F" Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Ve|ja za vse leto • • - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za mdfcemstvo celo leto $7.00 1 NARODA n List slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States* Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. NO. 30. — ŠTEV. 30. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act of Congress of March 3t 1879. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUAR^ 5, 1924. — TOREK, 5. F EBRUARJA, 1924. _ TELEFON: C0RTLANDT 2876. VOLUME XXXH. — LETNIK XXXII. VZROKI PRIZNANJA SOVJETSKEGA REŽIMA ZADNJI TRENUTKI BIVŠEGA PREDSEDNIKA WILSONA. • Priznanje sovjetske vlade v Rusiji od strani Anglije je bilo baje posled ca uspeha sovjet- i Ekega režima. Moskva, Rusija, 4. februarja. — j Boljševiško časopisje j»ozdravlja i pr /nau/f sovjetske;?* režima od ' ... . . I strani Anglije ne toliko kot izraz dobe volje sedanje angleške. . 1 delavske vlade, temveč kot neizogibno posledico uspehov, katere so dosegli sovjotL V.sL listi i z j a \ -Ijajo, da je to priznanje skrajne važnosti v (mednarodnem ozirn, posebno vs pričo ne'zogibnih diferenc med Francijo in Belgijo. Mr. Steklov, urednik 'Izvestij\ d;»je izraza mnenju .da bo imel korak angleške vlade brez dvoma velik upliv na politiko Združenih držav napram Rusiji, kljub arae-rišk:m ugotovilom, ki se glase v nasprotnem .smislu. Če bodo Angleži ustrajali pri zahtevi, da se izvede pogodbe, sklenjene med obema deželama pred izbruhom revolucije, bo Rusija tudi lahko zahtevala popolno izpolnitev pogodbe, ki je za jamčila Rusiji posest Carigrad in Dardanel. To pa se seveda ne 1«> nikdar zgodilo, pravi Steklov. NEKDANJI PREMOGAR — SEDAJ MINISTER. London, Anglija, 4. februarja. Trije možje, ki so prišli iz delavskega stanu, so bili prideljeni kraljevski hišni upravi. Thomas Griffith, prejšni 'half-timer' za štