­hodnjik se uporablja predvsem za izražanje dejanja, ki se je zgodilo pred doloce­nim referencnim intervalom/trenutkom v prihodnosti. Bolgarskemu predprihodnjiku so po možnosti izražanja preddobnosti v priho­dnosti sorodni npr. osrednjejužnoslovanski futur drugi (futur egzaktni), angleški future perfect, nemški Perfekt, italijanski futuro composto (tudi passato prossimo), francoski futur antérieur in španski futuro perfecto (omenjene glagolske oblike imajo, seveda, tudi druge funkcije), pri katerih se v jezikoslovnih delih kot sloven-ska ustreznica navaja prihodnjik (ponekod skupaj s clenkom že). Kontrastivno (jezikovnosistemsko) bolgarskemu predprihodnjiku v sloven-šcini ustreza, in sicer tako v enostavcnih kot v vecstavcnih povedih, prihodnjik, ki oznacuje prihodnost (oz. zadobnost glede na sedanjost). Preddobnost naceloma oznacujejo casovni izrazi, npr. clenek že, prislova prej, predhodno ali prislovne predložne zvezetipa do tedaj ipd., ki so lahko prisotni že v izhodišcnih zgledih, ceprav je lahko dobnostno razmerje razvidno tudi sobesedilno. Tudi posameznim zgledom bolgarskega predprihodnjika z naklonskim pomenom (možno dejanje s prihodnostno perspektivo) bi ustrezal slovenski prihodnjik s clenkom že. Pregledana bolgarska književna dela vkljucujejo le tri primere predprihod­njika, kar kaže na omejeno frekvenco tega casa v bolgarskem glagolskem sistemu, hkrati pa zaraditega ni mogoce posploševati ugotovitev v zvezi z njegovimi slo­venskimi prevodnimi ustreznicami. Ne glede na to pa lahko ugotovimo, da v slo­venskih prevodih trem zgledombolgarskega predprihodnjika ustrezajo tri razlicne prevodne rešitve: prihodnjik brez dodatnega signala preddobnosti, zaradi cesar je zgled dobnostno dvoumen, prihodnjik s clenkom že kot izrazom preddobnosti in pogojnik, ki poudarja eventualnostno perspektivo (tipa ce bi se kaj zgodilo), med-tem ko casovni izraz tacas nakazuje preddobnost. Kontrastivno-prevodna analizabolgarskega predprihodnjika in njegovih slo­venskih ustreznic je pokazala na eni strani najbližjo kontrastivno ustreznico, ki vkljucuje tako glagolsko obliko kot dodaten besedni/besedozvezni izraz preddob­nosti, na drugi strani pa v konkretnih prevodnih zgledih odmike od nje – prevajalci so namrec izbrali tudi prevodne ustreznice, ki dobnostnega razmerja ne izražajo eksplicitno ali pa izpostavljajo eventualnostni (možnostni) vidik dejanja, ki je lahko vsebinsko prisoten že v izhodišcnem zgledu. Analiza je tako, upam, osvetlila še en segment razmerja med glagolskima sistemoma v bolgaršcini in slovenšcini ter nekoliko dopolnila obstojece raziskave obeh jezikov. Na koncu naj opozorim še na dva vidika, ki bi omogocila nadgradnjo študije: vecje število prevodnih zgle­dov (ceprav tudi njihova redkost prinaša relevantno ugotovitev o verjetni omejeni frekvenci predprihodnjika v bolgarskem glagolskem sistemu) in pogostejše nava­janje širšega besedilnega okolja zgledov v jezikoslovni literaturi – to bi namrec omogocilo ustreznejšo interpretacijo casovno-dobnostnih in sorodnih razmerij. VIRI AP = .... ....., ..... ......, .....: Ciela, 2009. [Alek Popov, Misija London, Sofija: Ciela, 2009.] APS = Alek Popov, Misija London, prev. Eva Šprager, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2014. BD = ..... ........., ........ ... .... .., .....: ......... ......., 1965, https://chitanka. info. [Blaga Dimitrova, Patuvane kam sebe si, Sofija: Balgarski pisatel, 1965, https://chitanka.info.] DD = ....... ....., ....., .....: ...., 1951, https://chitanka.info. [Dimitar Dimov, Tjutjun, Sofija: Trud, 1951, https://chitanka.info.] DDS = Dimitr Dimov, Tobak, prev. Katja Špur, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1966. GG = ...... .........., ......... ....., .....: .......... ........, 1999, www.slovo.bg. [Georgi Gospodinov, Estestven roman, Sofija: Korporacija Razvitie, 1999, www.slovo.bg.] HO = .... ......, ......... .. ..............., .....: ....... ......, 1963, https:// chitanka.info. [Haim Oliver, Federacija na dinastronavtite, Sofija: Narodna mladež, 1963, https://chitanka. info (30. 9. 2022).] HOS = Haim Oliver, Federacija dinastronavtov, prev. Matej Rode, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1965. IP = ...... ......, ..... .. .. .... . .... ....... .., .....: ........... ....... ......., .............. ........... ... ....... ........, 2005, https://chitanka.info. [Ivajlo Petrov, Predi da se rodja i sled smartta mi,Sofija: Izdatelstvo Zaharij Stojanov – Uni- versitetsko izdateltvo Sv. Kliment Ohridski, 2005, https://chitanka.info.] PV = ..... ......., ..... . ...... ...., .......: ...... .. ....., 1981, https://chitanka. info). [Pavel Vežinov, Noštem s belite kone, Plovdiv: Hristo G. Danov, 1981, https://chitanka.info.] literatura Antova idr. 2002 = Evgenia Antova – Ekaterina Boytchinova – Poly Benatova, Short grammar of Bulgarian for English speaking learners, Sofia: »AVM Komers« ET – »ASPA« SD, 2002. Blaganje – Konte 2010 = Dana Blaganje – Ivan Konte, Modern English grammar, Ljubljana: Dr-žavna založba Slovenije, 2010. Chesterman 1997 = Andrew Chesterman, Memes of translation, Amsterdam – Philadelphia: John Benjamins, 1997. Cirgic idr. 2010 = Adnan Cirgic – Ivo Pranjkovic – Josip Silic, Gramatika crnogorskoga jezika, Podgorica: Ministarstvo prosvjete i nauke, 2010. Dejanova 1970 = ..... ......., ....... .. ........ ...... ....... . ........., .............. . ......... ...., .....: ........... .. ........... ........ .. ......., 1970. [Marija Dejanova, Istorija na složnite minali vremena v balgarski, sarboharvatski i slovenski ezik, Sofija: Izdatelstvo na Balgarskata akademija na naukite, 1970.] Grošelj 2021 = Robert Grošelj, Bulgarian past future in Slovene translations, v: Contributions to the 23rd Annual Scientific Conference of the Association of Slavists (Polyslav), ur. Katarzyna Bednarska, Wiesbaden: Harrassowitz Verlag, 2021, 117–122. Gruntar Jermol 2011 = Ada Gruntar Jermol, Ausgewählte Kapitel der deutschen Morphologie mit kontrastivem Ansatz / Izbrana poglavja nemške morfologije s kontrastivnimi ponazoritvami, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011. Herrity 2000= Peter Herrity, Slovene: a Comprehensive Grammar, London – New York: Routledge, 2000. Jahic idr. 2000 = Dževad Jahic – Senahid Halilovic – Ismail Palic, Gramatika bosanskoga jezika, Zenica: Dom štampe, 2000. Jereb 2009 = Elza Jereb, Francoska slovnica po naše, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2009. Klajn 2005 = Ivan Klajn, Gramatika srpskog jezika, Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, 2005. Komac 2004 = Polona Komac, Angleška slovnica po naše, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2004. Kucarov 1978 = .... ......., .......... .. ............ . ........... ..... .... ....... .. ............ ...., ...... . ........., ........ .. ......... ............ ........ .. ......... ......... 69.3 (1978), 83–114. [Ivan Kucarov,Izrazjavane na preizkaznost v slavjanskite ezici crez vmjatane na modificirašti dumi, izrazi i izrecenija, Godišnik na Sofijskija universitet. Fakultet po slavjanski filologii 69.3 (1978), 83–114.] Kucarov 1999 = .... ......., .........., .: ........... ......... ...., .... ..... ........, .....: .......... .... ..... ....., 1999, 277–497. [Ivan Kucarov,Morfologija, v: Savremennen balgarski ezik, red. Todor Bojadžiev, Sofija: Izda­telska kašta Petar Beron, 1999, 277–497.] Malakov 2020 = ..... ......., .......... .. ............. ......... ... .......... ........ . .......... . .......... ...., .: ........ – ....... ......... – ........: ............. ...... . .......... ....... . . ............., .... ...... ....... – ...... ........, .....: .......... ........... .. ........... . ..... „..-....“, 2020, 254–261. [Milen Malakov, Izrazjavane na nesvidetelsko otnošenie kam glagolno dejstvie v balgarskija i slovenskija ezik, v: Balgarija – Severna Makedonija – Slovenija: literaturnijat prevod v prie­maštata kultura i obrazovanieto, red. Namita Subiotto – Ljudmil Dimitrov,Sofija: Nacionalno izdatelstvo za obrazovanie i nauka »Az-buki«, 2020, 254–261.] Markic – Pihler 2008 = Jasmina Markic – Barbara Pihler, Španska slovnica po naše, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2008. Miklic 1994 = Tjaša Miklic, Besedilni mehanizmi ucasovljanja zunajjezikovnih situacij, Uporabno jezikoslovje 2 (1994), 80–99. Miklic 2000a = Tjaša Miklic, Skladnja: sintaksa glagola, v: Italijanski jezik. Slovnicne strukture, besedje, kontrastiranje, ur. Metka Uršic, Ljubljana: Državni izpitni center, 2000, 91–115. Miklic 2000b = Tjaša Miklic, Kontrastiranje: primerjanje rab slovenskih glagolskih oblik z italijan­skimi, v: Italijanski jezik. Slovnicne strukture, besedje, kontrastiranje, ur. Metka Uršic, Ljublja­na: Državni izpitni center, 2000, 209–232. Miklic 2001 = Tjaša Miklic, Raba slovenskih glagolskih oblik v luci casovnosti, dobnosti, vidskosti in naklonskosti, v: 37. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj, ur. Irena Orel, Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 2001, 301–318. Muster 2018 = Ana Marija Muster, Nemška slovnica po naše, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2018. Newmark 2000 = Peter Newmark, Ucbenik prevajanja, prev. Mateja Gajgar, Ljubljana: Krtina, 2000. Nicolova 2017 = Ruselina Nicolova, Bulgarian Grammar, prev. Christo Stamenov, Berlin: Frank & Timme GmbH, 2017. Ožbot 2009 = Martina Ožbot, Nekaj kontrastivnih beležk o italijanšcini in slovenšcini in nekaj opa­žanj o jezikovni produkciji pri govorcih slovenšcine v Italiji, Jezik in slovstvo 54.1 (2009), 25–47. Pogacnik – Moguš 1965= Jože Pogacnik – Milan Moguš, Ucbenik srbohrvaškega jezika, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1965. Scatton 1993 = Ernest A. Scatton, Bulgarian, v: The Slavonic Languages, ur. Bernard Comrie – Gre-ville Corbett, London – New York: Routledge, 1993, 188–248. Schlamberger Brezar – Mezeg 2010 = Mojca Schlamberger Brezar – Adriana Mezeg, La morphosyntaxe et la sémantique du verbe français, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. Silic – Pranjkovic 2005 = Josip Silic – Ivo Pranjkovic, Gramatika hrvatskoga jezika (za gimnazije i visoka ucilišta), Zagreb: Školska knjiga, 2005. Stanojcic – Popovic 2014 = ....... ......... – ....... ......., ......... ....... ...... .. ......... . ...... ....., .......: ..... .. ........, 2014. [Živojin Stanojcic – Ljubomir Popovic, Gramatika srpskog jezika za gimnazije i srednje škole, Beograd: Zavod za udžbenike, 2014.] Stefanova 2007 = ....... ........., ........... ......... ..... ........ . .........., .....: .............. ........... ....... .......... .........., 2007. [Marijana Stefanova, Savremennen balgarski ezik. Fonetika i morfologija, Šumen: Universitet­sko izdatelstvo Episkop Konstantin Preslavski, 2007.] Stojanov idr. 1983 = ..... ....... – ...... ....... – ..... ..... – ........ ....... (....), ......... .. ........... ......... ........ .... II. .........., .....: ........... .. ........... ........ .. ......., 1983. [Stojan Stojanov – Kalina Ivanova – Petar Pašov – Valentin Stankov (red.), Gramatika na savremennija balgarski knižoven ezik II. Morfologija, Sofija: Izdatelstvo na Balgarskata akade­mija na naukite, 1983.] Toporišic 1992 = Jože Toporišic, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 2000. Toporišic 2000 = Jože Toporišic, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000. Valcanova 2002 = Marinela Valcanova, Raziskave o slovenskem jeziku v bolgarski jezikoslovni tradiciji – zgodovina in perspektive, v: Historizem v raziskovanju slovenskega jezika, literature in kulture, ur. Aleksandra Derganc, Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, 2002 (Obdobja 18), 389–400. Summary Bulgarian future perfect tense and its Slovene equivalents: a contrastive-translation perspective This article determines and analyzes Slovenian contrastive and translation equivalents of the Bulgarian ...... ............. ..... ‘future perfect’. The study starts by present­ing the forms and functions of the Bulgarian future perfect, as well as similar verb forms in selected Slavic, Germanic, and Romance languages (including their Slovenian coun­terparts). The analysis of Slovenian equivalents of the Bulgarian future perfect is based on examples from Bulgarian grammatical works and seven Bulgarian literary works with their Slovenian translations. The positive forms of the Bulgarian future perfect consist of the future form of the auxiliaries ... (more frequent) or .... ‘to be’ and the aorist participle of the lexical verb; the negative forms consist of the negative future form of the verbs ... (i.e., ....) ‘to have’ (the most frequent), ... and .... ‘to be’ (less frequent), and the aorist participle of the lexical verb. The Bulgarian future perfect is mainly used to indicate actions occurring before a particular reference time interval or point in the future. Verb forms comparable to the Bulgarian future perfect with regard to its main function (i.e., indication of anteriorityin the future) include the Serbo-Croatian futur drugi (futur egzaktni), English future perfect, German Perfekt, Italian futuro composto (as well as passato prossimo), French futur antérieur, and Spanish futuro perfecto (these verb forms also have other functions); the verb form suggested as their Slovenianequivalent is the prihodnjik ‘future’, sometimes accompanied by the particle že ‘already’. The contrastive (linguistic-systemic) equivalent of the Bulgarian future perfect in Slovenian is the future, which indicates the future (or posteriority with respect to the present), with anteriority being signaled in general by temporal expressions; for example, the particle že ‘already’, the adverbs prej ‘before’ or predhodno ‘beforehand’, or adverbial prepositional phrases such as do tedaj ‘up to that point’ and similar, which can be already present in the source-text examples. Anteriority may also be contextually evident. Based on rare examples mentioned in the grammatical works analyzed, a Slovenian contrastive equivalent of the Bulgarian future perfect with modal content (evidentiality with a future orientation) could also be the future form with the particle že. The Bulgarian literary works analyzed include only three examples of the future perfect, which could indicate the limited frequency of this form in Bulgarian verb system. In Slovenian translations, the Bulgarian future perfect is translated with three different solutions: the future without an additional signal of anteriority (causing an ambiguous relative temporal relation in the example), the future with the particle že as an expression of anteriority, and the pogojnik ‘conditional mood’, which emphasizes the eventuality of the action(or event), whereas the temporal expression tacas ‘in the meantime’ indicates anteriority. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 65-89 METKA FURLAN terSkeindrugeSlovenSkeSekundarneokSitoneze COBISS: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.04 V prispevku se poskuša pokazati, da v govorih terskega narecja posamezni nepricakovani oksitonirani primeri tipa zi'ma ap B in C v slovenšcini niso osamljeni, ampakjih je mogo-ce prepoznati celo v drugih, od terskega narecja tudi arealno oddaljenih govorih, in da ne predstavljajo arhaizmov, ki bi kazali, da akcentski umik na prednaglasno dolžino *zim. > *zima. > *zí.ma ne bi bil splošnoslovenski oziroma praslovenski, ampak da te oksitoneze odražajo jezikovno dogajanje iz casa po splošnoslovenskem akcentskem umiku na pred­naglasno dolžino *zima. > *zí.ma, ki je zajelo precej širše slovensko jezikovno obmocje od terskega. Kljucne besede:oksitoneza,naglas,naglasni pomik, inovacija, arhaizem, tersko narecje, dialektologija, slovenšcina The Torre Valley Dialect and Slovenian Secondary Oxytones This article shows that in local variants of the Torre Valley dialect unexpected examples of oxytones, especially of the type zi'ma AP b and c, are not isolated in Slovenian, but can be identified even in other local dialects that are areally distant from the Torre Valley dialect, and that they do not represent archaisms—which would indicate that retraction of the accent to a pretonic long vowel *zim. > *zima. > *zí.ma is not a general Slovenian or proto-Slovenian feature—but that these oxytones reflect linguistic developments from the time after the general Slovenian accentual retraction to a pretonic long vowel *zima. > *zí.ma, which encompassed a much larger Slovenian language area than the Torre Valley. Keywords: oxytonic stress,accent,accentual shift, innovation, archaism,Torre Valley dialect, dialectology, Slovenian 1 uvod Ceprav je bilo gradivo,zbrano od Baudouina de Courtenayja,1 deležno tudi že nje­gove interpretacije,2 ki je bila kmalu ovržena,3 je sodobna slovenska dialektologija šele v tem stoletju v terskem narecju, enem od beneškoslovenskih narecij primor- Metka Furlan .ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana . metka.furlan@zrc-sazu.si . https://orcid.org/0000-0001-7531-6489 Prva razlicica prispevka je bila predstavljena 22. 9. 2022 na 4. Slovenskem dialektološkem posvetu v Ljubljani. Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. 1 Njegovo tersko gradivo je danes dostopno v Spinozzi Monai 2009. 2 Tj. da je terski sistem tudi v naglasnemoziru geneticno bližji cakavskemu kot pa slovenskemu, ceš da ima ohranjene prednaglasne dolžine (Lencek 1996 (= 1978): 199 z op. 2). 3 Pri tem je imel pomembno vlogo Vatroslav Oblak (Lencek (1996 (= 1978): 199 z op. 3), prim. tudi Ramovš 1935: XXIII. ske narecne skupine, ponovno evidentirala in poskušala razložiti posamezne oksi­tonirane primere tipa zi'ma,4 ki so za dosedanje znanje in razumevanje izhodišc­nega slovenskega sistema in njegovih nadaljnjih razvojev nepricakovani in zato nenavadni, saj se v primerih tipa zíma < psl. *zim. pricakuje splošnoslovenski, tj. že praslovenski akcentski umik na prednaglasno dolžino:psl. *zim. > *zima. > psln. *zí:ma (Ramovš 1950: 18).5 Pri reševanju nastanka terskih oksitoniranih odrazov tega tipa sta bili postavljeni dve diametralno nasprotni hipotezi. Medtem ko Matej Šekli (2006: 168s., 173, op. 18)6 in Janoš Ježovnik (2020: 665ss.; 2022: 377ss.) razlagata, da so ti pomiki verjetno nastali interno slovensko iz pricakova­nih splošnoslovenskih baritoniranih oblik tipa zíma in naj bi torej odražali interno slovensko narecno inovacijo kot posledico analogij, Mate Kapovic (2015: 84) v njih vidi prvotno praslovansko akcentsko mesto in zato arhaizme, ceš da v terskem narecju do akcentskega umika na prednaglasno dolžino enako kot na primer v cakavšcini (prim. hrv. cak. zima.)nikoli ne bi prišlo.7 Ta razlaga ima pomembno posledico, ker posega v splošno sprejeto stanje slovenskega izhodišcnega sistema naglasnih mest, saj implicira, da naj bi v slovenšcini akcentski umik na predna­glasno dolžino tipa zíma ne bil splošnoslovenski oziroma praslovenski, ker naj bi bilo tersko narecje (oziroma terski prasistem) iz tega razvoja izvzeto. Ob obeh navedenih sodobnih hipotezah pa je ostalo prezrto ali pa brez komentarja le navedeno,8 da je že Ramovš za tersko narecje ugotavljal, da odstopa od prvotnega slovenskega akcentskega tipa .. in ..., ki da je v terskem nare-cju izkazan kot .., ... ali ..., kar je ponazoril s primeri p.ta.k, ma.tv.mu., di.lo..ca, ci.st., tu-.li.ve., pl.šem., ti.d.n, vikida.t., mli.ko. (Ramovš 1935: 53).9 Iz Ramovševe dikcije je razvidno, da v terskih odstopanjih ni prepoznaval arhaiz­mov, ampak inovacije:10 p.ta.k :p.t.k < psl. *pet.k. ap B : sodobno ter. pe'tak (Porcinj), pe'tek (Prosnid), toda v govorih krajev Breginj, Canebola, Mažerole, Plestišca, Ter, Tipana, Viškorša in Zavarh baritonirano (Ježovnik 2022),11 4 Tu ne izpostavljam vprašanj, ki jih hkrati odpira sporadicno potrjeno tersko gradivo tipa vi'dat. < psl. *..deti, ki spada v slovenski narecni naglasni tip bábica > babíca, prim. v Porcinju ju'ž.na, v Prosnidu ju'ž.na (primera citirana po Ježovnik 2022: 376) < psln. *.u.žina < psl. *.užina. 5 Ramovš (1950: 20) ugotavlja, da se je ta umik realiziral »nekako v 12. stoletju«. Po pomiku tipa psl. *o.ko > psln. *ok. je to drugi naglasni premik, ki se je izvršil v praslovenskem obdobju. 6 Tudi kasneje Šekli (2018: 314) za govore terskih krajev Subid, Porcinj in Prosnid govori o naglasnem pomiku s prvega mladoakutiranega zloga dvozložnic na naslednji zlog, pri cemer je prednaglasna dolžina ohranjena. 7 Njegova razlaga je torej podobna že v 19. stoletju ovrženi Baudouina de Courtenayja. 8 Tako le Ježovnik (2022: 34). 9 Prim. Ramovševo razlago znakov: »á pomeni rastoci dolgi poudarek, à pomeni rastoci kratki poudarek, a. pomeni padajoci kratki poudarek« (Ramovš 1935: IX). 10 Prim. še »poudarek […] na nekdanji predtonicni dolžini (tip zvézda < zvêzda.)je lasten vsem slo­venskim dialektom, pac pa je na zapadu v mlajši dobi prešel v zviezda.« (Ramovš 1935: XXIII). 11 Ce je citirano tersko gradivo le povzeto iz abecedno razvršcenega seznama terske leksike na ci.st. : c.sto < psl. *c.sto ap A : sodobno ter. Asg ci.st.o ob Nsg ci.s'ta (Prosnid), toda v Bre­ginju, Caneboli in Viškorši baritonirano (Ježovnik 2022), tu-.li.ve. : hl.v (SSKJ), hl.v, dol. hl.v (Pleteršnik) < psl. *hl... ap B : sodobno tersko xli.., Gsg xli.'.a (Porcinj),xli..., Gsg hli.'.a (Prosnid), toda v Caneboli xli.., Gsg xli..a, Lsg xli.ve in v drugih terskih govorih krajev Breginj,Mažerole, Plestišca, Ter, Tipana, Viškorša in Zavarh so stranskosklonske oblike baritonirane (Ježovnik 2022), mli.ko. : ml.ko < psl. *melk. ap B : sodobno ter. mli.'ko (Porcinj, Prosnid), toda v drugih govo­rih krajev Breginj, Canebola, Mažerole, Plestišca, Ter, Tipana, Viškorša in Zavarh baritonirano (Ježovnik 2022). Ob tem ni nepomembno, da na sekundarno oksitonezo ne kaže le gradivo ap B in C, ampak tudi A, kot se lahko vidi iz terskega primera cesta.12 Ker nepricakovane oksitoneze niso le terske, ampak jih sporadicno izkazujejo tudi drugi slovenski primeri, ki so jih sporocili že Matija Valjavec, Maks Pleteršnik in Anton Breznik,13 najdemo pa jih tudi v narecnem gradivu, ki je bilo evidentirano kasneje, šele v sodobnem casu, in je od terskega narecja arealno tudi precej odda­ljeno, bom v prispevku poskušala pokazati, da so te terske in druge slovenske oksito­neze sekundarne in odražajo ostanke jezikovnega dogajanja po splošnoslovenskem akcentskem umiku *zima. > *zí.ma, ko je gradivo z akutiranim korenskim dolgim vokalom ohranilo (in tudi pridobilo) tonicni višek na izglasnem zlogu. 2 Sodobnerazlage naStanka terSkihSekundarnih okSitonez Šekli je svojo razlago o sekundarnem nastanku oksitonez v terskih primerih tipa zi'ma < psl. *zim. ob oceni, da je pojav težko razložljiv tudi z zgodovinskojeziko­slovnega vidika, predstavil takole: V terskem narecju je prišlo do umika naglasa s slovenskega kratkega koncnega zloga na pred­naglasno dolžino, pri cemer je tonicni višek ostal na koncnem zlogu (*zimà > *zíma.). To stanje se je dosledno ohranilo v dvozložnicah. Stanje z akutskim naglasom na dolgem predzadnjem zlogu in tonicnim viškom na ponaglasnem zlogu izkazujejo tudi druga tonemska narecja, ki niso izvedla naglasnega umika s slovenskega kratkega odprtega koncnega zloga na prednaglasno kracino, tj. naglasni umik tipa *žena. > *žèna, *koza. > *ka (nadiško in obsoško narecje). Kasneje pa je v terskem narecju prišlo do pomika naglasa s slovenskega akutiranega zloga – ne povsem jasno ali kratkega ali že podaljšanega – v prvem zlogu trizložnic, ki je znan tudi v vzhodnih koroških narecjih (psl. *.užina > ju'ž.na). Slednji pomik naglasa z rastocega zloga na naslednji zlog pa je povzrocil, da so tudi dvozložnice s tonicnim viškom na drugem zlogu svoj naglas zacele pomikati na zlog s tonicnim viškom. (Šekli 2006: 168, 173, op. 18) Njegova razlagatorej temelji na ohranjenem tonicnem višku na koncnem zlogu po umiku naglasa na prednaglasno dolžino, tj. *zíma.,in analoškem pomiku naglasa straneh 463–584 v Ježovnikovi monografiji iz leta 2022, paginacija zanj ni navedena. 12 Ta samostalnik se v vecini slovanskih odrazov kaže kot ap A (Derksen 2008: 76). 13 Na Breznikovo rokopisno gradivo, ki ga pod signaturo Ms 1959 hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, me je opozoril sodelavec Miha Sušnik, za kar se mu iskreno zahvaljujem. na koncni zlog, ki naj bi ga sprožil pomik naglasa v trizložnicah tipa *júžina > tersko ju'ž.na. Je pa zanimivo, da je kasnejeŠekli svojo razlago, morda pod vpli­vom Kapovicevega (2015: 84) pogleda o arhaizmih, relativiziral, ko je zapisal: »Naglas tipa zima. v delu terskega narecja (psl. *zim. (c) ‘zima’ > tersko sln. zima. : psl. *n.va (a) ‘njiva’ > tersko sln. njíva) je teoreticno mogoce interpretirati kot inovacijo (Šekli 2006c: 168–169, 173) ali arhaizem (Kapovic 2015: 84)« (Šekli 2018: 314, op. 390). Podobno se tudi Ježovnik ni opredelil med možnostima, ali so terske oksito­neze tipa zi'ma inovacije ali arhaizmi; v korist hipotezi, da »je v govorih Porcinja in Prosnida prišlo najprej do umika na prednaglasni dolgi zložnik in zatem do naknadnega pomika tako nastalega naglasa«, bi »govorila sekundarna metatonija v množinskih oblikah samostalnikov o-sklanjatve sr. sp. psl. naglasnega tipa b po analogiji na samostalnike iste sklanjatve psl. naglasnega tipa a« (Ježovnik 2022: 378), ko je bil opozorjen, da terskim primerljive oksitoneze potrjuje tudi netersko Valjavcevo, Pleteršnikovo in Breznikovo gradivo, pa kot možnost nastanka sekun­darnih oksitonez navaja analogijo »na samostalnike a-sklanjatve psl. naglasnega tipa c s kratkim samoglasnikom v korenu, ki so koncniški naglas ohranili: tož. ed. *nog., im. mn. *nog., or. mn. *nog.mi … : im. ed. *nogà tož. ed. *rok., im. mn. *rok., or. mn. *rok.mi … : X X = im. ed. *rokà (Ježovnik 2022: 378, 381). Analiza uporabe diakriticnih znamenj v Alasijevem italijansko-slovenskem slo­varju iz leta 1607 – to v pretežni meri odraža stanje oblikovanja kraškega narecja na obmocju Devina z okolico, ki je zato še vsebovalo posamezne beneškosloven­ske poteze – je pokazala, da je uporaba krativca kot znaka za naglasno mesto v izglasnem zlogu v sicer redkih primerih nepricakovana, zato sem sklepala, da so prav ti redki primeri morda povezani s še ne zadovoljivo pojasnjenimi naglasnimi pomiki v terskih govorih (Furlan 2022: 71),14 in že tedaj nakazala, da so verjetno interno slovenske inovacije. 2.1 Jakob Rigler o slovenskem narecnem *guba. in *treska. V svojem opusu se Jakob Rigler terskim nepricakovanim oksitonezam ni posvecal, ceprav se je z vprašanjem nepricakovane oksitoniranosti srecal ob analizi južno­notranjskega gradiva pri besedah guba in treska s kasnejšim akcentskim umikom od tipa zíma < psl. *zim., prim. v Sušaku . dv.. ..be ‘v dve gubi’,15 v Zabicah .dv.. ..bi ‘isto’, v Dolnjih Vremah t.rska, v Sušaku tr.ska (Rigler 1963: 78, 148, 14 V prispevku sem prepoznala tri primere, in sicer ogliè ‘olje’, rodilnik tertè ‘trta’ in tožilnik mir‘mira’. 15 Tj. ‘skljuceno’. 86 z op. 4). Njegova oznaka, da sta primera ohranila oksitonezo še po akcentskem umiku v tipu zíma (Rigler 2001 (= 1968): 131) oziroma da je prvotna oksitoneza ohranjena enako kot v dolenjskem ribniškem t.rska./t..ska (Rigler 2001 (= 1963): 89s.; 2001 (= 1986):16 174), je podobna Kapovicevemu pogledu na terske neprica­kovane oksitoneze, pomembna razlika med avtorjema pa je, da Kapovic pri terskih oksitonezah pri oceni o arhaizmih uporablja arealni vidik, ko ocenjuje, da terski sistem ni bil podvržen splošnoslovenskemu akcentskemu umiku tipa zíma < psl. *zim.. Nasprotno pa je Riglerdva osamljena notranjska primera ob dolenjskem verjetno imel za t. i. sporadicni jezikovni odmik od sistemskega razvoja,17 saj v svojem opusu nikjer ni zanikal ali podvomil, da akcentski umik tipa zíma < psl. *zim. ne bi bil splošnoslovenski. 3 medarhaizmom ininovacijo Tersko gradivo tipa zi'ma spada med klasicne primere, ki ponazarjajo težavnost pro-blema pri locevanju med arhaizmom in inovacijo, saj na eni strani na površinskem nivoju in ob eksterni komparativni evidenci dopušca oznako o ohranjeni oksitonezi, na drugi pa ob preverjanju vsega slovenskega sistema, katerega sestavni del je terski podsistem, dopušca možnost nastanka iz že vecinsko slovenskega odraza tipa zíma < psl. *zim.. Ob takih na površinskem nivoju glede razmerja arhaicno : inovativno vecinterpretativnih primerih pa velja vkljuciti še merilo, da se neka prvina ali po­javnost sme proglasiti za arhaizem šele, ko so izkljucene vse možnosti za razlago o inovaciji, in ne obratno. To namrec v primerjalnem jezikoslovju ustreza metodološ­kemu nacelu postopnosti, da se neki jezikovni pojav skuša razložiti najprej z interno in šele nato z eksterno rekonstrukcijo oziroma evidenco. Ker vso slovenšcino in tudi terske govore obvladujejo redukcije, je nena­vadno, da bi bil tip zi'ma, ce bi predstavljal arhaizem in odražal še staro praslovan­sko naglasno mesto, pred tem pojavom imun. V istih terskih govorih s potrjenim gradivom tipa zi'ma so namrec potrjene redukcije, npr. v primerih prednaglasnega i, kot so visok, širok, sirota, živina, npr. v Prosnidu v.'sok, š.'rok, serù..ta, žvì.na (Ježovnik 2022). Tudi zaradi tega je bolj verjetno, da tersko gradivo tipa zi'ma odraža interno slovensko inovacijo in ne morda arhaizma z ohranjenim praslovan-skim naglasnim mestom. 16 Gre za posthumno izdajo rokopisa, pripravljenega že leta 1952 (Rigler 1986: 15). 17 Podobno kot se na južnoslovanskem obmocju v izoliranih besedah najde izostanek metateze likvid, npr. stcsl. al.kati ob lakati, oboje iz psl. *olkati. Toda v Kropi potrjena primera .o'da in go'.a (Škofic 2019: 111) < *.od., *gor., prim. še Breznikovo (1982: 381) po Prešernu navedeno vodà, sta ob sistemskih kroparskih odrazih tipa žé.na,kó.za (Škofic 2019: 58) < psl. *žen., *koz. verjetno importa iz govorov koroškega rožanskega narecja brez naglasnega umika tipa va < *.od.,enako kot je kroparski uvularni . import z istega narecnega obmocja (Škofic 2019: 52, op. 44). 4 vterSkihgovorihokSitonezetipa zi'ma nikjerniSo SiStemSke Ko je Šekli (2006: 168, 173, op. 18) prvic izpostavil problemnenavadnih oksito­nez, je govoril na splošno o takih oksitonezah v terskem narecju, kasneje pa je iz­postavil, da so potrjene le v delu terskega narecja, v govorih krajev Subid, Porcinj in Prosnid (Šekli 2018: 314). Enako tudi Ježovnik (2022: 378) izpostavlja, da je pojav sekundarnih oksitonez potrjen v govorih krajev Porcinj, Prosnid in Subid. Pregled terskih dvozložnic ap B ali C s staro korensko dolžino, opravljen na podlagi Ježovnikovega Indeksa zabeleženih narecnih oblik (2022), pokaže, da so v govorih navedenih krajev sekundarne oksitoneze res najbolj frekventne in zgošcene, a se sporadicno pojavljajo tudi v drugih govorih terskega narecja, bari­toneza pa je pri tem gradivu potrjena tudi na obmocju zgošcenih nepricakovanih oksitonez. Oksitoneza v samostalniku zima (ap C) je sicer res potrjena le v Porci­nju in Prosnidu,18 toda zvezda (ap B)je ob Prosnidu oksitonirana tudi v Breginju, v Porcinju, kjer je baritonirana, pa ne; samostalnika peta in luna sta oksitonirana le v Prosnidu, v Porcinju je peta baritonirana, samostalnik luna pa v tem govoru ni bil evidentiran; roka je ob Prosnidu oksitonirana tudi v Breginju in Plestišcih, v Porcinju je baritonirana. Ženska oblika ednine pridevnika crn je ob Porcinju in Prosnidu kot oksitonirana potrjena tudi v Breginju, Caneboli in Plestišcih, pa tudi v nadiškem narecju carná, c.rna., zato za ta nadiški tip, ki vkljucuje vsaj tudi pridevnika ..rda. in t.rda., ni verjetna Šeklijeva (2008b: 29) razlaga nadiških primerov, ki jih je, ne vkljucujoc tersko gradivo, pojasnjevals skrajšanjem pred­naglasnega zlogotvornega *. < psl. *.r/.r. Ista slovnicna oblika pridevnika bel je kot oksitonirana potrjena le v Porcinju in Prosnidu.19 Stanje, ko so sekundarno oksitonirani primeri potrjeni tudi v drugih terskih govorih, in sicer krajev Breginj, Canebola in Plestišce, in ko je baritoneza potrjena tudi v govoru Porcinja (zvezda, peta, roka), v katerem so oksitoneze koncentrirane, nakazuje, da pojav ne more biti opredeljen kot sistemski, kot bi lahko implicirala Kapoviceva razlaga o arhaizmih, ki terski sistem glede tega locuje od ostalega slovenskega. Hkrati pa potrjenost oksitonez tudi v drugih terskih govorih in celo v ambivalentnem primeru, kot je srna,20 ki je oksitoniran v Caneboli in Plestišcih, 18 Baudouin de Courtenay je npr. v Brezju, it. Montemaggiore, ob baritonirani obliki zíma zabele­žil tudi oksitonirano zimá in tudi dvonaglasno z.má (Spinozzi Monai 2009: 195, 202), oksitoni­rano zim. tudi v Plestišcu (Spinozzi Monai 2009: 493). 19 Ocena o oksitoniranosti oz. baritoniranosti je narejena na podlagi terskega gradiva, ki ga je zbral in predstavil Ježovnik (2022: 463ss.). 20 Oznaka izpostavlja, da se v komparativnem oziru ta slovanski samostalnik ne kaže le kot ap A, ampak tudi kot ne-ap A, oziroma ap A+C, ker ima znake ap A in ap C, prim. pkm. s.na z Gsg srné, Asg srn (Novak 1999) < *s.rna, Asg *s.rno. V istem narecnem viru se podobno (ne pa enako) kažejo še bàba z Gsg -e/-é, cèsta z Gsg -e/-é, slàma z Gsg -e/-é, guba ‘guba, grba’, f tri gé potégnjeni,toda grìva z Gsg -e, rèpa z Gsg -e (Novak 1999). S slovenskega zornega kota je ne glede na to pkm. alternacijo terska oksitoneza samostalnikov srna in cesta nepricakovana. kaže na možnost njihovega nekdaj širšega areala. Ker so sekundarne oksitoneze potrjene tudi zunaj terskega obmocja in celo na terskemu nesticnih obmocjih, je možno, da tersko z drugim slovenskim gradivom odseva neko starejše jezikovno dogajanje, ki se je izvršilo po akcentskem umiku *zima. > *zí.main je zajelo precej širše slovensko jezikovno obmocje od terskega.21 5 drugoSlovenSkonepricakovano okSitoniranogradivo, primerljivoS terSkim 5.1 Valjavcevo gradivo Ceprav je bil Matija Valjavec (1831–1897), rojen v Srednji Beli pri Preddvoru, ki danes spada v obcino Kranj, po rodu Gorenjec, se slovenskega gradiva, ki ga nava­ja v delu Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku iz leta 1878, ne sme enaciti le z narecnim obmocjem njegovega rojstnega kraja, saj se je pri zbiranju gradiva opiral tudi na tedanje tiskane vire, sam pa ga arealno oznacuje kot kranjskega, tj. da se pojavlja na obmocju nekdanje avstrijske dežele Kranjske, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko ter dele Krasa in Istre. Valjavcevo oksitonirano gradivo je v nadaljevanju navedeno tako, da najprej izpostavljam pretežno dvozložnice, nato pa skupaj izpeljanke na -ica. Ce so bili v drugih virih najdeni primerljiviprimeri iz Pleteršnikovega slovarja, Breznikovega rokopisnega gradiva iz okolice Bovca (Kamno in Libušnje) ali iz katerih drugih virov, so Valjavcevemu dodani. KUNA(psl. *kun. s *kun.ca, prim. hrv., srb. ka, hrv. cak. kuna., r. kuná, a tudi ka): Ob ka se v »kranjšcini« pojavlja kuna., kar je treba izgovoriti k.na. in kna. (Valjavec 1878: 13); kna ‘Mustella martes, keniza, kojna, kojnana’ (Freyer 1842: 3 z oznako wind., tj. koroško); ob ka Pleteršnik po Valjavcu navaja »tudi: kunà«; v terskem narecju je Ježovnik (2022) v Mažerolah zabeležil le kú.na, Baudouin de Courtenay pa v istem kraju kuná ‘martora = kuna zlatica’ (Spinozzi Monai 2009: 350). Možen vznik za alternacije tipa *s.rna, Asg *s.rno Kapovic (2015: 179 brez navedbe omenje­nega slovenskega narecnega gradiva) vidi v delovanju/nedelovanju Hirtovega zakona. 21 Prav zato ne more priti v poštev niti razlaga o morebitnih importih s cakavskega obmocja, tj. cakavizmih v terskem narecju, ceprav je bil eden izmed piscev Cernjejskega rokopisa (1497– 1508) notar z otoka Krka. V zvezi s tem in drugimi navideznimi skupnimi potezami med slovenskimi zahodnimi narecnimi sistemi in cakavskim sistemom je pisal Rado Lencek (1996 (= 1978)). GUBA(psl. ?):22 »Po oslabi u na poluglasno ide ovamo i guba. plicatura« (Valjavec 1878: 22), guba. (Valjavec 1878: 121); ob ga Pleteršnik po Valjavcu navaja »tudi: gubà«;'sedu, 'geba, 'seknu (Mostec – Toporišic 1981: 154 s pojasnilom, da je bil premik (tj. na korenski samoglasnik, op. avtorice) izvršen pozneje); Rigler brez navedbe na­tancnejše lokacije navaja besedo guba. za notranjsko narecje in o njej pravi le, da je ohranila oksitonezo še po akcentskem umiku v tipu zíma (Rigler 2001 (= 1968): 131); verjetno gre za južnonotranjsko besedo, saj avtor za Sušak navaja . dv.. ..be ‘v dve gubi’ (Rigler 1963: 78), za Zabice pa .dv.. ..bi ‘isto’ (Rigler 1963: 148) z umaknjenim naglasom na nadkracino. IGRA (psl. *..gr.): » . na zadnjoj slovci u kranjštini ima igra., j.gra. ludus« (Valjavec 1878: 36), »igra., sing. acc. igro., igr.«(Valjavec 1878: 121); Pleteršnik ob ígra navaja tudi igrà z Gsg -è, a vira ne navaja. IGLA(psl. *..g.l.): » . na zadnjoj slovciimajo igla., j.gla. acus (Valjavec 1878: 39), »igla. (citaj j.gwa), kop. 245: iglà«(Valjavec 1878: 121); Pleteršnik ob ígla navaja tudi iglà z Gsg -è, a vira ne navaja; ter. i.xlà (Breginj), i.'la (Mažerole), j..'la (Prosnid), toda í:la ozi­roma í:.la (Canebola, Plestišca, Porcinj, Ter, Viškorša, Zavarh – Ježovnik 2022). DRUŽBA (psl. *druž.b.): » . na zadnjoj slovci mogu imati u kranjštini družba. i služba.« (Valjavec 1878: 70), »družba., sing. inst. družbó«(Valjavec 1878: 121); ob dr.žba Pleteršnik po Valjavcu navaja»tudi: družbà« z arealno oznako Kranjska; nad. d.ržba. (Jevšcek – Šekli 2008b: 26); gor. da:.ž'ba, Asg da:.ž'bo, Gsg da:.ž'be,toda slù:žba/šlù:žba (Kropa – Škofic 2019: 56, 78, 71, 111). SLUŽBA (psl. *služ.b.): » . na zadnjoj slovci mogu imati u kranjštini družba. i služba.«(Valjavec 1878: 70), »služba. (citaj š.žba.), sing. acc. službo.,služb.«(Valjavec 1878: 122); ob sl.žba Pleteršnik po Valjavcu in Škrabcevih Cvetje z vertov sv. Franciška navaja »tudi: službà«. 22 Brez zanesljivega slovanskega komparativnega gradiva prvotne ap ni mogoce podati. Ne glede na to, ali gre za psl. *gub. ali *guba, je slovenska oksitoneza nepricakovana, prim. pkm. guba ‘guba, grba’, f tri gé potégnjeni (Novak 1996), ki z Nsg kaže na ap A, s (tri) gübé, kar ustreza knjižnemu gubé v stilisticni rabi (SSKJ), pa na ap C, prim. tudi Asg v’eno gub(Kastelec-Vo­renc) in pkm. 'güba z Gsg gi'b.. (Bajzek Lukac 2009). MAMKA: » . na zadnjoj slovci imaju barem u gorenštini: mamka. : máma müterchen« (Valja­vec 1878: 89); ob m.mka Pleteršnik po Valjavcu navaja »tudi: mamkà«. POSTRVA (jslov. *p.str.../p.str...): » . na zadnjoj slovci imaju barem u gorenštini […] postrvka. : postrva. forelchen« (Valjavec 1878: 89); Pleteršnik po Valjavcu navaja »tudi: postrvà« z arealno ozna­ko Kranjska in »tudi: postrvkà«; nad. postrovà ‘trota’ in postra ‘isto’ (Rigoni-Sal-vino 1999 s.v. trota), postrová, g postrovè (Špehonja 2012c s.v. trota), postro'va (Marsin/Mersino – SLA). VRSTA(psl. *..rst./..rsta, prim. hrv., srb. vrsta, hrv. cak. vrsta., Gsg -. (Vrgada – Jurišic 1973), r. verstá, Asg -, toda hrv. cak. vr.sta (Orbanici – Kalsbeek 1998), sln. pkm. v.sta (Novak 1996)): »vrsta., sing. acc. vrsto. i vrst.«(Valjavec 1878: 124); ob vrsta Pleteršnik po Va-ljavcu navaja »tudi: vrstà« z arealno oznako Gorenjska; v.rstà (okolica Kobarida – Breznikovo rkp. gradivo). ROKA (psl. *rok. ap C): »ra i roka.«(Valjavec 1878: 131); Pleteršnik oksitoniranevariante ne navaja, ampak le ra z varianto r.ka; rokà (okolica Kobarida – Breznikovo rkp. gradivo). PLENA(psl. ?):23 »plena., obicnijepleníca, kop. 246:24 pelníca und pelnà winde (die Stücken Lein-wand, worein die Kinder gehüllt werden nicht die Binde, Fatsche, povoj)« (Valja­vec 1878: 122); Pleteršnik tega oksitoniranega primera ne navaja. -ICA.: » . na zadnjoj slovci u kranjštini mogu imati deminutiva od feminina na a.:iglica. (izgovaraj j.guca.) : igla., igrica. : igra., meglica. (izgovaraj m.guca.): megla., postr­vica. (izgovaraj post.ruca.) : postrva. ili postr.v forellchen; stezica. : steza.; kadšto gu­bica. (izgovaraj g.fca.) : guba. fältchen« (Valjavec 1878: 115); Pleteršnik ob iglíca 23 Ta Valjavcev primer je brez dodatnih slovenskih potrditev o oksitoniranosti. Pri njem ni jasno, ali bi bilo treba izhajati iz psln. *plena. < psl. *peln., prim. r. pelená, ali morda sinkopirane variante psln.*plena., prim. hrv. peléna. V Goriških brdih je Erjavec (1880: 170) zabeležil pléna ob pleníca ‘die Windel’, kar je kot pl.na sporoceno v Pleteršnikovem slovarju z dodatnim virom iz Trubarja, ki se verjetno nanaša na pasus Kir Maria Boga rody, Alle luia O Maria vprepro.te pleine pouye, Alle luia O Maria iz njegovega dela Catehismvs sdveima islagama (1575). Za zadnji podatek se zahvaljujem sodelavki Alenki Jelovšek. 24 Okrajšavakop. se nanaša na Kopitarjevo Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steiermark, ki je leta 1808 izšla v Ljubljani. in íglica po Valjavcu navaja »tudi: iglicà« z arealno oznako Gorenjska; Pleteršnik ob ígrica navaja tudi igricà, a vira ne omenja; Pleteršnik ob m.glíca navaja »tudi: m.glicà« z arealno oznako Kranjska; Pleteršnik ob post.vica po Valjavcu navaja »tudi: postrvíca« in ne *postrvicà, kot bi se pri ustreznem navajanju pricakovalo; Pleteršnik ob st.zíca po Valjavcu navaja »tudi: st.zicà«; Pleteršnik ob gica in dol. gubíca po Valjavcu navaja »tudi: gubicà«. 5.2 Pleteršnikovo gradivo Ceprav je v Pleteršnikovem slovarju navedeno oksitonirano gradivo vecinoma povzeto po Valjavcevem viru, se v njem najde tudi tako, ki ga Valjavec ne omenja. TRESKA(psl. *tresk., Asg *tresk. ap B: hrv. trijéska, cak. triska. (Brac – Šimu­novic 2006), triska., Gsg -. (Vrgada – Jurišic 1973), kajk. tr.ska (Lipljin 2002), r. treská): Pleteršnik v svojem slovarju ob oksitonirani iztocnici treskà po Škrabcevih Cvetje z vertov sv. Franciška navaja tr.ska, kot jugovzhodnoštajersko varianto pa tr.ska, ki ustreza knjižni tr.ska, Gsg tr.ske (SSKJ); Pleteršnikovi varianti treskà ustrezajo knjižna treska., Gsg treske. (SSKJ), Breznikov primer iz okolice Kobarida t.rsk. Nsg in nad. traska., Asg trask. (Jevšcek – Šekli 2008b: 30, 33), tras'ka (Livek – Šekli 2008a: 25); oksitonirana je tudi reducirana Pleteršnikova varianta trskà ‘treska’, ki je enaka knjižni trska., G -e., kar je ob trska oznaceno s »stilisticno« (SSKJ); Rigler za južnonotranjske govore navaja za Dolnje Vreme t.rska, za Su­šak tr.ska z umaknjenim naglasom na nadkracino po redukciji iz *triska. (Rigler 1963: 24 z op. 3, 86 z op. 4) in v tem primeru govori o ohranjeni oksitonezi, ko navaja dolenjsko ribniško t.rska. ob t..ska (Rigler 2001: 89s., 174). 5.3 Breznikovo gradivo ZIMA (ap C): za okolico Bovca Breznik navaja tudi oksitoniran primer zimà, ki je v terskem narecju po Ježovnikovem gradivu potrjen v govorih krajev Porcinj in Prosnid, medtem ko je v govorih krajev Breginj, Mažerole, Plestišca, Ter, Tipana, Viškorša in Zavarh potrjena le baritonirana oblika (Ježovnik 2022). Pred tem je oksitonirano obliko zimá v Brezju/Montemaggiore evidentiral že Baudouin de Courtenay (Spi-nozzi Monai 2009: 195, 202). 5.4 Alasijevo gradivo V slovarskem delu in priloženih besedilih je Alasia da Sommaripa po italijan­skem ortografskem vzorcu vcasih in nesistemsko uporabil krativec kot oznako za naglasno mesto izglasnega ali edinega besednega zloga. Vecina tako oznacenih primerov je neproblematicna, ker je enako naglasno mesto zanesljivo mogoce po­trditi z drugim slovenskim gradivom,25 oksitonezo beneškoslovenskega tipa pona­zarjajo zapisi .irocò, Siroc in vi..ocò v verzih Ona nam .uetì .irocò, // Siroc inu vi..ocò,26, 27 enako tudi zapis samostalnika gora ap C v rodilniku ednine *go.re > sln. gor. v zapisu besedne zveze crne góre kot chiernè gorè, kjer pa pridevnik crn ap B kaže na enako oksitonezokot nad. c.rna. in ter. tip car'na (Breginj, Canebola, Porcinj – Ježovnik 2022). Upravicenost oksitoneze v zapisu .uetì [sve'ti] je glede na slovensko in drugo slovansko gradivo glagola *s.et.ti s..tiš. = sln. sv.titi -im, hrv. svijètiti svi.jetim (Jurancic 1986), r. svetít. svétiš. itd. res težja, a se enaka prezentova oblika k hrv. svijètiti glasi tudi svijètim (ARj) < *s.etíš. in enako dvoj­nost kot hrv. primer potrjuje tudi ter. s.iét. : svet. (Spinozzi Monai 2009: 169), zato je možno, da je Alasia v zapisu .uetì z diakriticnim znakom izpostavil prav to redko oksitonirano glagolsko obliko, ki je bila zabeležena le v terskem nrecju.28 Samostalnik s.n je z diakritiko oznacen v verzu Ker .i nam dala .inà toiga, na enak oksitonirani tožilnik ednine *sin. pa opozarja pisec nadiške slovnice Nino Špeho­nja, ko navaja, da se enako kot mèd z Gsg medà, medsklanja tudi sìn (Špehonja 2012a: 47).29 Glede oksitoniranosti izstopajo Alasijevi primeri ogliè ‘olje’ kot slovenski pomenski ustreznik v slovarskem delu k it. oglio, rodilnik tertè h knjiž. trta v besedni zvezi glaua od tertè kot slovenski pomenski ustreznik it. predloge pam­pano, knjiž. pampino, tj. ‘trtni list’, in tožilnik mirv pomenu ‘dišeca smola nekaterih tropskih dreves’ v verzu Veroc, mirò, chi.to slatò ‘kadilo, miro in cisto zlato’. V primerjavi z drugim gradivom bi jih težko oznacili za napake. Ce pa niso napake, jih je kot oksitonirane smiselno vkljuciti v aktualno tersko problematiko, saj lahko enako kot primeri .irocò, vi..ocò, chiernè in .uetì odražajo jezikovna dejstva na skrajnem zahodnem obmocju. 25 Ti primeriso blag‘blago’, Bogà ‘Boga’, bozì ‘božji’, Bugù‘Bogu’, cerzà ‘srca’, ce.sàr ‘cesar’, chiuiè ‘cuje’, diuèr ‘možev brat’, dn‘dno’, dom‘domov’, dreu‘drevo’, imè ‘ime’, iunàc ‘junak’, lazà ‘laž’, lezè ‘leže’, lob ‘labod’, medèn ‘meden’, me.sà ‘mesa’, nhàc ‘nag’, n‘no’, pac‘pekel’, .arzà ‘srca’, .crezàc ‘škržat’, .cuzà ‘pripada’, .enò ‘seno’, t‘tu’, vrè ‘že’, v.sè ‘vse’, vurè ‘že’, zat ‘zato’, slat‘zlato’, zuuàc ‘žvag = kresilna goba’. 26 Prim. knjiž. širo.k, f šira, n širo in viso.k, f visa, n viso (ap B) in nad. šarók/šerók, f saroká (Špehonja 2012b), šar, f šarokà, n šarok(Rigoni-Salvino 1999), ves ‘visok’, f vesokà s prislovom vesok(Špehonja 2012b) in ter. šo'rok, f šoro'ka, n šoro'ko, v.'sok, f v.so'ka, n v.so'ko (Porcinj – Ježovnik 2022). 27 Ker Alasia krativec uporablja tako rekoc pri vseh besednih vrstah, ni verjetno, da bi bili ti prislo-vi s krativcem oznaceni po vzoru latinske pisave koncnih e in o v prislovih, kot se po porocanju Ahacica (2022: 88) obcasno najde pri Krelju. 28 Zapis glagolske oblike derzì [dr'ži] se v diakritiki ujema z naglasnimmestom glagola držáti -ím = nad. daržàt daržín darží (Špehonja 2012c s.v. tenere), ter. d.rž. .držim’ (Spinozzi Monai 2009: 361). 29 Prim. bolj podrobno Furlan 2022: 73s. Vse tri dvozložnice so bile v slovenšcino nedvomno izposojene kot baritoni­rane. Medtem ko je oksitoniranost pri trta in mira verjetno posledica istega jezi­kovnega dejstva, je primer olje morda drugacen, ker z enakim korenskim vokalom kot v.lja lahko kaže na enak prehod v ap C kot pkm. va z Gsg volé, Isg z volf, kar se posredno odraža tudi v pridevniku volj.n (Pleteršnik). Na skrajno zahod­nem obmocju in tudi drugod na Slovenskem akcentska varianta *olj., ki se je prikljucila tipu polj., morj., sicer ni bila evidentirana. Ni jasno, ali bi za naglasno enak samostalnik kot Alasijevo ogliè lahko prepoznali Kastelec-Vorencev zapis grampa od oliá ‘oljna usedlina’< Gsg *olj.. TRTA: Alasijev rodilnik tertè v besedni zvezi glaua od tertè v pomenu ‘trtni list’ predsta­vlja isti leksem kot njegovo terta v pomenu ‘vinska trta’ in samo glede naglasnega mesta ne ustreza sln. knjiž. trta f ‘vinska trta; prožna šiba’ (SSKJ), ter. tárta f ‘šiba za privezovanje, npr. sena’, Asg tártu,Npl tárt., Apl tárte (Spinozzi Monai 2009: 383, 445), t.rta ‘tanjša šiba za privezovanje trte’ (Breginj, Canebola itd. – Ježovnik 2022), hrv. tr.ta (Jurancic 1986), cak. te.rta ‘piece of cloth or iron-wire used to fix something’, Isg te.rtu (Houtzagers 1985), ki kažejo na izhodno jslov. *t.rta iz zgodnje rom. *'torta kot odraza substantiviziranega lat. ptc pret pas tor-ta k torquere ‘viti, sukati’.30 Tudi ta leksem je bil ob vstopu v slovenski sistem baritoniran in se je nadalje razvijal kot samostalniki psl. ap A. Oksitoneza je pri tem samostalniku kot t.rta. potrjena le v dolenjskem govoru kraja Gorenji Vrh pri Dobrnicu (SLA). MIRA: Najmlajša od treh izposojenk mira je bila v slovenšcino nedvomno izposojena kot baritoniran samostalnik, Alasijev oksitoniran tožilnik je zatointerno slovenskega nastanka. Izposojenka je baritonirana tudi v hrv. mi.ra ob mi.rha (Jurancic 1986), mi.rha/mi.ra (Antic 1991), ki bi lahko nakazovala, da se je sln. míra (SSKJ), mira (Pleteršnik), míra (Murko 1833 s.v. Myrrhe) vkljucilo med samostalnike s prvot­nim staroakutiranim korenskim vokalom.31 Takega namrec posredno potrjuje le stpkm. mìrha (Novak 2006).32 30 Glede slovenskega in hrvaškega narecnega gradiva bolj podrobno Furlan v Bezlaj ESSJ: IV, 238. 31 Ceprav bi bilo pri tej mladi izposojenki možno pomisliti, da se je ob prevzemu v slovenšcino vkljucila med samostalnike psl. ap C, kar bi dalo oksitoniran Asg *mir., taka možnost ni verjet­ na, ker se tako ne obnašajo druge mlade dvozložne izposojenke s korensko dolgim samoglasni­ kom oziroma v tem oziru ni znana nobena druga izposojenka v slovenšcini. 32 Gradivo je bilo v tem slovarju naglasno oznaceno posredno z upoštevanjem Pleteršnikovega slovarja, Slovarja beltinskega prekmurskega govora in Porabsko-knjižnoslovensko-madžarske­ ga slovarja (Novak 2006: VII). 5.5 Toponim Slátna/Slatnà, -e/-è, v Slátni/Slatnì Edini meni znani oksitonirani primer iz toponomastike je imenaselja v obcini Ra-dovljica, ki je naglasno variantno sporocen kot Slátna/Slatnà,-e/-è,v Slátni/Slatnì (SKI). Toponim je izvorno verjetno hidronim iz samostalnika slatina (S. Torkar, ustno), ki s cirkumfleksom na prvem zlogu sl.tina (SSKJ; Pleteršnik) tipa p.lje dopušca izvajanje iz *soltin., Asg *s.ltino. 5.6 SRNA Samostalnik srna je glede prvotne ap ambivalenten, saj kaže na ap A (prim. pkm. s.na, r. sérna, br. sárna) in tudi na ne-ap A(prim. pkm. Asg srn, hrv., srb. srna, hrv. v Grobniku blizu Reke s.na./srna. (Lukežic – Zubcic 2007), blg. s.rnà), v obeh primerih pa je v slovenšcini oksitoneza nepricakovana. Oksitoneza ni potrjena le v terski Caneboli in Plestišcih (Ježovnik 2022)33 ter Robidišcu s.rnà (SLA), ampak tudi v nad. sernà ‘capriolo’, srnà (Rigoni-Salvino 1999), se(a)rná ‘capriolo fem-mina’ (Špehonja 2012c). Toda od terskega in nadiškega narecja precej oddaljeno dolenjsko narecje sporadicno v nekaterih govorih oksitonezo prav tako potrjuje: s.rna. in s.rna (Begunje pri Cerknici – SLA) s.rna., Asg s.rnu. (Stari trg pri Ložu – SLA) s.rna. in sárna (Vrhnika pri Ložu – SLA) s.rna. in s.rnà (Sveti Gregor – SLA) s.rna. (Gorenji Vrh pri Dobrnicu – SLA) s.rna. (Brezovica – SLA) s.rnà (Prhajevo – SLA) 5.7 Areal sekundarnih oksitonez Ce se pri zbranem oksitoniranem gradivu za sedaj osredotocim le na areal njihovih potrditev, je mogoce ugotoviti, da nepricakovane oksitoneze nikakor niso le terske, ampak so potrjene tudi v bližnjih in tudi bolj oddaljenih narecjih oziroma obmocjih. Znane so namrec v bližnjem nadiškem in obsoškem narecju (Breznikovo gradivo), v Devinu z okolico (Alasijeva primera), pa tudi v bolj oddaljenih obmocjih, in sicer na Gorenjskem, Koroškem s kor. kna ‘kuna’ (Freyerjev podatek), na Štajerskem z geba ‘guba’ v kozjansko-bizeljskem narecju (Toporišicev podatek), na Notranjskem (Ri-glerjevo gradivo) in na Dolenjskem (Riglerjevo gradivo; gradivo za srna po SLA). Nesticnost na površinskem nivoju enakih jezikovnih pojavnosti bi lahko nakazovala, da so posamezni primeri nastajali paralelno, a je prav zaradi enake pojavnosti na površinskem nivoju precej bolj verjetno, da so posledica istega jezikovnega impulza in zato arhaicni ostanki, ki odražajo jezikovno dogajanje iz casa, ko se je splošnoslo­venski oziroma praslovenski akcentski umik *zima. > *zí.ma že izvršil. 33 Potrjuje jo tudi Baudouinovo gradivo:s.rná/sarná ‘capriolo’ (Spinozzi Monai 2009: 93, 224). V Breginju je ta samostalnik baritoniran (Ježovnik 2022: 555 po gradivu za SLA). 5.8 Oksitonirani primeri iz slovanskih trizložnic s sredinskim polglasnikom družba, služba, sukno, igla in verjetno tudi igra ne spadajo med gradivo s sekundarno oksitonezo tipa zi'ma Valjavcevi oksitonirani primeri služba, družba, igla in tudi Toporišicevo 'sek-nu (Mostec)34 so bivše trizložnice s sredinskim polglasnikom z Nsg *služ.b., *druž.b., *..g.l. in *suk.n., v katerih je prišlo do krajšanja samoglasnika v prvem zlogu, prim. hrv. slùžba,drùžba, ìgla. Izhodišcne, praslovenske oblike teh samostalnikov so zato imele v vzglasnem zlogu kratek vokal *služba., *družba., *igla. in *sukn. ter jih akcentski umik *zim. > *zima. > zíma tudi ni mogel zajeti, zato so po njegovi realizaciji ostajale oksitonirane in so take ostale, ce kasneje v narecnem mikrosistemu ni prišlo do naglasnega umika na nadkracino, prim. gor. m.g'la in da..ž'ba, Asg da..ž'bo, Gsg da..ž'be (Kropa – Škofic 2019: 58, 56), nad. d.ržba. (Jevšcek – Šekli 2008b: 26). Postale pa so baritonirane, ce je do njega pri­šlo, prim. štaj. te.mna (Mostec – SLA)35 in 'seknu (Mostec). V Pleteršnikovem slovarju so navedene tudi akcentsko baritonirane oblike s cirkumfleksom dr.žba in sl.žba, kar je bilo sprejeto tudi v SSKJ in se potrjuje tudi v gor. slù.žba/šlù.žba (Kropa – Škofic 2019: 71, 111) in pkm. služba (Novak 1996). Ob ap B teh samostalnikov bi bilo zato verjetno treba predpostaviti tudi ap C, v kateri je prišlo do analoškega cirkumfleksa tipa p.lje: *služ.b., Asg *sl.ž.bo > sln. *služba., Asg *služb. >> *sl.žbo >> sl.žba. Enako se obnaša tudi samostalnik igra, ki se navadno izvajaiz psl. *..gr.. Toda gradivo, kot je hrv. ìgra, cak. igra., nakazuje, da imamo po vsej verjetnosti tudi tu opraviti z bivšo trizložnico *..g.r.. Ker je v terskem narecju ob oksitonirani varianti i.xlà (Breginj), i.'la (Maže-role), j..'la (Prosnid) < psln. *igla. < psl. *..g.l. potrjena tudi baritonirana í.la ozi­roma í..la (Canebola, Plestišca, Porcinj, Ter, Viškorša, Zavarh – Ježovnik 2022), je slednje naglasno mesto v Nsg f lahko analoško po naglasnem mestu v Asg f samostalnika ap C *..g.l., Asg f *..g.lo > psln. *igla., Asg *igl.,36 ki je bil pod-vržen terciarnemu naglasnemu umiku (cirkumfleksa): psln. *igl. > *íglo >> Nsg f *ígla. V terskih govorih krajev s potrjeno baritonirano varianto je namrec terci­arni naglasni umik (cirkumfleksa) potrjen, npr. psl. *s.no > psln. *sen. > s..no (Canebola), sié:no (Plestišca), sé.no (Porcinj), .i.no (Ter), s..no (Viškorša), si.no (Zavarh – vse Ježovnik 2022). 34 Prim. ter. soknó (Viškorša – Spinozzi Monai 2009: 442) s pricakovano ohranjeno oksitonezo. 35 Toda ž.na (Mostec – SLA). 36 Prim. hrv. cak. igla. s tožilnikomi.glu (Vrgada – Jurišic 1973) < psl. *..g.lo. 5.9 Kranjsko postrva. (Valjavec) in nadiško postrovà ne spadata med sekundarno oksitonirano gradivo tipa zi'ma Kot sem pokazala (Furlan 2021: 29s.), je za slovenšcino pri besedi za postrv iz psl. abstraktnega samostalnika *p.stry, Gsg *p.str..e ‘pisanost’ treba predpostaviti dve akcentski izhodišci ženskega spola *p.str... in *p.str..., kar je po naslonit-vi na predpono po- dalo sln. *post.v in *postr.v. Valjavceva »kranjska« varianta postrva. se je kot nov ajevski samostalnik v akcentskem oziru uravnala po vzorcu ap B: *post.. . *post.va.. Ce je do nastanka ajevskega samostalnika prišlo že v casu aktivnega akcentskega umika zíma < psl. *zim., do akcentskega umika ni prišlo, ker je bil zlogotvorni *. iz *r. kratek in ne dolg. Danes ni jezikovnega podatka, ki bi pokazal, kje na Kranjskem ali ožje na Gorenjskem naj bi bila ta varianta potrjena. Opisno se lahko le opredeli, da izvira iz mikrosistema brez ak­centskega umika na nadkracino. Hkrati tudi ni verjetno, da bi bila varianta postrva. neposredno povezana z nadiško postrovà ‘postrv’, v kateri je zaporedje -ov- lahko nastalo že v predhodniku ajevskega samostalnika postrv po razvoju *-.. > *-r.. > *-ro. tipa crv . dial. cro.. Ker je v nadiškem narecju ob postrovà potrjena tudi varianta postra, se je foneticna varianta *post'ro. ob prestrukturiranju v ajevsko deklinacijo lahko sekundarno vkljucila v akcentsko paradigmo tipa nad. kosà, kar je dalo postrovà. 6 naStanekSekundarnihokSitoneztipa zi'ma Ker gradivo kaže, da je sekundarna oksitoneza bolj sporadicno kot primere ap B in C, a vendar, zajela tudi samostalnike tipa ap A (cesta, trta), naj predstavim vzorec njihovihnastankov. Pri njem uporabljam vzorec tonicnega viška na konc­nem zlogu, ki ga je pri svojem poskusu razlage apliciral Šekli (2006: 173, op. 18), in analogijo oziroma bolje vpliv samostalnikov ajevske sklanjatve s kratkim korenskim vokalom, ki jo je, tj. analogijo, pri svojem poskusu razlage uporabil Je­žovnik (2022: 381), ceprav pri naglasnem pomiku tipa zi'ma verjetno sploh ni bila odlocilna, ampak je lahko bila le dodatna spodbuda. K taki oceni namrec napeljuje nastanek narecnih oksitoniranih dvozložnic iz trizložnic *.užina in *kl.di.o prek sln.*júžina. in *kládi.o., kjer delovanja analogije Ježovnikovega tipa ni mogoce aplicirati. K taki oceni pa navaja tudi Baudouinovo pojasnilo, da sta v terskem razmerju tri ci.stœ = ciest. obe varianti glede jakosti naglasa enaki (Spinozzi Monai 2009: 245). Ko je v 12. stoletju v slovenšcini prišlo do umika naglasa s koncnega zloga na prednaglasno dolžino in je tonicni višek ostal na koncnem zlogu (npr. psl. *zim. > psln. *zima. > *zí.ma.; psl. *pet.k. > psln. *p.t.k > *p..t.k; psl. *.in. > psln. *.ino. > *.í.no. itd.), so tedaj glede tonicnega viška na koncnem zlogu ostale osamljene dvozložnice ap A,37 saj so ga imele tudi dvozložnice s staro korensko kracino (psl. *žen. > psln. *žena.). To je verjetno povzrocilo, da so enak tonicni višek na koncnem zlogu zacele pridobivati tudi dvozložnice ap A,38 povod za delovanje te analogije pa je bila intonacijsko enaka dolžina korenskega vokala: *bá.ba : *zí.ma./*z...zda. : *žena. >> *bá.ba. Še v prejšnjem stoletju stanje tipa *bá.ba.ni bilo potrjeno le na zahodnem obmocju v ziljskem in rožanskem narecju,39 v kranjskogorskem podnarecju (SLA), obsoški Drežnici, npr. bábà, slámà, žábà, ríbà, mámà, skà,žítò, Gsg krà itd. (SLA), Trenti, Ciginju in Zatolminu (SLA), nadiškem Livku (SLA), ampak tudi v posa­meznih govorih arealno oddaljene dolenjske narecne skupine, in sicer krajev Stari trg pri Ložu, Studenec (Ljubljana) in Jance (SLA).40 Upoštevajoc sodobno slovensko narecno stanje, sta se v nadaljnjem sistem­skem razvoju v primerih tipa *bá.ba. in *zí.ma. naglas in tonicni višek sistemsko ustalila na korenski dolžini, kar je kasneje dalo bába, zíma, p.t.k itd.; vpliv oksito­nez v tožilnikihtipa *zim., *nog. in *žen.,41 ne pa naglasni pomik tipa bábica > babíca,42 je verjetno le dodatno spodbudil, da se je naglas ponekod in sporadicno, torej nesistemsko, pomaknil na tonicni višek in ob sistemsko pricakovanih barito­niranih so v istih sistemih nastajale tudi oksitonirane variante: 37 Tudi pri novoakutiranih primerih tipa *sa. 38 Iz delovanja te analogije je bilo izvzeto SV obmocje, kjer je stari akut ostal nepodaljšan. 39 Ramovš ta ziljski pojav pojasnjuje takole: »Akcentski tip .. je v srednjemrazvojnem štadiju, kajti poudarjena sta obadva zloga (prim. Grafenauer Arch. f. slav. Phil. 27, 221 in Oblak. ibid. 18, 25i); prvi zlog je jacji, nosi intenzitetni višek, drugi je višji, nosi melodicni višek (tonic­ni): bába., súša., h.áce., v.ra.; ce gre za trozložnico s poudarkom na zacetnem zlogu, potem je postranski poudarek na zadnjem zlogu: žì.grada., v.varca., skákat., j.zdat.« (Ramovš 1935: 8), rožanskega pa takole: »Akcentski tip .. [iz ..; dodala M. Furlan] je rožanskemu narecju znan; tonicna višina raste na prvotno poudarjenem zlogu polagoma in doseže visoko stopnjo, poudarek pa je že na sledecem zlogu, je pa zelo šibek; v zapadnem predelu in ob Vrbskem je­zeru je dolžina prvotno akcentuiranega zloga še ohranjena […], drugod pa je že skrajšana; tako skrajšani vokal more doživeti enakšno redukcijo ali izpremembo kakor prvotno kratki vokal« (Rigler 1935: 14). 40 Podatek temelji na gradivu, ki je bilo za projekt SLA zbrano za vprašanje številka 870, ki spra­šuje o akcentuaciji v besedah baba, suša, skakati, rezati in kisla/kisela (Benedik 1999: 86). Za govor kraja Stari trg pri Ložu je odgovor podan opisno: »Tonicna višina se rahlo cuti na drugem zlogu, akcent pa je na starem mestu«, za govor kraja Studenec so podani primeri bába., súša., skáka.t, réiza.t, kísla., za govor kraja Jance pa bába., súša., skáka.t, réiza.t, kíswa.. 41 Podoben vpliv pri nastanku terskih nepricakovanih oksitoniranih dvozložnic je predpostavil že Ježovnik, ki pa terskega gradiva psl. ap A ne vkljucuje: »Do koncniškega naglasa v imenovalni­ških oblikah bi tako lahko prišlo po analogiji na samostalnike a-sklanjatve psl. naglasnega tipa c s kratkim samoglasnikom v korenu, ki so koncniški naglas ohranili.« (Ježovnik 2022: 381) 42 Ta pomik kot vzrok za terske pomike tipa zi'ma predpostavlja Šekli (2006: 173, op. 18). *bá.ba. > *bá.ba . *ba'ba *zí.ma. > *zí.ma . *zi'ma *p..t.k > *p..t.k . *pe't.k Ceprav ostaja dejanski vzrok za pomik naglasa s slovenske akutirane dolžine na izglasni tonicni višek nejasen, na tako jezikovno dejstvo kaže samo gradivo, zlasti pa nastanek oksitoniranih dvozložnic tipa južna. iz *.užina. Tako nastale oksitoneze so se v sistemih z realiziranim naglasnim umikom tipa *žena. > *žèna > *žéna ali kasneje po naglasnem umiku na nadkracino tipa m.g'la > 'm.gla glede na stanje(kvaliteta + kvantiteta) korenskega vokala v neak­centuirani poziciji odpravljale. 6.1 r.ka : róka/ro'ka, gr.da : gréda, p.ta : péta/pe'ta Korenski vokal v knjižnem in narecnem odrazu ra in narecno prav tako potr­jenem r.ka < psl. *rok. ap C, prim. pkm. rka (Novak 1996), se v slovenskem jezikoslovju navadno razlaga po analogiji z na < psl. *nog. ap C (Rigler 1963: 41). Drugace pa je k vprašanju pristopil Kapovic (2015: 416ss.), ki je sklepal, da ne le odraz ra, ampak tudi gréda, péta namesto pricakovanih odrazov *r.ka, *gr.da, *p.ta kažejo na isto skrajšanje prednaglasne dolžine, ki naj bi bilo pos­ledica analogije po starih sln. Asg rok., gred., pet.. Razlaga bi se lahko kazala kot sprejemljiva, ce v slovenšcini ne bi obstajali tipološko primerljivi sekundarno oksitonirani primeri tipa zi'ma. Ob terskem tipu ro'ka (Breginj, Plestišca, Prosnid – Ježovnik2022) in pogo-stejšem tipu r.ka (Canebola, Porcinj, Ter, Tipana, Viškorša, Zavarh – Ježovnik 2022) oksitonezo pri tem samostalniku potrjuje tudi drugo slovensko gradivo: Valjavcev primer z obmocja Kranjske roka. ob naglasno umaknjeni varianti na korenski kratek vokal ra (Valjavec 1878: 131) in Breznikovo rokopisno spo-roceno kobariško rokà. Ker podobno nepricakovano kvalitetokorenskega vokala kot ra kažeta tudi knjiž. gréda < psl. *gred. in péta43 < psl. *pet., kar se za prvi primer v terskem narecju potrjuje le kot sistemsko pricakovan baritoniran odraz z ohranjenim znakom o korenski dolžini r..da (Canebola), za drugega pa ob edinem oksitoniranem primeru pe'ta (Prosnid – Ježovnik 2022) pretežno sistem­sko pricakovanodraz tipa p.ta (Breginj, Canebola, Mažerole, Plestišca, Porcinj, Ter, Viškorša, Zavarh – Ježovnik 2022), bi bilo tudi v teh treh primerih s sodob­nim kratkim korenskim vokalom treba prepoznati sekundarno oksitonirane vari-ante *roka., *greda., *peta., ki so v narecnih sistemih z neumaknjenim tipom *žena. 43 Vse tri primere z nepricakovano kvaliteto korenskega vokala izpostavlja že Kapovic (2015: 427). ostali oksitonirani, v tistih z umikom *žèna > *žéna pa se je naglas umaknil na kasneje skrajšan samoglasnik, kar je dalo ra, gréda, péta in zabrisalo podatek, da so prvotno imeli korensko dolžino. 6.2 Tonicni višek v trizložnicah tipa južina in kladivo ter nastanek oksitoniranih dvozložnic tipa južna. Ramovš je za ziljsko narecje ugotavljal: »ce gre za trozložnico s poudarkom na zacetnem zlogu, potem je postranski poudarek na zadnjem zlogu: žì.grada., v.var­ca., skákat., j.zdat.« (Ramovš 1935: 8), bábica. (Brdo – SLA), báb.ca. (Ratece – SLA). Pogoj za tako realizacijoje akutirana dolžina vzglasnega zloga trizložnice, kar se potrjuje tudi npr. v rožanskem govoru kraja Breznica: rázat.,ž.hnanà .odà, c.xmo.st.. : q.á.à, h.á.à, ší.ò (SLA). Takemu pogoju ustrezata tudi samostalni­ka júžina < psl. *.užina in kládivo < psl. *kl.di.o. Medtem ko se v ziljskem govoru Blac samostalnik kaže kot .úž.na. (SLA) z reduciranim sredinskim samoglasnikom, je v ziljskih Kostanjah že dvozložnica úžnà, enako v obsoški Drežnici júžnà (SLA) in dolenjskih Jancah júžna. (SLA). Toda ta trizložnica se v dolenjskem govoru kraja Gorenji Vrh pri Dobrnicu kaže kot oksitonirana dvozložnica južna. (SLA).44 Enak koncni rezultat pa je potrjen tudi v rožanskih Cahorcah ..žna. in Svecah ..žna. (SLA),45 le da ima ta koroški refleks psl. *.užina na mestu vzglasnega j- sekundarni vzglasni v-, ki je potrjen že v 18. stoletju v Gutsmanovem slovaju: vushina ‘Mittagmahl’. Arealno oddaljena primera v koroški in dolenjskinarecni skupini torej kažeta, da se iz trizložnice z akutiranim vzglasnim zlogom in stranskim naglasom = tonicnim viškom na izglas­nem zlogu lahko razvije dvozložnica, ki je oksitonirana. Oksitoneza je v teh pri­merih lahko posledica istega impulza kot v tipu zi'ma, tj. da se je naglas pomaknil na tonicni višek izglasnega zloga. Ceprav je Šekli, verjetno sledec Riglerju (2001 (= 1977): 309), menil, da so oksitoniranebesede tipa *babcà posledica narecnega naglasnega pomika tipa bábica > babíca, kadar je še pred pomikom prišlo do redukcije sredinskega samo­glasnika, kar naj bi povzrocilo, da se je naglas pomaknil na koncni zlog (Šekli 2018: 314), se razlaga ne zdi verjetna, ker se oksitonirane variante tipa *babcà pojavljajo tudi zunaj obmocij s tem pomikom, kot kaže navedeni dolenjski primer južna. < psl. *.užina.46 Koroška refleksa ba.ca. (Breznica – SLA), bapca. (Svece – SLA), toda še trizložno, a že oksitonirano bab.ca. (Cahorce – SLA) < psl. *b.bica 44 V istem govoru se z enako oksitonirano dvozložnico kot južna. kažeta še rutca./ruca. ‘robec’ (SLA) < sln. rica in jetka. ‘jetika’ (SLA) < sln. j.tika. 45 Enak rožanski leksem kot v.žnà ‘južina, obed’ navaja tudi Kattnig (2017), prim. še rožansko oksitonirano cetnà ‘veriga’ in c.mnà ‘kumina’ (Kattnig 2017) za izhodišcno sln. *k.tina in *kina. 46 V istem govoru je brez naglasnega pomika tipa bábica > babíca npr. jág..da, víd.t ob pálca (vse SLA). sta kot oksitonirani dvozložnici (in oksitonirana trizložnica) bolj verjetno nastali iz trizložnice z glavnim in stranskim poudarkom *bábica.. Enako kot psl. *.užina se tudi psl. trizložnica *kl.di.o kot oksitonirana dvo­zložnica potrjuje v ter. kla'd., Gsg kladù. (Prosnid), medtem ko je v govorih dru­gih krajev, tj. Breginja in Plestišc, baritonirana klá.d.o (Ježovnik 2022). Zunaj ter­skega sistema je oksitoneza potrjena v rožanskih govorih krajev Breznica qlad.ò (SLA) in Svece qlad.. z Npl qlad...47 (SLA),48 zato je mogoce sklepati, da je vzorec nastankapri obeh bivših trizložnicah *.užina in *kl.di.o enak in posledica pomika naglasa na izglasni tonicni višek. Ježovnik je sicer nastanek oksitoneze v prosnidskem kla'd., Gsg kladù. enako kot Šekli pri tipu *babcà (gl. zgoraj) pripisoval redukcijiob delovanju naglasnega pomika tipa bábica > babíca (Ježovnik 2022: 310), a kot je bilo izpostavljeno na primeru južina, se taka oksitonirana dvozložnica pojavlja tudi zunaj obmocja, kjer je ta naglasni pomik potrjen. Ceprav ostaja izglasni vokalizemv kla'd., Gsg kladù. nejasen (Ježovnik 2022 l. c.) in bi ga bilo vsaj delno možno razložiti z vplivom terskega sinonima, potrjenega v Mažerolah kot mlà.t < psl. *m.lt.49 z Gsg mlatù., je iz areala (tersko, koroško, dolenjsko) oksitoniranih dvozložnic iz psl. trizložnic *.užina in *kl.di.o razvidno, da se naglasno mesto sporadicno ni pomaknilo na tonicni višek izglasnega zloga le pri dvozložnicah, ampak tudi pri trizložnicah s korenskim staroakutiranim vokalizmom. Primera *.užina in *kl.di.o tudi kažeta, da so na nastanek sekundarnih oksitonez tipa zi'ma oksitoneze v tožilnikih tipa *zim., *nog. in *žen. lahko le dodatno vplivale, pri delovanju pojavu pa niso bile odlocilne. 6.3 Oksitoneza v tpn Slatnà Enako kot oksitonirane dvozložnice iz *.užina in *kl.di.o je tudi oksitonezo v tpn Slatnà z varianto Slátna = *Sl.tna možno razložiti s pomikomnaglasa na izglasni tonicni višek prvotne trizložnice. Potem ko je v psln. imenovalniku *slatina. prišlo do naglasnega umika na dolžino, tonicni višek pa je ostal na izglasnem zlogu *sla­tí.na., se je kasneje na izglasni zlog pomaknil tudi naglas: *slatí.na. . *slatina., po redukciji *slatna. = tpn Slatnà. 6.4 Oksitoneze tipa -ica. in mamka. Pri tvorjenkah na -ica. bi bila oksitoniranost lahko mehanicno povzeta po oksito­niranih besedotvornih predlogah oziroma imajo naglasno krivuljo lahko prevzeto 47 Toda Npl qlad... z realizirano maskulinizaciijo nevter, prim. v istem govoru ti ..lci m.st. so dálc (SLA), in morda z izvedenim naglasnim pomikom tipa bábica > babíca, prim. v Svecah ha...ca ‘veverica’ (SLA) .*g.verica z disimilacijo g : . . . : . < psl. *...erica. 48 Enakrožanskireflekskotqvadv ‘veliko kladivo’ navaja tudi Kattnig (2017). 49 Prim. enako r. mot ‘veliko kladivo’. po motivirajocih samostalnikih, kot je zapisal Ježovnik (2022: 381). Vendar imajo izpeljanke na -ica iz ajevskih predlog ap B in C po pricakovanem modelu naglas na ijevskem samoglasniku in zato temeljijo na starem izglasju *-.ca (Dybo 1981: 173), npr. *..g.l. . *..g.l.ca, prim. hrv. ìglica, cak. igli.ca; *..g.r. . *..g.r.­ca;*m.gl. .*m.gl.ca, prim. hrv. màglica;*st.z. .*st.z.ca, prim. hrv. stàzica. Slovenski oksitonirani primeri na -ica, ki jih je v pretežni meri za obmo-cje nekdanje Kranjske navedel Valjavec (1878), niso enaki primeru v tpn Slatnà, ampak bi jih bilo treba prikljuciti med gradivo s sekundarno, analoško pridoblje­nim tonicnim viškom v izglasju tipa *bá.ba >> *bá.ba., ki s primeri, kot je trta in verjetno tudi cesta in srna, kažejo, da pomik, ki je povzrocil nastanek sekundarnih oksitonez, potem ko se je naglas pomaknil na izglasni tonicni višek, ni zajel le gradiva ap B in C, ampak tudi A. psl. *b.ba > psln. *ba.ba > psln. dial. *bá.ba . *bá.ba. psl. *-.ca > psln. *-i.ca > psln. dial. *-í.ca . *-í.ca. Pomik naglasa na tonicni višek izglasnega zloga se je torej izvršil tudi pri samos­talniškem tipu *-í.ca. < psl. *-.ca. Ker je Valjavcev primer postrvica. v izgovarjavi post.ruca. ob pri njem nave-deni podstavni besedi postrva. tudi zaradi vzglasja po- mlajšega, nedvomno interno slovenskega nastanka, je postrvica. iz postrva. lahko nastalo po analogiji z vsaj nekoliko starejšimi primeri, kot so Valjavcevi iglica., v izgovarjavi j.guca., igrica., meglica., v izgovarjavi m.guca., stezica. : steza. in gubica., v izgovarjavi g.fca.. Glede oksitoneze osamljen je Valjavcev primer z gorenjskega obmocja mamka. = mamkà (Pleteršnik), ki je izpeljanka na -ka iz máma ‘mati’ < psl. *m.ma. Glede na besedotvorno predlogo ap A bi enako kot primeri izpeljank na -ica. << psl. *-.ca lahko potrjeval, da je vzorec nastajanja sekundarnih oksitonez po delovanju akcent­skega umika zíma < psl. *zim. zajel tudi primere ap A, potem ko so po analogiji pridobili tonicni višek na izglasnem zlogu: *m.m.ka > psln. *ma.mka > *má.mka50 >> *má.mka. > mamka.. Ta primer pa je lahko vplival na nastanek oziroma ohranitev oksitoneze v gorenjskem primeru ocka., ki ga navaja Valjavec (1878: 89). 6.5 Gradivo ap A in terski nedolocniki f'ti, p'ti, b.'t. ‘esse’ < psl. *b.ti Pri obravnavi nepricakovanih terskih oksitonez tipa zi'ma se sicer ugotavlja, da so potrjene le pri gradivu ap B in C (Šekli 2006: 168–169, 173; Ježovnik 2022: 376), ne pa tudi ap A. Pomik naglasa s prvotne staroakutirane dolžine se torej ne bi potrjeval (npr. psl. *n.va ‘njiva’ > ter. ni..a), ceprav so sekundarno, analoško 50 Brezrazvojavnovicirkumfleks. uveden tonski višek na izglasnem zlogu imeli tudi tovrstni primeri, npr. zilj. .ní.a., bít. ‘biti’ (Brdo pri Šmohorju – SLA). Vecinska odsotnost oksitonez pri terskih primerih ap A namrec lahko pomeni le, da pomik naglasa na tonicni višek v teh primerih ni bil enako mocen kot pri drugih ap B in C, ker so ga lahko ovirale oblike Isg z novim cirkumfleksom korenskega vokala, ki tonskega viška na izglasnem zlogu niso imele. V zvezi s tem je poveden terski primer nedolocnika biti ap A, ki se v govoru Canebole glasi f'ti, Plestišc p'ti in Tera b.'t. (Ježovnik 2022). Ta v slovenšcini osamljeni oksitonirani nedolocnik kot odraz psl. *b.ti je namrec lahko rezultat pomika naglasa na izglasni tonicni višek *bí.ti. . *biti., ki so ga dodatno lahko spodbudile oksitonirane sedanjiške oblike. Nedolocnik je sicer potrjen zunaj obmo-cja zgošcenih oksitonez v Porcinju, Prosnidu in Subidu, a imata govora Canebole in Plestišc prav tako potrjeno sekundarno oksitonezo pri pridevniški obliki crna. Praslovanski samostalnik *cesta se v slovanskih odrazih vecinsko potrjuje kot ap A (Derksen 2008: 76), medtem ko ga Ramovš (1935: 53) za tersko narecje sporoca kot ci.st., kar je verjetno Asg *c.sto s sekundarnimtonicnim viškom na izglasju. Danes se oksitoneza potrjuje le v govoru Prosnida z Nsg ci.s'ta in Asg ci.st.o, ki z izglasjem kaže na razvoj iz izhodišca *c.sto s prosnidskim reflek­som sekundarno naglašenega izglasnega nazalnega samoglasnika po naglasnem pomiku tipa psl. *o.ko > sln. ok.. Baudouinovo tersko gradivo je bilo za ta samo­stalnik v Plestišcih sporoceno kot ciéstà, na ci.st., tù nat ci.st., tri ci.stœ = ciest. (tu z Baudouinovim pojasnilom, da sta obe naglasni varianti glede jakosti naglasa enaki), tudi le kot oksitoniranociestà, v Tipani pa sporoceno kot ciésta = ciesta. = ciestà (Spinozzi Monai 2009: 245, 301). To nakazuje, da so v casu Baudouinovega zbiranja gradiva v govoru kraja Plestišca ob baritoniranih variantah in baritonira­nih variantah s tonicnim viškom na izglasnem zlogu soobstajale tudi oksitonirane, v govoru kraja Tipana pa ob baritoniranih tudi oksitonirane. Iz teh Baudouinovih zapisov ni mogoce enoznacno prepoznati zapisa, ki bi popolnoma ustrezal sodobni prosnidski obliki ci.st.o. Posredno pa se enak tožilnik lahko prepozna šele v pkm. cèsta z variantnima Gsg -e in -é (Novak 1999). Zadnja varianta enako kot pkm. s.na z Gsg srné, Asg srn (Novak 1999) lahko kaže na obstoj Asg *c.sto ob Nsg *c.sta. Ker se samostalnik *cesta v slovenšcini kaže kot »necista« ap A, je iz ter­skih oksitoniranih imenovalnikov jasno razvidno, da so v naglasnem oziru nastali iz prvotnih baritoniranih predlog ap A *c.sta = pkm. cèsta, knjiž. c.sta. Enako je ob komparativni evidenci slovenskega in drugega slovanskega gra-diva možno ugotavljati pri samostalniku srna. Sklepu, ki izpostavlja, da sekundarni oksitonezi ni bilo podvrženo gradivo ap A, torej nasprotuje tersko gradivo za cesta, srna, biti, zunaj obmocja terskih govorov pa Alasijevo trtè in dolenjsko t.rta. (Gorenji Vrh pri Dobrnicu – SLA), Valjavcevo »kranjsko« oksitonirano gradivo na -ica. < psl. *-.ca in mamka.. 6.6 Terski nereducirani/reducirani primeri s sekundarno oksitonezo tipa zi'ma Ker je zacetek nastajanja sekundarno oksitoniranih primerov tipa zi'ma treba ume­stiti v cas po splošnoslovenskem akcentskem umiku *zima. > *zí.ma, je razumljivo, da je bil korenski vokal takih oksitonez kasneje podvržen redukciji, ki jo gradivo zunaj terskega obmocja (in z edinim obsoškim Breznikovim primerom zimà) dob-ro potrjuje. Glede pricakovanih redukcij pa je stanje v terskem narecju razlicno, saj se nenaglašeni korenski vokali glede kvalitete kažejo kot nepremenjeni (npr. zi'ma, mli.'ko, zvi.z'da, ci.s'ta) ali pa spremenjeni, tj. reducirani (npr. zbaz'da, f'ti, p'ti, b.'t.). Zato je možno, da so tisti s kvalitetno spremenjenim, tj. reduciranim koren-skim vokalom starejši, drugi pa mlajši. To pa lahko pomeni, da so bili iz prvotno reduciranih posodobljeni na podlagi soobstoja vecinskih terskih baritoniranih va­riant kot odrazov sistemsko pricakovanih slovenskih razvojev, npr. psln. *zima. > *zíma. > zíma .*zima. > *z.ma., pod vplivom soobstoja refleksa zíma nastane *zima. = tersko zi'ma 7 zazakljucek V prispevku sem skušala pokazati naslednje: (a) terske nepricakovane oksitoneze tipa zi'ma so v terskem sistemu sicer naj­bolj frekventno zastopane, a v slovenšcini niso osamljene, ker jih potrjuje tudi drugo arealno bolj oddaljeno gradivo iz vseh slovenskih narecnih skupin razen panonske; (b) nepricakovane sekundarne oksitoneze so inovacije, ki so nastajale po sploš­noslovenskem umiku naglasa s koncnega zloga na prednaglasno dolžino in po tem, ko je tonicni višek ostal na koncnem zlogu in ga je po analogiji pridobilo tudi gradivo ap A; naglas se je ponekod in sporadicno, torej nesistemsko, pomaknil na tonicni višek in ob sistemsko pricakovanih baritoniranih vari­antah tipa zíma so v istih sistemih nastajale in soobstajale tudi oksitonirane variante tipa zi'ma; (c) oksitonirane dvozložnice so lahko nastale tudi iz trizložnic *.užina in *kl.­di.o prek sln.*júžina. in *kládi.o.; prav to gradivo kaže, da vpliv oksitonez v tožilnikih tipa *zim.,*nog. in *žen. pri naglasnem pomiku tipa zi'ma verjet-no ni bil odlocilen dejavnik, ampak lahko le dodatna spodbuda; (d) inovacija je zajela gradivo vseh treh akcentskih paradigem, ceprav je pri zastopnikih ap A sicer sporadicna, a arealno širša od terskega sistema, prim. trta. krajšave ap= akcentska paradigma, naglasni vzorec; Apl= akuzativ plurala, tožilnik množine; Asg = akuzativ singularja, tožilnik ednine; blg. = bolgarski; br. = beloruski; cak. = cakavski; dial. = dialekticni, narecni; dol.= dolenjski; f = feminin, ženski spol; gor.= gorenjski; Gsg=genitiv singularja, rodilnik ednine; hrv.= hrvaški; Isg= instrumental singularja, orodnik ednine; it.= italijanski; jslov.= juž­noslovanski; kajk.= kajkavski; knjiž.= knjižni; kor.= koroški; lat.= latinski; Lsg = lokativ singu­larja, mestnik ednine; n= nevter, srednji spol; nad.= nadiški; Npl = nominativ plurala, imenovalnik množine; Nsg = nominativ singularja,imenovalnik ednine; pkm.= prekmurski; psl.= praslovanski; ptc pret pas= particip preterita pasiva, trpni deležnik preteklika; r.= ruski; rom.= romanski; srb. = srbski; stcsl.= starocerkvenoslovanski; stpkm.= staroprekmurski; štaj.= štajerski; ter.= terski; zilj. = ziljski Simboli >= po regularnem sistemskem foneticnem razvoju prešlo v; < = po regularnem sistemskem fonetic­nem razvoju nastalo iz; >>= po analogiji razvito v; <<= po analogiji razvito iz; .= po jezikovnem razvoju prešlo v; . = po jezikovnem razvoju nastalo iz viriinliteratura Ahacic 2022= Kozma Ahacic, Adam Bohoric, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj in bohoricica, v: Novi pogledi na Adama Bohorica, ur. Marko Jesenšek, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2022 (Razprave razreda za filološke in literarne vede 26), 83–110. Antic 1991 = Vladimir Antic, Rjecnik hrvatskoga jezika, Zagreb: Novi Liber, 1991. ARj = Rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1–23, Zagreb: JAZU, 1880–1976. Bajzek Lukac 2009 = Marija Bajzek Lukac, Slovar Gornjega Senika: A–L, Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2009. Benedik 1999= Francka Benedik, Vodnik po zbirki narecnega gradiva za Slovenski lingvisticni atlas (SLA), Ljubljana: ZRC SAZU, Založba ZRC, 1999. Bezlaj ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I (1976), Etimološki slovar slo­venskega jezika II (1982), Etimološki slovar slovenskega jezika III (1995), dopolnila in uredila Marko Snoj – Metka Furlan, Etimološki slovar slovenskega jezika IV (2005), avtorji gesel Fran­ce Bezlaj – Marko Snoj – Metka Furlan, uredila Marko Snoj – Metka Furlan, Etimološki slovar slovenskega jezika V = Kazala (2007), izdelala Marko Snoj – Simona Klemencic, Ljubljana: Mladinska knjiga, Založba ZRC, 1976–2007 . Breznik 1982 = Anton Breznik, Jezikoslovne razprave, ur. Jože Toporišic, Ljubljana: Slovenska matica, 1982. Derksen 2008 = Rick Derksen, Etymological Dictionary of the Slavic Inherited Lexicon, Leiden – Boston: Brill, 2008. Dybo 1981 = Vladimir A. Dybo, Slavjanskaja akcentologija: opyt rekonstrukcii sistemy akcentnyh paradigm v praslavjanskom, Moskva: Nauka, 1981. Erjavec 1880 = Fran Erjavec, Iz pótne torbe, Letopis Matice slovenske za leto 1880, 156–223. Freyer 1842 = Heinrich Freyer, Fauna der in Krain bekannten Säugethiere, Vel, Reptilien und Fische. Nach Cuvier’s System geordnet, mit Abbildungs-Citaten und Angabe des Vorkommens, Laibach: Gedruckt in der Eger’schen Gubernial-Buchdruckerei, 1842. Furlan 2021 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoci spletni slovar 2017–: dodatek 2021 (sinonimi za postrv in brancina), Jezikoslovni zapiski 27.2 (2021), 23–47. Furlan 2022 = Metka Furlan, Ta svetla zvejzda ta je zašla (Alasia da Sommaripa), v: Kontaktna dialektologija na obmocju med Alpami in Jadranom: v spomin akademiku Goranu Filipiju, ur. Suzana Todorovic – Barbara Baloh, Koper: Libris, 2022, 61–78. Gutsman 1789 = Oswald Gutsmann, Deut.ch=windi.ches Wörterbuch mit einer Sammlung der ver­deut.chten windi.chen Stammwörter, und einiger vorzüglichern ab.tammenden Wörter, Klagen­furt 1789. [Obrnjeno izdajo slovarja je izdelal Ludwig Karnicar in je leta 1999 v Gradcu izšla kot 3. zvezek serije Slowenistische Forschungsberichte.] Houtzagers 1985 = H. Peter Houtzagers, The Cakavian dialect of Orlec on the island of Cres, Amsterdam: Rodopi, 1985 (Studies in Slavic and General Linguistics 5). Ježovnik 2020= Janoš Ježovnik, A further look at the progressive acute-accent shift in the Tersko di­alect of Slovene, v: Vacamsi misra krnavamahai: proceedings of the International Conference of the Society for Indo-European Studies and IWoBA XII, Ljubljana 4-7 June 2019, celebrating one hundred years of Indo-European comparative linguistics at the University of Ljubljana = Akten der Arbeitstagung der Indogermanischen Gesellschaft und des IWoBA XII vom 4. bis 7. Juni 2019 in Ljubljana aus Anlass der Hundertjahrfeier der dortigen Indogermanistik, ur. Luka Repanšek – Harald Bichlmeier – Velizar Sadovski, Hamburg: Baar, 2020 (Studien zur histo­risch-vergleichenden Sprachwissenschaft 17), 665–677. Ježovnik 2022 = Janoš Ježovnik, Glasovne in naglasne znacilnosti terskega narecja, Ljubljana: Založba ZRC, 2022. Jurancic 1986 = Janko Jurancic, Srbskohrvatsko-slovenski slovar: tretja, znatno razširjena izdaja, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1986. Jurišic 1973 = Blaž Jurišic, Rjecnik govora otoka Vrgade 2: rjecnik, Zagreb: JAZU, 1973. Kalsbeek 1998 = Janneke Kalsbeek, The Cakavian Dialect of Orbanici near Žminj in Istria, Amster­dam – Atlanta: Rodopi, 1998 (Studies in Slavic and General Linguistics 25). Kapovic 2015 = Mate Kapovic, Povijest hrvatske akcentuacije: fonetika, Zagreb: Matica Hrvatska, 2015. Kastelec-Vorenc = Jože Stabej, Slovensko-latinski slovar, po: Matija Kastelec – Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680–1710), Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 1997. Kattnig 2017 = Marnvam po domace: živi narecni besednjak slovenskega govora v zgornjem Rožu od Huma pri Rožeku do Mute pri Svecah, ur. Franc Kattnig, pd. Prosenov Francej, Celovec – Ljubljana – Dunaj: Mohorjeva družba, 2017. Lencek 1999 = Rado L. Lencek, Cakavizmi v zahodnih slovenskih narecjih, v: Rado L. Lencek, Izbrane razprave in eseji, ur. Marta Pirnat-Greenberg, Ljubljana: Slovenska matica, 1996, 199–211. Lipljin 2002 = Tomislav Lipljin, Rjecnik varaždinskoga kajkavskog govora, Varaždin: Garestin, 2002. Lukežic – Zubcic 2007 = Iva Lukežic – Sanja Zubcic, Grobnicki govor XX. stoljeca, Rijeka: Katedra Cakavskog sabora Grobnišcine, 2007. Murko 1833 = Anton Johann Murko, Deutsch-Slowenisches und Slowenisch-Deutsches Handwter­buch: Deutsch-Slowenischer Theil, Grätz: Verlag der Franz Ferstl’schen Buchhandlung, 1833. Novak 1996 = Franc Novak, Slovar beltinskega prekmurskega govora, ur. Vilko Novak, Murska Sobota: Pomurska založba, 21996 (11985). Novak 2006 = Vilko Novak, Slovar stare knjižne prekmuršcine, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar 1894–1895, elektronski vir, ur. Metka Furlan – Helena Dobrovoljc – Helena Jazbec, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU – Amebis, 2006. Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historicna gramatika slovenskega jezika VII: dialekti, Ljubljana: Uciteljska tiskarna, 1935. Ramovš 1950 = Fran Ramovš, Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov, Slavisticna revija 3 (1950), 16–23. Rigler 1963 = Jakob Rigler, Južnonotranjski govori. Akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1963. Rigler 1986 = Jakob Rigler, Razprave o slovenskem jeziku, ur. Franc Jakopin, Ljubljana: Slovenska matica, 1986. Rigler 2001 = Jakob Rigler, Zbrani spisi 1: jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave, ur. Vera Smole, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Rigoni-Salvino 1999= Simona Rigoni, Stefania Salvino, Vocabolarietto italiano – natisoniano, San Leonardo: Editore Comitato Pro Clastra O.N.L.U.S., 1999. SKI = Slovenska krajevna imena, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985. SLA = Gradivo za Slovenski lingvisticni atlas [hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani]. Spinozzi Monai 2009 = Liliana Spinozzi Monai, Il Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay, Udine: Consorzio Universitario del Friuli, 2009. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I–V, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1970–1991. Šekli 2006 = Matej Šekli, Tersko narecje v kraju Subid, v: Terska dolina/Alta Val Torre/Val de Tor: terska dolina v besedi, sliki in pesmi Viljema Cerna, ur. Milena Kožuh, Celje: Celjska Mohor­jeva družba – Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 2006, 161–173.Šekli 2008a = Matej Šekli, Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008 (Linguistica et philologica 22). Šekli 2008b = Matej Šekli, Naglasni sestav govora Jevšcek pri Livku nadiškega narecja slovenšcine v luci relativne kronologije slovenskih naglasnih pojavov, v: Škrabceva misel VI, ur. Jože To­porišic, Nova Gorica: Franciškanski samostan Kostanjevica, 19–36. Šekli 2018 = Matej Šekli, Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov, Ljubljana: Založba ZRC, 2018. Šimunovic 2006 = Petar Šimunovic, Rjecnik brackih cakavskih govora, Supetar: Brevijar, 2006. Škofic 2019 = Jožica Škofic, Krajevni govor Krope, Ljubljana: ZRC SAZU, 2019. Špehonja 2012a = Nino Špehonja, Nediška Gramatika,[s. l.: s. n.], 2012. Špehonja 2012b = Nino Špehonja, Besednjak Nediško-Taljansko, Cormons: Poligrafiche San Mar­ co, 2012. Špehonja 2012c = Nino Špehonja, Vocabolario Italiano-Nediško, Cormons: Poligrafiche San Mar­co, 2012. Toporišic 1981= Jože Toporišic, Mostec (OLA 17), v: Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrp­skih, slovenackih i makedonskih govora obuhvacenih Opšteslovenskim lingvistickim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine, 1981, 147–163. Valjavec 1878 = Matija Valjavec, Prinos k naglasu u (novo)slovenskom jeziku: naglas u ženskih riecih na a, Zagreb: Tisak Dionicke tiskare, 1878. Summary The Torre Valley Dialect and Slovenian Secondary Oxytones This article shows that: (a) Unexpected Torre Valley dialect oxytones of the type zi'ma are the most frequently represented in that dialect system, but they are not isolated in Slovenian because they are also attested in other areally more distant material from all Slovenian dialect groups except Pannonian; (b) Unexpected secondary oxytones are innovations that arose after the general Slovenian accentual shift from the final syllable to a pretonic long vowel and after the tonic peak re­mained on the final syllable and, by analogy, AP a material also acquired it; in some places the accent shifted sporadically (i.e., non-systemically), to the tonic pitch, and, alongside the systemically expected baritone variants of the zíma type, oxytoned variants of the zi'ma type were also created in the same systems; (c) Oxytonic disyllabicwords could also have arisen from the trisyllabic words *.užina and *kl.di.o via Sln. *júžina. and *kládi.o.; this very material shows thatthe influence of oxytonic stress in accusatives of the type *zim., *nog., and *žen. was probably not a decisive factor in the accent shift of the zi'ma type, but could only be a contributing factor; (d) The innovation encompassed materialin all three accent paradigms, although it is spo­radic in the case of lexemes in AP a, but it is areally wider than the Torre Valley system; compare Sln. trta. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 91-106 SUZANA Todorovic rabalekSikalnihromanizmov vSlovenSkih narecnihgovorihSlovenSke iStre: primer dvo- inenojezicnih vaSi bertoki, pomjanin šared COBISS: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.05 V raziskavi, ki se opira na terensko dialektološko gradivo, smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so sticnost, bližina ali oddaljenost slovanskega in romanskega jezikovnega obmocja vplivale na rabo romanizmov v izbranih slovenskih istrskih govorih. V kraju Bertoki, kjer živijo narecno italijansko in slovensko govoreci domacini, se namrec istrskoslovensko in istrskobeneško govorno obmocje prepletata, Šared predstavlja (na Izolskem) mejnik med romanskim in slovanskim jezikovnim svetom – severno od kraja obstaja le istrskobeneško narecje, vzhodno in jugozahodno pretežno le šavrinski in rižanski govori, Pomjan pa se nahaja v osrcju šavrinskega sveta in je znatno oddaljen od romanskega jezikovnega okolja. Kljucne besede: slovenska Istra, narecna dvojezicnost in enojezicnost, romanizmi The Use of Romance Lexemes in Slovenian Dialects of Slovenian Istria: the Case of Bilingual and Monolingual Villages Bertoki, Pomjan, and Šared This research, based on dialect material collected in the field, examines the extent to which contact, proximity, or distance between the Slavic and Romance linguistic areas influences the use of Romance lexemes in selected dialects of Slovenian Istria. In the village of Bertoki, where Italian and Slovenian speakers live, the Istrian Slovenian and Istrian Venetian linguis­tic areas meet. Šared (near the town of Izola) represents a boundary between the Romance and Slavic linguistic worlds: to the north of the village there is only the Istrian Venetiandialect, and to the east and southwest only the Šavrini and Rižana subdialects. Pomjan islocated in the heart of the Šavrini Hills and is quite far from the Romance linguistic world. Keywords: Slovenian Istria, dialect bilingualism, dialect monolingualism, Romance lexemes 1 uvod V slovenskem delu Istre obstajata dve narecji – slovensko istrsko narecje, ki ga delimo na šavrinsko in rižansko podnarecje (meja med njima poteka po crti Berto- Suzana Todorovic .Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta / Università del Litorale, Facoltà di studi educativi, Koper/Capodistria .suzana.todorovic@upr.si . (iD) https://orcid.org/0009-0009-5048-8933 Prva razlicica prispevka je bila predstavljena 22. 9. 2022 na 4. Slovenskem dialektološkem posvetu v Ljubljani. ki–Marezige–Zazid),1 in istrskobeneško narecje.2 Istrani slovanskih korenin vsaj od 7. stoletja dalje v zaledju mest Koper, Izola in Piran gojijosvoje narecje, drugo – romanskega izvora – pa so v Istro prinesli Benecani po 10. stoletju. Pred njiho-vim prihodom je tu živece romansko prebivalstvo govorilo istriotsko narecje, ki se je razvilo iz lokalne latinšcine, prinesene v Istro v casu romanizacije, ki se je zacela leta 178–177 pr. n. št. Med omenjenima narecjema je vseskozi prihajalo do interferenc, a si kljub temu nikoli nista bili sociolingvisticno enakovredni. Istrobenešcina je bila do konca druge svetovne vojne glavni jezik komunikacije vseh Istranov. Neromanski govorci so se v komunikaciji vedno prilagajali romansko govorecim mešcanom, saj so bila mesta glavni trg za prodajo kmeckih pridelkov in drugih dobrin. Razis­kave (npr. Todorovic 2016) kažejo, da je v istrobeneškem narecju neznatno število slovenizmov, obratno pa je besedišce slovenskih istrskih govorov prepojeno s šte­vilnimi romanskimi izposojenkami, med katerimi prevladujejo istrskobeneške (gl. Giljanovic 2011). 2 predhodne raziSkave o rabi romanizmov v dvo- in enojezicnih vaSehSlovenSke iStre V dialektoloških raziskavah, ki smo jih opravili v vec istrskih krajih (gl. Todorovic 2015a; 2015b; 2017; 2018; 2021 idr.), smo opazili, da je v nekaterih istrskih vaseh raba romanizmov bodisi pogostejša bodisi je tam zaznati rabo izposojenk, ki jih v nekaterih drugih krajih ne poznajo oziroma ne uporabljajo. V pricujocem prispev­ku smo zato želeli osvetliti rabo romanizmov oz. njihovo odsotnost v vaseh, ki so si geografsko blizu. Pri raziskavi izhajamo iz dejstva, da v slovenskem delu Istre obstajajo narecno enojezicni kraji, kot so Krkavce, Boršt, Dekani, Plavje, Koštabona, Sveti Peter, Padna, Rižana, Osp, Tinjan (slovensko istrsko narecje), Koper, Izola, Piran, Seco­vlje, Strunjan (istrskobeneško narecje) idr., in narecno dvojezicni kraji – Hrvatini, Kampel, Bertoki, Dragonja, Cerej in Premancan, v katerih domacini ohranjajo obe narecji. V narecno dvojezicnih krajih, kjer je bila interakcija med narodoma in narecjema intenzivnejša, nacinživljenja in kulturni vzorci pa zelo podobni, je bilo tam živecim romanskim prebivalcem slovensko narecje bližje kot tistim iz mest, a kljub temu njihova dvojezicnost ni bila nikoli tako mocno izražena kot pri sloven-skih sovašcanih (Todorovic 2019: 21). 1 Gl. Todorovic 2015a: 53. 2 Gl.Todorovic2016;IsJAsIS1,2in3. 2.1 Raba romanizmov v Dragonji in v drugih vaseh Piranskega V dvojezicnem kraju Dragonja (po letu 1900 so nenaseljeni kraj poselili prebivalci iz Svetega Petra in beneško govoreci Istrani iz razlicnih krajev Istre) smo se spra­ševali (Todorovic 2015a: 165–170), ali je neposredni stik govorcev dveh razlicnih narecij (istrskobeneškega in istrskoslovenskega) vplival na besedišce šavrinskega »šupetrskega« govora. Izbrano narecno izrazje, ki ga uporabljajo v Dragonji, smo primerjali s tistim, ki ga uporabljajo v treh sosednjih vaseh: Svetem Petru, Novi vasi nad Dragonjo in Padni. Analiza zbranega gradiva je pokazala, da prebivalci Dragonje uporabljajo romanske izposojenke, ki jih poznajo in uporabljajo tudi v ostalih treh šavrinskih vaseh piranskega podeželja, poleg takšnih romanizmov pa še izraze, ki jih uporabljajo samo dragonjski narecni govorci, in tiste, ki so sicer prisotni tudi v Novi vasi nad Dragonjo, Padni in Svetem Petru, a jih v omenjenih vaseh izgovarjajo z vecjimi foneticnimi prilagoditvami kot v vasi Dragonja, kjer je njihova foneticna podoba bliže tisti, ki jo imajo besede v narecju ali jeziku, iz katerega so prevzete. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov romanizmov, ki jih najdemo samo v Dragonji, medtem ko v Novi vasi nad Dragonjo in Padni zanje govorci uporabljajo domace besede. Za pojem ‘soparica’ smo v Dragonji zapisali 'šofi.o, v SvetemPetru so'para, v Novi vasi nad Dragonjo so'pårca, v Padni s.'para; prim. istr. ben. '.ofe.o ‘sopa­rica’ (IsJAsIS 1: 42).Za izraz ‘cesta’ smo v Dragonji zapisali štrade'reja, v Sve­tem Petru št.d.'reja, v Novi vasi nad Dragonjoštid.'reja in 'pot, v Padni .'la.na 'p.t in št.d.'reja; prim. istr. ben. .trada'reja ‘cesta’ (IsJAsIS1: 113).Za pojem ‘sapica’ smo v Dragonji zapisali 'bava, v Svetem Petru 'sapca, v Novi vasi nad Dragonjo 'sapa in 'sapca, v Padni 'v.tric; prim.istr. ben. 'bava ‘vetric’ (IsJAsIS 1: 56).Za izraz‘klepetati’ smo v Dragonji zapisali 'cäkulät, v Svetem Petru k'lepetät, v Novi vasi nad Dragonjo k'l.p.t.t, v Padni k'lepetät; prim. istr. ben. cako'lar ‘kle­petati, govoriti’(IsJAsIS 1: 172).Za pojem ‘guba’ smo v Dragonji zapisali 'ru.a, v SvetemPetru s'k.rcena 'kuža, v Novi vasi nad Dragonjo s'k.rcena 'kuža, v Padni s'k.rpana 'kuža; prim. istr. ben. 'ru.a ‘guba’ (IsJAsIS 1: 430). 2.2 Raba romanizmov na Škofijah in v Dekanih V dialektološki raziskavi na Škofijah in v Dekanih (Todorovic 2017) smo opa­zili, da je raba romanizmov v škofijskem narecnem govoru bolj pogosta kot v dekanskem. To smo povezali s podatkom, da so bili Dekani kot samostojna obcina v preteklosti v administrativnem pogledu samozadostni in posledicno manj od­visni od Trsta in Kopra, kamor pa so vendarle hodili prodajat pridelke in delat, a pogosteje šele v petdesetih letih 20. stoletja, ko so Dekani izgubili status obcine. Nasprotno so bili prebivalci Škofij veliko bolj odvisni od bližnjega Kopra in so-sednjega Trsta, ki so ju nekateri vsakodnevno obiskovali in tam usvajali italijansko beneško narecje. Tudi lega vasi je pripomogla k temu, da so se tu ustalile številne romanske besede in postale sestavni del vaškega govora. Kontrastivna analiza škofijskega in dekanskega besedišca s podrocja obicaji in institucije ter poklici (Todorovic 2017: 202–204) je potrdila, da narecni govorci s Škofij uporabljajo vec romanskih izposojenk kot Dekancani. Za nekatere izpo­sojenke z omenjenega semanticnega polja Dekancani uporabljajo domace besede (redko tudi romanske sopomenke), prebivalci Škofij pa ob romanski besedi redko uporabljajo tudi domace sopomenke. V nadaljevanju navajamo nekaj primerov. Za pojem ‘ulica’ v Dekanih uporabljajo domaco besedo 'ulca, na Škofijah pa romanski izraz kont'radain domaco besedo 'ulca; prim. istr. ben. kont'rada ‘ulica’ (IsJAsIS 1: 127). Za pojem ‘mestno svetilo’ smo v Dekanih zapisali domaco besedo luc, na Škofijah pa romanizem 'lampada; prim. knj. it. lampada ‘svetilka’. Za pojem ‘obcina’ smo od Dekancanov slišali domaco besedo 'opcina, od prebivalcev Škofij pa romansko besedo ka'mun; prim. istr. ben. ko'mun ‘obcina’ (IsJAsIS 1: 143). Za izraz ‘poljedelec, kmet’ v Dekanih uporabljajo domaco besedo .'met, na Škofijah pa roma­nizem kampa'n.lin domaco besedo .met; prim. istr. ben.kampa'n.l ‘kmet’ (IsJAsIS 1: 284). Za pojem ‘pismo’ smo v Dekanih zabeležili domaco besedo 'pism.., na Škofijah pa romanski izraz 'li.tera; prim. istr. ben. 'l.tera ‘pismo’ (IsJAsIS 1: 329). 3 metodologija Pri raziskavi smo izhajali iz domneve, da sticnost, bližina ali oddaljenost slo­vanskega in romanskega jezikovnega obmocja vplivajo na rabo romanizmov. V Bertokih se istrskoslovensko in istrskobeneško govorno obmocje stapljata, saj tu živijo narecno italijansko in slovensko govoreci domacini; Šared predstavlja (na Izolskem) mejnik med romanskim in slovanskim jezikovnim svetom – severno od kraja obstaja le istrskobeneško narecje, vzhodno in jugozahodno pa pretežno le šavrinski in rižanski govori; Pomjan se nahaja v osrcju šavrinskega sveta in je znatno oddaljen od romanskega jezikovnega okolja. Narecni korpus je bil pridobljen leta 2020 (Todorovic 2021) z lastnimi teren­skimi raziskavami, pri katerih je sodelovalo petnajst informantov, ki že od rojstva živijo v rodnem kraju in se sporazumevajo v narecju. Pri raziskovanju smo se oprli na vprašalnico, ki vkljucuje 1525 pojmov, za namene pricujoce raziskave pa smo analizirali tri semanticna polja – obicaji in institucije; življenje, poroka in družina; ter sadje in zelenjava. V besedju iz omenjenih semanticnih polj smo iskali romanske izposojenke, ki se pojavljajo samo v narecno dvojezicnih Bertokih ali na Šaredu, ki predstavlja mejo med romanskim in slovanskim jezikovnim arealom, pri cemer izpostavljamo, da romanizme, ki smo jih evidentirali v vasi Pomjan, uporabljajo tudi v drugih istrskih krajih. V vsakem razdelku smo za konkreten pojem izpostavili prevladujoci narecni leksem – domacega ali romanskega izvora – in leksem, ki smo ga zabeležili samo v Bertokih in/ali na Šaredu. Razširjenost prevladujocega narecnega leksema in njegovo morebitno prisotnost v govoru Bertokov in/ali Šareda smo preverjali s pomocjo dialektološkega korpusa, predstavljenega v knjigah Narecna raznolikost v okolici Kopra: Dekani, Hrvatini, Škofije (2017), Raznovrstnost narecnih govorov na Koprskem: Bertoki, Puce, Sveti Anton (2018) in Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre / Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale (IsJAsIS) 1–3 (2019; 2020; 2022). V tem gradivu so bili dragoceni zlasti podatki za govora krajev Škofije (kjer smo s preliminarno raziskavo prav tako ugotavljali pogosto rabo romanizmov) in Dragonja, ki je narecno dvojezicni kraj. Razširjenost prevladujocih narecnih leksemov in obenem neobstoj evidentiranih romanizmov iz Bertokov in/ali Šareda smo preverjali tudi v gradivu, zbranem v enojezicnih vaseh Puce in Sveti Anton, za kateri smo predvidevali, da je zastopanost romaniz­mov podobna kot na Pomjanu. Prvi vir izposoje smo dolocili s pomocjo treh zvezkov Istrskobeneškega jezi­ kovnega atlasa severozahodne Istre / Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale, slovarja koprskega narecnega govora (Dizionario storico frase­ologico etimologico del dialetto di Capodistria) in slovarja tržaške italijanšcine (Grande dizionario del dialetto triestino), ki jih v etimoloških prikazih navajamo kot IsJAsIS 1 in 2 in 3, Manzini – Rocchi in Doria. 4 rabaromanizmov vdvo- inenojezicnih vaSeh SlovenSke iStre 4.1 Obicaji in institucije ‘pot, steza’ V govorih slovenske Istre prevladujeta narecna leksema s'taza in pot, le v Bertokih smo zapisali štra'di.la; npr. na Pomjanu in Šaredu s't.za (Todorovic 2021: 97), v Dragonji s'teza in p.t (IsJAsIS 1: 283), na Škofijah 'puot in s't.za (Todorovic 2017: 101), v Pucah s't.za in v Svetem Antonu s'teza (Todorovic 2018: 110). Bertoški izraz štra'di.la je prevzet iz (bert.) istr. ben. .tra'dela ‘potka’;prim. istr. ben. (Izola, Hrvatini) .tra'd.la (IsJAsIS 1: 283) in knj. it. stradella ‘potka’. ‘sprehod’ Za ta pojem govorci istrskega narecja uporabljajo vecinoma samostalnik š'paš in glagol '.od.t ‘hoditi’, le v Bertokih smo poleg izraza š'p.š zapisali tudipaše'gata; npr. na Pomjanu in Šaredu š'p.š (Todorovic 2021: 98), v Dragonji '.od.t (glagol) ‘hoditi’ (IsJAsIS 1: 290), na Škofijah špoš (Todorovic 2017: 101), v Pucah '..d.t in v Svetem Antonu '...d.t (Todorovic 2018: 111). Bertoški izraz paše'gata je najverjetneje prevzet iz nekega istrskobeneškega govora; prim. tudi knj. it. passeggiata ‘sprehod’, govorci bertoške istrobenešcine za omenjeni pojem uporabljajobesedo kami'nada ‘hoja, sprehod’ (IsJAsIS 1: 290), v drugih istrskobeneških govorih poleg omenjenega prevladujetudi narecni leksem .'pa.o, ki ga je sprejela vecina slovenskih istrskih govorov (IsJAsIS 1: 290). ‘sprehajalna palica’ Za navedeno besedno zvezo šavrinski in rižanski govori poznajo vecinoma izraz 'palca, le na Šaredu in v Dragonji smo poleg njega zapisali tudi baš't.n (IsJAsIS 1: 299); npr. v Bertokih in na Pomjanu 'palca, na Škofijah 'palcca3 (Todorovic 2017: 102), v Pucah 'pålca, v Svetem Antonu 'palca (Todorovic 2018: 112). Leksem je prevzet iz istr. ben. ba.'t.n ‘palica’ (Izola, Bertoki) (IsJAsIS 1: 299); v drugih istr. ben. krajih prevladuje narecni leksem ba.o'lina (Manzini – Rocchi 10), ki ga beležimo v Kopru, Piranu, Hrvatinih, Strunjanu in Secovljah (IsJAsIS 1: 299). Izraz ba.'t.n govorci italijanskega narecja uporabljajo tudi za druge vrste palic, npr. ‘lesena palica za pranje perila; bergla’ (IsJAsIS 1: 299), zanj pa v slo­venskih istrskih govorih prevladuje narecni leksem 'palca. ‘kopališce, plaža’ V govorih slovenske Istre za omenjeni pojem govorci uporabljajo (domace)4 gla­golske in samostalniške besedne zveze ter glagole, le v Bertokih smo zapisali 'bano; npr. na Pomjanu pl.c za p'lav.t ‘prostor za plavanje’, na Šaredu jet u 'murje ‘iti v morje’ (Todorovic 2021: 98), v Dragonji se p'lavät5 ‘plavati’ (IsJAsIS 1: 300), na Škofijah se .ren 'ku.pat ‘grem se kopat’(Todorovic 2017: 102), v Pucah p'lavat in v Svetem Antonu p'lav.t ‘plavati’ (Todorovic 2018: 112). Bertoški izraz 'bano ustreza istr. ben. (Piran, Izola, Strunjan, Koper, Seco­vlje) 'bano ‘kopališce; kopanje’ (IsJAsIS 1: 300); prim. tudi knj. it. fare il bagno ‘kopati se’. ‘inšpektor na tržnici’ Za obravnavani pojem šavrinski in rižanski govori poznajo izraze .'.ardja ra'dico6 ter fi'nanca in finac'jer, le v Bertokih smo zapisali išpe'tor (Todorovic 2021: 99); npr. na Šaredu .'.ardja de ra'dici7 (Todorovic 2021: 99), na Škofijah .'.ardja 3 Manjšalnica. 4 Razen na Pomjanu, kjer je besedna zveza sestavljena iz germanizma in domacih besed. 5 Dobesedno: plavati se. 6 Dobesedno: cuvaj radica. 7 LenaŠaredubeležimoizvornoromanskobesednozvezospredlogomde. ra'dico8 (Todorovic 2017: 103), v Dragonji fi'nanca (IsJAsIS 1: 305), v Pucah financ'jer9 in v Svetem Antonu fa'nanc.r (Todorovic 2018: 110). Bertoški izraz išpe'tor je prevzet iz istr. ben. i.pe't.r, .pe't.r ‘inšpektor’ (Piran, Buje), prim. knj. it. ispettore ‘inšpektor’. V drugih istrskobeneških krajih, npr. v Strunjanu, Izoli, Bertokih in Secovljah, prevladuje besedna zveza .'.ardja de ra'dici10 ‘inšpektor na tržnici’ (IsJAsIS 1: 305). ‘prevarant’ V govorih slovenske Istre prevladuje narecni leksem sle'par, samo v Bertokih smo poleg izraza sl.'par zapisali tudi inbro'j.n; npr. na Pomjanu sl.'par in sla'par, na Šaredu sl.'par (Todorovic 2021: 100), v Dragonji sl.'par.t (glagol)(IsJAsIS 1: 324), na Škofijah sle'parc (Todorovic 2017: 104), v Pucah sli'pår in v Svetem Antonu sle'par (Todorovic 2018: 114). Bertoški izraz inbro'j.n je prevzet iz (bert.) istr. ben. inbro'j.n ‘prevarant’; prim. knj. it. imbroglione ‘slepar; goljuf’. Prim. v Kopru, Piranu, Strunjanu, Izoli in Hrvatinih inbro'j.n (IsJAsIS 1: 324). ‘cast’ Za obravnavanipojem šavrinski in rižanski govorci poznajo izraza 'cast in o'nor, le v Bertokih smo poleg besede cast zapisali tudi riš'peto; npr. na Pomjanucast in o'nor, na Šareduo'nor (Todorovic 2021: 100), v Dragonji o'nor (IsJAsIS 1: 326), na Škofijah 'cast in o'nor (Todorovic 2017: 104), v Pucah 'cåst in o'norin v Svetem Antonu 'cast (Todorovic 2018: 114). Bertoški izraz riš'peto ustreza istr. ben. (Piran) re.'p.to ‘spoštovanje’ in knj. it. rispetto ‘spoštovanje’. V drugih istrskobeneških krajih (Bertoki, Koper, Piran, Strunjan, Izola, Hrvatini) uporabljajo izraz o'nor (IsJAsIS 1: 326). ‘opravljati’ Za omenjeni glagol govorci istrskega narecja uporabljajo vecinoma glagolske be-sedne zveze, tvorjene z glagoloma šrajat ‘govoriti’ in .p'ra.lat ‘opravljati’, le v Bertokih smo zapisali glagol šparla'c.r.t; npr. na Pomjanu 'šraj.t ud d'ruz.., na Šaredu š'raj.t .d d'ru... ‘govoriti o drugih’ (Todorovic 2021: 100), v Dra­gonji š'rajät ud 'l.cki. du'faru ‘govoriti o tujih receh’ (IsJAsIS 1: 328), na Škofi­jah .p'ra.la 'l.sce d.'fare ‘opravlja tuje stvari’11 (Todorovic 2017: 105), v Pucah 8 Iz istr. ben. guardja ‘cuvaj’inra'dico ‘radic’(IsJAsIS1:305). 9 Prim. istr. ben. finansa (Manzini – Rocchi 42), knj. it. finanza 'financnapolicija'inknj.it.finan­ ziere ‘pripadnikfinancnepolicije’. 10 Dobesedno:cuvajradica. 11 Dobesedno. š'råjat .d d'ryzi. ‘govoriti o drugih’ in v Svetem Antonu š'raj.t s'labo ud d'ru... ‘govoriti grdo o drugih’ (Todorovic 2018: 114). Glagol, zapisan v Bertokih, ustreza (bert.) istr. ben. .parla'car ‘opravljati’; prim. v Kopru, Izoli, Piranu, Strunjanu in Secovljah .parla'.ar (IsJAsIS 1: 328). ‘pohajkovalec’ V govorih slovenske Istre prevladujeta izraza '.ud. 't.n 'eno 'l.s ‘hodi sem in tam’ in k'lac ‘pohajkovalec’, samo v Bertokih smo zapisali besedno zvezo'.u.d. troz'j.n ‘hodi naokoli’; npr. na Pomjanu '.ud. 't.n 'eno l.s ‘hodi sem in tam’, na Šaredu k'lac (Todorovic 2021: 100), v Dragonji k'lat.š (IsJAsIS 1: 323), na Ško­fijah k'loc (Todorovic 2017: 105), v Pucah '..d. 't.n '.no 'l.s ‘hodi sem in tam’, v Svetem Antonu k'lat.š in k'lac (Todorovic 2018: 115). Bertoška romanska hibridna besedna zveza je sestavljena iz domacega gla­gola .'u.d. in romanizma troz'j.n, kar je izposojeno iz istr. ben. an'dar a tor.jo'l.n ‘pohajkovati’ (Todorovic 2017: 105). Prim. tudi prislov a tor.iolón ‘pohajkovaje, postopajoc’ (Manzini – Rocchi 253). ‘sosed’ Za obravnavanipojem smo v vec istrskih krajih slišali narecna leksema b'ližni in 's.s.t, le v Bertokih in na Škofijah smo poleg izrazov 'su.s.t (Todorovic 2021: 101) in b'ližn. (Todorovic 2017: 105) zapisali tudi romanizemvi'žin; npr. na Po-mjanu b'ližn., na Šaredu's.s.t (Todorovic 2021: 101), v Dragonji 'sos.t in b'ližn. (IsJAsIS 1: 337), v Pucah b'ližn., v Svetem Antonu s.'si.t,'su.s.t in b'ližn. (To­dorovic 2018: 114). Istrski izraz b'ližni je kalk po istr. ben. vi'žin ‘sosed; bližen, soseden’ (IsJAsIS 1: 337), prim. knj. it vicino ‘sosed; bližen, soseden’. Bertoški in škofijski izraz vi'žin ustrezata (bert.) istr. ben. vi'zin ‘sosed’; prim. v Kopru, Piranu, Strunjanu, Izoli, Hrvatinih vi'zin in vi'.in (IsJAsIS 1: 327). ‘duh’ V govorih slovenske Istre prevladuje narecni leksem 'dy., le v Bertokih in na Ša­redu smo zapisali š'pirito; npr. na Pomjanu 'dy.(Todorovic 2021: 101), v Dragonji 'dy. (IsJAsIS 1: 342), na Škofijah 'dy. (Todorovic 2017: 106), v Pucah 'dy. in v Svetem Antonu 'du. (Todorovic 2018: 115). Izraz š'pirito, zapisan le v Bertokih in na Šaredu, je prevzet iz istr. ben. .'pirito ‘duh’, ki ga beležimo v vseh istrskobeneških tockah slovenske Istre (IsJAsIS 1: 342). ‘sveca pri procesiji’ V govorih slovenske Istre prevladuje narecni leksem s'v.ca, le v Bertokih smo zapisali kan'di.la; npr. na Pomjanu in Šaredu s'v.ca(Todorovic 2021: 103), v Dra­gonji s'v.ca (IsJAsIS 1: 308), na Škofijah s'vi.ca (Todorovic 2017: 108), v Pucah s'v.ca in v Svetem Antonu s'vi.ca (Todorovic 2018: 118). Bertoški izraz kan'di.la je prevzet iz (bert.) istr. ben. kan'dela ‘sveca’ (tudi v Miljah, Hrvatinih idr.)(IsJAsIS 1: 380); prim. knj. it. candela ‘sveca’. ‘kuhar’ Za ta pojem smo v Bertokih zapisali 'cu..r, na Pomjanu 'ky..r, na Šaredu pa 'ko.o (Todorovic 2021: 109); npr. v Pucah 'ky.ar, v Svetem Antonu 'cu..r (To­dorovic 2018: 125), na Škofijah 'cu.ar (Todorovic 2017: 114), v Dragonji 'ky..r (IsJAsIS 1: 457). Zapisano na Šaredu je prevzeto iz istr. ben. 'ko.o ‘kuhar’ (Koper, Izola, Piran, Milje, Hrvatini, Strunjan, Secovlje, Bertoki, Buje) (IsJAsIS 1: 457). 4.2 Življenje, poroka in družina ‘pestunja’ V govorih slovenske Istre smo za ta pojem vecinoma dobili opisne odgovore, npr. j. 'varvala ot'roke ‘cuvala je otroke’, samo v Bertokih in Dragonji smo zabeležili romanizem bambi'naja (IsJAsIS 2: 342); npr. na Pomjanu j. 'varvala ut'rok., na Šaredu j. 'varvala vot'roke (Todorovic 2021: 156), na Škofijah 'varvat (nedol.) .t'ruoce (Todorovic 2017: 142), v Pucah j. 'vårvala ot'rok., v Svetem Antonu j. 'varvala (Todorovic 2018: 156). Izraz, zapisan v Bertokih in Dragonji, je prevzet iz knj. it. bambinaia ‘varu­ ška’; prim. v Kopru in Bujah 'pe.terna, v Strunjanu in Secovljah 'bala, v Izoli 'tata (IsJAsIS 2: 342). ‘pobožati’ Za omenjeni glagol govorci istrskega narecja uporabljajo domaca izraza pu'buž.t in p..'lad.t, samo v Bertokih smo slišali romanizem karec'jer.t; npr. na Pomjanu pu'buž.t, na Šaredu p..'lad.t (Todorovic 2021: 137), v Dragonji p..'lad.t (IsJA­sIS 2: 337), na Škofijah po'buškat (Todorovic 2017: 143), v Pucah po'bužat in v Svetem Antonu p.'buž.t (Todorovic 2018: 158). Bertoški izraz karec'jer.t ustreza (bert.) istr. ben. kare'car ‘pobožati’, prim. tudi v Kopru, Izoli, Piranu, Strunjanu in Secovljah kare'.ar (IsJAsIS 2: 337). ‘slincek’ V slovenskih istrskih govorih smo slišali predvsem narecna leksema babar'jol(cic) in bavar'jol(cic), le v Bertokih in Dragonji smo zapisali bava'rin oz. beva'rin (IsJAsIS 2: 342); npr. na Šaredu bavar'jol(cic), na Pomjanu b.rba'jolcic (Todoro­vic 2021: 137), na Škofijah bavar'j.l (Todorovic 2017: 144), v Pucah bavar'j.l in bavar'j.lcic, v Svetem Antonu b.v.r'jol (Todorovic 2018: 115). Izraza, zapisana v Bertokih in Dragonji, ustrezata istr. ben. (Piran, Milje, Hrvatini, Bertoki, Secovlje, Buje) bava'rin ‘slincek’ – vecina omenjenih istrobe­neških govorov pozna tudi besedo bavar'j.l (Piran, Strunjan, Izola, Milje, Buje) (IsJAsIS 2: 342), ki je bila sprejeta v rižanske in šavrinske govore (z dodano manj­šalno pripono -cic). ‘otroška kapica’ Za omenjeno besedno zvezo govorci istrskega narecja uporabljajo narecni lek­sem ba'retica, razen v Bertokih, kjer uporabljajo izraz š'kufj.ca;npr. na Pomjanu b.'r.tca, na Šaredu ba'retica (Todorovic 2021: 137), v Dragonji ba'r.tca (IsJAsIS 2: 343), na Škofijah ba'ri.tca (Todorovic 2017: 144), v Pucahbar'.tcain v Svetem Antonu ba'ri.tca (Todorovic 2018: 158). Beseda baretica je hibridna beseda, sestavljenaiz romanske (istrskobeneške) osnove in slovanske manjšalnice -ica. Izraz š'kufj.ca (sestavljen iz romanske osnove in domace manjšalne pripone -ica) je prevzetiz (bert.) istr. ben. .kuf'jeta ‘otroška kapica’ – izraz .'kufja in nje­govo manjšalnico .kuf'j.ta beležimo v vseh istrskobeneških tockah slovenske Istre (IsJAsIS 2: 343). ‘knjiga’ V slovenskih istrskih govorih prevladuje narecni leksem 'buk.a, le na Šaredu in v Dragonji smo zapisali romanizem 'liber oz.'lib.r (IsJAsIS 2: 352); npr. v Bertokih 'buk.a, na Pomjanu'bykuca (Todorovic 2021: 138), na Škofijah 'byk.ä (Todorovic 2017: 144), v Pucah 'bykv. in v Svetem Antonu 'bukv. (Todorovic 2018: 159). Bertoški in dragonjski izraz ustrezata istr. ben. in knjiž. it. izrazu 'libro ‘knjiga’ (Bertoki, Koper, Izola, Piran, Secovlje, Hrvatini) (IsJAsIS 2: 352). ‘fotoaparat’ V govorih slovenske Istre prevladuje hibridna besedna zveza 'makina za s'lik.t, razen v Bertokih in na Škofijah, kjer smo zapisali besedno zvezo 'makina fotog'ra­fika; npr. na Pomjanu 'makina za s'lik.t, na Šaredu 'makina za s'lik.t (Todorovic 2021: 139), v Dragonji 'makina za s'likät (IsJAsIS 2: 370), v Pucah 'måkina za s'likat in v Svetem Antonu 'makina z. s'lik.t (Todorovic 2018: 160). Besedna zveza,zapisana v Bertokih in na Škofijah, ustrezaistr. ben. makina fotog'rafika ‘fotoaparat’ (Milje, Hrvatini, Bertoki, Buje) (IsJAsIS 2: 370), ki je narecni neologizem; prim. knj. it. macchina fotografica ‘fotoaparat’. ‘nevesta’ V vec istrskih krajih smo slišali narecni leksem no'vica, le v Bertokih in na Škofijah smo poleg omenjenega zapisali še romanizem š'poža; npr. na Pomjanu nu'vica, na Šaredu n.'vica (Todorovic 2021: 141; 2017: 106), v Dragonji no'vica (IsJAsIS 2: 396), v Pucah n.'vica in v Svetem Antonu no'vica (Todorovic 2018: 162). Izraza, zapisanav Bertokih in na Škofijah, ustrezata istr. ben. in knj. it. besedi .'poza ‘nevesta’ (Piran, Secovlje, Buje), ki jo govorci beneškega narecja uporab­ljajo ob besedi no'vi.a (IsJAsIS 2: 396). ‘nezakonski otrok’ Za ta pojem smo v vec istrskih krajih slišali besedne zveze br.z 'oca ‘brez oceta’ ali 'nima 'oca ‘nima oceta’, razen na Šaredu in v Dragonji (IsJAsIS 2: 405), kjer smo zapisali baš'tardo, npr. v Bertokih '..tr.k br.z '.ocata, na Pomjanu 'nima voca (Todorovic 2021: 142), v Pucah 'nima 'oca, v Svetem Antonu j. 'p.ršo ta'ku12 (Todorovic 2018: 163); na Škofijah '.otrak de fora'vija ‘zunajzakonski otrok’ (Todorovic 2017: 106), kar je prevzeto in prilagojeno po istopomenskem istr. ben. 'fijo de fora'vija ‘nezakonski otrok’(IsJAsIS 2: 405). Izraz baš'tardo, zapisan v Dragonji in na Šaredu, je prevzet iz istr. ben. ba.'tardo ‘nezakonski otrok’ (Piran, Izola) (IsJAsIS 2: 405); prim. knj. it. figlio bastardo ‘nezakonski sin’. ‘ženskar’ V istrskih vaseh nismo zapisalidomacih in romanskih izrazov, le v Bertokih in na Šaredu smo zabeležili romanizem puta'ner oz. p.ta'ner; npr. na Pomjanu 'babn.k (Todorovic 2021: 163), v Pucah '.ud. z v.c 'ž.nam. ‘hodi z vec ženskami’, v Svetem Antonu 'babn.k (Todorovic 2018: 146), na Škofijah koto'ler in '.uod. z 'žienskam. (Todorovic 2017: 148), v Dragonji koto'ler (IsJAsIS 2: 413). V istrskobeneških govorih prevladujeta izraza koto'ler ‘ženskar’, izpeljan iz istr. ben. 'kotola ‘krilo’ (Koper, Izola, Piran, Strunjan, Secovlje, Milje), in ba'ber (Hrvatini, Bertoki), izpeljan iz domacega izraza baba ‘ženska’ (IsJAsIS 2: 343). Zapisano v Bertokih in na Šaredu ustreza trž. it. putanier oz. putagner ‘vla-cugar’ (Doria 499). 12 Dobesedno: Prišel je tako. 4.3 Zelenjava ‘peteršilj’ V slovenskih istrskih govorih prevladuje narecni leksem 'p.d.rs.n, le na Šaredu in v Dragonji (tudi 'peders.n) smo zapisalipre'šemolo oz.p.r'š.molo; npr. v Berto­kih p'red.s.n, na Pomjanu'p.d.rs.n (Todorovic 2021: 190), na Škofijah p'red.s.n (Todorovic 2017: 195), v Pucah 'p.d.rs.n in v Svetem Antonu p'r.d.s.n (Todo­rovic 2018: 218), prim. severnoitalijanski izraz pedrosémbolo (zabeleženo v Ber-gamu in Cremoni), ki ga navaja Meyer-Lübke (REW 6448). Zadnji vir navedenih oblik je lat. petroselinum iz gr.petrosélinon, kar je zloženkaiz gr. pétros ‘skala, kamen’ in sélinon ‘zêlena’ (Snoj 2015). Bertoški in dragonjski izraz ustrezata istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Hrva­ tini, Bertoki, Milje, Secovlje, Strunjan, Buje) pre'.emolo in per'.emolo ‘peteršilj’ (IsJAsIS 2: 352), druge istrskoslovenske besede pa so starejši romanizmi. ‘kocen pri zelju’ Za omenjeni pojem smo v govorih slovenske Istre vecinoma zapisali 'cekil in 'ku­cel, le v Bertokih smo zabeležili romanizem št'ronk.; npr. na Pomjanu 'c.kil, na Šaredu 'kucel (Todorovic 2021: 191), na Škofijah'ku.c. (Todorovic 2017: 196), v Pucah 'cekal, v Svetem Antonu 'kec.l in 'keco (Todorovic 2018: 219), v Dragonji 'c.käj (IsJAsIS 3: 517). Bertoški izraz št'ronk. lahko primerjamo le z besedno zvezo .tron'k.n de ka'puco ‘kocen pri zelju’ v Hrvatinih in Bertokih, prim. druge istrskobeneške izraze – v Kopru, Izoli, Piranu, Strunjanu, Secovljah in Bujah 'tor.o de ka'pu.o (IsJAsIS 2: 517). ‘paradižnik’ Za ta pojem smo v vseh raziskovalnih tockah slišali obliko pomi'dor, le v Bertokih, na Škofijah in v Dragonji smo zapisalipomi'dor., pom.'doro in pomo'doro (Todo­rovic 2021: 192; 2017: 197; IsJAsIS 3: 533); npr. na Pomjanu pomi'dor, na Šaredu pomo'dor (Todorovic 2021: 192), v Pucah in Svetem Antonu pomi'dor (Todorovic 2018: 220). Zapisano v Bertokih in na Škofijah foneticno ustreza istr. ben. (Koper, Izola, Piran, Milje, Hrvatini, Strunjan, Secovlje, Bertoki, Buje) pomi'doro ‘paradižnik’ (IsJAsIS 3: 533), dragonjski izraz pa je bližji knj. it. foneticni realizaciji – prim. knj. it. pomo'doro ‘paradižnik’. ‘bazilika’ V govorih slovenske Istre prevladuje narecni leksem 'bešilak, le v Bertokih smo zapisali ba'ziliko; npr. na Pomjanu 'b.šel.k, na Šaredu 'b.šel.k (Todorovic 2021: 192), v Dragonji 'bäšäjäk (IsJAsIS 3: 535), na Škofijah 'bošal.k (Todorovic 2017: 197), v Pucah 'b.šilak, v Svetem Antonu 'b.š.n.k (Todorovic 2018: 220). Bertoški izraz je novejša izposojenka iz knj. it. basilico ‘bazilika’. Istrsko­beneški govorci uporabljajo izraza ba'z.le.o in ba'zeli.o (IsJAsIS 3: 535). Zapi-sane istrskoslovenske razlicice lahko primerjamo s sln. božiljek, božuljek, sbh. bosiljak, cak. baseljàk, blg. bosìljak (ESSJ I: 14), kar izhaja iz it. basilico iz srlat. basilicum ‘bazilika’, dobesedno ‘kraljevsko (zelišce)’, kar je v srednjem spolu posamostaljeni prid. basilicus ‘kraljevski’, izposojen iz gr. basilik ‘kra­ljevski’ (Snoj 2015). ‘špargelj’ Za omenjeni pojem govorci istrskega narecja uporabljajo vecinoma samostal­nik š'par.a, le v Bertokih smo zapisali tudiš'par.ž; prim. na Pomjanu in Šaredu š'par.a (Todorovic 2021: 192), v Dragonji š'par.a (IsJAsIS 3: 543), na Škofijah š'paranga (Todorovic 2017: 198), v Pucah š'pår.a in v Svetem Antonu š'par.a (Todorovic 2018: 221). Bertoški izraz š'par.ž ustreza istr. ben..'parezo ‘špargelj’ (IsJAsIS 3: 543). Zabeležene istrskoslovenske razlicice »enako kot že v 18. st. v Gutsmanovem slo­varju sporoceno .hparga ‘Spargel, Spargen’ [šparga] kažejo na izposojo iz zgod­nje novovisokonemškega in danes zastarelega sparge ‘špargelj’ (Striedter-Temps 1963: 223), iz katerega je bilo tvorjeno novovisokonemško Spargel« (Metka Fur-lan v pismu). 5 zakljucki Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz teze, da sticnost, bližinaali oddaljenost slo­vanskega in romanskega jezikovnega obmocja v Istri vplivajo na rabo romaniz­mov. Da bi potrdili naše predvidevanje, smo analizirali rabo romanizmov v treh istrskih krajih: v Bertokih, na Šaredu in Pomjanu, ki so od romanskega govornega obmocja razlicno oddaljeni. V Bertokih namrec govorijo slovensko istrsko narecje in istrobenešcino, Šared predstavlja mejo med slovenskim in istrskobeneškim na-recjem, Pomjan pa je enojezicna vas, ki se nahaja v zaledju Kopra. Rabo romanizmov in domacih izrazov v teh treh krajih smo preverili na terenu: na podlagi dialektološkega gradiva, ki je bilo zbrano v dvojezicnem kraju Dragonja in na Škofijah (kjer je predhodna preliminarna analiza pokazala vecjo rabo romanizmov kot v Dekanih) ter v enojezicnih krajih Puce in Sveti Anton. Analiza besedišca s podrocja obicajev in institucij, življenja, poroke in družine ter zelenjave (skupno 265 pojmov) je pokazala, da v kraju Bertoki govorci upo­ rabljajo romanizme, ki ne sodijo v leksikalni fond vecine istrskih krajev; ti izrazi so npr. štra'di.la ‘pot, steza’ (drugod staza in pot), ba.'t.n ‘sprehajalna palica’ (drugod 'palca), 'bano ‘kopališce, plaža’ (drugod p'lav.t), inbro'j.n ‘prevarant’ (drugod sle'par),š'pirito ‘duh’ (drugod dy.),kan'di.la ‘sveca pri procesiji’ – dru-god s'v.ca, 'ko.o ‘kuhar’ – drugod 'ky..r, bambi'naja ‘pestunja’ – drugod j. 'var­vala oroke, 'liber ‘knjiga’ – drugod 'buk.a, baš'tardo ‘nezakonski otrok’ – drugod '..tr.k13 br.z '.ocata, št'ronk. ‘kocen pri zelju’ – drugod 'cekil in 'kucel, ba'ziliko ‘bazilika’ – drugod 'bešilak. V raziskavi smo zabeležili tudi glagol romanskega izvora šparla'c.r.t ‘opravljati’, ki ga domacini iz Bertokov uporabljajo za splošno uveljavljene besedne zveze 'šraj.t ud d'ruz..,'šraj.t ud 'l.cki. du'faru, .p'ra.lat 'l.sce d.'fare ‘opravljati’, ter karec'jer.t pobožati’, za katerega v drugih istrskih vaseh slišimo domace glagole pu'buž.t in p..'lad.t. Bertoško besedišce ima deset odstotkov vec romanizmov kot ostali narecni govori, katerih izrazje smo analizirali. Nekatere romanizme uporabljajo tudi pre­bivalci Dragonje, Škofij in Šareda, npr. 'ko.o ‘kuhar’ (v vseh drugih raziskovalnih tockah 'cu.ar ali 'ky..r), kar potrjuje naše predvidevanje, da na jezikovno interfe­renco vpliva bližina romanskega jezikovnega okolja. Primerjava besedja je prav tako pokazala, da za nekatere pojme govorci iz vasi, ki niso v neposrednem stiku z romanskim jezikovnim obmocjem, sicer upo­rabljajo romanizme, a ti niso enaki tistim, ki smo jih slišali v Bertokih, npr. išpe'­tor ‘inšpektor na tržnici’ – drugod .'.ardja de ra'dici)14 –ter fi'nanca in finac'jer, riš'peto ‘cast’ – drugod o'nor,bava'rin in beva'rin‘slincek’ – drugod babar'jol(cic), š'kufj.ca ‘otroška kapica’ – drugod ba'retica, š'poža ‘nevesta’ – drugod no'vica, pre'šemolo ‘peteršilj’ – drugod 'p.d.rs.n, pomi'dor., pom.'doro in pomo'doro ‘paradižnik’ – drugod pomi'dor. Prikazali smo tudi dve hibridni romanski izposojenki, in sicer 'makina za s'lik.t ‘fotoaparat’, za katero bertoški narecni govorci uporabljajo narecni neo­logizem 'makina fotog'rafika, in besedno zvezo '.u.d. troz'j.n ‘pohajkovalec’ (domaci glagolin prislov romanskega izvora) – v drugih istrskih vaseh pa zanj uporabljajo zveze kot npr. '.ud. 't.n 'eno 'l.s ‘Hodi sem in tam’ ali samostalnik k'lac ‘pohajkovalec’. krajšave bert. = bertoško; blg. = bolgarsko; cak. = cakavsko; gr. = grško; istr. ben. = istrskobeneško; knj. it. = knjižno italijansko; prid.= pridevnik; sbh.= srbsko in hrvaško; sln. = slovensko; srlat. = srednje­veškolatinsko, trž. it. = tržaškoitalijansko 13 Otrok. 14 Dobesedno: cuvaj radica. viriinliteratura Doria = Mario Doria, Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste: Il Meridiano, 1986. ESSJ I = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1:A–J, Ljubljana: SAZU – Mladinska knjiga, 1977. Giljanovic 2011 = Suzana Giljanovic, Leksikološko-etimološka analiza izbranih romanizmov v šavrinskih govorih,doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2011. IsJAsIS 1 = Suzana Todorovic, Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre 1: vremenske razmere, geomorfologija, obicaji in institucije, telo in bolezni / Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale 1: fenomeni atmosferici, configurazione del terreno, tradizioni ed istituzioni, corpo e malattie, Koper: Italijanska unija – Libris – Osrednja knjižnica Srecka Vil­harja Koper, 2019. IsJAsIS 2 = Suzana Todorovic, Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre 2: števniki in opi­sni pridevniki, cas in koledar, življenje, poroka in družina, hiša in posestvo / Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale 2: numerali e aggettivi qualificativi, scorrere del tempo e calendario, vita, matrimonio e famiglia, casa e podere, Koper: Italijanska unija – Libris – Osre­dnja knjižnica Srecka Vilharja Koper, 2020. IsJAsIS 3 = Suzana Todorovic, Istrskobeneški jezikovni atlas severozahodne Istre 3: garderoba in dodatki, hrana in pijaca, custva in obcutki, oljkarstvo in oljarstvo, perjad, zelenjava, sadje in sadno drevje, živali / Atlante linguistico istroveneto dell’Istria nordoccidentale 3: vestiario e accessori, cibi e bevande, sentimenti ed emozioni, olivicoltura e torchiatura, pollame, verdura, frutta e alberi da frutto, animali,Koper: Italijanska unija – Libris – Osrednja knjižnica Srecka Vilharja Koper, 2022. Manzini – Rocchi = Giulio Manzini – Luciano Rocchi, Dizionario storico fraseologico etimologico del dialetto di Capodistria, Rovigno: Centro di ricerche storiche Rovigno, 1995. Snoj 2015 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-eti­moloski-slovar. Todorovic 2015a = Suzana Todorovic, Slovensko istrsko izrazje v zaledju Kopra: Boršt, Krkavce, Tinjan, Koper: Libris, 2015. Todorovic 2015b = Suzana Todorovic, Šavrinsko in istrskobeneško besedje na Piranskem, Koper: Libris, 2015. Todorovic 2016 = Suzana Todorovic, Narecje v Kopru, Izoli in Piranu, Koper: Libris, 2016. Todorovic 2017 = Suzana Todorovic, Narecna raznolikost v okolici Kopra: Dekani, Hrvatini, Ško­fije, Koper: Libris, 2017. Todorovic 2018 = Suzana Todorovic, Raznovrstnost narecnih govorov na Koprskem: Bertoki, Puce, Sveti Anton, Koper: Libris, 2018. Todorovic 2019 = Suzana Todorovic, Istrobenešcina v krogu drugih jezikov in govorov v slovenskih obmorskih mestih, Koper: Libris, 2019 Todorovic 2021 = Suzana Todorovic, Življenje, narecje in hišna imena v treh istrskih krajih: Berto­ki, Pomjan, Šared, Koper: Libris, 2021. Todorovic – Koštiál 2014 = Suzana Todorovic – Rožana Koštiál, Narecno besedje piranskega po­deželja, Koper: Univerzitetna založba Annales, 2014. Summary The Use of Romance Lexemes in Slovenian Dialects of Slovenian Istria: the Case of Bilingual and Monolingual Villages Bertoki, Pomjan, and Šared This study is based on the assumption that proximity or distance between the Slavic and Romance language areas influences the use of Romance lexemes. The analysis of voca­bulary in the semantic areas of customs and institutions, life, marriage and family, and vegetables has shown that speakers, especially in Bertoki, use Romance lexemes that are not part of the vocabulary of most Istrian towns and villages. Some of the Romance lexe­mes are also used by the inhabitants of Dragonja, Škofije, and Šared, which confirms the assumption that linguistic interference is more intense due to proximity to the Roman-ce-speaking area. The vocabulary of Bertoki contains 10% more Romance lexemes than the other dialects whose expressions were analyzed. Some Romance lexemes are also used by the inhabitants of Dragonja, Škofije, and Šared; for example, 'ko.o ‘cook’ (at all other study points 'cu.ar or 'ky..r), which confirms the assumption that linguistic interfe­rence is influenced by proximity to the Romance language environment. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 107-125 HERTA MAURER-LAUSEGGER narodnoblagoiz roža 1936/37: dialektološkainetnološkazakladnica vrožanSkemnarecju COBISS: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.06 Prispevek prikazuje vsebino in jezikovne znacilnosti Narodnega blaga iz Roža (ŠR 1936/37). Gre za narecno etnološko monografijo o življenju, delu in kulturi kmeckega stanu v medvojnem casu. Vsebuje besedila iz ljudskega izrocila, prikaz šeg in navad v življenjskem krogu ter noš, podroben opis kmecke domacije, izrazje za staro kmecko orodje, opis kmeckih in obrednih jediter dejavnosti skozi letne case, narecni slovar idr. Primerjava besedilnih primerov iz monografije z njihovo transkripcijo v današnji podobi govora kaže precejšne spremembe plajberškega govora v zadnjih nekaj manj kot sto letih. Kljucne besede:etnološka monografija, Josip Šašel, snovna in nesnovna kulturna dedišci­na, rožansko narecje, lokalni govor, Slovenji Plajberk, jezikovne spremembe Cultural Assets from the Rosental, 1936/37: A Dialectological and Ethnological Treasury in the Rosental Dialect The article shows the content and linguistic features of the Narodno blago iz Roža (ŠR 1936/37) (Cultural Assets from the Rosental, ŠR 1936/37), a dialectological and ethno­logical monograph on the life, work and culture of the rural population in the interwar period. The publication contains texts from folk tradition, a description of customs and habits within the cycle of life and folk dress, a detailed description of a farmstead, the ter­minology of old farm tools, a description of rural and holiday dishes and activities throu­ghout the seasons, a dialect dictionary etc. A comparison of textual examples from the monograph with their transcription in today‘s form of speech shows considerable changes in the local dialect of Windisch Bleiberg/Slovenji Plajberk in the period of the last little less than one hundred years. Keywords:ethnological monograph, Josip Šašel, tangible and intangible cultural herita­ge, Rosental dialect, local dialect, Windisch Bleiberg/Slovenji Plajberk, language changes Ž.b.á:l. pa 'n.c jé..dl.? ... Dr..jc.q je t. p.`..w.b.t w šù.wo šow. P.í.de q dù.m.: »Mà:ma wá.c.n!« – 'No, 'qa.j pa ste da'wal. w šù.l.? – »Dbì.bart. smo ž.brá.l., jé..dl. pa 'n.c!«1 Herta Maurer-Lausegger .Universität Klagenfurt, Institut f Slawistik / Univerza v Celovcu, Inštitut za slavistiko, Avstrija .herta.maurer-lausegger@aau.at Prva razlicica prispevka je bila predstavljena 23. 9. 2022 na 4. Slovenskem dialektološkem posvetu v Ljubljani. 1 TranskripcijaH. M.-L., prim. original,ŠR 1936/37: 38. Poknjiženo: Žebrali pa nic jedli? – Drej-cek je šel prvikrat v šolo. Pride domov: »Mama, lacen!« – No, kaj pa ste delali v šoli? – »Dva­krat smo molili, jedli pa nic!«. 1 življenjeindelo joSipa šašla Življenje, delo in pomen Josipa Šašla za kulturno zgodovino koroških Slovencev so prikazani v prispevkih zbornika Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik s simpozija o Josipu Šašlu (Šašel 2012). Naj na tem mestu navedemo le nekaj podatkov. Josip Šašel, rojen leta 1883 v Slovenjem Plajberku/Windisch Bleiberg, se je po zakljucenem študiju prava v Pragi leta 1911 vrnil v Celovec. Tam je dobil mesto praktikanta pri deželnem sodi-šcu, po opravljenem sodniškem izpitu leta 1914 pa sodniško službo. Kot pravnik je nato deloval v Velikovcu (1919–1920), na Prevaljah in v Mariboru (1920–1922), v Šmarju pri Jelšah (1922–1936) in v Ljubljani (1936–1946), nakar se je na lastno željo upokojil. Od 1. marca 1946 do smrti 24. aprila 1961 je prebival na Prevaljah v Mežiški dolini.Ob službenihobveznostih se je udejstvoval kot narodopisec in kulturnoprosvetni delavec. Udeleževal se je kulturno-politicnih gibanj na Koro­škem (citalnice, tabori), sodeloval pri ustanovitvi Sokolskega društva v Borovljah (1908), se udejstvoval v Društvu slovenskih koroških uciteljev in visokošolcev Gorotan idr. Sodeloval je s Francetom Kotnikom, Vinkom Möderndorferjem in Luko Kramolcem (prim. Kropej 2012: 81–92). 2 zbiranje narodnegablaga Za zbiranje narodnega blaga – »pripovedk« – je Josipa Šašla navdušil ucitelj slo­venšcine na celovški višji gimnaziji Štefan Podboj, ki mu je pomagal urejati naro­dopisno gradivo, ki so ga zbirali gimnazijci. Tako se je v spominu vse bolj vracal v svoja otroška leta (prim. Ložar-Podlogar 2012: 149; Šašel 1959: 211). Že kot gimnazijec je zacel zapisovati pripovedi svoje matere, ki jih je kasneje priložno­stno objavljal. Sprva je zapisoval v knjižni slovenšcini, kar ga je vcasih spravilo v zadrego, kako zapisati izrazito narecne besede in fraze. Zato je zacel take besede in recenice ter vse vec drugega jezikovnega gradiva zapisovati v narecju (prim. Šašel 1959: 212). Ker ni bil dialektološko šolan, se je odlocil za poenostavljeno transkripcijo: dolžine je oznaceval z ostrivcem, kracine pa s krativcem (prim. Ša­šel 1959: 214).2 Šašlov motiv za zapisovanje besedil v lastnem rožanskem narecju ni bil le dia­lektološki in narodopisni, temvec tudi jezikovnopoliticne narave. V raznarodoval­nem procesu Slovencev na Koroškem so nemški nacionalisti s propagando zaceli »znanstveno« dokazovati, da [koroški, op. H. M.-L.] slovenski govor zaradi pre­pojenosti z nemškimi besedami ni vec pravi slovenski in da spada že k nemškimnarecjem (prim. Šašel 1959: 215). In dejansko so nezavedni in sovražno razpoloženi 2 Primer Šašlovega nacina zapisovanja narecnega besedila v plajberškem govoru najdemo v pri­spevku Helene Ložar-Podlogar (2012: 156–160). rojaki zaceli »prav prisiljeno vpletati v vsakdanji govor cimvec nemških besed, kate-rim so seveda morali pritikati slovenske pripone in koncnice« (Šašel 1959: 215). To se je po njegovem lahko dogajalo, ker sta šolska izobrazba in uradno obceva­nje omogocila dvojezicnost in razumevanje govorjenega nemškega jezika. Šašlova narecna besedila naj bi, kot je zapisal, jezikoslovcem nudila možnost presojanja, »koliko je propaganda z ‚vindišarskim‘ jezikom upravicena« (Šašel 1959: 215). V spremnem besedilu k Spominom doktorja Josipa Šašla, ki jih je z opombami opremil in za tisk pripravil Julij Felaher, urednik izpostavlja pomen Šašlovega dela: »Nje­govi clanki so iz socialno-politicnega polja in iz politicne zgodovine koroških Slo­vencev, iz koroškega imenoslovja in etnografije tako temeljiti in dokumentirani, da jih tudi naši nasprotniki na Koroškem ne morejo izpodbiti.«3 3 šašlovodialektološko-etnološkodelo Življenjsko delo, ki ga je ustvaril Josip Šašel, je pomembno za etnologijo, kultu­rologijo, dialektologijo ter za politicno, socialno in kulturno zgodovino koroških Slovencev. Njegov natisnjeni in deloma rokopisno ohranjeni opus vsebuje opi­se bivalne in snovne kulture kmeckega cloveka, besedila v plajberškem govoru rožanskega narecja, slovar plajberškega govora, strokovno narecno izrazje, opis gorskega sveta, toponomastiko, besedila slovstvene folklore (slovenske povedke in pripovedke iz Roža, ljudske modrosti, ljudske pesmi, ljudske zagovore), opise rožanskih šeg in navad ter ljudskega zdravljenja, zgodovinske, politicne in naro­dobudilne spise idr.4 Šašel je svoje prispevke objavljal v Casopisu za zgodovino in narodopisje, Miru, Planinskem vestniku, Etnologu, Koledarju slovenske Koroške, Mladem rodu idr. (prim. Samec 2012: 274–287). Na dragocenostnajobsežnejšega Šašlovega delaNarodno blago iz Roža (ŠR 1936/37), ki ga je sam zbral in zapisal, za tisk pa ga je pripravil Fran Ramovš, leta 1938 opozarja France Kotnik v glasilu Koroškega zgodovinskega društva Carinthia I. Piše takole: »Zaželeno bi bilo, ce bi bila vsaka publikacija, ki se nanaša na jezikovno mešano obmocje, prežeta s tako stvarnostjo in s takim odno­som. V tem primeru imamo opravka z res dobrim domoznanskim spisom, ki izhaja iz enega kraja in ki obravnava ljudsko izrocilo doline. Etnolog in jezikoslovec, ki želi vzpostaviti medsebojni odnos med narodoma, ne bo mogel mimo tega spisa (dokumenta).« (Kotnik 1938: 201)5 Po Moniki Kropej spada to delo,poleg Möder­ 3 Šašlovi Spomini so v nadaljevankah objavljeni v Koroškem koledarju (1963–1967) (Šašel 1963–1967). 4 Prim. tudi Kropej 2012: 92. Izcrpne podatke o Šašlu in njegovem delu vsebujeta zbornika Šašel 2007 in Šašel 2012. 5 Prevod iz nemšcine H. M.-L. Original: »Es wäre wünschenswert, wenn jede Veröffentlichung, die das gemischtsprachige Gebiet betrifft, von dieser Sachlichkeit und Einstellung erfüllt wäre. Wir haben es gerade in diesem Falle mit einer wirklich guten heimatkundlichen Schrift ndorferjeve krajevne monografije Slovenska vas na Dolenjskem (1938), »med prve slovenske etnološke monografije kakega kraja« (Kropej 2012: 94). Šašlovo pripovedniško izrocilo je kulturni zaklad in prispevek »k utrjevanju slovenske jezikovne in kulturne samobitnosti na Koroškem« (Piko-Rustia 2012: 233). Neprecenljive vrednosti je tudi Šašlov rokopisni Rožanski narecni besednjak (1957) plajberškega govora. Datiran je 25. avgusta 1957 na Prevaljah, obsega pa 157 oštevilcenih strani formata A4. V primerjavi s slovarjem, objavljenim v Narodnem blagu iz Roža (ŠR 1936/37), najdemo v njem dopolnitve, popravke in izboljšave (prim. Weiss 2012: 247). Vsebuje izrazje, ki je v jeziku starih Plaj­beržanov še danes dokaj dobro zasidrano, pa tudi mnogo besed, ki živijo le še v spominu najstarejših govorcev ali pa so sploh pozabljene. Pripravlja se znanstvena izdaja tega besednjaka po standardnih nacelih sodobnega slovaropisja.6 Roko­pisno ohranjenaje tudi Šašlova zbirka ljudskih pesmi (36 poskocnic), ki se nahaja v Štrekljevi zapušcini v NUK-u v Ljubljani (prim. Kropej 2012: 84). 4 šašlovoSodelovanjeS franomramovšem France Kotnik je leta 1932 Frana Ramovša opozoril na Šašlovo narecno gradivo, nakar je Ramovš 10. novembra 1932 Šašlu poslal naslednje sporocilo: G. inšpektor Kotnik mi je prišel sporocit, da imate dokaj zbranega dialekticnega gradiva za Slov. Plajberk na Koroškem. Mene bi zelo zanimalo to gradivo in bi ga rad pregledal; morda [...] bi se dalo gradivo transkribirati v obicajno internacionalno foneticno obliko in priobciti, za kar bi jaz rad poskrbel, ce bom videl, da je to za slavisticno znanost uspešno.7 Ob prejemu tega pisma je bil Šašel zelo pocašcen. Ramovša je zanimal Šašlov nacin zapisovanja v narecju, kar razkriva njuna korespondenca (Ložar-Podlogar 2012: 161). Kot nešolani jezikoslovec je Šašel spoznal, da potrebuje strokovno oporo, saj je vedel, da je njegova transkripcija pomanjkljiva. Zacela se je njegova vecletna korespondenca z Ramovšem, s katerim sta se srecevala tudi osebno. Šašel je Ramovšu deloma ustno, deloma pa v pisni obliki pojasnjeval pojave rožanšcine (prim. Šašel 1959: 214). Ramovš je nameraval Šašlovo narecno Narodno blago iz Roža prenesti v mednarodno foneticno obliko, vendar ga je Šašel pregovoril, tako da se je v foneticnem zapisu omejil le na kratek primer v uvodu. Narecni slovar, ki je v zu tun, die von einem Orte ausgehend, das Volksgut des Tales behandelt. Der Volkskundler und Sprachforscher, der die Wechselbeziehungen beider Völker aufzeigen will, wird an dieser Schrift nicht vorbeigehen können.« (F. K. 1938: 201) 6 Vec o pripravah za izdajo slovarja gl. Weiss 2012. 7 Pisma Frana Ramovša (od novembra 1932 do avgusta 1936), Slovenski etnograf 2 (1959), 215– 221. Navedeno po Ložar-Podlogar 2012: 161. monografiji objavljen na straneh 101–122, je Ramovš skupaj s Šašlom preure­dil po foneticnem zapisu (prim. Šašel 1959: 214). Šašel svoje narecne zapise iz casa med obema vojnama opredeljuje kot sliko rožanšcine, kakršna se ni govorila »samo v Slovenjem Plajberku, temvec z lokalno barvo vokalov in naglaševanja tudi ob Dravi, na Gurah, ob Jezeru in na Celovškem polju.8 Kolikor so nemške izposojenke v tem govoru obicajne, sem jih ohranil tudi v primerih, kjer bi jih mogel nadomestiti s slovenskimi (tudi obicajnimi) izrazi.« (Šašel 1959: 215)9 Po izidu Narodnega blaga iz Roža se je Šašel po navodilih profesorja Ramovša spet posvetil narecnemu slovarju, kjer je pozornost usmerjal na nemške izposojenke in razširitev frazeologije. Narecni besednjak je dokoncal leta 1957 in ga predložil Inštitutu za slovenski jezik (prim. Šašel 1959: 214).10 Osrednji razdelek tega prispevka bo posvecen podrobnejši predstavitvi Šaš­love monografije Narodno blago iz Roža. 5 narodnoblagoiz roža Narodno blago iz Roža lahko opredelimo kot dialektološko-etnološko zakladnico slovenskega plajberškega govora. Monografija je izšla kot druga knjiga zbirke Arhiv za zgodovino in narodopisje v Mariboru (1936/37).11 Šašlovo etnološko­dialektološko delo omogoca preucevanje diahronega razvoja in spremembe narec­ja skozi desetletja. Vsebuje bogato besedišce iz nekdanjega izvirnega kmeckega okolja, upoštevana pa je tudi frazeologija. 5.1 Vsebina Monografija Narodno blago iz Roža obsega 121 oštevilcenih strani in dodatno stran s popravki. Uvodni del (str. 1–4) vsebuje kratko predstavitev obcine in fare Slovenji Plajberk, oris osnovnih znacilnosti plajberškega govora, karto Spodnjega Roža z Rutami (str. 2) in primer Ramovševe foneticne transkripcije besedilnega odlomka, ki je namešcen ob Šašlovem izvirnem zapisu (str. 4). Nato sledijo na­slednji štirje tematski sklopi, napisani v plajberškem govoru.12 8 Opis je posplošen, saj obstajajo tudi velike razlike v besedišcu, ki jih najdemo po arealih oz. v posameznih govorih na teh obmocjih. 9 »V dokaz, da sem pri podajanju snovi in jezika ostal na trdnih domacih tleh, se sklicujem na recenzijo knjige ‚Narodno blago iz Roža‘ v glasilu Koroškega zgodovinskega društva Carinthia I, 1938, str. 200–201.« (Šašel 1959: 215) 10 Trenutno je v racunalniški obdelavi na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani (prim. Weiss 2012). 11 Pred izidom knjige Narodno blago iz Roža so posamezne Šašlove objave izhajale kot priloga zvezkom Casopisa za zgodovino in narodopisje. 12 Celotno besedilo, razen glavnih naslovov poglavij, je zapisano v narecju. Naslove enot, ki se deloma razlikujejo od naslovov v besedilih, navajamo po vsebinskem kazalu publikacije (prim. ŠR 1936/37: 1). Navedeni naslovi naj bi omogocili vpogled v široki spekter obravnavanih tem. Prvi razdelek z naslovom 1. Bajke, pripovedke, povesti, prerokovanja, smešnice, uganke, pregovori (str. 4–42) vsebuje 71 oštevilcenih vsebinskihenot razlicnega obsega. 1. Gorni mož, 2. Žalik žene, 3. Divja jaga, 4. Pehtrna[pehtra baba], 5. Škrat, 6. Skuberl, 7. Torka, 8. Škopnjak, 9. Prerokovanja odvojske, 10. Kralj Matjaž, 11. Coprnije, 12. Šac [zaklad] cveti, 13. Modra Barbica, 14. Na onem svetu, 15. Revna duša v Pošeni [v Pošni = toponim, tj. v Polšini], 16. Revna duša v Ajdovskem gradu, 17. Zdane [izdane] duše, 18. Trota mora, 19. Prijazna in sporna [hudobna] deklica, 20. Deklica veka, 21. Otrok ob rojstvu prodan, 22. Zlati grad na glažovnati gori, 23. Skrb, 24. Zmerom narobe, 25. Trije bratje, 26. Božji stol [mavrica], 27. Babilonski turn [stolp], 28. Zakaj vse listjedol ne pade, 29. Žganje je hudic znašel [iznašel], 30. Kace, 31. Medved, 32. Pod-gane so hudiceva žival, 33. Munej je mleko sprosil, kužej pa kruh, 34. Podla­sica, 35. Grili [cricki], 36. Kukavica, 37. Bedrunc [bedrinec], 38. Deževnica, 39. Cajzeljc, 40. Petelin, 41. Trepetlika, 42. Rež [rž], 43. Breza, 44. Kako je blejsko [Blejsko] jezero nastalo, 45. Sveta pec, 46. Svecane [Svece], 47. Stari Podljubelj, 48. Baba, 49. Hudicev most, 50. Ostrovca [Ostrovica], 51. Macenska planina, 52. V Rjavci [Rjavca = toponim, Rjavica], 53. Jezerce v Podnu, 54. Stru­garji, 55. Šmolcpaver, 56. Za Kepo [Cepo], 57. Huda jama, 58. Železna Kapla, 59. Šac [zaklad] v Tolstem vrhu, 60. Kostena miza, 61. Kijec na celo, 62. Ena godceva, 63. Tkalec v peklu, 64. Rajni Bunder, 65. Rajni Pisel, 66. Lah [Vlah] pa Kranjec, 67. Prstena gospoda, 68. Na vozu pa koš na glavi, 69. Molili pa nic jedli, 70. Uganke, 71. Pregovori. – Iz naslovov je razvidno, da zapisi vkljucujejo tudi zgodbe o vaških posebnežih in vrsto vsebin, ki so vezane na tocno dolocena prizorišca v Slovenjem Plajberku, Podnu in okolici (gore, hribe, kraje). Uganke in pregovori so dragocen del plajberškega ustnega izrocila, prve so bile tudi pomemben sestavni del ženitovanjskih obicajev. Drugi tematski sklop z naslovom 2. Šege in navade(str. 42–65) prikazuje v sedmih tematskih enotah stare plajberške šege in navade: 1. Od otrok, 2. Botrina, 3. Ženitev, 4. Nošnje [noše; moška in ženska obleka], 5. Bolezni in zdravila, 6. Smrt, 7. Verovanje. Naslov tretjegasklopa je 3. Domacija (str. 66–99) in v njem so v desetih tockah predstavljena podrocja iz materialne in duhovne kulture. 1. Kmecka hiša, 2. Skedenj in hlev, 3. Voznina [voz, plug, sani], 4. Mlin, 5. Domaca živina [domace živali], 6. Jedi [kmecka hrana, obredne jedi], 7. Delo na kmetih: pozimi, pomladi, poleti, jeseni, tritva [teritev], preja, tkalec. 8. Kako se kopa kuha. 9. Semenj [žeg­nanje], 10. Božji denar. Cetrti razdelek publikacije tvori narecni Slovar (str. 100–121), ki vsebuje izrazje iz besedil, ki je v glasovnem in besednem pogledu pomembno za rožansko Lastna dopolnila oz. pojasnila dodajamo v oglatem oklepaju, danes neživebesede pa oznacu­jemo z zvezdico *. narecje. V primerjavi z besedili, v katerih je oznacena le dolžina oz. kracina naglašenih samoglasnikov, je v slovarskem delu zapisana tudi rastoca in padajoca intonacija (prim. ŠR 1936/37: 101). Na zadnji, neoštevilceni strani se nahajajo popravki. 5.2 Izbrani primeri iz Narodnega blaga iz Roža v faksimilu, v današnji obliki plajberškega govora in v poknjiženem zapisu V uvodu Narodnega blaga iz Roža je navedeno, da je gradivo »zapisoval g. dr.Josip Šašel verno po govorici, obicajni v Slovenjem Plajbergu. Zapisal je, kakor je slišal, ceprav je opazil, da je veckrat ista ali druga oseba v istem kraju isto besedov kaki drugi zvezi drugace izgovorila ali naglasila.« (ŠR 1936/37: 1) V dvomljivih primerih je zapisovalec podatke preveril »pri svojih domacih, pri materi in sestrah«, da je »mogel najti tocne podatke za pristnost in tudi za dvojnost izgovora«. Kot primer za dvojnice mdr. navaja besede lasên in lesên ‘lesen’ (danes se izgovarja. l.'se.n oz. le'se.n; zelo redkola'se.n), šíša in híša ‘hiša’(dvojnica ší:ša in xí:ša se uporablja tudi v današnjem govoru),qlíše in qlíšce ‘klešce’(danes slišimo le qlí.še) (prim. ŠR 1936/37: 1). Plajberški govor ima monoftongicni sistem samoglasnikov in je ikavski govor, v katerem se v dolgih zlogih za ê in e govori i,za dolgo pada­joci pa u. Govor ima poleg samoglasnikov i, e, a, o, u in . »še motna visoka in napeto tvorjena i¨ in ë« (ŠR 1936: 3).13 Znacilno je tonemsko naglaševanje, ki pa v besedilih ni oznaceno, kar je utemeljeno takole: »Dolga poudarka sta ali rastoce ali padajoce usmerjena in odgovarjata vseskozi gorenjskemu ´ in ˆ; ker je ta razlika ista kot v gorenjskem in knjižnem govoru, zato je bilo možno, da je v tekstih oznacena le dolžina z ostrivcem ´.« (ŠR 1936/37: 3) Trditvi se ni mogoce docela pridružiti. V plajberškem govoru imajo npr. lahko tonemi na naglašenih nezadnjih zlogih po­menskorazlocevalno funkcijo. Nadalje sta za govor znacilna arhaicna oksitoneza in lokalno besedje, ki se v knjižnem jeziku in v gorenjšcini ne pojavljata.14 Naslednji izbrani besedilni primeri v faksimilu (ŠR 1936/37) in njihova tran­skripcija v današnji podobi plajberškega govora omogocajo sledenje spremem­bam, ki jih je govor doživel od casa njihovega zapisovanja med obema svetovnima vojnama do današnjih dni.15 Že Šašel ugotavlja, da v plajberškem govoru obstaja dvojnost izgovora in naglasa tudi pri isti ali drugi osebi, kar deloma velja tudi za današnji govor. Za lažje razumevanje vsebin narecnima zapisoma dodajamo še prevod v standardizirano slovenšcino. 13 Ocitno sta »motna visoka in napeto tvorjena i¨ in ë« prevzeta po Scheiniggovih zapisih. 14 Znacilnosti plajberškega govora na tem mestu ne moremo obravnavati. Vec o Slovenjem Plaj­berku in tamkajšnjem govoru v Maurer-Lausegger 1994 in 2003. 15 Soglasniška skupina nj sevplajberškemizgovarjanazaliranoinjebližjasoglasnikuj. Zato je ne zapisujemo kot ŠR 1936/37 z znakom n. Izgovarjava njeznacilnazasveškigovorinserazlikuje od plajberške izgovarjave. Zato v transkripciji ohranjamo zapis nj.VecogovoruSvecvRožu Feinig 1985. Slika 1: Narodno blago iz Roža: 47. Stár. Pudl.b.l (ŠR 1936/37: 32) 47. Stà.r. Pudl.'b.l (Pud'b.l). Pudl.'b.l je s'ta.w 'c.jq'd.j p.a'ce wì.š. blí.z. Qù..je já.me, 'tam ci. je 'do.ns han w.`.l.q p'wa.z. T. stà... Pudl.b.`.lcan. / Pud­b.`.lcan. so b'li. z'w. p.awzé.tn. pa 'taq wò..f..tn., da Bohá. 'ciso w.t'l. 'wec pu­zná.t.. Puhù.jšinje je 'bu. 'taq w.l'qu., da sta se Ží.nha.ca pa H..'l..wc zacè.wamí.nt., qa'qu. b. to puqoncá.wa. Ží.nha.ca je .aq'wa: »H..'l..wc, puh.é..zn. se ti«, H..'l..wc pa: »'Jes q'na sé.žam 'taq 'da.lc, za'su.j 'ti te hní.zd.!« Pa .ì.s.nnastá.ne pun.'c. put'.as, han 'ci.w '.o.b Ží.nha.ce se je wt...hu pa je ca'wo. 'we.s z. wsì.m. l.d'mi. puq.'p.w. .í.šu se je sa'mu. ha'd.n, q. je t.s'to 'nu.c w T...njax w.s'w.w (transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 32). Poknjiženo: 47. Stari Podljubelj – Podljubelj je stal nekdaj precej višje blizu Kurje jame, tam, kjer je danes velik plaz. Stari Podljubeljcani so bili zelo prevzetni in tako ošabni, da Boga niso hoteli vec poznati. Pohujšanje je bilotako veliko, da sta se Žingarica in Grlovec zacela meniti, kako bi to pokoncala.Žingarica je rekla: »Grlovec, pogrezni se ti«, Grlovec pa: »Jaz ne sežem tako dalec, zasuj ti to gnezdo!« Pa res nastane ponoci potres, cel rob Žingarice se je odtrgal in je pokopal celo vas z vsemi ljudmi. Rešil se je samo eden, ki je tisto noc vasoval v Trnjah. Slika 2: Narodno blago iz Roža: 48. Bába (ŠR 1936/37: 32) 48.Baba. Tù.jc. p.à.wij. Qušú.tc. Bá.ba. 'To. pa q'ni. p'.ow. Bá.ba se p.à.w. sad'w. p.ù.t. Qušú.t., sqò.d.. Salá.n. na B.rì.zje xó..dij.. 'Tam c'.i.z je han Q'.a.jnc F.ancó..ze w Sé.le p..p.'l.w; Salá.n. so j.'m. .í.qal., da je bà.bjaq, to je hant'qa.j q. pa zda'ja.wc. Ud 'ta. je tud. sad'w. j.'me. Bá.ba du'bi.w. (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 32.) Slika 3: Narodno blago iz Roža: 53. Jízarcè w Pódn. (ŠR 1936/37: 33) 53. J.za.'ce w P..dn.. Pò..d.nšc. pu'toq / h.á.b.n zwì..a w j.za.'c. pud Pò..dna.jam. Te j.za.'ce cè..me d'na, n'ja. ží.wa sé.že p'.ow na Blé..jsq. jì.za.e. Ud 'ta. so se p.ap.ì.cal., q. so ha'm..t Pò..dna.juw. w..'l. zb.zá.l. n se w j.za.'c. putù.pl., n'j.x j.'’hu. pa so dó..wh. puzdé..jš. na Bl.'d. z jì.za.a puteh'n.l.; na j.žè..s. je biwPò..dna.ju j'me.. (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 33.) Poknjiženo:53. Jezerce v Podnu – Podenski potok izvira v jezercu pod Pod-narjem. To jezerce nima dna, njegova žila sega prav na Blejsko jezero. O tem so se prepricali, ko so enkrat Podnarjevi voli zbezljali in se potopili v jezercu, njihov jarem pa so dolgo pozneje na Bledu potegnili iz jezera; na jarmu je bilo Podnarjevo ime. Slika 4: Narodno blago iz Roža: 58. Žalízna Qápva (ŠR 1936/37: 34) 58. Ž.lì.zna Qà.pwa. Q. so Tú..c. xudí.l. pu Qo.ò.šcam, so p.. Bé..l. wd.`..l. tù.d. p.ù.t. Qà.pl., q. se 'do.ns p.à.w. Ž.lì.zna. Q.istjá.n. s t'.e.x d.'že.w, s qo.ò.šce, štà.j..šce pa q.á.jnšce so se 'j.m p.ù.t. pustaw'l., Q.á.jnc. so dà.l. 'su., Štà.j..c. wí.na, Qo.ò.šc. pa so na.è.dl.: wo'do. so zajì.zl.na Tá.b.., q. je pa p..h...mu 'Tu..q, so jo spù.stl., da je w'se Tú..ce pupwaq'n.w.. T.'d.j je 'Tu..q na.è.du ž.lé.z.n pí.sm. (to je, za t...dn. se je za.é.qu), da w 'tax qrà.jax qna 'bo. 'wec x.'d.w. Ud 'ta. ma mé..st. j.'me. Žlì.zna Qà.pwa. (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 34.) Poknjiženo:58. Železna Kapla. Ko so Turki hodili po Koroškem, so pri Beli vdrli tudi proti Kapli, ki se danes imenuje Železna. Kristjani iz treh dežel, iz Koro­ške, Štajerske in Kranjske, so se jim zoperstavili, Kranjci so dali sol, Štajerci vina, Korošci pa so naredili: vodo so zajezili na Tabru, ko pa je prigrmel Turk, so jo spustili, da je vse Turke poplaknilo. Tedaj je Turk naredil železno pismo (to je, trdno se je zarekel), da v teh krajih ne bo vec hodil. Od tega se mesto imenuje Železna Kapla. Podrobni opis domacije ni le cisti opis prostorov in predmetov. Vsebuje tudi bogat popis inventarja, ki je bil nekdaj del kmeckega vsakdana, pa tudi podatke o nacinu življenja: Slika 5: Narodno blago iz Roža: 3. Domacija – zacetek (ŠR 1936/37: 66) 3. Domacì.ja. Pà.w..sqa xí.ša (ší.ša) je zí.dana pa z l.sè.nim cí.mp.am puq.ì.ta. Wcà.s. so 'q.j l.sè.ne xì.še pù.wal., bà.jte pa qà.jže so še 'do.ns 'q.j l.sè.ne. Wsà.qa pà.w..sqa hí.ša 'ma. w blí.žn.w. še hano mè..jnš., má.ntle l.sè.no hí.š.co, to je pà.št.bo za hà.wc.ha.je / hà.wca.je, sq.'d.nj s xlí.wam, s't.x pa q.'z.w, tù.d. pu d'ba. qozw'a. Hí.ša je pudò..whlasta, na wsà.ci t. dè.l. st.á.n. so l.sè.ne dù...; t. p.ì.dnje dù... (p.. pò.t.) se zaqlí.pij. na q'lu.c pa ud znó.t.i na .í.h.l, t. zà.dnje dù... (na dwo.í.še, na hu.í.co) pa 'q.j ud znó:t.i na .í.h.l. P.r wbù.jnax dù..ax se p.í.de w w.j'žo, q. 'ma. p.. t. p.ì.dnjaxdù..ax han w.q'n. z. ž.lé.znimhá.t.am. Ud w.j'že na lí.wo se p.í.de w ší.šo (s 'te. pa w šì.šno qà.m.o) n j.š'p.c (t. c.`..na q.xì.nja), na p.à.wo st'.a.n, q. je mè..jnš., pa w 'w..lb (w.`.lb.c, x'.am) n. w.žó..wno qà.m.o, q. je 'do.ns sqo'.. puw'so.d za sw.t'wo. q.xì.njo p..p.à.wlana. Z w.j'že pè..lij. l.sè.ne štì.nje na 'w...x (pud st.é.xo). (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 66.) Poknjiženo:3. Domacija. Kmecka hiša je zidana in pokrita z lesenim ostreš­jem (»cimprom«). Vcasih so gradili samo lesene hiše, bajte in kajže so še danes samo lesene. Vsaka kmecka hiša ima v bližini še eno manjšo, navadno leseno hišico, to je »paštbo« za preužitkarje, skedenj s hlevom, stog [= dvojni kozolec] in kozolec, tudi po dva kozolca. Hiša je podolgovata, na vsaki daljši strani so lesene duri; sprednje duri (ob poti) se zaklepajo na kljuc, od znotraj pa na zapah, zadnje duri (na dvorišce, na gorico) pa samo od znotraj na zapah. Skozi oboje vrat se pride v vežo, ki ima pri sprednjih vratihokno z železno mrežo. Iz veže se na levo pride v hišo (iz te pa v hišno kamro) in ješpic [izbic] (crna kuhinja), na desno stran, ki je manjša, pa v shrambo (»velbic«, hram) in vežno kamro, ki je danes skoraj povsod preobliko­vana v svetlo kuhinjo. Iz veže peljejo lesene stopnice na vrh (pod streho). Slika 6: Narodno blago iz Roža: 3. Domacija – nadaljevanje; tloris kmecke hiše (ŠR 1936/37: 66) W.j'ža je nawá.dn. w.`.lqa, da 'tam stu'ji. qaqa mí.za, p.. qtì... p.s'l. pulé..t. jí.j.. W ha'nam qó.t. se sx.á.nja 'c.wx: šcí..e (.oc'na šcí.ra, *puntaqa – má.w. wè.c., cí.puwnca – za d.'we. cí.pt., *másaqa – za d.í.wje pusa'qat., *šnájdaqa – za cí.mp..mane, *.ówštaqa – za wè..je ubs.qwá.t., p.ató.saq – za xò..wje / xò..je d.ubì.t., hó.j.nca – tú.d. za 'to., pà..ta – m.sá..sqa [flá.jšqa.sqa] šcí..a), q.á.mp., c.pì.n., c.t'ne, qlad'w., qlí.še, ž..b'l., cwé.d.., hlí.t., pì.le, hó..bw., žà.je (wò.qa.ca = .oc'na žà.ha). W w.j'ž. stu'ji. u'ma.. / qó.st.n (na là.d.lce n pulí.ce) za mó.qo, q.amnì.je, .ì.nje, m...zle j.'di.. Wcà.s. tù.d. hó..b.l'ponk s c.w'xam pustà.wij. w w.j'žo. Na zí.d. wì.sij. ..ša't.. (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 66.) Poknjiženo:Veža je navadno velika, da tam stoji kaka miza, pri kateri posli poleti jedo. V enem kotu se shranja orodje: sekire (rocna sekira, *puntaka – malo vecja, cepovnica – za cepljenje drv, *másaka – za sekanje dreves, *šnájdaka – za tesarje, *.ówštaqa – za obsekovanje vej, pretosek – za drobljenje hojevja [smreko­vih vej], »hojnica«– tudi za to, »parta« – mesarska sekira), krampi, cepini, verige, kladivo, klešce, žeblji, svedri, dleta, pile, oblici, žage (lokarica = rocna žaga). V veži stoji omara (na predale in police) za moko, drobnarije [»kramnije«], pekace [»rinje«], mrzlejedi. Vcasih postavijo v vežo tudi skobeljnikz orodjem. Na zidu visijo rešeta. Slika 7: Narodno blago iz Roža: 3. Domacija – nadaljevanje (ŠR 1936/37: 66–67) Z w.j'že na lí.wo se p.í.de w ší.šo. Ší.ša je t. wè.c. q'.aj pud str.è.xo, 'tam se zba'.o. domá.c. q jí.d. pa q ž.b.à.nj., 'tam wp.à.wj. hostnì.je, spré..jmij. gó.ste, puzí.m. se domá.c. 'tam h.è..jij. pa š.ší.j. hwá.nte n pú.nc.se / pú.nce, wp.á.wlij. mè..jnš. dì.le, p.é.dij., dì.wij. špà.ne pa 'c.wx .ó..wnij.. P.. zí.d. w ší.š. n p.. p.j'c. wqù.l. n wqù.l. so l.sè.ne qw.'pi., w qó.t. nasp.ù.t. dù..am hana w.`.lqa mí.za, z.à.w.n d'ba. sto'wa, w qó.t. wì.s. swé.ta mà.t.a / q'.i.ž, z.à.w.n pa tà.ble sw.tní.qu, mad mì.zo swé.t. 'du.x pa là.mpa, na zí.d. pa žlì.c­njaq za žlì.ce, no'že pa w.l'ce. W qó.t. p.. dù..ax wì.s. na 'ni st.á.n. sqlì.dnjaq za t. cè.dn. sò.dje: sqlè.de za na.ì.xtwinje, pì.qije, šal'ce, sqled'ce, l.sè.ne n po.clà.naste talì..je, t.à.xta.je; z.à.w.n sqlì.dnjaqa p.. dù..ax wì.s. qà:jnh.lca za t. žé..hnano wo'do., da se t.s't., q. s'pa.t al pa 'da.lc 'qam h.é..j., puq.o'po.. W hù.nam qó.t. ud dù..u je q.ù.šna 'p.jc, wqù.l. n'je. pa l.'se.n h'..št, q. ha d.'ži. p.. t. p.ì.dnjam wò..hl. c.lì.šnjaq, na 'ni st.á.n. 'ma. dì.lco, zw..'x.j c.iz 'p..jc pa l.sè.ne dé..e, na qtì..ax se puzí.m. wt..'c. wá.lij. n h.è..jij. pa tù.d. l.ží.j.; na 'tax dé..ax š.ší.j. tù.d. hwá.nte, q.c'ne, pudí.že, na *sq.ël.` na p.j'c.pa ží.t., tù.d. š'toq su'li. dá.jj. ho'... (Transkripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 66–67.) Poknjiženo: Iz veže na levo se pride v hišo. Hiša je najvecji prostor pod streho, tam se zberejo domaci k jedi in k molitvi, tam opravijo pogostitve, sprej­mejo goste, pozimi se tam domaci grejejo in sušijo obleke in cevlje (gojzarje), opravljajo manjša dela, predejo, delajo trske in popravljajo orodje. Ob zidu v hiši in pri peci naokoli so lesene klopi, v kotu nasproti durim (vratom) velika miza, zraven dva stola, v kotu visi sveti križ [»sveta matra«], zraven pa table svetni­kov, med mizo sveti duh in svetilka [»lampa«], na zidu pa žlicnjak za žlice, nože in vilice. V kotu pri durih visi na eni strani sklednik za cisto posodo: sklede za pripravljanje jedi, loncki, šalice, skledice, leseni in porcelanasti krožniki, lijaki; zraven sklednika pri durih visi kanglica za žegnano vodo, da se tisti, ki spat ali pa kam dalec gredo, pokropijo. V drugem kotu od vrat je krušna pec, okoli nje pa leseno ogrodje, ki ga pri srednjem vogalu drži celešnik, na eni strani ima dešcico, zgoraj cez pec pa lesene »dere«, na katerih se pozimi otroci valjajo in grejejo pa tudi ležijo; na teh »derah« sušijo tudi obleko, odeje, podiže, na skrili na peci pa žito, tudi »štok« [leseno posodo] soli denejo gor. Ub zí.d. p.. p.j'c. stují.j. n.š'ce., not'.e je wì.w.nca pa wopat'ca, w là.d.lc. spo'd. pa .ì.biž.l, wmaw'ce; puq'..w ud n.'še.q huspudí.nja wb...ne, q.'d.. ha nù.ca za wá.linje. Na zí.d. p.. n.š'cax wì.s. wú..a, pud qw.p'mi. pa je nawà.dn. qaq stò..li pa 'ze.c za sqó...nce z.zú.wat. / 'd.w dí:wat.. Ší.ša 'ma. l.'se.n 'pod pa l.'se.n 'c...n st'.op, qtì..a d..'ži. pu s.í.d. han mo'c.n t'.a.m; p.. st.á.n. so w t'.a.m zabì.t. l.sè.n. cw.'c., da d.ží.j. pulí.ce (dì.lce) na qtì..ax se sh.anjù.jij. mè..jnš. ..'ci., puzí.m. se tù.d. mlí.q. sí...t 'di. ho.'.. Na st.'op p.. p.'jc. so p..bì.te hane .à.nt.ce (wà.ha), da se pú.nc.š. / pú.nc. na n'j.x š.ší.j.. Na wsà.ci st.á.n. mí..a sta nawà.dn. pu d'ba. wó..qna, na n'j.x pa .ò.že w pì.sq..cax. (Trans­kripcija H. M.-L., prim. original, ŠR 1936/37: 67.) Poknjiženo: Ob zidu pri peci stojijo necke, notri je velnica in lopatica, v predalcku spodaj pa strgalnik, omelo; pokrov od neck gospodinja obrne, kadar ga potrebuje za valjanje. Na zidu pri neckah visi ura, pod klopmi pa je navadno kak stolcek in zajecza sezuvanje škornjev. Hiša ima lesen pod in lesen crn strop, ki ga po sredini drži mocan tram; ob strani so v tram zabiti leseni cveki, da držijo police, na katerih se shranjajo manjše reci, gor se postavi pozimi tudi mleko sirit. Na strop pri peciso pribiti drogi [»vaha«], da se na njih sušijo cevlji. Na vsaki strani zidu [»mira«] sta navadno po dve okni, na njih pa rože v piskricih. 5.3 Primerjalni prikaz narecnih sprememb od medvojnega casa do danes V primerjavi z jezikom, zapisanim v Narodnem blagu iz Roža (ŠR 1936/37), kaže današnji plajberški govor nekaj izrazitih sprememb, ki so razvidne iz navedenih primerov v faksimilu (ŠR 1936/37) in iz transkripcije istega besedila v današnji podobi govora. Na tem mestu bo izpostavljenih nekaj pojavov, ki so komentirani z vidika današnjega plajberškega govora: 5.3.1 Vzglasni samoglasnik a ima v današnjem plajberškem govoru proteticni h-:16 – samú ad.`n (ŠR 1936/37: 47) . sa'mu. ha'd.n; – to je antqáj (ŠR 1936/37: 32) . to je hant'qa.j;– V anàm qót. se shranúje c.wx (ŠR 1936/37: 66) . W ha'nam qó.t. se sh.á.nja 'c.wx;– tó je pášt.bo za áwc.harjè (ŠR 1936/37: 66) . to je pà.št.bo za hà.wc.ha.je / hà.wca.je. 5.3.2 Nekdanji plajberški refleks a v predakcentskih zlogih danes naceloma nadomešca pol-glasnik, redkeje je slišati tudi e oz. a: – Žalízna Qápva (ŠR 1936/37: 34) . Ž.lì.zna Qà.pwa; –Vcás. so qòj laséne híše púvël. (ŠR 1936/37: 66) . Wcà.s. so 'q.j l.sè.ne xì.še pù.wal.;– laséno hiš.`co (ŠR 1936/37: 66). l.sè.no xí.š.co / lesè.no xí.š.co;– laséne dúr. (ŠR 1936/37: 66). l.sè.ne dú... / lesè.ne dú...;– Šíša má lasén pòt pa lasén crn stròp (ŠR 1936/37: 66) . Ší.ša 'ma. l.s'e.n 'pod pa l.s'e.n 'c...n st'.op. 16 Govor v Svecah v Rožu npr. pred vzglasnim a-jem nima proteticnegah-. 5.3.3 V današnjem plajberškem govoru prehaja predakcentski o v u: stojíj.(ŠR 1936/37: 67) . stují.j.. V originalu ŠR 1936/37 gre ocitno za vpliv knjižnega jezika. 5.3.4 Namesto motno visokega ë oz. ï (ŠR 1936/37: 66) se danes govorijo a, i oz. polglasnik: – púvël. (ŠR 1936/37: 66) . pù.wal.;– so se prepríci¨l. (ŠR 1936/37: 33) . so se p.ap.ì.cal.;– se zaqlípëj. na qlúc(ŠR 1936/37: 66). se zaqlí.pij. na q'lu.c;– dívëj. špáne pa cë`wh równëj.(ŠR 1936/37: 66) . dì.wij. špà.ne pa 'c.wx .ó..wnij.;– cavó vés z vsëm. l.dmí (ŠR 1936/37: 32) . ca'wo 'we.s z. wsì.m. l.d'mi.;– puhújšëne (ŠR 1936/37: 32) . puhù.jšinje;– q.d.`r ha núca za válën. (ŠR 1936/37: 67) . q.'d.. ha nù.ca za wá.linje;– ncë´me dná (ŠR 1936/37: 33) . cè..me d'na; – ud znótrëj (ŠR 1936/37: 66). ud znó.t.i;– na qtë´rah se shranújëj. (ŠR 1936/37: 67) . na qtì..ax se sh.anjù.jij.; – qaqà míza, p.r qtë´ri¨ (ŠR 1936/37: 67) . qaqa mí.za, p.. qtì.... 5.3.5 Za veczložne besede, ki vsebujejo zlog s polglasnikom oz. e-jevski glas, je danes (z izjemo najstarejših govorcev), predvsem v hitrem govoru, znacilna redukcija nenaglašenega polglasnika oz. celega zloga. Dvojnice se pojavljajo le še redko: – Pudl.b.l (ŠR 1936/37: 32) . Pud'b.l / Pudl.'b.l;Pudl.b.lcan. (ŠR 1936/37: 32) . Pudb.`.lcan. / Pudl.b.`.lcan.; – hvánte n púnc.še (ŠR 1936/37: 66) . hwá.nte n pú.nce;– c.jq.d.j (ŠR 1936/37: 32). 'c.jq'd.j;– so jo spúst.l. (ŠR 1936/37: 34) . so jo spù.stl..Tendenca k redukciji zloga se odraža tudi v primeru. P.r ubújnah dúrah (ŠR 1936/37: 66) . P.. wbù.jnax dù..ax. 5.3.6 V koncniško naglašeni veczložni besedi jízarcè (ŠR 1936/37) se stranski akcent (ocitno zaradi prehoda samoglasnika i v polglasnik) docela umakne: Tu jízarcè (ŠR 1936/37: 33) . Te j.za.'ce (maskulinizacija srednjega spola, gl. spodaj). Nacin izgovarjave jízarcè (po zapisu ŠR 1936/37) bi bil v današnjemgovoru neobicajen. 5.3.7 Narecni zapis vopatíca (ŠR 1936/37) je za plajberški govor neobicajen, uporablja se oksitoneza: vopatíca (ŠR 1936/37: 66) . wopat'ca / opat'ca. Izraz za omelo mawcè (ŠR 1936/37: 67) bi se moral glasiti takole: . wmaw'ce. 5.3.8 Z akcentskim umikom z zadnjega kratko naglašenega polglasnika na predakcentski zlog preide dvozložna beseda v današnjem govoru v dolgo naglašeno enozložnico: don.`s (ŠR 1936/37: 32) . 'do.ns. 5.3.9 V Narodnem blagu iz Roža je zapis korelacij po zvenecnosti upoštevan dosledno, kar je nedvomno vpliv jezikoslovno šolane roke. Korelacija po zvenecnosti se v govoru mnogokrat ne uresnicuje, uporabljajo pa se dvojnice: – ut tá (ŠR 1936/37: 33) . ud 'ta. / ud. 'ta. / ut 'ta.; – put strého (ŠR 1936/37: 66) . pud st.è.xo / put st.è.xo;– put qvopmí. (ŠR 1936/37: 66) . pud qw.p'mi. / put qw.p'mi.. 5.3.10 Za nikalnice je v današnjem plajberškem govoru znacilna izguba vzglasnega n-pred soglasnikom c ali pa prihaja do zamenjave z q: nc.me (ŠR 1936/37: 33) . cè..me; ncíso (ŠR 1936/37: 32) . 'ciso, q'niso. 5.3.11 Za današnji plajberški govor je znacilna izguba srednjega spola, ki je v zadnjih desetletjih najveckrat sovpadel z moško sklanjatvijo: – Tu jízarcè (ŠR 1936/37: 33) . Te j.za.'ce; –je bú Pódnarjov. jmé. (ŠR 1936/37: 33) . je 'bi.w Pò..dna.ju j'me.. Izjeme so redke:Puhújšëne je bú tàq vëlqú (ŠR 1936/37: 32) . Puhù.jšinje je 'bu. 'taq w.l'qu.. 5.3.12 Svojilni zaimeknjegov se danes uporablja v spremenjeni obliki: nahóva žíva (ŠR 1936/37: 33) . n'ja. ží.wa oz. j.hó..wa ží.wa. 5.3.13 Prislov puznë´j. je v današnjem plajberškem govoru nadomešcen z ustreznikom puzdé..jš.: dówh. puznëj. (ŠR 1936/37: 33) . dó..wh. puzdé..jš..Beseda puznë´j. (ŠR 1936/37) se je verjetno uporabljala kot dvojnica. Danes je ne bi prištevali k pristnemu plajberškemu izrazju. 5.3.14 Nekdanji izraz mir v pomenu ‘zid’se v današnjem govoru ne uporablja: Na vsáci¨ strán. míra (ŠR 1936/37: 67) . Na wsà.ci st.á.n. zí.da. Namesto izraza v.lb oz. v.lb.cse v današnjem plajberškem govoru uporablja ustreznik x'.am:w v.lb (v.lb.c, hràm) (ŠR 1936/37: 66) . w x'.am. Izraz prost ni narecno plajberški (ocitno seje uporabljal v ožjem Šašlovem krogu). Danes mu ustreza izraz q'.aj – ‘kraj’: ti¨ véc. prost put strého (ŠR 1936/37: 66) . t. wè.c. q'.aj pud st.è.xo. Izraza dvoríše in .oríca (ŠR 1936/37) v plajberškem govoru naceloma nista udomacena: (na dvoríše, na .oríco) (ŠR 1936/37: 66). Pojavljata se v nekaterih drugih koroških govorih. 6 zakljucek Dialektološko in etnološko edinstveno Narodno blago iz Roža v plajberškem govoru je pomembna sestavina južnokoroške jezikovne in kulturne zgodovine. Gre za ob-sežno, v medvojnem casu na terenu zbrano dokumentacijo govora in kmecke kulture v Slovenjem Plajberku. Govor dialektološko pripada srednjerožanskemu narecju.Zapisovalec in zbiratelj gradiva je bil pravnik in nešolani dialektolog Josip Šašel iz Slovenjega Plajberka, za strokovno objavo monografije pa je v sodelovanju z njimposkrbel jezikoslovec Fran Ramovš. Šašel je k narecju pristopal tako, da je v svojem plajberškem rojstnem kraju podrobno zajel bogastvo snovne in nesnovne kulturne dedišcine kmeckega cloveka. V delu se zrcalijo prvine, ki so prehodile pot od pre­prostega govorca preko jezikoslovno nešolanega zapisovalca in pravnika Šašla pa vse do dialektološko izurjenega strokovnjaka in urednika Ramovša. Delo omogoca preucevanje diahronega razvoja plajberškega govora od pre­teklega stoletja do danes. Iz navedenih primerov je razvidno, da je plajberški govor skozi desetletja doživel spremembe, ki se odražajo na vec jezikovnih ravninah. Korelacija po zvenecnosti se v plajberškem govoru ne uresnicuje dosledno: zve­neci soglasniki se pred nezvenecimi izgovarjajo bodisi zvenece bodisi nezvenece: ud ta'be / ud. ta'be / ut ta'be. Dialektološki zapis v Narodnem blagu iz Roža pa dosledno sledi pravilu korelacije po zvenecnosti, kar je nedvomno vpliv dialekto­loško šolane roke. Pri plajberških govorcih se je v zadnjih desetletjih uveljavila maskulinizacija samostalnikov srednjega spola (izjeme so redke). V primerjavi z zapisi v Narodnem blagu iz Roža v današnjem govoru izstopajo tudi spremembe v predakcentskem vokalizmu, dodani proteticni h-pred vzglasnim samoglasni­kom a-, zamenjava nekdanjega motno visokega ë oz. ï s samoglasnikom a, i oz. polglasnikom, redukcija posameznih nenaglašenih samoglasnikov in oslabitev v polglasnik idr. Poimenovanje za posamezno orodje, ki se danes ne uporablja vec, je deloma že pozabljeno, npr. izrazje za sekire: *puntaka, *másaka, *šnájdaka, *.ówštaqa. V besedilih je mogoce najti posamicne prvine (tudi besede), ki so pos­ledica stika s slovenskim knjižnim jezikom oz. s slovenskim socialno-kulturnim zaledjem ali pa so prevzete iz drugih krajev. Takšni primeri bi npr. bili izraz pros-tor, ki mu v plajberškem govoru ustreza izraz q'.aj,ter izraza dvoríše in .oríca, ki sta prevzeta iz drugih koroških govorov. Narodno blago iz Roža prinaša bogate vsebine iz ustnega izrocila, polne ljudske modrosti, strokovno izrazje in podrobno poimenovanje nekdanjega pred­metnega sveta v kmeckem okolju. Od casa zapisa teh besedil v medvojnem casu do danes se je družbena in socialna podoba kraja in prebivalstva temeljito spreme­nila. Infrastruktura stare kmecke opreme je nadomešcena z novo, nekdanje orodje in predmeti so odslužili. Mnogo od tega, kar je stoletja živelomed domacimi pre­bivalci, je že izginilo iz spomina dvojezicnih govorcev. Izgublja se izvirna podoba domacega slovenskega govora, ki ga v Slovenjem Plajberku kmalu ne bo vec. literatura F. K. 1938 = F.[ranz] K.[otnik], J. Šašel – F. Ramovš, Narodno blago iz Roža (Volksgut aus dem Rosental), Carinthia I 128 (1938), 200–201. Feinig 1985 = Tatjana Feinig, Govor vasi Svece v Rožu s težišcem na morfologiji, Diplomarbeit, Universität Klagenfurt, 1985. Kropej 2012 = Monika Kropej, O življenju in delu Josipa Šašla, v: Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu,ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012, 81–101. Ložar-Podlogar 2012 = Helena Ložar-Podlogar, Po sledeh Šašlovega gradiva o šegah in navadah,v: Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu,ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012, 149–184. Maurer-Lausegger 1994 = Herta Maurer-Lausegger, Zur soziolinguistischen Situation in der zwei­sprachigen Altgemeinde Windisch Bleiberg/Slovenji Plajberk in Kärnten, Wiener Slawistischer Almanach 33 (1994), 219–230. Maurer-Lausegger 2003 = Herta Maurer-Lausegger, Umiranje plajberškega govora, v: Glasoslovje, besedoslovje in besedotvorje v delih Jakoba Riglerja, ur. Zinka Zorko – Mihaela Koletnik, Ma­ribor. Slavisticno društvo, 2003 (Zora 25), 233–260. Piko-Rustia 2012 = Martina Piko-Rustia, Prispevek Josipa Šašla k raziskovanju pripovednega izro-cila na Koroškem, v: Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu,ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012, 223–233. Samec 2012 = Drago Samec, Na poti do bibliografije dr. Josipa Šašla, v: Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu,ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012, 269–287. Šašel 1959 = Josip Šašel, Kako so nastali zapiski za »Narodno blago iz Roža«, Slovenski etnograf 12 (1959), 212–221. Šašel 1963–1967 = Josip Šašel, Et meminisse juvabit ... = Da se ne bo pozabilo: pripravil in z opombami opremil Julij Felaher, Koroški koledar 1963, 43–53; 1965, 87–97; 1966, 106–113; 1967, 59–69. Šašel 2007 = Josip Šašel, Spomini, ur. Monika Kropej – Avguštin Malle, Celovec: Slovenski na­rodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik – Dunaj: Slovenski znanstveni inštitut – Ljubljana: Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (izd.), Celovec – Ljubljana – Dunaj: Mohorjeva založba (zal.), 2007. Šašel 2012 = Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu,ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012. ŠR 1936/37 = Josip Šašel – Fran Ramovš, Narodno blago iz Roža, Maribor. Zgodovinsko društvo, 1936/37 (Arhiv za zgodovino in narodopisje 2). Weiss 2012 = Peter Weiss, Priprava rokopisa Rožanskega narecnega besednjaka Josipa Šašla, v: Josip Šašel, Spomini II: Josip Šašel in njegov pomen za kulturno zgodovino koroških Slovencev: zbornik simpozija o Josipu Šašlu,ur. Monika Kropej – Avguštin Malle – Martina Piko-Rustia, Celovec: Mohorjeva, 2012, 247–253. zuSammenfaSSung »Narodno blago iz Roža« 1936/37: eine dialektologische und ethnologische Schatzkammer im Rosentaler Dialekt Das dialektologischund ethnologisch beispiellose Werk »Narodno blago iz Roža« stellt ein prägendes Element der Sprach- und Kulturgeschichte Kärntens dar. Die umfassende, in der Zwischenkriegszeit vom Windisch Bleiberger Juristen Josip Šašel vor Ort erhobene mundartliche Dokumentation, wurde in Kooperation mit dem slowenischen Sprachwis­senschaftler Fran Ramovš redigiert und 1936/37 in Maribor veröffentlicht. Der eifrige Materialsammler war bestrebt, ein möglichst ganzheitliches Bild der materiellen und immateriellen Kultur des bäuerlichenMenschen in seinem Geburtsort zu zeichnen. Das Werk repräsentiert die autochthone slowenische Mundart von Windisch Bleiberg/Slovenji Plajberk. Es umfasst volkskulturelle Texte aus mündlicher Überlieferung, volkskundli­che Beschreibungen der bäuerlichen Sach- und Arbeitswelt, Darstellungen von Sitten, Bräuchen, Phraseologie, Rätseln u. a. Im Werk finden sich Wesenszüge und Weisheiten des bäuerlichen Menschen, Spuren des dialektologisch ungeschulten Juristen und Feld­forschers Josip Šašel sowie Fachwissen des Sprachwissenschaftlers und Redakteurs Fran Ramovš. Die Monografie ermöglicht die diachrone Erforschung der slowenischen Windisch Bleiberger Mundart und deren Entwicklung innerhalb der Zeitspanne eines knappen Jahr­hunderts. Aus den vergleichend dargestellten Textbeispielen (Faksimile des Originals, Transkription desselben Textes in heutiger Mundartform) geht hervor, dass die Mundart über die Jahrzehntegroße Veränderungen erfuhr, die sich auf verschiedenensprachlichen Ebenen manifestieren, z. B. Vokalwesel in vortonigen Silben; Einführung des protheti­schen h- vor anlautendem Vokal a; Ersatz der vormals dumpfen hohen Vokale ë oder ï durch die Vokale a, i bzw. den Schwa-Laut; Ausfall akzentloser Schwa-Laute bzw. ganzer unbetonter Silben, die einen Schwa-Laut enthalten; Einfluss der slowenischen Schriftspra­che. Ferner wird in der Mundart die Stimmhaftigkeits-/Stimmlosigkeitskorrelation nicht konsequent realisiert. Im Unterschied zur slowenischen Schriftsprache werden stimm­hafte Konsonanten vor Obstruenten entweder stimmhaft oder stimmlos gesprochen. ud ta'be, ud. ta'be bzw. ut ta'be. Diesbezüglich folgt die Wiedergabe der Mundarttexte in der Monografie »Narodno blago iz Roža«, wie in der slowenischen Schriftsprache, konse­quent den phonetischen Korrelationsregeln, was den Einfluss der dialektologisch geschul-ten Hand widerspiegelt, z. B.. Ut tá, put strého, put qvopmí. In der Flexion setzte sich in den letzten Jahrzehnten die Maskulinisierung der Neutra durch (Ausnahmen sind immer seltener). Das Werk »Narodno blago iz Roža« enthält volkstümlich überliefertes Kulturerbe, Volksweisheiten, fachsprachliches Vokabular und detaillierte Beschreibungen der einsti-gen bäuerlichen Themenwelt. Der gesellschaftliche und soziokulturelle Wandel brachte für die Mundart gravierende Folgen mit sich. Die Infrastruktur und das Inventar des Bau­ernhauses wurden durch Zeitgemäßes ersetzt, altes bäuerliches Arbeitsgerätund Inventar haben ausgedient, vom einstigen gesellschaftlichen Leben ist wenig übriggeblieben. Vie-les davon, was seit Jahrhunderten das bäuerliche Leben prägte, geht im Gedächtnis der Zweisprachigen verloren. Die autochthone slowenische Mundart wird in absehbarer Zeit verschwunden sein. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 127-147 MARUŠA Žibred SoglaSniškiodrazi vnovomeškemgovoru inokolici COBISS: 1.01 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.07 Prispevek obravnava odraze soglasnikov in glasovnih skupin v novomeškem govoru, ki govor približujejo glasovnemu sestavu knjižnega jezika. Stanje je primerjano z odrazi v okoliških govorih, ki so del mreže tock zaSlovenski lingvisticni atlas, in s starejšim zapi­som novomeškega govora. Kljucne besede:soglasniki, novomeški govor, vzhodnodolenjsko podnarecje, dialekto­logija Consonant Reflexes in the Local Dialects of Novo Mesto and Surrounding Localities The article discusses the reflexes of Common Slavic consonants and phoneme sequences in the local dialect of Novo Mesto, which are shifting the dialect in the direction of the spoken standard. It also provides a comparison between the local dialects of the surroun­ding localities, which are part of the network of research points for Slovenski lingvisticni atlas (Slovenian Linguistic Atlas), and an old transcription of the Novo Mesto dialect. Key words: consonants, the local dialect of Novo Mesto, the Eastern Lower Carniola subdialect, dialectology 1 uvod Novo mestoleži na obmocjuvzhodnodolenjskega podnarecja dolenjskega narecja. Glasoslovje vaških govorov tega podnarecja je celovito obdelala Vera Smole,1 Saša Poklac je v doktorski disertaciji opisala glasoslovje in frazeologijo dolenj­skih govorov med Krko in Gorjanci (Poklac 2011). Novomeški govor je leta 1959 po vprašalnici za Slovenski lingvisticni atlas2 zapisala MalciGoricar, sinhroni in diahroni opis glasoslovja pa je prineslo šele diplomsko delo Maruše Žibred leta 2020, leta 2021 dopolnjeno s prispevkom v okviru simpozija Pleteršnikovi dnevi (Smole – Žibred 2021). Obe deli se osredotocata na samoglasniški sestav, ki je v Maruša Žibred .zibredm@gmail.com . https://orcid.org/0009-0005-4085-0303 Prva razlicicaprispevka je bila pripravljena za nastop v študentski sekciji na 4. Slovenskem dialektološkem posvetu v Ljubljani. 1 Smole 1990: 257–273; 1998: 73–88; 1999: 451–463; 2003: 583–593; 2018: 51–63 idr. 2 V nadaljevanju: SLA. vzhodnodolenjskem podnarecju bolj spremenljiv kot soglasniški. Namen pricu­jocega prispevka je ugotoviti, ali se v novomeškem govoru odrazi soglasnikov in glasovnih skupin približujejo knjižnemu pogovornemu jeziku. Na manjšem vzorcu govorcev treh razlicnih generacij iz Novega mesta je podana analiza odra­zov nekaterih soglasniških skupin, izsledki pa so primerjani s stanjem v govorih okoliških krajev iz mreže raziskovalnih tock za SLA, tj. T269 Vavta vas, T271 Uršna sela, T272 Koroška vas, T274 Smolenja vas in T275 Gabrje, ter s starejšim zapisom novomeškega govora. Najprej je prikazana analiza odrazov soglasniških skupin dl/tl pri deležnikih na -l glagolov na -.-ti -em, nato sekundarnih skupin tl/ dl, sledijo odrazi skupin *cre-, *žre- in tj, na koncu pa pregled odrazov palatalnih *n in *l. 2 nadnarecnoSt novomeškega govora O socialnih zvrsteh slovenskega jezika je bilo že veliko napisanega.3 Osrednja socialnozvrstna pojma v slovenski strukturalni teoriji sta knjižni jezik, ki se deli na zborni in splošno- ali knjižnopogovorni jezik, ter neknjižni jezik, to so narecja in pokrajinski pogovorni jeziki (Toporišic 2004: 14). Že v 16. stoletju je slovenski knjižni jezik najverjetneje nastal kot vmesna pot med posameznimi slovenskimi narecji (Šekli 2004: 46), saj je Trubar knjižni jezik oblikoval iz žive dolenjske go-vorice z dolocenimi lastnostmi ljubljanskega govora, ki je bil takrat jezik izobra­žencev in cerkevnih dostojanstvenikov, ta dolenjsko-gorenjsko obarvana govorica pa je obstala še približno 200 let (Orel 2010: 407–408). Na meji med knjižnim in narecnim govorom je t. i. nadnarecna govorica oz. pokrajinski pogovorni jezik (Pulko – Zemljak Jontes 2009: 354), pri katerem so še zaznavni elementi posame­zne narecne skupine ali enega narecja ter pogosto opravlja funkcijo knjižnega jezi­ka (Toporišic 2004: 21). Po nadnarecni govorici so praviloma posegali izobraženci predvsem zaradi nesprejemljivosti rabe narecne zvrsti na Slovenskem, medtem ko je manj izobraženo prebivalstvo temu sledilo po najboljših moceh (Smole 2015: 21–22). Nadnarecni govor se kot primarno sredstvo sporazumevanja uporablja v vec­jih krajevnih središcih, saj tja dnevno migrirajo številni ljudje iz razlicnih narecnih obmocij z raznimi poklici ter z raznolikim odnosom do jezika. Mestna govorica Novega mesta je v temeljih še vedno narecni krajevni govor, vendar se zaradi zunajjezikovnih dejavnikov vse bolj približuje knjižnemu pogovornemu jeziku (Žibred 2020: 26). Razumljivo je, da se nekateri govorci pri pogovoru z ljudmi iz drugih narecnih skupin odlocijo za uporabo nadnarecnega jezika, saj tako 3 Npr. Škofic 1989/90: 52–57; Kenda-Jež 2004: 263–276; Makarova 2004: 287–296; Pogorelec 1977: 1009–1022; Smole 2004: 281–288; Šekli 2004: 41–58 idr. sporazumevanje lažje stece, problem pa nastane takrat, ko se narecja zanemarjajo ali prepovedujejo v družinskemkrogu. O taki izkušnji je med raziskavo govorilo precej informantov starejše in srednje generacije.4 Skoraj nemogoce je napovedati, v katero smer bo šel razvoj socialnih zvrsti katerega koli jezika, vendar so številne empiricne raziskave v zadnjih desetih letih pokazale, da je napovedovanje izginjanja narecij pod vplivom knjižnega jezika oz. izgube vaškega nacina življenja napacno in neutemeljeno (Kenda-Jež 2004: 264). Govorci starejše in srednje generacije se strinjajo, da mlajša generacija uporablja narecni jezikovni razlicek v bolj ali manj vseh govornih položajih (nekateri so ta opažanja pospremili z zanicevanjem). Dandanes se narecja spodbuja v šoli, so dostopnejša in v vecji meri sprejeta kot nekoc, kljub temu pa se poudarja, v katerih okolišcinah je primerno uporabljati narecno ali knjižno zvrst (Jan 2009: 498). 3 metodologijaraziSkave 3.1 Vprašalnik Za potrebe te raziskave je bil izdelan vprašalnik po zgledu vprašalnice za SLA, sestavljen iz besedja, ki vsebuje obravnavane soglasnike in glasovne skupine. Vprašalnik obsega sedem sklopov, tj. po en sklop vprašanj za vsak obravnavani glas oz. glasovno skupino: v prvem sklopu se je ugotavljal odraz izhodišcnoslo­venskih soglasniških skupin dl/tl v deležnikih na -l pri glagolih na -.-ti -em, v drugem sklopu odraz sekundarnih skupin tl/dl, v tretjem so obravnavani odrazi soglasniških skupin tn/dn, v cetrtem skupin *cre-/*žre- in v petem soglasniške skupine tj. V zadnjih dveh sklopih so obravnavani odrazi palatalnih *n in *l. Pri vsakem sklopu je gradivo za sedanji novomeški govor primerjano z glasovnim sestavom okoliških vasi iz mreže tock za SLA ter s starejšimzapisom novome­škega govora. 3.2 Informanti 36 informantovje razdeljenih v tri generacije, in sicer v starejšo (nad 60 let), sred­njo (med 30 in 60 let) in mlajšo (do 30 let). V vsaki generaciji je dvanajst go-vorcev, rojenih Novomešcanov s stalnim prebivališcem v Novem mestu. Oznaka informantov je sestavljena iz številke (3, 2, 1 kot oznaka za generacijo) in velike crke (oznaka govorca). 4 Nekateri starejši govorci, zlasti iz kapiteljske fare, so povedali, da doma ni bilo sprejemljivo govoriti v narecju, ker so tak govor imeli za kmeckega in neumnega, njihove starše je skrbelo, da se bodo tako sporazumevali v šoli in službi. Nekaj govorcev srednje generacije je trdilo, da je bila raba narecjav šoli v obdobju socializma prepovedana in da so bili zanjo kaznovani, zato so govor v narecju opustili. Pri starejši generaciji oznaki informanta sledi mala crka, ki oznacuje faro (danes župnija ali krajevna skupnost), v kateri so odrašcali. Ta podatek je pomemben, ker so nekoc5 za prave Novomešcane veljali le tisti, ki so živeli v središcu mesta (tj. v kapiteljski fari),6 druge so imeli za okoliške kmete. Pri raz­iskavi je sodelovalo pet informantov iz kapiteljske fare (danes Krajevna skup­nost Center), to oznacuje crka k, pet iz šmihelske fare (danes Krajevna skupnost Šmihel), to oznacuje crka š, ena informantka iz bršljinske fare (danes Krajevna skupnost Bršljin), to oznacuje crka b, ter en informant iz grmske fare (danes Krajevna skupnost Kandija - Grm), kar oznacuje crka g. Glede na kraj bivanja so opazne razlike v govoru starejših informantov. Govor tistih iz kapiteljske fare vsebuje malo narecnih prvin, je nadnarecen, med drugim zaradi pospešenega priseljevanja v središce mesta. Posledica tega je izguba znacilnih, zlasti glaso­slovnih lastnosti vzhodnodolenjskega podnarecja,7 ki so še opazne pri govorcih šmihelske fare. Informanti starejše generacije so 3Ak (rojena 1942), 3Bk (rojena 1938), 3Ck (rojena 1958), 3Dk (rojena 1952), 3Ek (rojena 1956), 3Fš (rojena 1955), 3Gš (rojena 1944), 3Hš (rojena 1941), 3Iš (rojen 1939), 3Jš (rojen 1960), 3Kb (rojena 1938) in 3Lg (rojen 1950). Pri informantih srednje generacije razlikovanje glede na obmocje bivanja ni vec opazno, pojavijo pa se razlike glede na poklic. Tisti, ki se pri svojem delu srecujejo z razlicnimi govorci ali zasedajo višje poklicne položaje oz. imajo kon-cano višjo stopnjo izobrazbe, se izražajo manj narecno v primerjavi z informanti z nižjo ali srednjo stopnjo izobrazbe, ki so vecino življenja prebili v domacem kraju in nimajo toliko stika z govorci iz drugih narecnih skupin oz. na njihov govor ne vpliva kraj študija ali dela. V raziskavi je sodelovalo šest informantov z višjo stop-njo izobrazbe in šest informantov s srednjo/nižjo stopnjo izobrazbe, kar oznacujeta crki v (višja) in s (srednja) za oznako govorca. Informanti z višjo izobrazbo so 2Av (rojena 1969), 2Bv (rojena1971), 2Cv (rojena 1967), 2Dv (rojena 1981), 2Ev (rojen 1967) in 2Fv (rojen 1964), informanti s srednjo izobrazbo pa 2Gs (rojena 1976), 2Hs (rojena 1975), 2Is (rojena 1968), 2Js (rojen 1978), 2Ks (rojen 1963) ter 2Ls (rojen 1968). Pri mlajši generaciji je sodelovalo šest žensk in šest moških. Ženske infor­mantke so 1A (rojena 1998), 1B (rojena 1999), 1C (rojena 1998), 1D (rojena 1995), 1E (rojena 1998) in 1F (rojena 1998), moški pa 1G (rojen 1998), 1H (rojen 1995), 1I (rojen 1998), 1J (rojen 1998), 1K (rojen 1998) ter 1L (rojen 5 Približno do zacetka druge svetovne vojne, nato se je zacelo množicno priseljevanje (drugace govorecih) ljudi v Novo mesto (vir: informantka 3Ak). 6 Obcina Novo mesto danes obsega 23 krajevnih skupnosti, mesto pa je današnji obseg dobilo leta 1979 (Štampohar 1990: 111). 7 Na primerpostopna izguba nenapetih .. in .., dvoglasnikov, akanja idr. Vec o tem v Žibred 2020 in Smole – Žibred 2021. 1997). Informanti 1D, 1H ter 1L so zaposleni, drugi so študenti. Vecina je med raziskavo izpostavila, da se svojega govora ne sramuje in ga naceloma ne spre­minja. Informanti 1E, 1F, 1K in 1L so povedali, da se pri študiju oz. delu tru­dijo govoriti knjižno pogovorno, vendar jim to spodleti, kadar se tempo govora pospeši oz. pri spontanem govoru. 4 predStavitevgradiva Gradivo je bilo zbrano v drugi polovici leta 2022 in je predstavljeno v zbirnih tabelah glede na obravnavani odraz ter generacijsko pripadnost govorcev. Govorci starejše generacije so razvršceni glede na faro, srednja generacija po stopnji izo­brazbe, mlajša po spolu. Ker je vecina besedja v tem prispevku tudi del vprašalnice za SLA, je možna primerjava z gradivom za kraje T269 Vavta vas (Dular 1983), T271 Uršna sela (Jevnikar 1983), T272 Koroška vas (Poklac – Smole 2006), T274 Smolenja vas (Prešeren 1961), T275 Gabrje (Poklac – Smole 2011) ter T273 Novo mesto (Goricar 1959). Manjkajoci podatki so oznaceni s poševnico. Gradivo je prepisano v izvirni obliki, zatotranskripcija ni enotna. Na koncu vseh tabel sledi komentar. 4.1 Soglasniški skupini dl intl v deležnikih na -l pri glagolih na-.-ti -em v novomeškem govoru 4.1.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘pojesti’ poj..dla poj..dla poj..dla poj..dla puj..dla poj..dla ‘pasti’ pà.dla pà.dla pà.dla pà.dla pà.dla pà.dla ‘zbosti’ zbó.dla zbó.dla zbó.la zbó.dla zbó.dla zbó.la ‘ukrasti’ ukrà.dla ukrà.dla ukrà.dla ukrà.dla ukrà.la ukrà.dla ‘usesti se’ us..dla us..la us..la us..dla us..la us..la ‘plesti’ plé.tla plé.tla plé.tla plé.tla plé.tla plé.tla ‘pomesti’ pomé.tla pomé.tla pomé.tla pomé.tla pomé.la pomé.tla Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘pojesti’ puj...la puj...la pu'ju poj..du poj..dla poj..du ‘pasti’ pà.la pà.la 'po. pà.du pà.dla pà.du ‘zbosti’ zbó.la zbó.la z'bo. zbó.du zbó.dla zbó.du ‘ukrasti’ ukrà.la ukrà.la uk'ro. ukrà.du ukrà.dla ukrà.du ‘usesti se’ us...la us...la u's. us..du us..dla us..du ‘plesti’ plé.la plé.la p'le. plé.tu plé.tla plé.tu ‘pomesti’ pumé.la pumé.la pu'me. pomé.tu pumé.tla pomé.tu 4.1.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘pojesti’ poj..dla poj..dla poj..dla puj..dla poj..du poj..du ‘pasti’ pà.dla pà.dla pà.dla pà.dla pà.du 'po. ‘zbosti’ zbó.dla zbó.dla zbó.dla zbó.dla zbó.du zbó.du ‘ukrasti’ ukrà.dla ukrà.dla ukrà.dla ukrà.dla ukrà.du ukr'o. ‘usesti se’ us..dla us..dla us..dla us..dla us..du us..du ‘plesti’ plé.tla plé.tla plé.tla plé.tla plé.tu plé.tu ‘pomesti’ pomé.tla pomé.tla pomé.tla pomé.tla pomé.tu pomé.tu Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘pojesti’ poj..la poj..dla puj..la puj..du pu'ju pu'ju ‘pasti’ pà.la pà.dla pà.la pà.du 'po. 'po. ‘zbosti’ zbó.dla zbó.la zbó.la zbó.du z'bo. z'bo. ‘ukrasti’ ukrà.la ukrà.dla ukrà.la ukrà.du uk'ro. uk'ro. ‘usesti se’ us..la us..dla us..la us..du u'su u'su ‘plesti’ plé.la plé.tla plé.tla plé.tu p'le. p'le. ‘pomesti’ pomé.la pomé.tla pumé.la pomé.tu po'me. po'me. 4.1.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘pojesti’ puj..la/poj..dla puj..la/poj..dla puj..la/poj..dla puj..la/poj..dla poj..dla poj..dla ‘pasti’ pà.la/pà.dla pà.la/pà.dla pà.la/pà.dla pà.la/pà.dla pà.dla pà.dla ‘zbosti’ zbó.dla zbó.dla zbó.dla zbó.dla zbó.dla zbó.dla ‘ukrasti’ ukrà.la/ukrà.dla ukrà.la/ukrà.dla ukrà.la/ukrà.dla ukrà.la/ukrà.dla ukrà.dla ukrà.dla ‘usesti se’ us..la/us..dla us..la/us..dla us..la/us..dla us..la/us..dla us..dla us..dla ‘plesti’ plé.tla plé.tla plé.tla plé.tla plé.tla plé.tla ‘pomesti’ pomé.tla pumé.tla pumé.tla pomé.tla pomé.tla pomé.tla Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘pojesti’ poj..du puj..du pu'ju pu'ju poj..du puj..du ‘pasti’ pà.du pà.du pà.du 'po. pà.du pà.du ‘zbosti’ zbó.du zbó.du zbó.du zbó.du zbó.du zbó.du ‘ukrasti’ uk'ro. ukrà.du uk'ro. uk'ro. ukrà.du ukrà.du ‘usesti se’ us..du us..du us..du us..du us..du us..du ‘plesti’ plé.tu plé.tu plé.tu p'le. plé.tu plé.tu ‘pomesti’ pomé.tu pomé.tu pomé.tu pu'me. pomé.tu pomé.tu 4.1.4 Soglasniški skupini dl in tl v deležnikih na -l pri glagolih na -.-ti -em v okoliških krajih Vprašanje/kraj Vavta vas (1983) Uršna sela (1983) Koroška vas (2006) Smolenja vas (1961) Gabrje (2011) Novo mesto (1959) V784 ‘pasti’ pò., pà.la p.., pála / p.la / p.la V784 ‘bosti’ bò., bó.la b.u, ba / b.la / b.la V784 ‘jesti’ j, j...la j., jé.la / / / V784 ‘plesti’ plù/plè., pl..ila pl.., plála / pl.la / pl.la 4.1.5 Komentar V vzhodnodolenjskem podnarecju so pogoste asimilirane oblike soglasniških skupin dl/tl > l v deležnikih na -l pri glagolih na -.-ti -em (Smole 1998: 83, 87; 2018: 58). Informantke iz kapiteljske fare vecinoma uporabljajo oblike brez asimilacije dl/tl > l, razen 3Bk, 3Ck in 3Ek pri glagolih usesti se (us..la), zadnji dve še pri gla­golu zbosti (zbó.la), 3Ek pa še pri glagolih ukrasti (ukrà.la) in pomesti (pomé.la). Po drugi strani informanti iz šmihelske fare skoraj v celoti uporabljajo asimilirane oblike, izjemi sta 3Fš, pri katerem asimilacija ni zabeleženapri glagolih pojesti, pasti, ukrasti, plesti in pomesti, ter 3Jš, ki asimiliranih oblik ne uporablja v nobe­nem primeru. Razlog lahko leži v tem, da sta med informanti iz šmihelske fare najmlajša, zgodnje otroštvo pa sta preživela v kapiteljski fari. Prav tako 3Kb in 3Lg oblik z asimilacijo ne uporabljata pri nobenem deležniku. Pri srednji generaciji informanti z višjo stopnjo izobrazbe oblik z asimilacijo vecinoma ne uporabljajo, izjema je informant 2Fv, pri katerem sta pri glagolih pasti in ukrasti zabeleženi asimilirani obliki ('po. in uk'ro.). Po drugi strani infor­manti z nižjo stopnjo izobrazbe vecinoma uporabljajo oblikez asimilacijo. Infor­mantka 2Is pri vseh deležnikihuporablja oblike brez tl/dl, izjemoma pri glagolu plesti (plé.tla),8 pri 2Gs je za glagol zbosti zabeležena oblika brez asimilacije, medtem ko je pri 2Hs to edini glagol z asimilacijo. Informanta2Ks in 2Ls uporab­ljata asimilirane oblike pri vseh deležnikih, 2Js pa pri nobenem. Pri mlajši generaciji informantke pogosteje uporabljajo oblike z asimilacijo, ceprav se pri 1A, 1B, 1C ter 1D pri glagolih pojesti, pasti, ukrasti in usesti se pojavljajo dvojnice tako z asimiliranimi oblikami kot tudi brez njih, pri glago­lih zbosti, plesti in pomesti pa le oblike z dl/tl. Pri informantkah 1E in 1F so v vseh primerih zabeležene oblike brez asimilacije. Pri informantih se asimilirane oblike pojavljajo za polovico manj pogosto kot pri informantkah, najpogosteje pri informantu 1J (pu'ju,'po.,uk'ro.,p'le.,pu'me.), na kar verjetno vpliva pogosto 8 Informantka je prvotno odgovorila z izrazom štriká.la, zato je kasneje najverjetneje uporabila obliko brez asimilacije. preživljanje casa pri starih starših v bližnji vasi Stopice. Oblike z dl/tl so v vseh primerih opazne pri informantih 1H, 1K in 1L. Iz gradiva je razvidno, da v vseh okoliških govorih za skupini dl/tl v deležni­kih na -l prevladuje izgovarjava l. Ceprav je za govora Smolenje vasi in Novega mesta zabeležena le oblika za ženski spol, je razvidno, da je bila asimilacija soglasniških skupin dl/tl v deležnikih na tem obmocju nekoc bolj razširjena. Za primerjavo bi bili povedni novejši podatki za govora Koroške vasi ter Gabrja, a tam gradivo manjka. 4.2 Sekundarni skupini tl in dl v novomeškem govoru 4.2.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘tle (tukaj)’ tù.kej t'le tù.kej tù.kej t'le t'le ‘dleto’ dl..to dl..to dl..tu dl..to dl..tu dl..tu Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘tle (tukaj)’ k'le t'le k'le k'le k'le tù.kej ‘dleto’ dl..tu dl...tu dl...tu dl..to dl..to dl..to 4.2.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘tle (tukaj)’ t'le t'le tù.kej t'le t'le k'le ‘dleto’ dl..to dl..to dl..ta dl..tu dl..to dl..tu Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘tle (tukaj)’ t'le t'le t'le t'le t'le k'le ‘dleto’ dl..ta dl..tu dl..tu dl..to dl..tu dl..tu 4.2.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘tle (tukaj)’ k'le t'le k'le k'le t'le t'le ‘dleto’ dl..to / dl..tu dl..to / dl..to Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘tle (tukaj)’ 'tuki k'le 'tuki t'le k'le k'le ‘dleto’ / / dl..tu dl..tu dl..to / 4.2.4 Sekundarni skupini tl in dl v okoliških krajih Vprašanje/kraj Vavta vas (1983) Uršna sela (1983) Koroška vas (2006) Smolenja vas Gabrje (1961) (2011) Novo mesto (1959) V589 ‘tle (tukaj)’ tlè/t.le tle. / t., lát, t.le / t.k.., tl. V785 ‘dleto’ dl...tu dlé.tu / dl..tu dlé..tu dlé.tu 4.2.5 Komentar V nekaterih govorih se sekundarni soglasniški skupini tl/dl v vzglasju lahko izgo­varjata kot kl/gl (Orožen 1990: 348).V besedi tle oblike s tl > kl najveckrat upo­rabljajo informanti starejše generacije 3Gš, 3Iš, 3Jš in 3Kb. V srednji generaciji je izgovarjava kl zabeležena le pri 2Fv in 2Ls. Najveckrat je omenjena oblika opazna pri mlajših informantih 1A, 1C, 1D, 1H, 1K in 1L (k'le). Nekaj informantov iz vseh generacij namesto t'le oz. k'le uporabi izraz 'tuki (1G ter 1I) oz. tù.kej (2Cv, 3Ak, 3Ck, 3Dk in 3Lg). Nihce od informantov v besedi dleto ne izgovarja dl kot gl, izraza ni poznalo pet informantov iz mlajše generacije (1B, 1E, 1G, 1H in 1L). Gradivo je pokazalo, da nobeden izmed govorov okolice Novega mesta sekundarnih skupin tl/dl ni poenostavil v kn/gn. Zanimiv je primer tle, saj ga nihce od govorcev iz starejših zapisov ni izgovoril kot k-, medtem ko je dvanajst infor­mantov v raziskavi za ta prispevek uporabilo obliko k'le. Zapis iz Novega mesta (1959) ima poleg izraza tl. zabeležen še izraz t.k.., enako ga je uporabilo tudi nekaj informantov v raziskavi za ta prispevek (tù.kej oz. 'tuki). Zapis za Koro­ško vas ne vsebuje podatka za besedo dleto, zapis Gabrja pa za besedo tle, a je kljub temu razvidno, da se danes sekundarni soglasniški skupini tl/dl ne razlikujeta veliko od starejših zapisov, kvecjemu je opazno prilikovanje, ki je veckrat zabele­ženo pri mlajših informantih kot pri govorcih srednje generacije. 4.3 Skupini tn in dn v novomeškem govoru 4.3.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘tnalo’ tná.lo tná.lo tná.lo tná.lo, 'cok tná.lo tná.lu, 'cok ‘denar’ denà.r dnà.r denà.r denà.r denà.r dnà.r Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘tnalo’ tná.lu kná.lu tná.lu tná.lu tná.lo tná.lo ‘denar’ dnà.r dnà.r dnà.r denà.r denà.r dnà.r 4.3.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘tnalo’ tná.lo tná.lo tná.lo tná.lo tná.lo tná.lu ‘denar’ denà.r denà.r denà.r denà.r denà.r dnà.r Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘tnalo’ tná.lu / tná.lo kná.lu tná.lu tná.lu ‘denar’ dnà.r dnà.r dnà.r denà.r dnà.r dnà.r 4.3.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘tnalo’ / tná.lu tná.lu / tná.lo tná.lo ‘denar’ dnà.r denà.r dnà.r dnà.r dnà.r denà.r Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘tnalo’ tná.lo / ká.l.nc tná.lu / / ‘denar’ dnà.r dnà.r dnà.r dnà.r denà.r denà.r 4.3.4 Skupini tn in dn v okoliških krajih Vprašanje/Vavta vas Uršna sela Koroška vas Smolenja vas Gabrje Novo mesto kraj (1983) (1983) (2006) (1961) (2011) (1959) V170 ‘tnalo’ kná.lu knálu9 kná.lu knálu kná.lu10 tnálu, knálu 4.3.5 Komentar V novomeškem govoru pri soglasniških skupinah tn/dn v vzglasju glede na zbrano gradivo skoraj ni oblik s prehodom v kn/gn. Izjemi sta 3Hš in 2Js, ki namesto obli­ke tnalo uporabljata obliko kná.lu. Pet informantov mlajše generacije besede tnalo ni poznalo, informant 1I je uporabil izraz ká.l.nc = kalanec(izpeljan iz glagola kalati ‘cepiti drva’). Noben informant za skupino dn v besedi dnà.r ‘denar’ ne uporablja oblike z gn, po drugi strani pa veliko informantov uporablja izgovorno razlicico denà.r, tj. v starejši generaciji 3Ak, 3Ck, 3Dk, 3Ek, 3Jš in 3Kb, v srednji generaciji vsi informanti z višjo izobrazbo (razen 2Fv) in 2Js s srednjo, v mlajši pa 1B, 1F, 1K in 1L. Omenjeni informanti so bili vprašani tudi po rodilniku ednine in pri vseh je bila zabeležena oblika dená.rja. 9 Izraz knálu pomeni ‘prostor, kjer se sekajo drva’, izraz št.mp.l pa ‘kos lesa, na katerem sekajo drva’ (Jevnikar 1983). 10 Izraz kná.lu pomeni ‘dvorišce oz. prostor okrog hiše’, kosu lesa za sekanje drv pa pravijo pà.. (Poklac 2011). Soglasniška skupina tn se v besedi tnalo v vseh starejših zapisih okoliških govorov Novega mesta prilikuje v kn, za govor Novega mesta pa sta že leta 1959 zapisani dvojnici tako s tn kot s kn. Za Novo mesto je pripisan še mestnik ednine na tnál, torej le s tn-. Le dva informanta v raziskavi za ta prispevek uporabljata obliko s kn-. Verjetno je, da danes na izgovarjavo tn v besedi tnalo v novomeškem govoru vpliva knjižna izreka. 4.4 Skupini *cre-, *žre- v novomeškem govoru 4.4.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘žebelj’ žé.b.. ž.'b.l žé.b.. žé.b.. 'ž.bu žé.bu ‘cešnja’ c..šna c..šna c..šnja c..šnja c..šna c..šna ‘crevo’ crev.. crev.. crev.. crev.. cr..va crev.. Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘žebelj’ 'ž.bu cvè.k žé.bu žé.bu ž.'b.l že'b.l ‘cešnja’ cr..šja cr..šna cr..šna c..šnja c..šnja c..šnja ‘crevo’ cr..va crev..sje crevù. cr..va crev.. cr..vo 4.4.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘žebelj’ žé.bu žé.bu žé.b.l žé.bu žé.b.l cvè.k ‘cešnja’ c..šnja c..šnja c..šna c..šna c..šna c..šna ‘crevo’ crev.. crev.. crev.. crev.. crev.. crev.. Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘žebelj’ žé.bu žé.bu 'ž.bu žé.bu 'ž.bu žé.bu ‘cešnja’ c..šna c..šna c..šna c..šnja c..šna c..šna ‘crevo’ crev.. crev..sje crev.. crev.. crev.. crev.. 4.4.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘žebelj’ žé.bu žé.bu žé.bu žé.bu 'ž.bu žé.bu ‘cešnja’ c..šna c..šna c..šna c..šna c..šna c..šna ‘crevo’ crevù. crev.. crevù. crevù. crev.. crev.. Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘žebelj’ žé.bu žé.bu žé.bu žé.bu žé.bu žé.bu ‘cešnja’ c..šna c..šna c..šna c..šna c..šnja c..šna ‘crevo’ cr..vu crev.. crev.. cr..vu cr..va crev.. 4.4.4 Skupini cre-, žre- v okoliških krajih Vprašanje/kraj Vavta vas (1983) Uršna sela (1983) Koroška vas (2006) Smolenja vas Gabrje (1961) (2011) Novo mesto (1959) V769 ‘žebelj’ cvèk cve.k / ž.b.l / ž.b.l, cv.k V769 ‘cešnja’ cr...š.a, cr...š.a cr..šna / cr..š.a / c..šna V051.B ‘crevo’ crevù./c.rvù. crev. cr.v.. cré.va crejv.. cré.wa 4.4.5 Komentar Soglasniški skupini *cre- in *žre- sta v vzhodnodolenjskem podnarecju nedosle­dno ohranjeni (Smole 2003: 585; 1998: 86; 2018: 58). Iz rezultatov je razvidno, da so informanti z vidika prisotnosti -r- bolj ali manj v vseh besedah podali odgovor, enak knjižnemu jeziku. Izjema je beseda cešnja, kjer je pri 3Gš, 3Hš ter 3Iš zabeležen odgovor z ohranjeno skupino *cre- (cr..šja, cr..šna). Izgovarjava skupin *cre-/*žre-, kot je dokumentirana v starejših zapisih po vprašalnici za SLA, se od današanje izgovarjave, kot je bila zabeležena v sedanji raziskavi, ne razlikuje dosti, ujema pa se s stanjem v sodobnem knjižnem jeziku. Zopet je izjema beseda cešnja, pri kateri je razvidno, da -r- v sklopu *cre- v novomeškem govoru ni bil zapisan že leta 1959, prav tako v tej raziskavi razen treh govorcev iz šmihelske fare nihce drug v besedi cešnja ni ohranil skupine *cre-. Manjkajo podatki za govora Koroške vasi in Gabrja. Za besedo žebelj je bil bolj razširjen izraz cvek. 4.5 Skupina tj v novomeškem govoru 4.5.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘tja’ t'ja t'ja t'ja t'ja 't.m 'ke Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘tja’ 'ke 'ke 'ke t'ja t'ja t'ja 4.5.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘tja’ t'ja 't.m t'ja 'ke t'ja 'ke Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘tja’ 't.m t'ja 'ke 'ke 'ke 'ke 4.5.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘tja’ t'ja 'ke 'ke 'ke t'ja t'ja Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘tja’ 't.m 'ke t'ja 'ke t'ja t'ja 4.5.4 Skupina tj v okoliških krajih Vprašanje/Vavta vas Uršna sela Koroška vas Smolenja vas Gabrje Novo mesto kraj (1983) (1983) (2006) (1961) (2011) (1959) V788 ‘tja’ ki. ke., k.le / k. / k. 4.5.5 Komentar Skupina tj se v vzhodnodolenjskem podnarecju v vzglasju lahko izgovarja kot k-, ko ni analogicno vzdrževana (Smole 1998: 84). Vsi starejši informanti iz šmihel­ske fare (razen 3Jš), 2Dv, 2Fv in 2Is, 2Js, 2Ks, 2Ls iz srednje generacije ter 1B, 1C, 1D, 1H in 1J iz mlajše uporabljajo obliko s poenostavitvijo v k ('ke). Pri infor­mantih 3Ak, 3Bk, 3Ck, 3Dk, 3Jš, 3Kb in 3Lg iz starejše generacije, 2Av, 2Cv, 2Ev in 2Hs iz srednje ter 1A, 1E, 1F, 1I, 1K in 1L iz mlajše generacije je zabeležena oblika s tj (t'ja). Informanti 3Ek, 2Bv, 2Gs in 1G so namesto direktivnega pomena uporabili lokativni pomen ('t.m). Poenostavitev skupine tj je veckrat zabeležena pri informantihiz srednje generacije kot pri informantih iz mlajše, kar bi lahko kazalo,11 da se v novomeškem govoru oblika s k- izgublja. Ceprav podatkaza Koroško vas in Gabrje manjkata, je razvidno, da pri infor­mantih iz starejših zapisov okoliških govorov prevladuje izgovor tj- kot k-, med-tem ko se pri informantih v raziskavi za ta prispevek ta pojav postopoma izgublja, saj je bil manjkrat zabeležen pri mlajši kot pri srednji generaciji. 4.6 Palatalni *n v novomeškem govoru 4.6.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘ogenj’ ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ‘konj’ kò.n kò.n kò.n kò.n kò.j kò.n ‘njiva’ njí.va njí.va ní.va ní.va ní.va ní.va ‘kamenje’ kà.m.nje kam..nje kam..nje kam..nje kà.mje kà.mje ‘luknja’ lù.kna lù.kna lù.knja lù.knja lù.kna lù.kna 11 Vzorec informantov je majhen. Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘ogenj’ ó.gi ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ‘konj’ kò..n kò..n kò..n kò.n kò.n kò..n ‘njiva’ ní.va ní.va ní.va ní.va ní.va ní.va ‘kamenje’ kà.mje kà.mje kà.mje ká.m.nje kà.mje ká.m.nje ‘luknja’ lù.kna lù.kna lù.kna lù.kna lù.kna lù.kna 4.6.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘ogenj’ ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ‘konj’ kò.n kò.n kò.n kò.n kò..n kò..n ‘njiva’ ní.va ní.va ní.va ní.va ní.va ní.va ‘kamenje’ kamenjà.k kam..nje kam..nje kam..nje ká.menje kà.mje ‘luknja’ lù.kna lù.knja lù.knja lù.knica lù.knja lù.kna Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘ogenj’ ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ‘konj’ kò.j kò.n kò.n kò..n kò..n kò..n ‘njiva’ ní.va ní.va ní.va ní.va ní.va ní.va ‘kamenje’ kam..nje kà.m.nje ká.mni ká.m.nje ká.mni ká.mni ‘luknja’ lù.kna lù.k.nca lù.kna lù.kna lù.kna lù.kna 4.6.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘ogenj’ ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ‘konj’ kò.n kò.n kò.n kò..n kò.n kò.n ‘njiva’ ní.va ní.va ní.va ní.va ní.va ní.va ‘kamenje’ kam..nje kà.m.nje ká.mni ká.mni ká.mni ká.mni ‘luknja’ lù.kna lù.kna lù.kna lù.kna lù.kna lù.kna Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘ogenj’ ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ó.g.n ‘konj’ kò.n kò.n kò.n kò..n kò.n kò..n ‘njiva’ ní.va ní.va ní.va ní.va ní.va ní.va ‘kamenje’ ká.mni ká.mni ká.mni ká.mni kà.m.nje ká.mni ‘luknja’ lù.kna lù.kna lù.kna lù.kna lù.knja lù.kna 4.6.4 Palatalni *n v okoliških krajih Vprašanje/Vavta vas Uršna sela Koroška vas Smolenja vas Gabrje Novo mesto kraj (1983) (1983) (2006) (1961) (2011) (1959) V772 ‘ogenj’ ó.gi óg.n / ági / .g.n V327 ‘konj’ kò. k..n, Red k..a / kuo.. / k..n V772 ‘njiva’ .í.va/í.va níva í.va, jí.va, ní.va .íwa, .íva / níwa, níva V772 ‘kamenje’ kà.m.e k.mje / k.mi.e / k.mne V772 ‘luknja’ lù.k.a l.kna / l.k.a / l.kna 4.6.5 Komentar Palatalni *nje v vzhodnodolenjskih vaških govorih pred samoglasniki in pred pav­zo izgubil nazalnost (*n > j), pred soglasniško skupino pa palatalnost (*n > n). V novomeškem govoru je *n v vseh položajih po vecini izgubil palatalnost, pod vplivom knjižnega jezika pa se zanj pojavljata tudi n/nj, ki ne povzrocata preglasa (Smole – Žibred 2021: 126). V besedi ogenj za izglasni *n vsi informanti uporabljajo obliko brez palatal-nosti (ó.g.n), razen 3GŠ, kjer pride do zlitja v -i iz zveze . + j (< *n)v izglasju (ó.gi). V besedi konj je pri vseh treh generacijah za *n vecinomazabeležena oblika brez palatalnosti (kò.n), pojavlja se še oblika kò..n, najveckrat pri srednji gene-raciji (2Ev, 2Fv, 2Js, 2Ks, 2Ls), sledi starejša generacija (3Gš, 3Hš, 3Iš, 3Lg), najmanjkrat pa je ta oblika uporabljena v mlajši generaciji (1D, 1J, 1L). Oblika z izgubo nazalnosti (kò.j) je opazna pri 2Gs in 3Ek. Za vzglasni *n v besedi njiva vsi informanti uporabljajo obliko brez palatal-nosti (ní.va). V izgovoru besede kamenje je zabeleženih vec variant, saj se nekateri infor­manti izraza niso spomnili ali pa so namesto skupinskega samostalnika uporabili množinsko obliko samostalnika kamen (ká.mni). Pri informantih starejše genera-cije sta zabeleženi dve obliki,in sicer oblika z nj (kà.m.nje/kam..nje) pri 3Ak, 3Bk, 3Ck, 3Dk, 3Jš in 3Lg ter oblika z onemitvijo e in izgubo nazalnosti (kà.mje) pri 3Ek, 3Fš, 3Gš, 3Hš, 3Iš ter 3Kb. V srednji generaciji je najpogostejše skupno poimenovanje (kam..nje/ká.menje), razen pri 2Is, 2Ks in 2Ls, pri katerih se pojavi oblika ká.mni, 2Av je verjetnopo zareku uporabila izraz kamenjà.k, le pri 2Fv je opazna oblika, kjer je e onemel in *n izgubil nazalnost (kà.mje). Pri vseh infor­mantih mlajše generacije prevladuje uporaba množinske oblike samostalnika kamen, razen pri 1A (kam..nje), 1B in 1K (kà.m.nje). V besedi luknja je za palatalni*n v položaju med soglasnikom in samoglas­nikom pri vseh informantih iz starejše generacije, razen pri 3Ck in 3Dk (lù.knja), zabeležena oblika z izgubo palatalnosti (lù.kna). Pri 2Bv, 2Cv in 2Ev so opazne oblike z nj (lù.knja), pri ostalih iz srednje generacije pa oblike brez palatalnosti (lù.kna). Pri mlajši generaciji prav tako prevladuje oblika brez palatalnosti (lù.kna), izjema je 1K (lù.knja). V okoliških govorih je refleks *n bolj varianten. V besedi ogenj se je v govo­rih Vavte in Smolenje vasi po izgubi nazalnosti j (< *n) za . zlil v -i (ó.gi in ági), v govorih Novega mesta in Uršnih sel pa je prišlo do izgube palatalnosti (óg.n in .g.n). V besedi konj je *n v govorih Vavte vasi in Smolenje vasi izgubil nazal­nost (kò. in kuo..), v govorih Novega mesta in Uršnih sel je razpadel na jezicni in nazalni del (k..n in k..n), v Uršnih selah je zabeležena še oblika za rodilnik ednine, in sicer brez nazalnegadela (k..a). Govora Koroške vasi in Gabrja podat­kov za besedi ogenj in konj nimata. Pri informantih v raziskavi za ta prispevek *n manj variira, oblika z zlitjem v -i iz zveze . + j (< *n)v izglasju je opazna le pri eni informantki, za besedo konj pa je najpogosteje zabeležen refleks *n brez palatalnosti (kò.n). Za vzglasni *n v besedi njiva je v okoliških govorih zabeleženih vec odrazov, in sicer oblike z izgubo nazalnosti v govorih Vavte vasi, Smolenje vasi in Koroške vasi (.í.va/í.va, .íwa, .íva ter í.va in jí.va), pri slednji še oblika brez palatalnosti (ní.va), do otrditveje prišlo v govorih Uršnih sel in Novega mesta (níva oz. níwa), kot tudi pri informantih iz raziskave za ta prispevek. Govor Gabrja odgovora za besedo njiva nima. Palatalni *n v besedi kamenje je pri vecini okoliških govorov po onemitvi e izgubil nazalni del (kà.m.e, k.mje in k.mi.e), taka oblika je bila zabeležena tudi pri nekaterih starejših informantih ter pri enem informantu srednje generacije iz raziskave za ta prispevek, le v zapisu govora Novega mesta iz leta 1959 je zabe­ležena oblika k.mne. Govora Koroške vasi in Gabrja izraza za kamenje nimata zabeleženega. V besedi luknja je v govorih Vavte vasi in Smolenje vasi *n izgubil nazalni del (lù.k.a in l.k.a), kar ni bilo zabeleženo pri nobenem informantu iz raziskave za ta prispevek. Za govora Uršnih sel in Novega mesta je zapisan izraz z izgubo palatalnosti (l.kna) kot pri vecini informantov iz raziskave za ta prispevek. Pri nobenem govoru ni zabeležena oblika z nj. Manjkajo podatki za kraja Koroška vas in Gabrje. 4.7 Palatalni *l´ v novomeškem govoru 4.7.1 Starejša generacija Odgovor 3Ak 3Bk 3Ck 3Dk 3Ek 3Fš ‘ljubezen’ ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n lub..z.n ‘zemlja’ zé.mla zé.mlja zé.mla zé.mla zé.mla zé.mla ‘kaplja’ ká.plja ká.plja ká.pljica ká.plica ká.p.lca ká.plja ‘postelja’ p..stla p..stla p..stelja p..stelja p..stla p..stla Odgovor 3Gš 3Hš 3Iš 3Jš 3Kb 3Lg ‘ljubezen’ lub..z.n lub..z.n lub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ‘zemlja’ zé.mla zé.mla zé.mla zé.mla zé.mla zé.mla ‘kaplja’ ká.pla ká.p.lca ká.pla ká.p.lca ká.plica ká.plja ‘postelja’ p..stla p..jstla p..jstla p..stla p..stelja p..stla 4.7.2 Srednja generacija Odgovor 2Av 2Bv 2Cv 2Dv 2Ev 2Fv ‘ljubezen’ ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ‘zemlja’ zé.mlja zé.mla zé.mlja zé.mla zé.mlja zé.mla ‘kaplja’ ká.pla ká.plja ká.plja ká.p.lca ká.plja ká.plja ‘postelja’ p..stla p..stelja p..stla p..stla p..stla p..stla Odgovor 2Gs 2Hs 2Is 2Js 2Ks 2Ls ‘ljubezen’ ljub..z.n ljub..z.n lub..z.n ljub..z.n lub..z.n lub..z.n ‘zemlja’ zé.mla zé.mlja zé.mla zé.mla zé.mla zé.mla ‘kaplja’ ká.plja ká.plja ká.p.lca ká.p.lca ká.p.lca ká.p.lca ‘postelja’ p..stla p..stla p..stla p..stla p..stla p..stla 4.7.3 Mlajša generacija Odgovor 1A 1B 1C 1D 1E 1F ‘ljubezen’ ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n ‘zemlja’ zé.mla zé.mla zé.mla zé.mla zé.mla zé.mla ‘kaplja’ ká.pla ká.pla ká.pla ká.pla ká.pla ká.pla ‘postelja’ p..stla p..stla p..stla p..stla p..stla p..stla Odgovor 1G 1H 1I 1J 1K 1L ‘ljubezen’ ljub..z.n ljub..z.n ljub..z.n lub..z.n ljub..z.n lub..z.n ‘zemlja’ zé.mla zé.mla zé.mla zé.mla zé.mlja zé.mla ‘kaplja’ ká.pla ká.pla ká.pla ká.pla ká.plica ká.pla ‘postelja’ p..stla p..stla p..stla p..stla p..stla p..jstla 4.7.4 Palatalni *l´ v okoliških krajih Vprašanje/kraj Vavta vas (1983) Uršna sela (1983) Koroška vas (2006) Smolenja vas Gabrje (1961) (2011) Novo mesto (1959) V768 ‘zemlja’ zjá.mla z.ámla / z.mla / z.mla V779 ‘postelja’ puó..stla pó.stla, p..st.la / p..stla / putla 4.7.5 Komentar Palatalni*l je v vzhodnodolenjskih vaških govorih izgubil izgovorno palatalnost (*l > l), ohranil pa funkcijsko, saj povzroca preglas a in o. V novomeškem govoru je *l pri vseh treh generacijah po vecini izgubil palatalnost, pod vplivom knjižnega jezika se pojavljata tudi l/lj (Smole – Žibred 2021: 126). Za palatalni *l v vzglasju v besedi ljubezen za vecino informantov starejše generacije velja razvoj *l> lj (ljub..z.n), razen za 3Fš, 3Gš, 3Hš in 3Iš (lub..z.n). Enak potek je opazen pri vseh informantih srednje generacije z višjo izobrazbo ter 2Gs, 2Hs in 2Js (ljub..z.n), pri 2Is, 2Ks in 2Ls pa je zabeležena oblika brez pala­talnosti (lub..z.n). Vecina mlajših informantov uporablja obliko z lj (ljub..z.n), izjemi sta 1J in 1L (lub..z.n). Za besede, ko je palatalni *l v položaju med soglasnikom in samoglasnikom, starejši informanti redko uporabljajo obliko z lj,in sicer 3Bk v besedi zé.mlja ter 3Ak, 3Bk, 3Ck, 3Fš in 3Lg v besedi ká.plja. Vecja variantnost je opazna pri infor­mantih srednje generacije, kjer je lj < *l vecinoma znacilen za informante z višjo stopnjo izobrazbe, manj pa za tiste s srednjo, in sicer v besedi zé.mlja pri 2Av, 2Cv, 2Ev, 2Hs ter v besedi ká.pljapri 2Bv, 2Cv, 2Ev, 2Fv, 2Gs in 2Hs. Pri mlajših informantih je vecinoma zabeležena oblika z izgubo palatalnosti, vsi besedi zem­lja in kaplja izgovorijo kot zé.mla in ká.pla, izjema je 1K, pri katerem je opazna oblika z lj v besedi zé.mlja. Beseda postelja prikazuje razvoj *l v medsamoglasniškem položaju. Starejši informanti 3Ck, 3Dk in 3Kb besedo postelja izgovorijo enako kot v knjižnem jeziku (p..stelja), 3Hš in 3Iš z vrinjenim j pred -st- (p..jstla), pri drugih ponagla­sni e onemi in *l izgubi palatalnost (p..stla). Pri informantih srednje generacije je najveckrat zabeležena oblika z izgubo palatalnosti (p..stla), izjema je 2Bv (p..s­telja), enako velja za informante mlajše generacije (p..stla), 1L pa izgovarja še vrinjeni j pred soglasniško skupino -st- (p..jstla). Beseda zemlja kaže, da je palatalni *l v položaju med soglasnikom in samo­glasnikom v vseh okoliških govorih vkljucno z govorom Novega mesta izgubil palatalnost (zjá.mla), medtem ko se nekateri informanti iz raziskave za ta prispe­vek že približujejo knjižni izreki (zé.mlja). Iz vseh starejših zapisov besede postelja je razvidno, da je palatalnost *l odpravljena, pri vseh razen pri novomeškem govoru iz leta 1959 je prišlo do vri­njenega j pred sklopom -st- (puó..stla, pó.stla/p..st.la/p..stla), enako velja za informante iz raziskave za ta prispevek, le pri treh govorkah iz starejše in pri eni iz srednje generacije je zabeležena oblika p..stelja. Manjkajo podatki za vasi Gabrje in Koroška vas. 5 SKLEP Novomeški govor se zaradi nadnarecnosti v izreki vse bolj približuje knjižnemu pogovornemu jeziku. Ceprav so soglasniki v primerjavi s samoglasniki v vzhod­nodolenjskem podnarecju stabilnejše glasovne prvine, je opazna težnja po izgub­ljanju narecnih lastnosti, znacilnih za vaške govore v okolici Novega mesta. Raz-like so opazne med informantirazlicnih generacij in tudi znotraj iste generacije, zato je pri starejši generaciji pomemben podatek o kraju odrašcanja oz. bivanja, saj so nekoc za prave Novomešcane veljali le tisti iz mestnegasredišca, pri srednji generaciji pa podatek o stopnji koncane izobrazbe. Mlajša generacija se svojega narecja ne sramuje, pogosto se mu ne odreka, temu pa so bolj naklonjene tudi okolišcine, v katerih odrašca. Za vse tri generacije so znacilne dvojnice in nedo­sledna raba obravnavanih odrazov, saj so lahko pri istem pojavu zabeležene tako narecne kot knjižne oblike. To zlasti velja za odraza soglasniških skupin tl in dl v deležnikih na -l pri glagolih -.-ti -em, pri soglasniških sklopih tn in dn je veckrat zabeležena izgovarjava, približana knjižni izreki, zlasti v besedi tle ‘tukaj’ pa so oblike s prilikovanjem veckrat zabeležene pri mlajši generaciji kot pri starejših dveh. Primerjava s starejšim zapisom govora Novega mesta in njegove okolice po­trjuje, da se je novomeški govor kot mestna govorica že tedajnekoliko razlikoval od okoliških, hkrati pa kaže na varianten razvoj govora danes in pomen razlicnih dejavnikov, ki so vplivali nanj. viriinliteratura Dular 1983 = Janez Dular, Vavta vas, 1983 [T269, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvisticni atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Goricar 1959 = Malci Goricar, Novo mesto, 1959 [T273, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvi­sticni atlas, listkovno gradivo; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Škofic 1989/90 = Jožica Guzej [Škofic], Vpliv migracij na jezik in govor posameznika, Jezik in slovstvo 35.3 (1989/90), 52–57. Jan 2009 = ZoltanJan, Narecje pri pouku slovenskega jezika, v: Slovenska narecja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, 2009 (Obdobja 26), 497–506. Jevnikar 1983 = Jožefa Jevnikar, Uršna sela, 1983 [T271, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvi­sticni atlas, rokopis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Kenda-Jež 2004 = Karmen Kenda Jež, Narecje kot jezikovnozvrstna kategorija v sodobnem jeziko­slovju, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: clenitev jezikovne resnicnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, 2004 (Obdobja 22), 263–276. Makarova 2004 = Irina Makarova, Mehanizem jezikovnega prilagajanja in variantnost sodobne ljub­ljanšcine, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: clenitev jezikovne resnicno­sti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, 2004 (Obdobja 22), 287–296. Orel 2010 = Irena Orel, Kranjski jezik v besedilih 16. in zacetka 17. stoletja, v: Reformacija na Slo­venskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva), ur. Aleksander Bjelcevic, Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, 2010 (Obdobja 27), 401–415. Orožen 1990= Martina Orožen, Konzonantski sklopi v slovenskem jeziku, Zbornik Matice srpske za filolofiju i lingvistiku 33 (1990), 345–350. Pogorelec 1977 = Breda Pogorelec, Družbeni vidiki slovenskega jezika, Teorija in praksa 14.9 (1977), 1009–1022. Poklac 2011 = Saša Poklac, Glasoslovje in frazeologija dolenjskih govorov med Krko in Gorjanci, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2011. Poklac – Smole 2006 = Saša Poklac – Vera Smole, Koroška vas, 2006 [T272, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvisticni atlas, delni zapis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Poklac – Smole 2011 = Saša Poklac – Vera Smole, Gabrje, 2011 [T275, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvisticni atlas, delni zapis; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Prešeren 1961 = Jože Prešeren, Smolenja vas, 1961 [T274, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvi­sticni atlas, listkovno gradivo; hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenki jezik Frana Ra-movša ZRC SAZU]. Pulko – Zemljak Jontes 2009 = Simona Pulko – Melita Zemljak Jontes, Raba zemljepisnih razlic­kov slovenskega jezika glede na stopnjo izobraževanja in razlicne govorne položaje, v: Sloven-ska narecja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/ tuji jezik, 2009 (Obdobja 26), 353–369. Smole 1990 = Vera Smole, Govor vasi Šentrupert in okolice, Razprave II. razreda SAZU 13 (1990), 257–273. Smole 1998 = Vera Smole, Fonološki opis govora vasi Šentrupert (SLA 262), Jezikoslovni zapiski 4 (1998), 73–88. Smole 1999 = Vera Smole, Šentjernejski govor, v: Zbornik župnije Šentjernej, ur. Marinka Dražu­meric – Stane Granda, Ljubljana: Družina, 1999, 451–463. Smole 2003 = Vera Smole, Govor Kostanjevice na Krki in okoliških vasi, v: Vekov tek: Kostanjevica na Krki 1252–2002: zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta, ur. Andrej Smrekar, Kostanjevica na Krki: Krajevna skupnost – Organizacijski odbor za praznovanje 750. obletnice prve listinske omembe, 2003, 583–593. Smole 2004 = Vera Smole, Nekaj resnic in zmot o narecjih v Sloveniji danes, v: Aktualizacija jezi­kovnozvrstne teorije na Slovenskem: clenitev jezikovne resnicnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljublja­na: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, 2004 (Obdobja 22), 321–330. Smole 2015 = Vera Smole, Ko narecje v družini zamre, v: Država in narod v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi = Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 51, ur. Hotimir Tivadar, Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, 2015, 18–26. Smole 2018 = Vera Smole, Glasoslovje in naglas mirnopeškega govora, v: Beseda premosti cas in prostor: posveceno Vladimirju Osolniku, ur. Ðurda Strsoglavec, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018, 51–63. Smole – Žibred 2021 = Vera Smole – Maruša Žibred, Glasovne znacilnosti novomeškega govora, v: Narecno besedje slovenskega jezika: v spomin na akademikinjo Zinko Zorko, ur. Marko Jesen­šek, Maribor: Univerza v Mariboru – Univerzitetna založba, 2022 (Mednarodna knjižna zbirka Zora 148), 109–131. Šekli 2004 = Matej Šekli, Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz. krajevni knjižni jezik: genetskojeziko­slovni in družbenostnojezikoslovni pristop k clenjenju jezikovne stvarnosti (na primeru sloven-šcine), v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: clenitev jezikovne resnicnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, 2004 (Obdobja 22), 41–58. Štampohar 1990 = Anton Štampohar, Iz novejše zgodovine Novega mesta, v: Novo mesto skozi cas, ur. Zdenko Picelj, Novo mesto: Dolenjski muzej, 1990, 72–86. Toporišic 2004 = Jože Toporišic, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42004. Žibred 2020 = Maruša Žibred, Novomeški govor, diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2021. Summary Consonant Reflexes in the Local Dialects of Novo Mesto and Surrounding Localities In the Eastern Lower Carniola subdialect, which includes the local dialect of Novo Mesto, consonants are more stable units compared to vowels, which vary greatly in pronun­ciation. There are noticeable interdialectal elements in the Novo Mesto dialect, which, among other things, was influenced by the immigration of people from different dialect and language areas and by a negative attitude toward dialect use. This article discusses changes across three generations. It starts with an analysis of the reflexes of the Common Slavic consonant clusters dl and tl in -l participles of verbs that end with -.-ti -em, the secondary clusters tl/dl and tn, and the sequences *cre-, *žre-, and tj. Finally, an analysis of the reflexes of palatal *n and *l is provided. The findings, obtained from a small sample of three generations of speakers from Novo Mesto, are compared with the local dialects of the surrounding localities, which are part of the network of research points for Slovenski lingvisticni atlas (Slovenian Linguistic Atlas; i.e., T269 Vavta Vas, T271 Uršna Sela, T272 Koroška Vas, T274 Smolenja Vas, and T275 Gabrje), and with an old transcription of the Novo Mesto dialect from 1959. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 149-162 IVONA ANDRES beSedilo oStarikmeckihiši vSlovenSkih narecjihnaavStrijSkem koroškem COBISS: 1.03 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.08 Prispevek predstavlja del posnetih, transkribiranih in glasovno poknjiženih razlicic bese­dila o stari kmecki hiši v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem v krajih Bistrica na Zilji – Feistritz an der Gail, Radiše – Radsberg, Zgornji Kot – Zell-Oberwinkel, Sele (Zell-Pfarre), Želuce – Selkach, Obirsko – Ebriach in Pliberk – Bleiburg. Pripravljena so bila za Interaktivno karto slovenskih narecnih besedil (IKNB), kjer doslej za to obmocje ni bilo gradiva. V uvodu so opisane težave pri pridobivanju gradiva, na koncu pa je oprav­ljena primerjava leksemov v besedilih in na kartah Slovenskega lingvisticnega atlasa 2 (SLA 2). Tako avtorica kot informatorji in posredniki so se srecevali z veliko težavami, saj je pravih narecnih govorcev na temobmocju malo ali pa ne poznajo starejšega izrazja. Kljucne besede: koroška narecna skupina, slovenska narecja v Avstriji, stara kmecka hiša, Interaktivna karta slovenskih narecnih besedil (IKNB) A Text about an Old Farmhouse in Slovenian Dialects in Austrian Carinthia This article presents part of the recorded, transcribed, and phonologically standardized variants of a text about an old farmhouse in Slovenian dialects in Austrian Carinthia in Feistritz an der Gail (Bistrica na Zilja), Radsberg (Radiše), Zell-Oberwinkel (Zgornji Kot), Zell-Pfarre (Sele), Selkach (Želuce), Ebriach (Obirsko), and Bleiburg (Pliberk). They were prepared for Interak­tivna karta slovenskih narecnih besedil (Interactive Map of Slovenian Dialect Texts, IKNB), where there was no material for this area until now. The introduction describes the difficulties in obtaining the material, and at the end there is a comparison of lexemes in the texts and on the maps of Slovenski lingvisticni atlas 2 (Slovenian Linguistic Atlas 2, SLA 2). Both the author and the informants and mediators encountered many difficulties because there are few real dialect speakers in the area or the speakers do not know older expressions. Keywords:Carinthian dialect group, Slovenian dialects in Austria, old farmhouse, Inter­active Map of Slovenian Dialect Texts (IKNB) 1 uvod Namenpricujoce dialektološke raziskave je bil najti zanesljive informatorje, ki bi s poustvaritvijoopisa stare kmecke hiše v svojem narecju pomagali zbrati narecna Ivona Andres .andres.ivona@gmail.com . https://orcid.org/0009-0000-8096-6160 Prispevek je nastal na osnovi avtoricinega diplomskega dela Opis stare kmecke hiše v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem (Andres 2022). Prva razlicica je bila predstavljena 23. 9. 2022 v študentski sekciji na 4. Slovenskem dialektološkem posvetu v Ljubljani. besedila, s katerimi bi dopolnili podatke na Interaktivni karti slovenskih narecnih besedil (IKNB) (https://narecja.si/), ki omogoca poslušanje razlicnih narecnih go-vorov na enem mestu. Prispevek poleg tega obravnava in primerja pridobljeno leksiko s tisto, zbrano po vprašalnici za Slovenski lingvisticni atlas 2 (2016), ter ugotavlja (ne)ujemanja. 1.1 Interaktivna karta slovenskih narecnih besedil (IKNB) Spletna aplikacija IKNB (dostopna na naslovu http://narecja.si/) je nastala leta 2018, izdelal jo je Ivan Lovric, študent Fakultete za racunalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, pod mentorstvom Alenke Kavcic (Fakulteta za racunalništvo in infor­matiko) in somentorice Vere Smole (Filozofska fakulteta); v istem letu jo je nadgra­dil Nermin Jukan. Narecno gradivo za aplikacijo pod mentorstvom Vere Smole – ki je sestavila tudi izhodišcno besedilo o stari kmecki hiši na podlagi besedja iz poglav­ja III. Hiša v leksicnem delu vprašalnice za SLA – pripravljajo predvsem študenti Oddelka za slovenistiko, ki so v okviru izbirnega predmeta Slovenska narecja po­iskali starejše informatorje, z njimi pridobili besedilni opis stare kmecke hiše ter ga s pomocjo mentorice transkribirali in glasovno poknjižili. Študenti izbirnega pred-meta Poglavja iz zgodovine slovenskega glasoslovja in seminarja Slovenska dia­lektologija pa so poskrbeli za analize (vsa besedila niso analizirana). »Interaktivna karta slovenskih narecnih besedil (IKBN) temelji na Karti slovenskih narecij [...], ki je kot prosojnica postavljena na Googlov zemljevid in se skupaj z njim povecuje ali zmanjšuje« (Smole 2019: 25). Uporabniki lahko ob poslušanju »spoznava[jo] slušni vtis, posebne narecne foneme, leksiko in druge posebnosti krajevnih govorov iz razlicnih narecnih skupin« (Smole 2019: 27). Karta je torej »zasnovana tudi kot študijski pripomocek, saj postavitev miške na doloceno polje narecno enoto obkroži z rdeco barvo, spodaj pa se izpiše njeno poimenovanje. Tako se oznaci tudi polje, ko se z miško postavimo na doloceno narecno skupino ali (pod)narecje v legendi.« (Smole 2019: 25) V vsaki raziskani tocki je zvocni posnetek opremljen s foneticno transkripcijo in glasovno poknjiženim besedilom, v nekaterih krajih pa tudi z dia­hrono analizo. Interaktivna karta slovenskih narecnih besedil se redno dopolnjuje. 1.2 Terensko delo V prispevku so predstavljena besedila za vsa štiri glavna narecja koroške narecne skupine – »ziljsko na zahodu, rožansko v sredi, podjunsko na vzhodu in severo­zahodu in obirsko na jugovzhodu v pokrajinah Obirsko, Lobnik, Lepena in Bela« (Logar 1996 (1973): 225). Terensko delo je potekalo od 14. 12. 2021 do 16. 6. 2022 in je bilo pre­cej težavno. Na eni strani težavo pri zbiranju gradiva na avstrijskem Koroškem predstavlja sámo krcenje ozemlja s slovensko govorecimi prebivalci, še posebej v Ziljski dolini. Slovenski jezik je sicer prisoten predvsem v manjših obrobnih Slika 1: Kraji, v katerih so bila posneta besedila; tisti z oznako TXXX so hkrati tudi tocke v mreži krajev za SLA. vaseh, na slovenskih domacijah, v pesmi in ponekod tudi v cerkvi,1 vendar pa je nacizem prinesel »usodne posledice za slovensko manjšino« in slovensko besedo na Koroškem (Logar 1996 (1973): 222). Dostop do govorcev je na drugi strani oteževal koronavirus, saj so bili informatorji pretežno starejši ljudje. Snemanje zvocnih posnetkov je potekalo na domovih informatorjev. Infor­mator iz Ziljske doline živi v stari kmecki hiši, v kateri je odrašcal, zato jo je lahko tudi razkazal. Snemanje je povsod potekalo gladko, informatorji so se vselej tru­dili, da bi besedilo skušali cim bolj natancno prevesti v svoje narecje. Na srecanje so se vnaprej pripravili in starejše sovašcane povprašali glede dolocenih leksemov. Nekateri so se sprva trudili, da bi pri prebiranju samega besedila govorili v zborni slovenšcini, nato pa so kar hitro prešli nazaj na svoj narecni govor. 2 narecnabeSedila V nadaljevanju so predstavljeni odlomki iz posnetih besedil v narecni transkripciji in glasovni poknjižitvi,2 zvocni posnetki so dostopni na zgoraj navedenem splet­nem naslovu. Nekateri informatorji so pri opisu stare kmecke hiše sledili pisni predlogi, pripravljeni za IKBN, zato sta pri besedilih v obirskem in podjunskem narecju izbranaenaka odlomka, pri prvih dveh narecnih besedilih – za ziljsko in rožansko narecje – pa nakljucna, saj sta informatorja govorila prosto. 2.1 Ziljsko narecje, Bistrica na Zilji – Feistritz an der Gail, T004 Bistrica na Zilji, p., ob. Bistricana Zilji, ziljsko narecje, koroška narecna skupina. Posnela: Ivona Andres, zapisala: Vera Smole. Leto zapisa: 2022. Informator: U. P., roj. 1954. Tà.., .., še wí.š, ta. je bi. f.á.št.r, tà.. sa ta'k. skù.z wazí.l.. Tota štá.pa sm. pù.šle š.'le nadrí.l., a 'ne. Pa zá.d. prí.deš pù.šle na d.ù..r, 'n., tù. s. wí.de.a. Tù.-j bi. d.ù..r, an pù.šle sa m..l. ta'u xli..c.c, za sví.ne je bi. t... Z'..j má.ma drù.je r..ci. .pa 'tan je b.a štá..a za k...jne, krá.ve .pa z..r'xa j-bi. s'k.d., na štá.l.. Tì.st. s. prì.šu c.z 'mù.st.c 'g.rta .pa nat s'k.dn.n je b.a pr..k.ada. Pr..k.ada prà.bma mi 'to. J.., z'd.-j má.. d.rgá.c.. Pr..j (.) s'k.dn. sa b'l., j.., sa b'l. trì. tá.ki odd..lki, a 'n., to-j bi. g.'m.n, g.'m.n – ta p..rv. g.'m.n pa ta zà.dni g.'m.n pa ta srì.dni g.'m.n je bì... Jà., tùo-j b.ù... Pa 'tu-j bi. d'.or, 'to sa mi.l. karì.ta, d. sa krá.ve napà.jal. pa k...jne napà.jal.. Jà., 't.k je b.o 'to. 1 O položaju slovenskega jezika in vzrokih za vse manjšo rabo je pisal Logar (1996 (1973): 222). 2 Kot glasovna poknjižitev je pojmovan »prenos narecne glasovne podobe leksema v najbliž­jo knjižno(glasovno poknjiževanje) ter zapis te izrazne podobe s crkovnim sestavom knjižne slovenšcine (pravopisno poknjiževanje)« (SLA 2.2.: 58). Na vseh drugih jezikovnih ravninah besedilo ostane v prvotni obliki, pri cemer so narecnim oblikoslovnim, besedotvornim in leksic­nim prvinam v pomenskih narekovajih le ob prvi pojavitvi dodane knjižne ustreznice. V oglatih oklepajih so besede, ki so v knjižnemjeziku odvec (npr. tav ‘tu [notri]’, [ta] prvi), v okroglih pa so zaradi gospodarnosti zapisani deli besed, ki v knjižnem jeziku manjkajo (npr. posle(j)). Nacela glasovne poknjižitve povzemam po Smole 2017 oz. drugih poknjižitvah v aplikaciji. Poknjižitev: To, e, še veš, to je bil flašter ‘tla, pod’, to so tako skozi vozili. Toto štapo ‘to stopnico’ smo posle(j) ‘potem’ šele naredili, a ne. Pa zadaj prideš posle(j) na dvor ‘dvorišce’, no, to si videla. To je bil dvor, in posle(j) so imeli tav ‘tu [notri]’ hlevcic ‘svinjak’, za svinje je bil tu. Zdaj ima-mo druge reci. In pa ‘in’ tam je bila štala ‘hlev’ za konje, krave in pa zvrha ‘zgoraj’ je bil ske­denj, na štali. Tisto si prišel cez mostic gorta ‘gor’ in pa nad skednjem je bila preklada ‘prostor za seno pod streho’. Preklada pravimomi tu. Jo ‘ja’, zda(j) je malo drugace. Prej v skednju so bili, jo, so bili tri ‘trije’ taki oddelki, a ne, to je bil gumen ‘gumno, pod za mlatenje žita’, gumen – [ta] prvi gumen pa [ta] zadnji gumen pa [ta] srednji gumen je bil. Ja, to je bilo. Pa to je bil dvor, tu so imeli korita, da so krave napajali pa konje napajali. Ja, tak(o) je bilo tu. 2.2 Rožansko narecje, Zgornji Kot (Zell-Oberwinkel) Sele-Zvrhnji Kot, p., ob. Sele, rožansko narecje, koroška narecna skupina. Posneli in zapisali: Ivona Andres, Vera Smole. Leto zapisa: 2022. Informator: Franci Roblek, roj. 1943. P..l, ta u c...ni ..hì.ji j-pa 'b..a pa p..c za za zan..tt pa-n špò..xet je stà.. n.t'.i. 'B..o-j pa .sè., da si-j '.oj t.. .adì.. bol, zat..-j xó..ta u .à..fi. tá.. h..f. up...t na ští.. ..á.je bì... Pó.l.j ta-. hí.š j. 'b..a pa mí.za, pa ..ò.p, ..ò.p je b..a .ù..l.ù..l, pa l.sè.n pò.t. U t. .è.cim .ó.t tó..i sa b.'.a pa unè., tà.bli, Ma.ì.ja pa J..zus pa ..í.š. Pó., za dù..am. j-'b..a pa .à.jnx.lca za ž..hna-nu ...du. 'T.m si pa .sà.ba..ta, .dà. si '..nta šo., zjú.t.a, .a-s us'ta., si-s puž..hn.. pa zucí..a l..c šo.. Pa . štad.... tà.nt.i tà.nta m..jx.n cí.ma. bì.., tù.di, 'tam j. pa t..ta ležà..a. Hó... put st...xo j-pa, b.l ani omà..i pa ni p...st.le. Pa hà.jn. je bì.. na-dni st.á.n .anta, na-dno strá.n sa balì., j-bì.. pa zap.à...an z. dì.lam. Poknjižitev: Pole ‘potem’, ta(m) v crni kuhinji je pa bila pa pec za zanetiti ‘zakuriti’ pa en šporget ‘štedil­nik’ je stal notri. Bilo je pa vse, da se je koj tak ‘kar tako’ kadilo bolj, zato je gorta ‘zgoraj’ v ravfniku ‘dimniku’ tak hofen ‘pec’, odprt na štiri kraje ‘strani’, bil. Polej ‘potem’ ta(m) v hiši ‘osrednji prostor v kmecki hiši’ je bilapa miza, pa klop, klop je bila okoli in okoli, pa lesen pod ‘tla’. V [ta] vecjemkotu tu gori ‘zgoraj’ so bile pa one ‘tiste’, table ‘slike’, Marija pa Jezus pa križ. Po(tem), za durami ‘vrati’ je bila pa kanglica ‘majhna posoda’ za žegnano ‘blagoslovljeno’ vodo. Tam si pa vsabarta ‘vsakic’, kda ‘kadar’ si ven[ta] šel, zjutra(j), ko si vstal, si se požegnal ‘blagoslovil’ pa zvecer[a] (ko si) leci šel. Pa v štadorju ‘manjša spalnica z vhodom iz dnevne sobe’ (je) tam notri tanta ‘tam’ majhen cimer ‘soba’ bil, tudi, tam je pa teta ležala. Gori pod streho je pa, (so) bili eni omari ‘omare’ pa ene postelje. Pa gank ‘lesen balkon’ je bil na eni strani venta ‘zunaj’, na eno stran so bili, je bil pa zaplankan ‘obit’ z dilami ‘deskami’. 2.3 Obirsko narecje, Obirsko (Ebriach), T029Obirsko, p. in ob. Železna Kapla-Bela, obirsko narecje, koroška narecna skupina. Posneli in zapisali: Ivona Andres, Vera Smole. Leto zapisa: 2022. Informatorka: Marta Polanšek, roj. 1953. P...j .cá.s s.j hí.še p'.ec d..há.cne b.'le. Ní.s b.'le ta. ...l.e pa .só..e, ta. pa so 'z.j. Mì.xne ó..ne s. imi.le, pa ší.nt.le na st...x. Xane tá..e s. š. sp..mn.m. 'B..a je l.sì.na, c.-s 'n.t.. p...šu – tap....o je b.'.a ...pa, pó.-pa c...na ..hì.ja. 'T.m je pa b.'.a ..ù.šna p..c. Z ...pe s.-j š.. ..-n st.á.n u xí.š, pó. nap...j pa še u štì.b... . xí.š j. . xadn..m .ó.t b.'.a mí.za pa ..ò.p pa še .aš. s'to. tù.t. U d.ù.j.m pa p..c bul pa dì..ant bul pa ..ò.p. Tlè. i pa bì.. š. št.u.ža., šl..j pa p..stu. 'T.m sta spà..a xà.ti pa má.ma. Z.à..n je pa bu.a zí.bu za nà.jm..jš ut.ó..a.– X.á.ntu bul pa cu.t ní.s m..l '..l.. Poknjižitev: Prej vcasi(h) ‘nekoc’ so(j) hiše precej drugacne bile. Niso bile tak(o) velike pa visoke, tak(o) pa ‘tako kot’ so zdaj. Majhne okne ‘majhna okna’ so imele, pa šintelje ‘skodle’ na strehi. Ene take se še spomnim. Bila je lesena, ce ‘ko’ si notri prišel – taprvo ‘najprej’ je bila lopa ‘veža’, po pa ‘potem pa’ crna kuhinja. Tam je pa bila krušna pec. Iz lope ‘veže’ se je šlo na eno stran v hišo ‘dnevni prostor’, po ‘potem’ naprej pa še v štibel(j) ‘manjša spalnica z vhodom iz dnevnega prostora’. V hiši je v ednem ‘enem’ kotu bila miza pa klop pa še kakšen stol tudi. V drugem pa pec bol pa ‘ali pa’ divant ‘divan’ boli pa klop. Tule ‘tukaj’ je bil še štrozak ‘slamnjaca’, slej ‘po-tem’ pa postel ‘postelja’. Tam sta spala atej pa mama. Zraven je pa bila zibel za najmanjš(ega) otroka. Gvantov ‘oblek’ boli pa cot ‘cunj’ niso imeli veliko. 2.4 Podjunsko narecje, Pliberk (Bleiburg) Pliberk, p. in ob. Pliberk, podjunsko narecje, koroška narecna skupina. Posnela: Ivona Andres, zapisala: Vera Smole. Leto zapisa: 2022. Informator: Jožko Hudl, roj. 1948. N.má.rt s. b..we xí.še, n.má.rt, 'ne, s. b..we xí.še pre..ca drug..cne. Ní.s. b.'le 't.k wé.jke pa vis.á.ke, ku pa zdà.j. Im..le s. mì.xina .á.kna pa sw..mnate str..xe pa str..xe z. ší.nt.n.mi. Je..s se ane št..ke še sp..mn.m. B..a je lesì.na, sp..da pa zí.dana. In ko si .st..pu, je b..a nà.jpr.j ...pa, ...pa; p.á. pa c..rna kuxì.ja, kjì.r, kjì.r je 'b..a – 'n., kjì.r je bì.. ..gij al pa je b.'.a krù.šna pì.c. Iz ...pe se je š'w. na xan. str..n .. xí.š., napr..j pa 'še .. štì.b.c. W. xí.ši je b.'.a .-anem k..t. k...p, /na t..m prust..r./ .. t..m prust..r. je 'b..a še pust..la, kjer sta spá..a má.ma pa à.tej, zrà...n pa zí.b.. za nà.jmajnšega utr..ka. G...nti pa jà., ub.acì..a s. 'b.li is cò.t. Za ubl..ct, za ubl..ct ní.s. m..li w..jk.. Poknjižitev: Enobart ‘nekoc’ so bile hiše, enobart, ne, so bile hiše precej drugacne. Niso bile tak(o) velike pa visoke, ko(t) pa zdaj. Imele so mih(i)na ‘majhna’ okna pa slamnate strehe pa strehe s šinteljnami ‘skodlami’. Jaz se ene štake ‘tak(šn)e’ še spomnim. Bila je lesena, spoda(j) pa zidana. In ko si vstopil, je bila najprej lopa ‘veža’, lopa, po ‘potem’ pa crna kuhinja, kjer, kjer je bila – no, kjer je bil ogenj ‘ognjišce’ali pa krušna pec. Iz lope ‘veže’ se je šlo na eno stran v hišo ‘dnevni prostor’, naprej pa še v štibeljc ‘manjša spalnica z vhodom iz dnevnega prostora’. V hiši je bila v enem kotu klop, /na tem prostoru/ v tem prostoru je bila še postelja, kjer sta spala mama pa ati (atej?), zraven pa zibel za najmanjšega otroka. Gvanti ‘obleke’ pa ja, oblacila so bili iz cot ‘cunj’. Za oblec[t]i, za oblec[t]i niso imeli veliko. 3 primerjava zlekSemi v Sla 2 Prispevek koncujem z obravnavo izbranih sedmih leksemov, ki so kartirani in ana­lizirani tudi v Slovenskem lingvisticnem atlasu 2: kmetija (SLA 2), in ugotavljam morebitne razlike. V celotna besedila je vkljucenih približno 26 leksemov iz vpra­šalnice SLA. Knjižno Bistrica na Zilji (T004) Želuce Sele (T024) Zgornji Kot Radiše (T023) Obirsko (T029) Pliberk ‘dnevna ta velì.ka ší.ša ší.ša ta ...l.a xí.ša xí.ša xí.ša soba (hiša)’ ì.spa xí.ša ‘ognjišce’ pù.za. o'xen ...xli / pu.zat / ..gij ‘shramba’ w..lb.c špà.js špà.jza / špà.js špà.jz / ‘stopnice’ / [po] štì.njax [po] štì..ax / po št..jax [po] št..jnhax [po] štì.jex ‘podstrešna soba’ / cí.m.. ì.zba pust...š.j spí.ca z....h.n štì.b. cí.mer ‘klet’ klì.t x'.am .li..t / x.à.m ....d.. / ‘stranišce’ / xà.jz. há.jz.l / xá.jz.l hà.jz.l wá.jz. ‘dnevna soba (hiša, osrednji prostor v stari kmecki hiši)’ V besedilih je ta pomen najpogostejši leksem hiša, kar velja tudi vsa slo­venska narecja,3iza n sicer temu prostoru tako recejo v Želucah,Selah in na za Radišah (rožansko), Obirskem (obirsko) in v Pliberku (podjunsko). V Zgornjem Kotu (rožansko) se rna abi besedna zveza ta velika hiša, na Bistrici na Zilji (ziljsko) pa prav tako besedna zveza z velik, toda ta velika ispa. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/24, avtorica: Karmen Kenda-Jež, 2.1: 80–81, 2.2: 150–154) za te kraje ali okolico najdemo naslednje lekseme (v besedilih zapisane poknjiženi obliki): T004 Bistrica na Zilji ispa (na karti . , ko okolicaŽeluc; T024 Sele in okolica, T023 Radiše, T029 Obirsko in okolica Pliberka pa hiša (na karti . ,crnkvadrat). svetel trikotnik), enav Razlike so v T004 Bistrica na Zilji, kjer se v besedilu pojavi besedna zveza ta velika ispa, v SLA pa samo ispa, prav tako najdemo besedno zvezo ta velika hiša v kraju Zgornji Kot, tj. v okolici T024 Sele z leksemom hiša. Morfološka analiza:4 ispa < *(j.st.p)-a . rom. *extupa ta velika ispa < *ta vel-ik-a-j-a *(j.st.p)-a . *ta/*t./*te/*te ‘ta’+ *vel-ik-. ‘ve­lik’ + *(j.st.p)-a hiša < *(xyš)-a . stvnem. hus *[huš] ‘hiša’ (> nem. Haus ‘hiša’) ta velika hiša < *ta vel-ik-a-j-a (xyš)-a . *ta/*t./*te/*te ‘ta’+ *vel-ik-. ‘velik’ + *(xyš)-a 3 »Za prvotni pomen ‘ogrevani bivalni prostor – prostor z ognjišcem alipecjo’, novejše ‘osrednji bivalni prostor’, knj. dnévna sa (., ), je najbolj razširjen osrednjeslovenski leksem hiša. Na obmocju zahodnih narecij se pojavlja hkrati z leksemom ispa/izba.« (SLA 2.2: 150) 4 Morfološke analize so navedene po 2. tocki komentarja v SLA 2.2 alioblikovane po enakih nacelih. Slika 2: Izsek karte SLA V131a.01 (2/24) ‘ognjišce’ V besedilih se za ta pomen ob odsotnosti omembe leksema v dveh krajih (Zgornji Kot in Obirsko) trikrat pojavi leksem ogenj, dvakrat pa pozad. V drugih sloven-skih narecjih je najpogostejši leksem ognjišce.5 Temu prostoru recejo ogenj v Že-lucah, Selah, na Radišah (rožansko) in v Pliberku (podjunsko). Na Bistrici na Zilji in na Radišah se rabi leksem pozad. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/41, avtor: Vlado Nartnik, SLA 2.1: 114–115, SLA 2.2: 215–217) za obravnavane kraje ali okolico najdemo naslednje lekseme (tu zapisane poknjiženi obliki): T004 Bistrica na Zilji pozad (na karti.,svetelležecipravokv otnik), enako v okolici Želuc in T023 Radiše; T024 Sele in okolica ter okolica Pliberka zid (na karti . ,svetelpokoncnipravokotnik), v T029 Obirsko pa na zidu. Slika 3: Izsek karte SLA V147B.01 (2/41) 5 »Za pomen ‘kraj, prostor z nezavarovanim ognjem, navadno v kuhinji’, knj. ognjíšce (í), se v narecjih najvecuporablja leksem ognjišce (s predložno zvezo na ognjišcu), tudi kar ogenj (s predložno zvezo na ognji) ali enkratna izpeljanka ognjic, ter kurišce« (SLA 2.2: 215). Razlike so v Želucah (rožansko), kjer se v besedilu pojavi leksem ogenj, v SLA pa je v okolici naveden pozad, podobno je tudi v Selah z okolico (rožansko) in v Pliberku (podjunsko), kjer se v besedilu pojavi ogenj, v SLA pa zid. Morfološka analiza: ogenj < *ogn-. ‘ogenj’ pozad < *po-zad-. . morda *zid-ti ‘z glino mazati in oblikovati’ ‘shramba’ V besedilih je za pomen ‘prostor za shranjevanje živil v bližini kuhinje’ najpo­gostejši leksem špajz, enkrat špajza, dvakrat ga v besedilih ni (Zgornji Kot in Pliberk).6 Temu prostoru recejo špajz v Želucah, Radišah (rožansko) in na Obirskem (obirsko), v Selah je samostalnik špajzaženna skega spola, na Bistrici na Zilji pa je v rabi leksem velbic. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/31, avtorja: Matej Šekli – Karmen Kenda-Jež, 2.1: 94–95, 2.2: 182–186) za obravnavane kraje ali okolico najdemo naslednje lekseme (tu zapisane v poknjiženi obliki): T004 Bistrica na Zilji velbic (na karti . ,navzgorobrnjenitrikotnikscrnokonicoinzodebeljenospodnjostra­nico); okolica Želuc špajza (. ,crnkrog); T024 Sele in okolica, T023 Radiše in T029 Obirsko pa hram (. ,crntrapez). Razlike v T024 Sele in okolica, kjer se v besedilu pojavi leksem špajza, SLA pa navaja so hram. Slika 4: Izsek karte SLA V130.01 (2/31) »Gradivo vecinomaprinaša odgovore za pomena ‘prostor za shranjevanje živil’, knj. shrámba (.), in ‘prostor za shranjevanje žita’, knj. kášca (á), ki sta tudi predstavljena na karti. [...] V gra­divu veckrat nastopa isti odgovor za pomena ‘shramba za živila’ in ‘klet’. Ob predpostavki, da so tudi živila za sprotno porabo hranili v kleti, je treba upoštevati tudi možnost vecpomenskosti takih poimenovanj« (SLA 2.2: 182). Morfološka analiza: špajz/špajs < *(špajz/špajs)-. . avstr. bav. nem. Speis špajza < *(špajz)-a . avstr. bav. nem. Speis velb < *(velb)-. . avstr. bav. nem. Gwelb za nem. Gewbe ‘obok, svod, lok’ velbic< *(velb)-i.-. . *(velb)-. ‘stopnice’ V besedilih je ta pomen najpogostejši leksem štenge, kar velja tudi za druga slovenska narecjaza ,7 in sicer temu prostoru tako recejo v Želucah, Selah, na Radišah (rožansko) in Obirskem (obirsko), v Pliberku (podjunsko) pa verjetno štige. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/30, avtorica Tjaša Jakop, 2.1: 92–93, 2.2: 179–181) za obravnavane kraje ali okolico najdemo naslednje lekseme (tu zapisane v poknjiženi obliki): T004 Bistrica na Zilji štenge (na karti . , svetel krog), enako okolica Želuc, T024 Sele in okolica, T023 Radiše, prav tako T029 Obirsko, okolica Pliberka pa štege (na karti . ,ležecioval stremivodoravnimi crtami). Gradivo se vecinoma ujema; vprašanje je le, kako poknjižiti pliberško po štì.jex, verjetno gre za (mlajši) nemcizem (nem.Stiege). Morfološka analiza: štenge < *(šteng)-e . srvnem. stëge s sekundarnim -n Slika 5: Izsek karte SLA V133.01 (2/30) »Za pomen ‘vsaka od vodoravnih med seboj odmaknjenih ploskev v razlicnih višinah za lažjo hojo navzgor, navzdol’, knj. stopníca (í), mn. stopníce, je najpogostejši in v vseh narecjih razšir­jen germanizem štenge (v T002 z oznako nov.) z manj razširjeno obliko brez sekundarnega nosnika, tj. štege« (SLA 2.2: 179). ‘podstrešna soba’ V besedilih so tako kot v drugih slovenskih narecjih leksemi zelo razlicni.8 Temu prostoru recejo v Selah izba in na Radišah ispica (rožansko). V Želucah (rožan­sko) in v Pliberku (podjunsko) se rabi leksem cimer, na Obirskem zvrhnji štibelj, v Zgornjem Kotu pa podstrešje. Podatka za ziljski govor v Bistrici na Zilji nismo dobili. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/28, avtorici Karmen Kenda-Jež – Tjaša Jakop, 2.1: 88–89, 2.2: 166–171) podatki za obravnavane kraje ali okolico niso bili zbrani, kar je na karti oznaceno s poševnicami. Gradivo iz besedil tako dopolnjuje gradivo SLA. Morfološka analiza: ispa < *(j.st.p)-a . rom. *extupa (brez lenizacije *-p- > -b-) ‘ogrevana soba’ ispica < *(j.st.p)-ic-a izba < *(j.st.b)-a . rom. *extuba (z lenizacijo *-p- > -b-) ‘ogrevana soba’ cimer < *(cimr)-. . srvnem. zimmer, zimer ‘gradbeni les, lesena stavba, stano­vanje’, nem. Zimmer ‘soba’ podstrešje < *pod.-streš-.j-e . *pod. ‘pod’ + *strex-a Slika 6: Izsek karte SLA V130a.01 (2/28). 8 »Gradivo za vprašanje ‘prostor v stavbi med streho in stropom najvišje etaže, namenjen zlasti za bivanje, zadrževanje ljudi’, knj. podstréšna sa (., ), so popisovalci zaceli zbirati šele po Riglerjevi preureditvi vprašalnice leta 1961, zato je mreža odgovorov redka. Kljub temu gradivo izkazuje precejšnjopoimenovalno raznolikost z velikim številom enkratnih pojavitev, saj gre za poimenovanja novejše predmetnosti« (SLA 2.2.: 166). ‘klet’ V besedilih sta za ta pomen po dvakrat navedena leksema hram in klet ter enkrat kelder, kar po pogostosti velja tudi za druga slovenska narecja.9 Ta prostor imenu­jejo hram v Želucah in na Radišah (rožansko), klet na Bistrici na Zilji (ziljsko), v Selah in na Radišah (rožansko) ter na Obirskem pa kelder; v dveh krajih (Zgornji Kot in Pliberk) navedbe ni. V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/32, avtorica: DanilaZuljan Kumar, 2.1: 96–97, 2.2: 187–191) za obravnavane kraje ali okolico najdemo naslednje lekseme (tu zapisane v poknjiženi obliki): T004 Bistrica na Zilji in T024 Sele klet (na karti . , svetel krog), tam se pojavi dvojnica hram (. , svetelležecipravokot­nikzvbocenozlomljenospodnjostranico), ki je zabeležena še v Želucah in okolici ter v T023 Radiše; v T029 Obirsko pa kelder (. , svetel navzgor obrnjeni trikotnik zdvemavodoravnimacrtama). Gradivo se ujema. Morfološka analiza: klet < *klet-. hram < *xorm-. ‘hiša, šotor, zgradba’ kelder [ke.d.r] < *(keldr)-. . pozno bav. srvnem. këlder za srvnem. këllœre > këller ‘klet’ (> nem. Keller ‘klet’) Slika 7: Izsek karte SLA V157.01 (2/32) 9 »Za pomen ‘del stavbe od pritlicja navzdol, navadno v zemlji, v katerem so hranili krompir, repo, vino ipd.’, knj. klét (e..), so najpogosteje uporabljena poimenovanja klet, kelder (najvecv koroških, gorenjskih in dolenjskih narecjih) in hram (najvec v primorskih tockah), nekajkrat tudi v besednih zvezah vinska klet, vinski kelder in kelder za vino« (SLA 2.1: 187). ‘stranišce’ V besedilih je za ta pomen najpogostejši leksem hajzelj (enkrat vajzelj), pogost tudi drugih severnih slovenskih narecjih.10 V dveh krajih, T004 Bistrica na Zilji in Zv gornji Kot, leksema besedilu ni, Želucah, Selah, Radišah (rožansko) in Obirskem (obirsko) temv u prostoru recev jo hajzelj, v Pliberkna u (podjunsko) pa vajzelj. na V gradivu za SLA 2 (Karta in komentar 2/64, avtor: Matej Šekli, 2.1: 160–162, 2.2: 294–297) za obravnavane kraje ali okolico najdemo povsod hajzelj (na karti . , crnležecipravokotnik), Pliberku, kjer je bila zapisana glasovna razlicica vajzelj, ki v SLA ni zabeležena. razen Pv redvidevamo, da je v-kot predstavni glas zamenjal h- po njegovi onemitvi. Morfološka analiza: hajzelj < *(xajzl)-. . avstr. bav. nem. Häuslein ‘hišica, hiška’ (pred prehodom bav. nem. *z > s, tj. *[haiz.l] > *[hais.l]) vajzelj < *(xajzl)-. . avstr. bav. nem. Häuslein ‘hišica, hiška’ (pred prehodom bav. nem. *z > s, tj. *[haiz.l] > *[hais.l]) ter po onemitvi x- drugotni predstavni w-. Slika 8: Izsek karte SLA V164.01 (2/64) Ob koncu primerjave je razvidno, da se gradivo iz besedil relativno dobro ujema s tistim iz SLA, kjer pa je ujemanje manjše, je lahko vzrok že sama formulacija vprašanja s podanim leksemombrez konkretnega pomena (SLA), v besedilih pa vsi leksemi za kartirane pomene v SLA niso navedeni. Vsaj eno od sedmih za izbranih kartiranih vprašanj iz SLA (‘podstrešna soba’) pa »z izpisom iz besedil pomensko dopolni sicer zapisane lekseme v SLA, a brez pomenskega pojasnila« (Andres 2022: 39). 10 »Na karti so predstavljeni leksemi za pomen ‘prostor za opravljanje potrebe’, knj. straníšce (í). V slovenskih narecjih se zanj najpogosteje pojavljajo številne glasovne razlicice iz nemšcine prevzetih besed kot lajbelj, lajben, lajden; jevželj, vevželj, hajzelj in izpeljanka iz slednjega hajzeljc. Pogosto se pojavlja tudi nemška izposojenka sekret« (SLA 2.1: 294). krajšave Krajšave so vecinoma povzetepo SLA 2.2, razvezave so dostopne na povezavi https://fran.si/203/sla-slovenski-lingvisticni-atlas-2/datoteke/SLA2_Krajsave.pdf. Dodatni krajšavi sta: ob. – obcina; p. – pošta viriinliteratura Andres 2022 = Ivona Andres,Opis stare kmecke hiše v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2022, https://repozitorij.uni-lj.si/ IzpisGradiva.php?lang=slv&id=141397. Logar 1996 (1973) = Tine Logar, Slovenski dialekti v zamejstvu, Slovenska koroška narecja v Avstriji, v: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave,ur. Karmen Kenda-Jež, Ljublja­na: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1996, 217-231. Smole 2018 = Vera Smole, Socialne zvrsti slovenskega jezika: študijsko gradivo, Ljubljana, 2018 – Rokopis. Smole 2019 = Vera Smole, Slovenska narecja v spletnih aplikacijah, v: 1919 v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ur. Mojca Smolej, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2019 (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 55), 20-30, https://centerslo.si/wp-content/ uploads/2019/06/55-SSJLK_Smole.pdf. SLA 2 = Slovenski lingvisticni atlas 2:kmetija: 2.1atlas, 2.2komentarji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Zbirka Jezikovni atlasi), https://sla.zrc-sazu.si/publikacije/SLA2-atlas­-LowRes.pdf; https://sla.zrc-sazu.si/publikacije/SLA2-komentarji.pdf. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 163-177 163 TADEUSZ LEWASZKIEWICZ – WieslAW WYDRA »SlovenSki/koroški/podjunSki« (?) števniki vlatinSkemrokopiSu iztretjecetrtine 12. Stoletja (heiligenkreuz, cod. 250) HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.09 1 uvodneopombe V knjižnicicistercijanskega samostana v Heiligenkreuzu v Spodnji Avstriji, usta­novljenega leta 1133, se nahaja neobicajen rokopis,1 katerega posebnost je zapis desetih kustod v slovanskem jeziku.2 Rokopis s signaturo Cod. 250 je datiran v tretjo cetrtino 12. stoletja, obsega 181 pergamentnih folijev in vsebuje naslednja dela:3 Janez Kasijan (Iohannes Cassianus):Conlationes (Collationes patrum), Pars I–III, foliji 1–167r, in Prosper Akvitanski (Prosper Aquitanus): Liber contra col-latorem, cap. 13–22, foliji 169–181v. Sprednja stran 168r ni popisana, na hrbtni strani 168v pa je kopist prvega besedila v zrcalni podobi zapisal neke vrste kolo­fon4 s pripisom v obliki anateme, ki potrjuje pripadnost rokopisa opatiji v Heili­genkreuzu. Prepis besedila navajamo po Katharini Kaska (2014): Tadeusz Lewaszkiewicz . Univerza Adama Mickiewicza, Inštitut za poljsko filologijo, Poznanj, Poljska .lewtad@interia.pl . https://orcid.org/0000-0003-0676-9841 Wieslaw Wydra . Univerza Adama Mickiewicza, Inštitut za poljsko filologijo, Poznanj, Poljska . https://orcid.org/0000-0002-8126-677X Prevod prispevka „Slowenskie/karynckie/podjunskie“ (?) liczebniki w lacinskim rekopisie z trzeciej cwierci XII wieku (Heligenkreuz, Cod. 250), Rocznik Slawistyczny 70 (2021), 69–86. 1 Celotno gradivo za ta prispevek sva prejela od prof. dr. Aloisa Haidingerja z Dunaja in prof. dr. Herrad Spilling iz Stuttgarta, za kar se jima zahvaljujeva. Zahvala gre tudi pokojnemu prof. dr. Edwardu Potkowskemu, ki je odigral vlogo posrednika. 2 Po SWO 1995: 625 je kustoda: »1. številka ali crka, ki oznacuje zaporedje leg anticnih in sre­dnjeveških rokopisov; 2. v starih tiskih prva crka ali prvi zlog naslednje strani, ki se nahaja na dnu vsake strani. Iz lat. custos, custodis ‘cuvaj, varuh, skrbnik’«. 3 Za natancen opis rokopisa prim. Lackner – Haidinger 2012–2013 in Gsell 1891: 183. Foto­grafije celotnega rokopisa so dostopne na spletni strani https://www.scriptoria.at/cgi-bin/digi. php?ms=AT3500-250 (dostop 15. 8. 2021). 4 SWO 1995: 566: »kolofon: podatkovni zapis, ki vsebuje naslov, priimek avtorja, kopista ali tiskarja, mesto in datum tiska; vcasih tudi druge podatke.« Iste liber pertinet proprie ad sanctam Mariam matrem domini nostri Jhesu Christi in titulo qui dicitur Sancte Crucis. Quem si quis in proprios usus redegerit, nisi digna penitentia conversus ob hoc deo satisfecerit et quod accepitplene ac fideliter restituerit, in die domini anathema sit et in extremo examine penas luat divina ultione. Amen. Altman sanctorum servus(?) factus monachorum Parvus et hunc parvum scribens aliquando libellum. Hunc si quis furum presumit tollere librum Confestim bannis feriatur ab ore tonantis. Ut si non reddat dampnum sine fine rependat.5 Spodaj (ne vec v zrcalni podobi) se nahajajo tri vrstice besedila v grškem alfabetu, ki doslej še niso bile razvozlane in jih navajamo tule: Kopist je v dveh kustodah uporabil grško crko . (devet in deset), zato nas ta zapis še posebej zanima, saj dokazuje, da je znal grško. Sicer pa njegovo znanje gršcine potrjujejo tudi vstavki v grškem jeziku v besedilu, na katere npr. naletimo na listih 23v, 24r, 36v, 45v in 56. S kustodami v slovanskem jeziku skupaj z rimskimi številkami je oznacenih prvih deset leg rokopisa (foliji 1–80), ki so kvaterniji.6 Vsaka izmed desetih kustod 5 Prevod: Heiligenkreuz OCist., Cod. 250 https://www.scriptoria.at/cgi-bin/digi.php?ms=AT3500-250 168r Ta knjiga spada k sveti Mariji, materi našega Gospoda Jezusa Kristusa, v samostanu, poimeno­vanem po Svetem Križu. Kdor si jo prisvoji in se nato s primerno pokoro ne pokesa in ne zadosti Bogu, odtujenega pa v celoti vdano ne vrne nazaj, naj bo na Gospodov dan preklet, ob poslednji sodbi pa deležen kazni z božjim mašcevanjem. Amen. Altman, zgolj skromni služabnik, je v službi presvetih menihov knjižico prav tako skromno nekoc marljivo zapisal. Ce kak tat si kdaj dovoli odnesti to knjigo, naj ga takoj Gromovnik kaznuje, udari s prekletstvom. Da, ce knjige ne vrne, naj kazen placuje na veke. Prevod Rok Kuntner in David Movrin. 6 SWO 1995: 629: »kvaternij 1.biblio. rokopisni zvezek, sestavljen iz štirih listov pergamenta ali papirja.« je skrbno uokvirjena s crtami, ki tvorijo pravokotnik. Pri nadaljnjem pisanju se je kopist odpovedal besednim oznakam leg in je zapisoval samo rimske številke, od katerih pa je ohranjena samo ena: XIII. (folij 97r), druge pa so bile po vsej ver­jetnosti odrezane pri vezavi rokopisa. Dvojno oznacevanje prvih desetih leg, tj. z besedami in številkami, je nenavadna posebnost tega rokopisa, še posebej, ker so bili za to uporabljeni slovanski števniki. Kopist je bil torej po vsej verjetnosti slo­vanskega porekla (enonarodnostnega ali mešanega slovanskega) ter je bil zmožen pisati v svojem maternem jeziku ali v vec slovanskih jezikih, lahko pa bi bil tudi neslovanskega porekla z jezikovno zmožnostjo v enem ali vec slovanskih jezikih. Kustod ni zapisoval samo za svojo rabo, saj so bile tudi navodilo knjigovezu, morda slovanskega porekla, v kakšnem zaporedju naj zveže lege rokopisa. Transliteracija Transkripcija l. 8v: ET .I.. (primus) NO. edno l. 16v: DRV .II.. (secundus) GI. drugi l. 24v: TRE .III.. (tertius) TIGI. tretiji l. 32v: CeS .IIII.. (quartus) TIRI. cetiry l. 40v: Pa .V.. (quintus) NT.* pet l. 48v: SCI .** VI.. (sextus) ZT. šest7 l. 56v: ZED .VII.. (septimus) EM. sedem l. 64v: OZ .VIII.. (octavus) ZEM. osem l. 72v: DE .VIIII.. (nonus) WAN.. devet l. 73r: DE .*** X.. (decimus) ZeN.. deset * NT – ligatura. ** SCI. – tako gotovo v rokopisu; vendar se nad Ipojavlja lok (kot znak krajšave), morda je kopist z lokom podaljšal crko Iin jo predelal v .; ni izkljuceno, da je treba drugo crko brati kot e, ne pa kot C, torej je mogoce precrkovati tudi kot Se... *** DE – ob crki E je desno zgoraj zapisan c (DEc). 9 v zgornjih indeksih pri vseh rimskih številkah oznacuje latinsko koncnico -us. Za zdaj lahko trdimo samo, da gre za zapis slovanskih števnikov. Šele v zadnjem razdelku clanka pa skušamo postaviti hipotezo, za kateri jezik ali jezike gre. Zaporedji crk an (PaNT, DEWAN.) in en (DEZeN.) nedvomno zaznamu­jeta nosne samoglasnike (tj. odraze psl. *e). Zato je v nadaljevanju treba vsaj na kratko povzeti ugotovitve slovanske primerjalne fonologije in fonetike o odrazih Pripomba recenzenta: »dvomim, da je bil lok nad crko . pri zapisu števnika 6, ki je omenjen v po­jasnilu 2 pri transliteraciji, zapisan z namenom, da bi bila crka spremenjena v .; morda gre za obicaj-no napako, tj. prezgodnji (nepotreben) zapis znaka nad ., podobnega tistemu, ki se nato pojavlja nad . v rimski šestici (?); morda pa je ta lok del nadpisanega x – pod vplivom lat. sex (podobno je pri 10, kjer je nadpisani c mogoce pojasniti z vplivom lat. decem) (?); ni pa izkljuceno, da je z . z ‘lokom’ zapisano ie (= e) – po diftongizaciji v dolgem zlogu (v tem primeru bi bilo obravnavani zapis treba brati kot šiest); C ni podoben e-ju, . (= s) pa bi bil glede na sledeci Z (= s) verjetno odvec.« praslovanskih nosnikov v slovanskih jezikih. Na primerjalno slovansko jeziko­slovje se sicer sklicujemo tudi pri drugih jezikovnih vprašanjih. Zahvaljujemo se recenzentu za dragocene popravke in predloge interpreta­ cije. V opombah navajamo nekaj njegovih predlogov, ki bi bili lahko koristni v nadaljnji razpravi o vsebini clanka. 2 znacilnoStipiSave vrokopiSu Na tem mestu ne bo odvec komentar o obliki nekaterih crk. Crka e se nekoliko razlikuje v zapisih števnikov ‘1’ in ‘3.’8 (spodnja vodoravna crtica je slabo vidna ali opušcena) ter števnikov ‘7’,’8’,’9’ in ‘10’. V zapisih števnikov od ‘7’ do ‘10’ je crka e podobna cirilskemu . (zagotovo pa se razlikuje od majuskulnega E v števnikih ‘1’ in ‘3.’); pri števnikih ‘7’ in ‘10’ je prvi e podoben cirilskemu ., drugi pa latinskemu minuskulnemu e. Kljub temu pa ne gre misliti na vpliv cerkvene slovanšcine, saj se je e, podoben ciril­skemu ., pojavljal tudi v romanski pisavi (Gieysztor 1973: 116; Cappelli 1901: 100). Pri števniku ‘4’ majuskulnemu C najverjetneje sledi minuskulni e. Zapis CeS.IIII.TIRI.kaže na obliko cetiri (pri cemer je težko utemeljiti prisotnost s); Ccs (z drugim minuskulnim c?) bolj kaže na povezavo s /š/ in s tem na glasovno podobo štiri, ceprav bi na /š/ prej kazalo SC (prim. zapis števnika ‘6’).9 Crka n v zapisih števnikov ‘1’ in ‘9’ je izrazito podobna cirilskemu .; v zapisu števnika ‘10’ ima n obliko, ki se približuje N, torej se nekolikorazlikuje od znacil­nega latinskega n. Povezava s cerkveno slovanšcino je kljub temu malo verjetna, saj je bil n, podoben cirilskemu ., v rabi tudi v latinskem pismenstvu (predvsem romanskem).10 V zapisih števnikov ‘9’ in ‘10’ se na njihovem koncu pojavljaprecrtani o (.), tj. theta. Vendar tu ne vidimo povezave s cirilsko (in glagolsko) theto (tj. .) s sta­rocerkvenoslovansko glasovno vrednostjo t. (grško .). V naših zapisih je . zapis za fonem /t/ ali /t’/.11 Zapis števnika ‘7’ se zacenja – kar je težko pojasniti – s precrtanim Z, s kate- rim je zapisan /s/. Fonem /s/ je drugod zapisan s crko z ( ‘6’ in ‘10’), tudi z dvojnim zz (‘8’). Povezava s cirilskim znakom z je tudi tu malo verjetna.12 Bolj verjetno gre 8 V nadaljevanju clanka za številkama 2, 3 zapisujemo piko (2., 3.). Tak zapis kaže na to, da so ti števniki vrstilni (drugi, tretji). 9 Opomba recenzenta: »morda je treba zapis števnika ‘4’ brati kot c(e)štiri?; torej bi šlo za konta­minacijo dveh variantnih oblik (ki sta bili tedaj še v rabi): c(e)tiri in štiri; za C (= c) je nemara e (takšen, kakršen je drugi e v ‘7’ in ‘10’)«. 10 Tako majuskulni N pogosto zapisuje tudi kopist Cod. 250. 11 S crko . je lahko zapisan /t’/, ce se predpostavlja, da zapisi števnikov odražajo staropoljski jezik iz druge polovice 12. stoletja. 12 Gre za crki . in .. za napako kopista, saj ni razloga za domnevo (glede na obliko poševne crtice), da je pisar hotel napisati S. Pisava slovanskih števnikov v analiziranem rokopisu res ni natancna, vendar bi jo le v dveh primerih, in sicer pri števnikih ‘4’ in ‘6’, lahko oznacili za primi­tivno. Ne gre pa za nižjo raven od pisave, kakršna je npr. v Brižinskih spomenikih iz 10. stoletja ali v Gnezenski buli (polj. Bulla gnieznienska)iz leta 1136. Treba se je zavedati, da so imeli pisarji dolgo casa težave pri zapisovanju slovanskih glasov z latinsko abecedo. Na tem mestu je smiselno navesti pripombo recenzenta o variantnosti grafe­mov v analiziranih zapisih.13 3 glavništevniki 1–10 vpraSlovanšcini V naši obravnavi se zdi primerno, da si najprej ogledamo poznopraslovanske ob-like glavnih števnikov od ‘1’ do ‘10’. Števnika, ki se v rokopisu nanašata na šte­vilki II in III, sicer zagotovo nista glavna, temvec vrstilna števnika (formalno sta torej pridevnika). Kljub temu pa v spodnjem pregledu podajamo tudi znanstvena spoznanja, ki se dotikajo zgradbe praslovanskih glavnih števnikov ‘2’ in ‘3’. Zdi se, da so nam ti podatki lahko v pomoc pri pojasnjevanju razloga, zakaj je pisar v dveh primerih uporabil vrstilnaštevnika, ceprav bi lahko v celotni rokopis vnesel izkljucno glavne števnike. Praslovanski obliki vrstilnih števnikov ‘2.’ in ‘3.’ ter njune odraze v nekaterih slovanskih jezikih podajamo v preglednici v naslednjem razdelku clanka. ‘1’: psl. *ed.n.,14 *edin., *jedin.. Po Slawskem (1952–1956: 544, geslo jeden) je »[p]sl. *(j)ed-in. [...] tvorjenka iz glavnega števnika *in. ‘eden’, polj. inny, [...] in clenka zaimenskega izvora *ed-«. Števnik je imel v praslovanšcini in stari cerkveni slovanšcini zaimensko sklanjatev: »§182. Števnik m. sp. jedin. (redko), s. sp. jedino (jed.no), ž. sp. jedina (jedn.na) ‘eden, en’ se ob samostalniku pojavlja kot prilastek in se sklanja kot zaimek s trdo osnovo« (Brajerski 1973: 109). Zaimenski izvor glavnega števnika je [v poljšcini, op. prev.] viden še danes: 13 Pripomba recenzenta: »morda bi se bilo treba zamisliti nad opaženo variantnostjo grafemov, s katerimi se zapisujesamoglasnik e, pa tudi soglasnika t, n, ter poskusiti odgovoriti na vprašanje, ali je ta variantnostsamo graficna ali pa se za njo skrivajo razlike v glasovni podobi, ki jih je zaznal pisar [E = ’e/(i)e ?; . = e?; e = .?; pricakovali bi e (ne .), podobno kot pri ‘7’ tudi pri ‘8’; zapis eN v ‘10’ bi poudaril ozki izgovor sprednjega nosnika; morda je s . nakazana drugacna glasovna podoba soglasnika t za nosnim samoglasnikom(?); v povezavi s tem bi znak . moral biti tudi v ‘5’, toda tu se T pojavlja v ligaturi z N; oblika crke n v ‘10’ je morda zato drugacna, ker skupaj z e oznacuje ozki izgovor nosnika e (?)]«. 14 T. Lehr-Splawinski (1929: 2002) navaja praslovansko obliko jed(.)n.. Avtor je ta . upošteval ali pa je polglasnik . namesto . sredi besede morda samo tiskarska napaka. »Števnik JEDEN, -NA, -NO ima koncnice zaimenske sklanjatve, prim. ten, ta, to [...]« (Nagórko 1998: 151). ‘2’: Števnik ‘2’ je imel v praslovanšcini in stari cerkveni slovanšcini dvojin- ski zaimenski koncnici: d.va m. sp., d.ve ž. in s. sp. (Brajerski 1973: 109; Nahti- gal 1961: 229). ‘3’: V praslovanšcini je imel ta števnik dve obliki: *tr.je m. sp. in *tri ž. in s. sp.; pregibal se je tako kot pridevniške -i-jevske osnove (Nahtigal 1961: 229). »Števnik m. sp. tr.je (pogosteje trije), s. in ž. sp. tri se pregiba po sklanjatvi i-osnov« (Brajerski 1973: 110). ‘4’: Osnova števnika ‘4’ se je v praslovanšcini glasila *cetyr-: *cetyre m. sp., cetyri ž. in s. sp. Pregibal se je »kot števnik tr.je (po sklanjatvi i-osnov)« (Bra­jerski 1973: 110). Van Wijk (1931: 209) in Nahtigal (1961: 229) pri tem števniku prepoznavata soglasniško pridevniško osnovo. Soglasniško osnovo izpricuje – po mnenju N. van Wijka (1931: 209) – tudi števnik *deset., ki pa je (v nasprotju s pridevniškim *cetyre) samostalnik. Soglasniško sklanjatev jemlje v obzir tudi Aitzetmüller (1978: 136): »Die Flexion ist konsonantisch, cetyre m. wie *kamene, jelene, d.ne, cetyri f. wie materi, tri.«15 Praslovanski števniki *pet., *šest., *sedm., *osm., *devet. in *deset. imajo jasne ustreznice v stari cerkveni slovanšcini: »§186. Števniki *pet., *šest., *sedm., *osm., *devet. in *deset. so bili samostalniki s kolektivnim (skupnim) pomenom. Pregibali so se kot kost., tj. po t. i. sklanjatvi ženskih i-jevskih osnov, toda števnik *deset. je imel mest. ed. desete, im. mn. desete ali deseti, rod. mn. deset., delno se je torej pregibal po soglasniški (peti) sklanjatvi« (Brajerski 1973: 110). Kar se tice glavnih števnikov od ‘5’ do ‘10’, se avtorji primerjalnih slovnic slovanskih jezikov in slovnic stare cerkvene slovanšcine naceloma strinjajo tako glede rekonstrukcije njihovih praslovanskih oblik kot glede vprašanj o njihovem pomenu in sklanjatvi. 4 pripombeoSlovanSkihjezikihinnarecjih zohranjenimi noSnimiSamoglaSniki Kljuc za odgovor na vprašanje o jezikovnem izvoru obravnavanih števnikov je inter-pretacija naslednjih jezikovnih vprašanj: pojavljanje nosnih samoglasnikov, oblika glavnega števnika ‘1’ (ET. I. NO.), oblika vrstilnega števnika ‘3.’ (polj. trzeci) ter razlog za rabo vrstilnih števnikov ‘2.’ in ‘3.’ namesto ustreznih glavnih števnikov. Kar zadeva vprašanje odrazov praslovanskih nosnih samoglasnikov *e, *o, se sklicujemo na mnenji Zdzislawa Stiebra: 15 »Sklanjatev je soglasniška, cetyre m. sp. kot *kamene, jelene, d.ne, cetyri ž. sp. kot materi, tri.« (Prevod K. Kenda-Jež.) § 37. Nosna samoglasnika e in o, ki – kakor je bilo že povedano zgoraj – nista bila fonema, temvec realizacija zaporedij eN, aN (od tod izvira njuna stalna foneticna dolžina), sta se na ce­lotnem slovanskem obmocju ohranila do 10. stoletja. V bolgarskih in makedonskih narecjih sta se obdržala znatno dlje (v srednjebolgarskem knjižnem jeziku najmanj do konca 12. stoletja), v zahodnolehitskih narecjih sta obstajala vse do njihovega izumrtja, v kašubskem prostoru in v nekaterih raziskanih poljskih narecjih pa fonološki nosniki še vedno obstajajo, a kot posebni fonemi izginjajo v poljskem kultiviranem govoru. Nosni samoglasniki so se kot fonemi (prim. spodaj) ohranili tudi v podjunskem narecju na severnem obrobju slovenšcinein v makedonskem govoru vasi Bobošica v Albaniji (Stieber 1989: 46). Obstoj odrazov praslovanskih samoglasnikov *e,*ona poljsko-kašubskem prostoru do danes in v polabsko-pomorjanskih narecjih do njihove dokoncne germanizacije (Lehr-Splawinski 1929: 36–40; Kuraszkiewicz 1930) je torej ocitno dejstvo. Odrazi nekdanjih nosnikov so v casu nastanka rokopisa Heiligenkreuz, Cod. 250 zagoto­vo obstajali še (vsaj v nekaterih narecjih) v bolgaršcini (Mircev 1978: 110–117) in makedonšcini (Koneski 1967: 40–50), kot ostanek se nosniki do danes pojavljajo v južnomakedonskih narecjih (Duma 1991). Toda glede na karte OLA F2a in OLA F2b (odrazi *e oz. *o) v makedonskih narecjih (v govoru makedonske Bobošice v Albaniji in v makedonskih govorih v severni Grciji) nosna samoglasnika e, o nista vec izpricana kot fonema, temvec kot ustrezno zaporedje samoglasnik + N. Pri odra­zih *e sta to aN, i.N, pri odrazih *o pa aN, .N, .N, oN, .N. V Brižinskih spomenikih (ki odražajo slovensko narecje iz 10. stoletja na današnjem zahodnem in severnem Koroškem) pa je že opazna izrazita prevlada denazaliziranih oblik nad ohranjenimi nosniki (Kortland 1975). Ponovno citiramo Zdzislawa Stiebra: Ceprav še danes obstaja severnoslovensko narecje z nosniki, denazalizacija nosnikov v jedru slovenskega jezika sega v 10. stoletje. Že v Brižinskih spomenikih imamo samo ostanke nosni­kov v oblikah, zapisanih kot sunt (sot.), mogoncka (mogotja), verun (tož. od vera), vuensih (vet.ši..), v ogromni vecini primerovpa imamo na mestu sprednjega nosnika zapis z e ter na mestu zadnjega nosnika zapis z o ali u: tož. trebu, mest. vvozich (v.voži..), tož. nasu praudnu, imoki (imotji), boido (aor. poido), mosenic (mocenik.), zueti, stuorise (3. os. mn. aor.). V mlaj­ših slovenskih jezikovnih spomenikihimamo že regularno o na mestu psl. o in e na mestu psl. e, podobno kot v sodobnem jeziku. (Stieber 1989: 47) V koroških (tj. v severnoslovenskih) narecjih so se ohranila glasovna zaporedja sa­moglasnik + N in v delu tega narecnega obmocja (v podjunskem narecju na obmocju Avstrije) nosni samoglasniki kot samostojni fonemi. Na tem mestu navajamo zapis Franciszka Slawskega (1962: 38) o eni izmed znacilnih lastnosti koroških narecij: Prehod praslovanskih nosnih samoglasnikov e, o v široka e, o (., .). Tu so namrec dejansko ohranjeni odrazi prvotne slovenšcine (o njihovem obsegu je bil govor zgoraj). V prid pozni denazalizaciji nosnih samoglasnikov na Koroškem govori tudi zelo pogosto ohranjanje nosnega zvocnika pred zlitniškim soglasnikom c v ziljskem narecju, npr. srènca (psl. s.retja, knj. sln. sreca), sporadicno tudi v drugih govorih in pod drugimi pogoji, npr. rožansko m.s.nc (psl. mesec., knj. sln. mesec). Danes so se nosni samoglasniki delno ohranili v podjunskem narecju. V dolgih naglašenih zlogih tu nosnik e preide v ., a, nosnik o pa v o (ozki ali široki): p.t, psl. pet., knj. sln. pet; j.zik, psl. jezyk., knj. sln. jezik; .z.k, psl. oz.k., knj. sln. ozek; z.b, psl. zob, knj. sln. zob. Spodaj navajamo ustreznike praslovanskih glavnih števnikov (v primeru števni­kov ‘2.’ in ‘3.’ obliki vrstilnih števnikov, saj sta ti nedvomno dokumentirani v na­šem rokopisu) v tistih jezikih, ki so v svoji zgodovini ohranili razne oblike nosnih samoglasnikov. Razbrani zapis v kustodi Praslovansko Poljsko* Polabsko Slovensko Makedonsko Bolgarsko 9 ET.I.NO. *ed.n.** m *ed.na ž *ed.no s jeden m jedna ž jedno s jad.n m *ján. ž *janu s eden m (en m, ena ž, eno s) .... m ...a ž ...o s .... m ...a ž ...o s 9 DRV.II.GI. *drug.j. drugi t.r. drugi ...., nar. ..ý.., prim. ....(.) ...., nar. ..ý.., prim. ..... 9 TRE.III.TIGI. *tret.j. trzeci tríte tretji ....(.) ..... 9 CCS.IIII.TIRI. *cetyre m *cetyri ž in s cztyrze, cztyrzy, sztyrzy, prim. cztery cíter cetirje, cetiri, štirje, štiri, prim. štiri ...... ...... 9 PA.V.NT. *pet. piec pat pet ... ... 9 *šest. szesc sist šest .... .... SCI.VI.ZT. 9 ZED.VII.EM. *sedm. siedm, siedem síd.m sedem ..... ..... 9 OZ.VIII.EM. *osm. osm, osiem vus.m osem .... .... 9 *devet. dziewiec div.t devet ..... ..... DE.VIIII. WANTH. 9 *deset. dziesiec dis.t deset ..... ..... DEC.X.ZENTH. *Poimenovanje se nanaša na poljsko-kašubski jezikovni prostor. ** V jezikoslovni literaturi se pojavljajo tudi oblike *edin., *jedin. T. Lehr-Splawinski (1929) kot praslovansko obliko navaja *jed(.)n., pri cemer je možno, da je . sredi besede tiskarska napaka. Morda bo v prihodnosti koristno upoštevati tudi razlicice oblik števnikov v slo­venskih narecjih in najnovejše ugotovitve na podrocju slovanskega primerjalnega oblikoslovja. 5 hipoteticnipremiSleki ojezikovnioSnovištevnikov O kopistu celotnega rokopisa ne vemo tako rekoc nicesar, tj. ne poznamo njego­vega jezikovnega življenjepisa / jezikovnega rodovnika, zlasti pa ne njegovega prvotnega maternega jezika. Bistvena je pisarjeva narodnost, ceprav tudi ta vpra­šanja uporabljenega jezika ne razreši dokoncno, saj je lahko pisar izhajal iz dvoje­zicnega okolja. Glede na to, da je bil ta menih slovanskega alineslovanskega, npr. nemškega, italijanskega, irskega porekla,16 bi lahko prebival v vec samostanih (na ozemlju današnje Ceške, Avstrije, Slovenije, Hrvaške) ter imel stike z vec slovan­skimi jeziki. Vemo tudi, da so bili v marsikaterem samostanu menihi predstavniki razlicnih slovanskih narodov, kar bi lahko bil vzrok za medslovanske jezikovne interference. Zaenkrat je gotovo samo to, da je v prvi fazi interpretacije zapise števnikov treba povezati z jeziki, ki so ohranili nosne samoglasnike – to so do danes polj-ski jezik s kašubšcino, polabski jezik do konca svojega obstoja, v srednjem veku slovenski govori na Koroškem (do danes podjunski govori) ter pred 13. stoletjem nekateri bolgarski in makedonski govori, pri cemer slednji izkazujejo sledi obstoja nosnih samoglasnikov do najnovejšega casa. Obstaja pa verjetnost, ki meji na gotovost, da avtor zapisov ni bil menih, ki bi uporabljal kak polabski govor, saj je kršcanstvo do polabskih plemen prišlo znatno pozneje. Pri tem je z najvecjo stopnjo gotovosti mogoce misliti na osebo, ki je znala slovensko (narecje s Koroškega, še posebej z obmocja podjunskih govorov) ali poljsko. Samo teoreticno pa je mogoce, da bi bil avtor kustod z bolgarskega ali makedonskega jezikovnega prostora – glede na nosne samoglasnike in nekatere druge jezikovne lastnosti. Sicer pa dva dejavnika govorita za izkljucitev te mož­nosti: prisotnost nekdanjega meniha z bolgarskega ali makedonskega pravoslav­nega obmocja v katoliškem samostanu je možna samo teoreticno; poleg tega je zelo malo verjeten tudi vpliv cirilske pisave. Odrazi psl. *e v števnikih niso zapisani enako – v števniku ‘5’ in ‘9’ z an [AN], v števniku ‘10’ z en [EN]. Ta nedoslednost zapisov lahko kaže, da je ustna glasovna vrednost odraza psl. *e na meji med e in a.17 Tako izgovarjavo, tj. kratki sprednji ., za odraz psl. kratkega *e v 12. stoletju se predpostavlja v poljski zgo­dovinski slovnici (Klemensiewicz idr. 1965: 105). Kako natancno so v 12. stole-tju zveneli odrazi psl. *e v koroških slovenskih ter v bolgarskih in makedonskih narecjih, ni znano. Na podlagigradiva OLA F2b, ki potrjujeraznovrstne odraze 16 Irci so kot menihi v okviru irsko-škotske misije dejavno širili kršcanstvo na zahodnem obmocju Slovanov. 17 Pripomba recenzenta: »glede zapisov an (za ‘5’ in ‘9’) in en (za ‘10’) je treba poudariti, da prvi kaže na široki izgovor e (ki se približuje nosnemu a) po ustnicnikih p in v (labializacija), drugi pa na izgovor ozkega e po zobniku s«. psl. *e v slovenskih narecnih govorih 20. stoletja, je mogoce sklepati, da bi bili lahko v 12. stoletju nosni samoglasniki v poljšcini in koroškem slovenskem nare-cju (vsaj zaradidvakratne rabe crke a pri zapisovanju nosnikov) po svoji glasovni vrednosti zelo podobni. Sicer pa do danes – kakor navaja Slawski (1962: 38) – v podjunskih govorih »[v] dolgih naglašenih zlogih e prehaja v ., a, [...]: p.t, psl. pet.«. O samoglasniški barvi bolgarskih in makedonskih nosnih samoglasnikov v 12. stoletju ni mogoce reci nicesar gotovega. Torej je zapise Pa .V. NT., DE .VIIII. WANO. in DE .X. ZENO. mogoce transkribirati ne samo kot pet, devet, deset, temvec tudi kot p.t, dev.t, des.t. Kot izhaja iz zgornjih zapažanj, se problematike jezikovnega izvora štev­nikov na podlagi pojavljanja sprednjega nosnega samoglasnika v zapisih ne da dokoncno rešiti. Morebiti je pri njenem reševanju pomembnejša oblika števnika ‘1’. Zapis v našem rokopisu najverjetneje odraža izgovor edno. Gre za obliko glavnega štev­nika ‘1’ v srednjem spolu.18 Glede na odsotnost j-je povezava s poljskim jezikom malo verjetna. Tej glasovni podobi natancno ustreza števnik ...o (s. sp.) v bol­garšcini in makedonšcini. Toda v poštev pride tudi slovensko eno (s. sp.) (ESSJ 1: 124–125), kar se z gotovostjo da izpeljati iz starejše (neizpricane) oblike edno. Zdi se, da je zapis TRE .III. TIGI. (tretiji) (glede na ohranjeni -j-) najbližje slovenskemu števniku tretji (ESSJ 4: 225).19 Zapisi števnikov ‘2.’, ‘6’, ‘7’ in ‘8’ ter zapisi števnikov z nosniki (‘5’, ‘9’ in ‘10’) ne omogocajo enoznacnedolocitve konkretnega slovanskega jezika kot vira zapisov. Ta je lahko kateri koli od štirih upoštevanih jezikov: poljski, slovenski, bolgarski ali makedonski. Vec nedvoumnih podatkov ponuja zapis števnika ‘4’. CeS .IIII9. (quartus) TIRI., ki ga je mogoce brati tudi kot ctiri/štiri, ceprav se v zapisu za crko C poja­vlja e. Njegove vzporednice so lahko staropoljski števniki ctiri > cztyrzy in štiri > sztyrzy kot tudi slovenski števnik štiri. V luci zgoraj povedanega je zapise števnikov v rokopisu Heiligenkreuz, Cod. 250 mogoce povezovati tako s poljsko kot s slovensko jezikovno osnovo (ožje s koroškim ali podjunskim koroškim prostorom). Bolj verjetna pa se zdi pove­zava s slovenskim jezikom, že glede na to, da je rokopis najverjetneje nastal v 18 Pripomba recenzenta: »t namesto d v ‘1’ lahko kaže na oslabelo artikulacijo soglasnika d (kar je posledicno privedlo do njegove onemitve: edn- = etn- = en-); nikakor ni nujno, da izglasni -o kaže na srednji spol, gre lahko za analogijo po npr. it. uno ali celo – deloma – za navezavo na stlat. oinos«. 19 V zvezi s števnikoma drugi in tretji je treba podati pripombo recenzenta: »Poleg zapisov zlo­ženih oblik vrstilnih števnikov drugi in tretiji (tu se je zložena oblika izravnala z nezloženo: tretij./-.j. + j. = tretij./-.j.) je nezložene oblike vrstilnih števnikov (na videz izenacene z glavnimi) možno domnevati tudi za naslednje: pet = pet., š(i)est = šest., devet = devet., deset = deset.; to je najbrž manj verjetno za sed(e)m = sedm. in os(e)m = osm., števnika etno in c(e)štiri pa sta nedvomno zapisa glavnih števnikov.« avstrijskem samostanu in je zaradi tega mogoce predpostaviti, da je avtor kustod prej znal staroslovenski (tj. koroški) govor in ne staropoljskega. To bi bili torej najstarejši zapisi slovenskih števnikov, skoraj 300 let starejši od slovenskih štev­nikov, izpricanih v rokopisu iz leta 1458 (Mikhailov 1998: 189–196; Todorovic 2011: 330).20 Pravkar omenjeni jezikovni spomenik pa je v dolocenem smislu bolj dragocen kot naš rokopis, saj vsebuje števnike od ‘1’ do ‘2000’. Zapisi števnikov od ‘1’ do ‘10’ so: edem, dua, try, stiry, pet, ses, sedem, osam, deuet, deset (Mikhailov 1998: 189). Hipoteza o verjetni slovenski jezikovni osnovi števnikov pa ne predpostavlja nujno, da je bil avtor zapisov Slovenec, natancneje Slovenecs Koroškega. Avtor bi bil lahko tudi Slovan drugega narodnostnega porekla, Slovan iz slovanske narodnostno mešane družine ali pisar, cigar materni jezik je bil nemški ali kak drug neslovanski jezik. Izkljuciti ne moremo niti tega, da je imel menih neslovan­skega porekla stike z vec slovanskimi jeziki (npr. s poljskim, ceškim, slovenskim s koroškega obmocja), a da nobenega izmed teh jezikov ni dobro obvladal. O dolocenih primanjkljajih v jezikovni zmožnosti avtorja kustod lahko prica tudi raba vrstilnih števnikov drugi, tretiji namesto pricakovanih glavnih števnikov s pomenoma ‘2’ in ‘3’. Zaradi pisarjevega jezikovnega primanjkljaja se je verjetno tudi glavni števnik ‘1’ pojavil v srednjem namesto v moškem spolu. V zvezi z zgornjimi opažanji se poraja neke vrste analogija z izvorom Bri­žinskih spomenikov. Gre za prepise iz 10. stoletja, ki so povezani z najstarejšimi kršcanskimi misijoni med Slovani. Predpostavlja se, da so njihove besedilne osnove iz 8. stoletja. Ni pa to gotovo. Na tem mestu se zdi primerno navesti mne­nje Leszka Moszynskega: Brižinski spomeniki, imenovani tudi Freisinški fragmenti, spadajo med najstarejše spomenike slovanskega pismenstva. Tocen cas in kraj njihovega nastanka nista znana, toda danes ni dvo-ma, da so tesno povezani z dejavnostjo najstarejših kršcanskih misijonov med Slovani. Prvi irsko-škotski menihi so v Karantanijoprišli že sredi 8. stoletja. Konec 8. stoletja je Karel Ve­liki organiziral nacrtovane misijone pod pokroviteljstvom oglejskega patriarhata in salzburške nadškofije, ki so na zacetku zajele obmocje Karantanije, pozneje pa tudi Panonije in Moravske. BS so torej nastali približno sto let pred slovstveno dejavnostjo Konstantina - Cirila in Metoda. Ujemanje nekaterihdelov glagolskega Sinajskega evhologija (Euchologium Sinaiticum) z BS prica o tem, da sta misijonarja iz Soluna uporabljala slovanska besedila, ki so v Karantaniji in Panoniji že obstajala. Nekateri raziskovalci nasprotno menijo, da so bili BS lokalni prepis prvotnega glagolskega, torej ciril-metodovskega besedila. To velja predvsem za drugi spome­nik. (Moszynski 1982: 24) Slovenci imajo Brižinske spomenike za najstarejše ohranjeno besedilo v svojem jeziku (Kos idr. 1996), toda besedilo je prej kot to starocerkvenoslovansko z ne­ 20 Ti števniki ne izvirajo s tistega dela slovenskega jezikovnega prostora, na katerem so se nosni samoglasniki ohranili. Za bibliografski podatek glede knjige Nikolaja Mikhailova se zahvalju­jem dr. Bojani Todorovic. katerimi primesmi slovenskih prvin.21 Ocitno je, da je prepis besedila iz glagolice pripravil Slovan z današnjega Koroškega, o cemer pricajo ostanki nosnih samo­glasnikov. Jezik spomenikov ima nedvomno mešan znacaj (starocerkvenoslovan-ski in slovenski), toda glede na to, da se v njem pojavljajo slovenske jezikovne prvine, imajo Slovenci vso pravico, da imajo to besedilo za del zgodovine svojega narodnega jezika. 6 Sklep Analizirani zapisi števnikov so nedvomno slovanski, toda enoumna dolocitev konkretnega slovanskega jezika ni mogoca. Najbolj prepricljivo se zdi, da je nji­hov nastanek povezan s slovenskim, široko razumljenim koroškim narecnim pro-storom (predvsem glede na dokumentirane odraze psl. *e, števnik eno < edno in vrstilni števnik v glasovni podobi tretji), toda (zaradi izpricanih nosnih samoglas­nikov) poljske jezikovne osnove ni možno popolnoma izkljuciti. Negotovo je, ali je bil avtor zapisov števnikov Slovenec (ali celo Slovan); verjetno je imel stike z vec slovanskimi jeziki (predvsem s slovenskim) in morda ni dobro obvladal nobe­nega izmed njih, ceprav se zdi, da je najbolje znal prav slovensko. *** V clanku predstavljene hipoteze so zagotovo kontroverzne. Pricakujemo, da bodo naletele na strokovno kritiko. Upamo pa, da bodo kriticni premisleki vsebovali bolj prepricljivopojasnitev jezikovnega izvora teh števnikov. Splošne trditve, da naše stališce glede tega ni prepricljivo, bomo šteli za malo koristne v nadaljnji razpravi. Rokopis, ki smo ga preucili, je izjemno pomemben iz vec razlogov. Ce je dejansko povezan s slovenskim jezikovnim prostorom, si pozornost najprej zasluži dejstvo, da so v rokopisu izpricani najstarejši zapisi slovenskih števnikov in s tem najstarejše slovensko obcnoimensko besedje. Drugic, rokopis v vseh možnih polo-žajih (tj. v treh števnikih) vsebuje zapise, ki kažejo na nosne samoglasnike kot odraze praslovanskega *e. Pri tem je treba pripomniti, da je v Brižinskih spomenikih v vecinitozadevnih oblik že izpricana denazalizacija praslovanskih nosnih samo­glasnikov. Tretjic, rokopis potrjuje tudi zelo staro težnjo po rabi latinice, katere zacetek je mogoce povezovati z Brižinskimi spomeniki. Zmaga latinice na Slo­venskem ni bila vedno tako samoumevna, saj je na kulturno-jezikovnem obmocju slovenskih dežel zagotovo imela vpliv tudi glagolica ciril-metodovskega obdobja, pozneje pa še hrvaška glagolica. Tudi pojav cirilice v slovenskem srednjem veku 21 Kljub temu Brižinski spomeniki niso del starocerkvenoslovanskega kanona. Slika 2 Slika 3 bi bil teoreticnomožen, in sicer v obliki srbskega, manj verjetno bolgarsko-make­ donskega vpliva. Ne smemo pozabiti, da je bila cirilica vse do 15. stoletja pogosto v rabi na jugu Hrvaške. Pri prevladi latinice na Slovenskem je odlocilno vlogo odi­ gral verski dejavnik. To pa je pomembno dejstvo v slovenski kulturni zgodovini. Tu objavljamo prvo stran latinskega rokopisa skupaj s »slovansko« kustodo. Od drugih strani smo pridobili samo »slovanske« kustode. Podatek o celotnem rokopisu se nahaja v opombi št. 3. literatura Aitzetmüller 1978 = Rudolf Aitzetmüller, Altbulgarische Grammatik als Einfrung in die slavi­sche Sprachwissenschaft, Freiburg i. Br.: U. W. Weiher, 1978. Brajerski 1973 = Tadeusz Brajerski, Jezyk staro-cerkiewno-slowianski, Lublin: KUL, 1973. Cappelli 1901 = Adriano Capelli, Lexicon abbreviaturarum: Wterbuch lateinischer und italieni­scher Abkzungen, Leipzig: J. J. Weber, 1901. Duma 1991 = Jerzy Duma, The development of the vowels *o, *e in the South-Eastern Slavic di­alects, v: Studies in the Phonetic Typology of the Slavic Languages, ur. Irena Sawicka – Axel Holvoet, Warszawa: Slawistyczny Osrrodek Wydawniczy – Omintech Press, 1991, 63–112. ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1–5,avtorji gesel France Bezlaj – Marko Snoj – Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU (izd.) – Mladinska knjiga oz. Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 1976–2007. Gsell 1891 = Benedict Gsell, Verzeichniss der Handschriften in der Bibliothek des Stiftes Heili­genkreuz, v: Die Handschriften-Verzeichnisse der Cistercienser-Stifte 1, Wien: Alfred Hölder, 1891 (Xenia Bernardina2.1), 115–272. Gieysztor 1973 = Aleksander Gieysztor, Zarys dziejów pisma lacinskiego, Warszawa: PWN, 1973. Kaska 2014 = Katharina Kaska, Untersuchungen zum mittelalterlichen Buch-und Bibliothekswesen im Zisterzienserstift Heiligenkreuz,Masterarbeit, Universität Wien, 2014, https://www.academia. edu/10028471/Untersuchungen_zum_mittelalterlichen_Buch-_und_Bibliothekswesen_im_Zis­terzien-serstift_Heiligenkreuz, dostop 15. 8. 2021. Klemensiewicz idr.1965= Zenon Klemensiewicz – Tadeusz Lehr-Splawinski – Stanislaw Urbanczyk, Gramatyka historyczna jezyka polskiego, Warszawa: PWN, ³1965. Koneski 1967 = ..... ......., ......j. .. ............ j...., ....j.: ......., 1967. [Blaže Koneski, Istorija na makedonskiot jazik, Skopje: Kultura, 1967.] Kortland 1975 = Frederik Kortland, Jers and Nasal Vowels in the Freising Fragments, Slavisticna revija 23.3–4 (1975), 405–412. Kos idr. 1996 = Zbornik Brižinski spomeniki, ur. Janko Kos – Franc Jakopin – Jože Faganel, Ljublja­na: SAZU, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede – Trst: Mladika, 1996. Kuraszkiewicz 1930 = Wladyslaw Kuraszkiewicz, Polabskie samogloski nosowe, Slavia Occiden­talis 9 (1930), 316–343. Lackner – Haidinger 2012–2013 = Franz Lackner – Alois Haidinger, manuscripta.at: Mittelalter­liche Handschriften in Österreich, https://manuscripta.at/hs_detail.php?ID=30416, dostop 15. 8. 2021. Lehr-Splawinski 1929= Tadeusz Lehr-Splawinski, Gramatyka polabska, Lwów: Jakubowski, 1929. Mikhailov 1998 = Nikolai Mikhailov, Frslowenische Sprachdenkmäler: die handschriftliche Pe­riode der slowenischen Sprache (XIV. Jh. bis 1550), Amsterdam – Atlanta (GA): Rodopi, 1998. Mircev 1978 = ..... ......, ........... ......... .. .......... ...., .....: ..... . ........, 1978. [Kiril Mircev, Istoriceska gramatika na balgarskija ezik, Sofija: Nauka i izkustvo, 1978.] Moszynski 1982 = Leszek Moszynski, Zabytki fryzynskie, v: Slownik starozytnosci slowianskich: encyklopedyczny zarys kultury Slowian od czasów najdawniejszych do schylku wieku XII 7: Y–Z i Suplementy, ur. Gerard Labuda – Zdzislaw Stieber, Wroclaw – Warszawa – Kraków: Zaklad Narodowy im. Ossolinskich – Wydawnictwo PAN, 1982, 24. Nagko 1998 = Alicja Nagórko, Zarys gramatyki polskiej (ze slowotwórstwem), Warszawa: PWN, 1998. Nahtigal 1961 = Rajko Nahtigal,Die slavischen Sprachen: Abriß der vergleichenden Grammatik, Wiesbaden: Otto Harrassowitz, 1961. OLA F2a = .............. ............... ..... – ..... ........-.............. 2.: ........ *e, ur. .. .. ......, ......: ....., 1990. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas – Serija fonetiko-grammaticeskaja 2a: Refleksy *e, ur. V. V. Ivanov, Moskva: Nauka, 1990.] OLA F2b = .............. ............... ..... – ..... ........-.............. 2.: ........ *o, ur. Jan Basara, Wroclaw – Warszawa – Kraków: Zaklad Narodowy im. Osso-linskich – Wydawnictwo PAN, 1990. [Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas – Serija fonetiko-grammaticeskaja 2b: Refleksy *o.] Slawski 1952–1965= Franciszek Slawski, Slownik etymologiczny jezyka polskiego 1: A–J, Kraków: Towarzystwo Milosników Jezyka Polskiego, 1952–1965. Slawski 1962= Franciszek Slawski, Zarys dialektologii poludniowoslowianskiej (z wyborem tekst gwarowych), Warszawa: PWN, 1962. Stieber 1989 = Zdzislaw Stieber, Zarys gramatyki porównawczej jezyków slowianskich, Warszawa: PWN, ³1989. SWO 1995 = Slownik wyrazów obcych: wydanie nowe, ur. Elzbieta Sobol, Warszawa: PWN, 1995. Todorovic 2011 = Bojana Todorovic, Jezyk slowenski, v: Slowianskie jezyki literackie: rys histo­ ryczny, ur. Barbara Oczkowa – Elzbieta Szczepanska, Kraków: Wydawnictwo Uniwersytetu Jagiellonskiego, 325–352. van Wijk 1931 = Nicolaas van Wijk, Geschichte der altkirchenslavischen Sprache 1: Laut- und Formenlehre, Berlin – Leipzig: Walter de Gruyter, 1931. Iz poljšcine v slovenšcino prevedel Matej Šekli, pregled prevoda Alenka Šivic Dular in Karmen Kenda-Jež oceneinporocila JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 181-183 URŠKA VRANJEK OŠLAK SlovenSkolaStnoimenSkobogaStvo obcine zell-Sele COBISS: 1.19 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.10 Zell-Sele: pohodniški zemljevid z ledinskimi in hišnimi imeni, Zell-Sele: Gemeinde/Obcina Zell-Sele, 2022. Obcina Zell-Sele je avgusta 2022 v sodelovanju s Slovenskim narodopisnim in-štitutom Urban Jarnik izdala pohodniški zemljevid Obcine Zell-Sele, ki poleg obicajnega zemljepisnega lastnega imenja vkljucuje tudi bogat nabor slovenskih ledinskih in hišnih imen. Zbirko imen sta prispevala Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Interesna skupnost selskih kmetov. Besedila sta pripravila Obcina Zell-Sele in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, podatki pa so bili crpani iz virov Avstrijskega geodetskega zavoda. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik opravlja pomembno delo pri ohranjanju in uveljavljanju slovenskih imen zemljepisnih danosti na dvojezicnem obmocju. Sodelavci inštituta so strokovnjaki s podrocja standardizacije v poseb­nih okolišcinah dvojezicnega okolja, kjer se morajo sicer trdna jeziko(slo)vna in standardizacijska nacela tudi nekoliko prilagajati (nacela mehke standardizacije). V preteklih letih so v pripravo novega obcinskega zemljevida Obcine Zell-Sele vložili veliko truda. Posebnost tega zemljevida je, da vkljucuje najvecje število na terenu preverjenih in po sodobnih smernicah standardiziranihslovenskih zemlje­pisnih imen (zlasti ledinskih in hišnih) s tega obmocja do zdaj. Osrednji zemljevid Obcine Zell-Sele z legendo je pripravljen v merilu 1 : 25.000. V izdelavo zemljevida je bila vkljucena kartografinja univ. dipl. inž. Irena Slavkov, sodelavka inštituta. Krajevna zemljepisna lastna imena so izpisana v krepki ali navadni pisavi, nekrajevna zemljepisna lastna imena pa razlicno glede na to, ali gre za gorska (krepko in ležece, npr. Grintoutz / Vókovnikov Grinto­vec), vodna (ležece in v modri barvi, npr. Ribnitza / Ribnica), ledinska (ležece, npr. Oringeljni) ali hišna imena (navadno in pokoncno, npr. Malávdar). Kjer se naglasno mesto slovenskega imena razlikuje od pricakovanega, je to posebej Urška Vranjek Ošlak . ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana . urska.vranjek@zrc-sazu.si . https://orcid.org/0000-0003-3374-4228 oznaceno z ostrivcem. Na zemljevidu so oznaceni državna in obcinske meje, ceste in pomembnejši objekti, pohodniške poti in turisticne zanimivosti. Kjer obstajata tako ime v nemšcini kot ime v slovenšcini, sta navedeni obe. Nekatera imena so zapisana le v slovenšcini, predvsem hišna in ledinska imena, ki jih tudi nemško govoreci uporabljajo v izvirni slovenski obliki. Avstrijski geodetski zavod je pri dolocenih imenih sprejel tudi zapis nekaterih glasov s slovenskimi crkami (npr. Hajnžgraben / Hajnžev graben). Na manjših stranskih zemljevidih je prikazana umestitev Obcine Zell-Sele v Avstrijo in zvezno deželo Koroško. Vecji obcinski zemljevid spremljata še izsek karte obcine Sele s hišnimi ledinskimi imeni (v merilu 1 : 8000) in manjša karta dela Sele-Cerkev (v merilu 1 : 3000) z legendo. Pri hišnih imenih so dodane tudi hišne številke. Vsebinski del zemljevida zajema dvojezicne opise naravnih in kulturnih zna­menitosti ter številne predloge za prostocasne dejavnosti. Podrobno so opisane nekatere pohodniške poti, ki so primerne za družine. Opisani so izhodišce, dol­žina poti in njeno trajanje. Podobno so opisane tudi zavarovane plezalne poti na Košutnikov turn, Cjajnik in Hudi turn oz. Veliki vrh, dodana sta oznaka zahtev­nosti in opis smeri. Izpostavljeno je, da spadajo Sele med gorniške vasi, ki ležijo sredi neokrnjene narave. Obiskovalci se lahko poucijo o vkljucenosti Sel v turi­sticno regijo Vrbsko jezero – Rož, o informacijskem Alpinskem centru Zell-Sele, Unescovem globalnem geoparku Karawanken/Karavanke, možnostih za zimske športe, gostinski ponudbi in številnih drugih zanimivostih. Slika 1: Izsek iz zemljevida Obcine Zell-Sele Ledinska in hišna imena na Koroškem so od leta 2010 del Unescovega seznama nesnovne kulturne dedišcine v Avstriji. Mnoga od imen, ki so v ustni rabi povsem živa, so tokrat prvic zapisana na zemljevidu. Vec o njih je mogoce prebrati na Kulturnem portalu ledinskih in hišnih imen FLU-LED, dostopnem na naslovu www.ledinskaimena.si. Na portalu je nova selska karta dostopna v formatu PDF, v kratkem pa bodo imena objavljena tudi na digitalni karti. Zemljevid Obcine Zell-Sele je obogaten s slikovnim gradivom in klicnimi številkami za klic v sili, na voljo pa bo tudi v obliki, primerni za pametne telefone. Zemljevid je pomembno promocijsko orodje za širjenje védenja o slovenski nesnovni dedišcini tega obmocja, hkrati pa predstavlja pomemben korak v smeri poenotenja lastnoimenske podobe avstrijske Koroške. Bistvena težava pri popiso­vanju krajevnih in drugih zemljepisnih imen na dvojezicnemobmocju je namrec ta, da se kljub trudu raziskovalcev v obcinskih in državnih publikacijah vedno znova pojavljajo napake, povezane z razkorakom med uveljavljeno glasovno podobo imena in njegovo poknjiženo obliko. Zemljevid Obcine Zell-Sele bo tako poskrbel za enotnejše vkljucevanje slovenskih imen v prihodnje publikacije, s tem pa bo zagotovljeno ohranjanjenematerialnih lastnoimenskih zakladov za prihod­nje rodove. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 185-192 ANDREJA LEGAN RAVNIKAR jezikoSlovnarazlicnoSt branketafra COBISS: 1.19 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.11 Branka Tafra, Jezikoslovna razlikost, Zagreb: Matica hrvatska, 2022, 374 str. V najnovejši monografiji Branke Tafra Jezikoslovna razlicnost (Jezikoslovna raz­likost) so zbraniznanstveni clanki, nastali v zadnjem desetletju, ki so bili objavlje­ni predvsem v hrvaških jezikoslovnih revijah in zbornikih ob razlicnih jubilejih (gl. str. 365–366). Iz njih so vsakokrat izloceni sinopsis, povzetek in kljucne bese­de; vire in strokovno literaturoje avtorica združila in so navedeni pred imenskim kazalom (str. 345–364). Prispevki so razvršceni v tri tematske sklope: besedotvor­ju in morfologiji so posvecenapo tri poglavja, leksikologijiin leksikografiji pa zadnjih devet poglavij. Hrvaško leksikologinjo in leksikografko Branko Tafra je na poklicni in življenj-ski poti zaznamovala ljubezen do slovanskih jezikov, posebej maternega hrvaškega jezika. Iz kratke predstavitve avtorice na zadnjih dveh straneh monografije Jeziko­slovna razlicnost izvemo, da se je pred 75 leti (1947) rodila v povojni Jugoslaviji, in sicer v vecnacionalni Bosni in Hercegovini. Na Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu je diplomirala iz jugoslovanskih jezikov in književnosti ter ruskega jezika, na isti ustanovi je magistrirala in doktorirala, in sicer s tematikama iz zgodovine hrvaškega slovnicarstva. Od leta 1971 je bila raziskovalka na Zavodu za jezik oz. na Inštitutu za hrvaški jezik in jezikoslovje (Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje), od leta 2005 do upokojitve leta 2017 pa je bila redna profesorica za vec jezikoslov­nih predmetov na Oddelku za kroatologijo na Hrvaških študijah (Hrvatski studiji) Univerze v Zagrebu. Ceprav se je po 46 letih plodovitega raziskovalnega in peda­goškega dela upokojila, to zanjo ni pomenilo, da se je tudi »umirila«. To dokazuje tako bogata bibliografija kot tudi najnovejša monografija, ki je v zbirki Hrvatska jezikovna baština izšla pri Matici hrvatski spomladi leta 2022. V casu bogatega znanstvenoraziskovalnega udejstvovanja je napisala štiri znanstvene monografije: Gramatika u Hrvata i Vjekoslav Babukic (1993), Jezikoslovna razdvojba (1995), Od rijeci do rijecnika (2005) in Prinosi hrvatskoga jezikoslovja (2012), ter prek 160 Andreja Legan Ravnikar . ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana . andreja.legan-ravnikar@zrc-sazu.si . https://orcid.org/0000-0002-1334-1360 izvirnih znanstvenih clankov v domacih in mednarodnih jezikoslovnih publikacijah. Strokovno prepoznavnost je dosegla na dveh do tedaj manj raziskanih podrocjih hrvaškega jezikoslovja: teoreticna in prakticna (zgodovinska) leksikografija ter zgo­dovina hrvaške jezikoslovne misli in hrvaškega slovnicarstva (uvedla je nov termin hrvatska gramatikologija). Za slovanske, tudi slovenske leksikologe in leksikografe je posebej zanimiva njena leksikografska teorija in praksa, predvsem metodološki pristopi k reševanju težjih, mejnih leksikoloških in leksikografskih vprašanj, zlasti na podrocjih pomenoslovja in pomenotvorja (razmejevanje homonimije od poli­semije, leksikalizacija, konverzija idr.), oblikoslovja in besedotvorja, s katerimi se pri vsakodnevnem delu srecujemo redaktorji razlagalnih slovarjev, odgovorov pa v sodobnih slovenskih jezikovnih prirocnikih dostikrat ne dobimo. Ob novih spozna­njih na razlicnih jezikovnih ravneh je Branka Tafra v hrvaško jezikoslovno termi­nologijo sistematicno in sistemsko ustrezno uvajala nove termine, npr. višerjec­nica, istoslovnica, istopisnica, derivatem, derivatologija. Naslov zbornika, ki je ob sedemdeseti obletnici rojstva njej v poklon izšel leta 2018 na Hrvaškem, Od dvojbe do razdvojbe (Od dvoma do razmejitve), povzema njen temeljni pristop k jezikoslov­nemu raziskovanju. Prvo, besedotvorno poglavje, Matoš in ledolomilec na maturi (Matoš i ledolo-mac na maturi), se odziva na aktualno dogajanje v zvezi z jezikovnim delomizpita iz materinšcine na hrvaški državni maturi. Tafra opozarja na strokovne napake (problematika kategorije dolocnosti pri pridevnikih) in izbor neprimernih nalog iz besedotvorjapri sestavljanju izpitnih pol za maturitetni preizkus. Kot primer navaja hrv. tvorjenko (motivirano besedo) ledolomac (sln. ledolomilec), ki se glede na motivirajoco besedo oz. besedi, iz katerih je nastala, lahko razlaga na štiri nacine, ki so vsi legitimnioz. jezikoslovno utemeljeni. To je lahko izpeljava iz samostalnika ledolom > ledolomac (‘brod koji služi za ledolom’) in izpeljava iz pridevnika ledoloman > ledolomac (‘ledolomni brod’). Kot drugi besedotvorni nacin je mogoce utemeljiti zlaganje, katerega rezultat je medponsko-priponska zloženka ledolomac < brod koji lomi led; ker v hrvašcini obstaja tudi samostal­nik lomac, je rezultat zlaganja tudi medponskoobrazilna zloženka ledolomac < lomac leda. Povsem pritrjujemo B. Tafra, da taki primeri niso primerni za maturi­tetno vprašanje, kako je tvorjenka ledolomac nastala, ker enoznacnega odgovora (tudi v slovenšcini!) ni. Drugi besedotvorni prispevek, Tvorbeni modeli v hrva­škem jeziku (Rjecjetvorni modeli u hrvatskom jeziku), pripravljen v soavtorstvu s Petro Košutar, ponuja razmislek, kako so razlicni postopki nastajanja nove besede uzavešceni v jezikoslovni teoriji. Tafra namrec opozarja, da termin »rjecjetvorje« ne zajema samo besedotvornihnacinov (izpeljava, zlaganje, sklapljanje), temvec pomeni znanstveno disciplino, ki preucuje vse jezikovne možnosti za zapolnitev poimenovalne vrzeli, torej za nastanek nove besede. Avtorica kriticno prevre­dnoti dosedanje raziskave tvorbenih nacinov (tipov) v hrvaškem jeziku, drugih slovanskih jezikih (srbšcini, rušcini), v romanskih (italijanšcini, francošcini, špan-šcini) in germanskih jezikih (anglešcini, nemšcini), ki jim je skupno pojmovanje, da nova beseda nastane iz morfemov, kar pomeni, da so besedotvorni postopki tudi v tujejezicnih obravnavah v središcu tvorbenih opisov. V nadaljevanju sledi klasifikacija vseh jezikovnih možnosti za širjenje leksikalnega fonda v hrvaškem jeziku. Besede se delijo glede na tvorbeno motivacijo (nemotivirane – motivirane), po tvorbenih sredstvih, poreklu, po vrsti tvorbenega procesa (slovnicni – seman­ticni procesi) idr. Izpostavila bi zavedanje, ki tudi pri jezikoslovcih ni splošno uzavešceno, namrec, da je nastanek novih besed lahko tudi rezultat prevzemanja leksikalnih enot iz tujih jezikov, tudi besedotvornega in pomenskega kalkiranja, revitalizacije že izginulih besed, poimenovanja denotata z vec besedami idr. Tafra kot enakovreden postopek obravnava tudi nastanek besed s semanticnimi procesi, npr. z leksikalizacijo, onimizacijo, konverzijo. V poglavju Derivatem1 in leksem (Derivatem i leksem) avtorica pove, da o besedotvorju (hrv. rjecjetvorje) obstaja malo teoreticnih del, ki bi utemeljevala njegovo samostojno mesto v jezikoslovju, ker se to vedo pogosto uvršca v mor­fologijo (t. i. derivacijska morfologija v opoziciji do fleksijske morfologije, bese­dotvorni morfemi proti oblikotvornim morfemom), v leksikologijo (kot nekakšno podpodrocje) ali nekam vmes, in da besedotvorje v hrvaškem jezikoslovju nima statusa samostojnega jezikoslovnega podrocja. Avtorica se sprašuje, ali je medna­rodni termin derivacija primeren izraz za domaci termin rjecjetvorje, saj je deriva­cija v hrvašcini tudi poimenovanje za tvorbeni postopek izpeljave. Predlaga, da bi derivacijo pojmovali širše kot besedotvorje, kot vsak proces nastanka nove besede oz. vse procese popolnjevanja leksikalnega fonda. V nadaljevanju razpravlja o mejah med besedotvornimi, oblikoslovnimi in leksikalnimi enotami ter s tem povezanimi jezikoslovnimi vprašanji, npr. ali v besedotvorje sodijo tudi okamnele predložne zveze, ki so se frazeologizirale. Morfološko tematiko predstavljajo clanki Število in spol od zacetka (Broj i rod ispocetka), Zbirna imena ali »imena sakupiva« (Zbirne imenice ili imena sakupiva) in Števniki in »števniki« (Brojevi i »brojevi«). V prvem Tafra na pod-lagi odgovorov na anketna vprašanja za študente in profesorje filologije opozarja na njihovo pomanjkljivo znanje pri razumevanju odnosa med naravnim in slov­nicnim spolom (podrobneje v clanku Razmejevanje naravnega in slovnicnega spola (slovnicni in slovaropisni problem) (Razgranicavanje roda in spola (gra­maticki i leksikografski problem)). Nerazumevanje slovnicnekategorije spola se kaže v pomanjkljivih obravnavah, celo napakah v sodobnih hrvaških slovnicah in slovarjih, npr. papa ljubk. ‘oce’ je ženskega spola v Anic 1998. Drugikrat so Termin derivatem je Tafra tvorila po vzoru terminov grafem, fonem, morfem itd. Znanost o deri­vaciji je derivatologija, znanstvenik je derivatolog, derivatografija naj bi se ukvarjala s pripravo prirocnikov (str. 58). potekale anketne preverbe za študente prvih, drugih in tretjih letnikov filoloških smeri (Hrvatski studiji, Filozofski fakultet u Zagrebu) ter srednješolske profesorje hrvaškega jezika v zvezi s prepoznavanjem slovnicnih kategorij spola in števila pri izbranih hrvaških samostalnikih. Gre za problematiko edninskih samostalnikov (singularia tantum), predvsem zbirnih imen, kjer leksikalni pomen zamegljuje nji­hov slovnicni pomen (nejasno razlocevanje zunajjezikovne stvarnosti in gramatike od semantike), ter množinskihsamostalnikov (pluralia tantum). Vzrok za slabe rezultate je po mnenju avtorice mogoce najti v razlicnih metodoloških pristopih k obravnavi teh dveh kategorij v novejših hrvaških slovnicah in neenotnih rešit­vah v modernih hrvaških slovarjih. Kot pravi avtorica, imajorešitev v rokah jezi­koslovci: spol samostalnikov se mora obravnavati loceno od sklanjatvenih tipov, ker spol ni kriterij za uvrstitev v doloceno sklanjatev, na višji stopnji šolanja pa je treba uvesti termina singularia tantum in pluralia tantum ter dolociti kriterije za prepoznavanje obeh pojavov (morfološke, sintakticne, semanticne). Naslednji clanek je podrobneje posvecen zbirnim imenom. Težava se pojavlja že v izhodi-šcu obravnave, v nerazumevanju, da je samostalnik, ki oznacuje vec predmetov, slovnicno lahko edninski in obratno. Na primer razmerje hrv. brat – braca: med njima v hrvašcini ni oblikotvornega razmerja, temvec besedotvorno, ker gre za dve besedi, motivirajoco in motivirano. Tafra zgled primerja z ruskim bratja, ki v rušcini (tudi v slovenšcini!) ni zbirno ime, je množina samostalnika brat; vzrok je v zgodovinskem razvoju samostalniškega sestava, ki je v rušcini potekal drugace kot v hrvašcini. Tafra predlaga, da zbirna imena uvrstimo v leksikalno-semanticni razred, ki oznacuje skupino nelocljivih, neštevnih istovrstnih denotatov (ista vrsta, ista funkcija, isti namen), povezanih v celoto, ki imajo posebne slovnicne last-nosti. Tretji oblikoslovni prispevek, Števniki in »števniki« (Brojevi i »brojevi«), se odziva na aktualno problematiko nesoglasja, ki obstaja v strokovni javnosti glede razmejevanja števnikov od drugih besednih vrst in njihove klasifikacije. Avtorica je namrec pregledala novejše hrvaške šolske slovarje, slovar hrvaškega knjižnega (hrv. standardnoga) jezika, slovnice in jezikovne prirocnike,ki kažejo precejšnja razhajanja v teoreticnem pristopu in po metodologiji obravnave. Za redaktorje razlagalnih slovarjev so posebej zanimive in aktualne avtori-cine leksikološke in leksikografske študije. Prispevek Istopisnice in istobesednice v hrvaškem jeziku (Istopisnice i istoslovnice u hrvatskom jeziku) obravnava poj­movno in terminološko razmejitev med terminoma istopisnica (hrv. istopisnice ali homografi so besede z istim zaporedjem enakih crk, ki se povsem ujemajo tudi v mestu in kvaliteti oz. kvantiteti naglasa) in na pravopisni ravni istobesednica (hrv. istoslovnice ali homogrami so besede z istim zaporedjem enakih crk, a z razlicnim naglasom, ki ni zapisan). Ce je razlikovalni naglas dveh istobesednic zapisan, govorimo o raznopisnicah. Tafra ugotavlja, da ima naglas, podobno kot fonem, v hrvašcini razlocevalno vlogo2 in da je naglas lahko tudi besedotvorno sredstvo, enakovredno tvorbi z obrazilnimi morfemi, ko njegova vloga preide meje tvorbe oblik v tvorbo novih besed. Prispevek Kaj je v hrvaški leksikografiji iztocnica? (Što je u hrvatskoj leksikografiji natuknica?) podaja kriticen pregled sodobnih hrvaških slovarjev in leksikografske teorije, ki se je na Hrvaškem zacela oblikovati od osemdesetih let 20. stoletja. Slovnicna pripadnost doloceni besedni vrsti daje besedi status iztocnice, vendar je znano, da so v slovarju iztocnice lahko tudi oblike besed, predpone, merske enote, kratice, odvisno od leksikografske tra­dicije in koncepta slovarja. Avtorica izpostavlja dva semanticna procesa, leksi­kalizacijo in konverzijo, katerih rezultat so nove besede, zatojih je nujno uvrstiti med iztocnice v slovarju. Prav ta dva semanticna pojava sta slabo ali nepopolno raziskana v slovnicah in neenotno rešena v slovarjih. Opozarja na problematiko zgodovinskega in narecnega slovaropisja, kjer je nastavitev iztocnic bolj komple­ksna, npr. zaradi velikega števila glasovnih razlicic, besedotvornih variant, istih prevzetih besed v razlicnih stopnjah prevzemanja idr. Na problematiko iztocnic v splošnih (razlagalnih) slovarjihse navezuje tudi clanek Dvomi pri dolocanju iztoc­nice (Dvojbe pri odredivanju natuknice), v katerem Tafra na podlagi predhodnih raziskav zagovarja merila, ki jih mora izpolnjevati kandidat za iztocnico. Da je jezikoslovno utemeljena odlocitev sploh mogoca, pa je treba nedvoumno razme­jevati homonime od konverznih besed, razlocevati apelative od onimov, locevati slovnicno vecpomenskost (variiranje slovnicnih kategorij znotraj besede) od bese­dotvorja, naglasne dvojnice od primerov, ko naglas igra vlogo tvorbenega sredstva (kar vpliva na odlocitev, ali gre za eno ali dve iztocnici), uvršcati vecbesedne leksikalne enote med iztocnice, kadar se te leksikalizirajo. Frazeološko problematiko, ki jo je avtorica izpostavila pri recenziranju vec hrvaških frazeoloških slovarjev, je ubesedila v poglavju Iztocnica in nadiztocnica v frazeološkem slovarju (Natuknica i nadnatuknica u frazeološkom rjecniku). V njem išce odgovore na prakticne leksikografske probleme, kot so: nastavitev iztoc­nice in utemeljitev uvedbe nadiztocnic; dolocitev meje med frazemi in drugimi vecbesednimi leksikalnimi enotami; razlocevanje med pojmi pisna vecpomen­skost, oblikoslovna, besedotvorna vecpomenskost idr. V clanku Slovnicna vecpo­menskost kategorije števila (Gramaticka višeznacnost kategorije broja) avtorica navaja predlog dopolnitev k razlagi kategorije števila in enotno terminologijo, saj se bo tako izboljšal ne samo slovnicni opis, temvec tudi slovnicna analiza iztocnic v slovarjih, ki bi jasneje pokazala nelocljivost slovnice in semantike prav pri tej 2 Kot pravi Tafra, se v strokovni literaturi dostikrat ne razlikujeta pojma isti in enak in se govori o istih oblikah in istih besedah, namesto o enakih, saj sta dve enoti lahko le enaki, ne isti. Pravo poimenovanje bi moralo biti enakopisnice, enakozvocnice idr., toda zaradi tradicije ohranja poimenovanjaistopisnice,istozvocniceidr.Orazlocevanjupojmovisti in enak gl. tudi v nada­ljevanju pri predstavitvi poglavja Homonimija – kroatisticni kamen spotike. kategoriji. Kategorija števnosti in kategorija števila se pogosto prepletata, saj se k semanticnim kategorijam pristopa z morfološkega stališca; meša se leksikalni pomen množice (mnoštvo) in slovnicni pomen ednine, ker se slovnicni pomen števila nujno ne ujema s konkretnim številom predmetov, ki ga oznacuje denotat. Prispevek Leksikalno-semanticni odnosi v hrvaškem jeziku z diahronega vidika (Leksicko-semanticki odnosi u hrvatskom jeziku iz dijakronijske perspektive) je posebej aktualen za zgodovinsko leksikologijo in leksikografijo. Glede na to, da na leksikalno-semanticne odnose v leksiki vsakega jezika vplivajo raznovrstne zgodovinske okolišcine, tudi slovenski jezik v mnogih znacilnostih deli usodo zgodovinskega razvoja hrvaškega jezika od prve pojavitve v knjigah: bogastvo leksikalne in slovnicne sinonimije (pri Hrvatih stik treh mikrojezikov3), kulturni stiki s kontaktnimi in drugimi jeziki, pojav starejših, predvsem dvojezicnih slovar­jev s hrvašcino kot ustreznicnim jezikom, v katerem se navajajo sinonimni nizi, ki pripadajo razlicnim narecjem (tudi v sln. se imenujejo kontaktni sinonimi) in razlicnim jezikovnozgodovinskim obdobjem, pri cemer avtorica odpira teoreticno vprašanje, ali so to res sinonimi. Tafra pojasnjuje, da morajobiti izpolnjeni trije pogoji za lekseme, da lahko vstopajo v sinonimijska, homonimijska, paronimijska ali antonimijskarazmerja: 1) pripadajo isti besedni vrsti; 2) pripadajo istemu idi­omu, pri cemerse leksemi iz narecij in leksemi iz knjižnega (hrv. standardnega) jezika ne uvršcajo v isti idiom,kot tudi ne npr. hrvašcina in cešcina; 3) sopostav­ljeni leksemi so iz istega casovnega obdobja. Zastavlja se vprašanje, ali je vsak prenos leksema iz enega idioma v drugega že prevod ali lahko namesto tega govo­rimo o semanticnih ekvivalentih. V istem casu pa lahko obstajajo starejše in mlajše besede za isti denotat in med njimi se razvija sinonimijski odnos. Na osnovi prime-rov sinonimnih nizov iz zgodovine hrvaškega knjižnega jezika je avtorica zaklju-cila, da ne gre vedno za sinonimijo. Rezultat teh pojavov so znotrajjezikovne vari-ante (fonološke: hrv. orih/oreh/orah), znotrajjezikovni prevod (narecne besede v odnosu do knjižnega jezika; knjižne besede iz razlicnih obdobij jezikovne zgodo-vine v odnosu do sodobnega knjižnega jezika) ali medjezikovne izposojenke. T. i. sinonimni pari iz razlicnih geografskih prostorov (narecja in govori) ter domace 3 Mikrojezik temelji na dialektu ali govoru, ima pisno tradicijo, zapisuje se po pravopisnih pra­ vilihintežiknormiranju vfonetiki,leksikiinslovnici.Grezaorganiziraninsocialnopodprt knjižnojezikovniproceszmožnokodifikacijomikrojezikavnormativnihslovnicahinslovarjih. IdejoslovanskihknjižnihmikrojezikovinposkusutemeljitvenovejezikoslovnesmerijeA.D. Dulicenko uresnicil v doktorski disertaciji Slovanski knjižni mikrojeziki: vprašanja nastanka in razvoja,kijojezagovarjalleta1981,njenteoreticnidelješeistoletoizšelvknjigi.Vletih 2003–2004 je v dveh zvezkih izdal knjigo Slovanski knjižni mikrojeziki: vzorci besedil, povzeto po recenziji Andreje Legan Ravnikar, ki je izšla v reviji Slovenski jezik – Slovene Linguistic Studies 10(2015): AleksandrDmitrievicDulicenko: Osnovy slavjanskoj filologii I: Istoriko--etnograficeskaja i etnolingvisticeskaja problematika, II: Lingvisticeskaja problematika,Opo­le:UniwersytetOpolski–InstytutFilologiiPolskiejOpolskieTowarzystwoPrzyjaciólNauk, 2011, 526 + 640 str. besede v odnosu do prevzetih in arhaicne besede v odnosu do sodobnih ustreznic so pravzaprav ekvivalenti. Sledi še podrobnejša predstavitev sinonimov, tj. lekse­mov, ki pripadajo istemu denotatu, istemu idiomu, istemu casu in isti besedni vrsti, pri cemer avtorica razmejuje rabo termina sinonimicnost na sobesedilni ravni in sinonimnost na ravni jezikovnega sistema. Tafra pravi, da so sinonimi besede iz enega idioma, ki imajo isti pomen, semanticni ekvivalenti pa besede iz dveh ali vec idiomov, ki imajo enake pomene. V nadaljevanju se avtorica osredinja še na preucevanje paronimije, ki je v hrvaški strokovni literaturi obravnavana najbolj pomanjkljivo (proces desinonimizacije), in razmejevanju med homonimijo in polisemijo. Prispevek Homonimija – kroatisticni kamen spotike (Homonimija – kroatisticki kamen smutnje) obravnava naslovno medleksemsko razmerje, ki še vedno predstavlja izziv tako za leksikologe s teoreticnega kot leksikografe s prak­ticnega vidika, kadar se morajoodlociti, ali dolocene pomeneobravnavati v enem ali dveh slovarskih sestavkih. Avtorica podaja kriticni pregledobravnave homoni­mije v hrvaških jezikovnih ucbenikih in jezikoslovni literaturi, pri cemer izstopajo razlicni pristopi obravnave istega problema, po Tafrinih besedah »prava pojmovna in terminološka zmešnjava«. Nedopustno se ji zdi pogosto opaženo nerazlikovanje med pojmoma isti (tak je leksem, ki je identicen samo s seboj) in enak (taka sta dva leksema, ki sta izrazno enaka) v homonimiji.4 Na primer hrv. grad ‘naseljen kraj’ in grad ‘toca’ nista homonima,tudi ce (razlocevalnega) naglasa ne pišemo. Homo-nima nista niti Popov in popov (nastal po konverziji in onimizaciji) ipd. Najlaže je homonime dolociti pri prevzetih besedah, kjer gre na izrazni ravni za povsem nakljucno ujemanje in je povsem jasno, da niso mogli nastati v zgodovinskem procesu razpada polisemije (depolisemizacija). Homonimija je še vedno »kamen spotike«, ker se v hrvaškem jezikoslovju mešajo leksikalna ter slovnicna in pra­vopisna raven, pripadnost razlicnim besednim vrstam, pozablja se, da je naglas v hrvaškem jeziku razlikovalno sredstvo in da hrv. pa.s in p.s nista v nikakršnem leksikalno-semanticnem odnosu. Prispevek Razmejevanje sopomenskosti od blizu­pomenskosti (Razgranicavanje istoznacnosti i blizkoznacnosti) odkriva pojmovna in terminološka nesoglasja o tem, kaj je blizupomenskost (hrv. bliskoznacnost) in kaj sopomenskost (hrv. istoznacnost). Tafra ponovno predstavlja nastanek in vrste sinonimov, pogoje za uvrstitevbesed med sinonime, nejasne meje v strokovni lite-raturi med sinonimi in variantami, definicijo blizupomenskosti, pri cemer sooca mnenja jezikoslovcev. Konsenz vidi v trditvi, da so vse besede iz posamezne bese­dne družine blizupomenke in imajo vsaj en skupni pomen. Iz predgovora avtorice monografije izvemo za pojasnilo o izbiri besede raz-licnost (hrv. razlikost) v naslovu. Pridevnik razlik ‘lasten onemu, ki se razlikuje TafrasoocaslovenskoterminologijoA.VidovicMuheiz Slovenskega leksikalnega pomeno­slovja (2000): enakoizraznost in enakoizraznice imata po njenem mnenju širši pomen kot ho-monimija in homonimi. od primerjanega’ je v istem pomenu v hrvaških pisnih virih izprican od 14. do 19. stoletja, razlikost pa od 16. stoletja dalje. Kot pravi avtorica, ce bi imela enake poglede kot drugi jezikoslovci, ne bi imela vzroka za pisanje, prav razlike pa so jo motivirale za raziskovanje. Njen razmišljujoci slog in hkrati jasna misel bralca neprestano spodbuja, da preizprašuje svoje poglede na razlicna jezikoslovna vpra­šanja, in hkrati izziva jezikoslovce, da tudi sami predstavimo svoje raziskovalne rezultate, metodologijo in poglede, razlicne od njenih. Monografija je dragocen prirocnik posebej za leksikologe in leksikografe, ne samo, ker ponuja odgovore, ki jih lahko preizkušamo pri prakticnem leksikografskem delu (in jih upoštevamo, ce z njihovo pomocjo izboljšamo jezikoslovni opis leksemov), temvec tudi zato, ker ob branju monografije zacutimo njeno naklonjenost, razumevanje in tenkocut­nost do dolgotrajnega, garaškega dela redaktorjev razlagalnih slovarjev, ki zahteva veliko vztrajnosti, potrpežljivosti, strokovnega znanja in lastnega znanstvenoraz­iskovalnega dela, hitrih rezultatov, ki jih zahteva sodobni cas, pa ne more biti. Podobno kot redaktorji se avtorica zaveda, da je reševanje težjih jezikoslovnih problemov, ki se jih zaradi »mejnosti« jezikoslovni prirocniki radi izogibajo, nujno in neodložljivo. Brez tega je sodobni razlagalni slovar ali zgodovinski raz­lagalni slovar lahko le kompilacija. JEZIKOSLOVNI ZAPISKI 29.1 (2023), 193-195 DEJAN GABROVŠEK delavnica olekSikografijiinkorpuSnem jezikoSlovju lexicom 2022 COBISS: 1.19 HTTPS://DOI.ORG/10.3986/JZ.29.1.12 Lexicom – an intensive workshop in lexicography and lexical computing, 13.–17. 6. 2022 Enotedenska delavnica Lexicom 2022 je potekala med 13. in 17. 6. 2022 v ceškem mestu Telc. Osredotocala se je na racunalniško podprto leksikografijo, uporabo korpusov ter na zbiranje in interpretacijo vecjih kolicin jezikovnih podatkov. Lexi-com organizira podjetje Sketch Engine, ki se ukvarja s korpusno in širše racunal­niško obdelavo jezikov. Predavali so: izkušeni angleški leksikograf Michael Rundell, Miloš Jaku­bícek, ki se ukvarja predvsem z gradnjo korpusov in slovarjev, ter Ondrej Matu­ška, ki je vodil prakticni del, npr. uporabo CQL. Predavatelji odlicno obvladajo svoja podrocja,tako da smo lahko dobili poglobljen in sodoben vpogled v vsako obravnavano tematiko. V primerjavi z drugimi leti je bilo udeležencev dokaj malo, zgolj devet, kar je najverjetneje posledica pandemije koronavirusa. Vsi razen udeleženke z Maldivov smo bili iz Evrope. Delavnica je bila že enaindvajseta po vrsti. Prvi dan je bil namenjen predvsem uvodu v to, kaj je slovar danes, kaj je slovar bil v dobi pred digitalizacijo in kako se je razvijalo slovaropisje. Prikazani so bili trendi v slovaropisju, ki se vecinoma nanašajo na splet, npr. vecji pouda­rek na vizualni predstavitvi (kar je bilo za slovenšcino do neke mere narejeno pri projektu Francek). Drugi del dneva je bil namenjen seznanitvi s korpusi, zlasti z njihovo sestavo: zaradi visokih frekvenc manjšina besed zaseda vecino korpusa (besede kot biti, imeti, in, da, v, za), vecina besed pa je redkih, zato je pomembno imeti cim vecji korpus. Z vecjim korpusom namrec lažje pridobimo vec redkih besed, prepoznamo enkratne oziroma priložnostne besede in jih locimo od jedr­nega besedja. Dejan Gabrovšek . ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana . dejan.gabrovsek@zrc-sazu.si . https://orcid.org/0000-0002-4995-1814 Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. Zacetek drugega dne je bil namenjen pregledu teorij, ki bodisi obravnavajo slovaropisje (metaleksikografija) bodisi prispevajo k bolj sistematicnemu opisu v slovarjih, to so zlasti teorije o pomenu besed. Od obravnavanih je v slovenšcini verjetno najboljznana Apresjanova šola, na kratko pa so bile obravnavani še teore­tiki Charles J. Fillmore, Eleanor Rosch, George Lakoff in Igor Melcuk. V nadalje­vanju je bil poudarek na racunalniški obdelavi jezikov in predstavitvi statisticnih metod za obdelavo jezika, npr. formule logDice za racunanje trdnosti kolokacij. Prvi del tretjega dne je bil posvecen regularnim izrazom in CQL (Corpus Query Language), racunalniškemu jeziku, ki omogoca iskanje besednih oblik in skladenjskih enot v korpusu. CQL se je v dosedanjih skladenjskih raziskavah izka­zal za zelo uporabnega in škoda je, da se ga ne uporablja pogosteje. Sledila je predstavitev dvojezicne leksikografije, z vidika, da se od enojezicne razlikuje po tem, da gesla nimajo razlag, ampak prevode in da se pomeni med besedami ne prekrivajo vedno, prav tako pa se ne prekrivajo kulture, zato dolocenih besed ni mogoce (natancno) prevesti, ampak jih je treba parafrazirati. Sledilo je predavanje o oznacevanju korpusov: prezapleten sistem oznak zelo zniža natancnost ozna-cevanja, zato mora biti relativno preprost, seveda pa se moramo raziskovalci teh poenostavitev zavedati in jih pri raziskovanju upoštevati. Zavedati se je tudi treba, da bodo v oznacevanju vedno napake, kljub temu pa jih je tako malo, da to vecine analiz ne moti. Cetrti dan je bil v celoti posvecen slovaropisju. V prvem delu smo obravnavali razlage, pri cemer je bilo opozorjeno, da je treba najti razlago, ki bo dobro pokrila vse prototipne zglede, ne pa tudi vseh obrobij oziroma redkih rab ali celo poten­cialnih rab oziroma pomenskih odtenkov neke besede, saj je nemogoce pokriti celotno obrobje, ne da bi razlaga postala predolga in s tem nerazumljiva. Obrobni zgledi se namrec praviloma dobro asociativno nanašajo na osrednji pomen. Raz­laga mora upoštevati tudi okolišcine rabe neke besede. Pomen je sicer zelo izmuz­ljiva entiteta, zato lahko isto besedo opišemo na razlicne nacine. Raba sinonimov v razlagi je le redko uporabna. Vse to kaže, da je pisanje razlag zelo zahtevno. Sodobni trendi so, da mora bitirazlaga kratka in razumljiva, nanašalne razlage pa se opušcajo (eSSKJ jih sicer do neke mere še vedno ohranja, nima pa razlag kot glagolnik od X ali ženska oblika od X). Naslednje predavanje je bilo posveceno kvalificiranju in kvalifikatorjem. Vecina besedja je nezaznamovanega, zato posebnih oznak nima, kvalifikatorji pa oznacujejo odklone od nezaznamovanega. Poleg kolokacij, ki so že dobro raziskan koncept, je bil omenjen še dokaj nov termin koligacija. Koligacija je sistem omejitev rabe dolocene besede in skla­denjskih nizov. Vecja kolicina podatkov je omogocila, da lahko raziskujemo, s katerimi drugimi besedami se dolocena beseda pogosteje druži, v katerih oblikah nastopa najpogosteje in kakšne daljše nize (razširjene kolokacije) tvori. Korpusni pristop je prinesel spoznanje, da je v jeziku veliko ponavljanja daljših struktur. Koligacija se vsekakor kaže kot svež koncept, ki ga je smiselno prenesti tudi na slovenšcino. Posebno predavanje je bilo namenjeno zgledom v slovarjih. Dobre zglede išcemo predvsem s pomocjo GDEX-a (good dictionary examples), ki na vrh razvr-šca krajše zglede, take, ki ne vsebujejo sovražnega govora, nimajo redkih besed ali netipicnih znakov, seveda pa je presoja, kaj je dober zgled, še vedno zelo subjek­tivna in je racunalnik ne more opraviti povsem zanesljivo. Kot primer enostavnega spletnega programa za pisanje kratkih slovarjev smo spoznali program Lexonomy (https://www.lexonomy.eu/), ki je uporaben za manjše projekte, verjetno pa bi težko podpiral vecje slovarje, ki hocejo prikazati vec informacij. Peti dan je bil namenjen spletnim virom, kot je Wikipedija, in slovarjem, ki jih urejajo uporabniki sami, npr. Urban Dictionary. Predstavljene so bile njihove prednosti (hitra odzivnost, dobra pokritost specializiranih podrocij) in slabosti (nekatera podrocja niso pokrita, možnost zlorab). Mnogo slovarjev (tudi portal Fran) ima možnost, da uporabniki predlagajo nove besede. Tako je, na primer, v enega od angleških slovarjev prišla beseda selfie. Naslednje predavanje je bilo namenjeno avtorskim pravicam: te so v sple­tnem okolju povsem neurejene, zakonodaja pa je zastarela. Zadnje poglavje je bilo posveceno racunalniškemu tvorjenju slovarjev, ki se kaže kot perspektivno, ceprav še ne dovolj natancno. Skupna ugotovitev je bila, da dela za leksikografe ne bo zmanjkalo, racunalniki pa nam pomagajo predvsem pri enostavnejših in monotonih opravilih. Enotedenska delavnica je bila zame zelo koristna, saj sem lahko spoznal naj­novejše trende v slovaropisju in korpusnem jezikoslovju ter dobil širši pogled na celotno slovaropisno pokrajino, ki ga doslej nisem imel. Predavanja so se enako­merno dopolnjevala z vajami, tako da znanje ni ostalo le teoreticno, ampak smo ga lahko utrdili tudi prakticno. Naslednji Lexicom bo potekal od 11. do 15. septembra 2023 v Cambridgeu. Pri­porocam udeležbo vsem, ki se zanimajo za slovaropisje in korpusno jezikoslovje. povezave Lexonomy: https://www.lexonomy.eu/. Sketch Engine: https://www.sketchengine.eu/. Stran z informacijami za Lexicom 2022: https://lexicom.courses/upcoming-lexicom/. Stran z informacijami za Lexicom 2023: https://lexicom.courses/upcoming-lexicom/. Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) Navodila avtorjem Jezikoslovni zapiski so slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto, na zacetku pomladi in na zacetku jeseni. K sodelovanju so vabljeni domaci in tuji razis­kovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke. Najvecji obseg prispevkov je ena avtorska pola, tj. 16 stra­ni s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi vec. Porocila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v Wordovem dokumentu in v pisavi TimesNew Roman ali ZRCola (velikost 10 pik); ta je pripo­rocena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoce v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani https://ZRCola.zrc-sazu.si ali na spletni strani revije. Besedila naj bodo oddana prek sistema OJS na spletni strani https://ojs.zrc-sazu.si/jz, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF. Vsi prispevki imajo na zacetku slovenski in angleški izvle-cek s po do 5 vrsticami in do 5 kljucnimi besedami. Povzetek pri razpravah in clankih v obsegu do 15 vrstic je pri slovenskih prispevkih objavljen v anglešcini, pri neslovenskih prispevkih pa v slovenšcini; oddan je lahko v jeziku prispevka. Pri nava­janju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih. Prispevke preberejo clani uredniškega odbora, ki clanke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporocila in popravki clanov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo. Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravlja­nju reviježeli cim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje pre­dloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter z delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi. Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss. Kozma Ahacic Andreja Žele Robert Grošelj Metka Furlan Suzana Todorovic Herta Maurer-Lausegger Maruša Žibred Ivona Andres Tadeusz Lewaszkiewicz – Wieslaw Wydra Urška Vranjek Ošlak Andreja Legan Ravnikar Dejan Gabrovšek Jezikoslovni zapiski 29.1 (2023) ISSN 0354-0448 Razprave in clanki Slovenski prevedki v vecjezicnem primerjalnem slovarcku Olofa Rudbeckast. (1698): novpodatekzazgodovino slovenskega slovaropisja in analizo uporabe slovarjev v 17. stoletju Slovenski predložni glagoli z vidika leksikalizacije Bolgarski predprihodnjik in njegove slovenske ustreznice: kontrastivno-prevodni vidik Terske in druge slovenske sekundarne oksitoneze Raba leksikalnih romanizmov v slovenskih narecnih govorih slovenske Istre: primer dvo- in enojezicnih vasi Bertoki, Pomjan in Šared Narodno blago iz Roža 1936/37: dialektološka in etnološka zakladnica v rožanskem narecju Soglasniški odrazi v novomeškem govoru in okolici Besedilo o stari kmecki hiši v slovenskih narecjih na avstrijskem Koroškem »Slovenski/koroški/podjunski« (?) števniki v latinskem rokopisu iz tretje cetrtine 12. stoletja (Heiligenkreuz, Cod. 250) Ocene in porocila Slovensko lastnoimensko bogastvo Obcine Zell-Sele Jezikoslovna razlicnost Branke Tafra Delavnica o leksikografiji in korpusnem jezikoslovju Lexicom 2022 ISSN 0354-0448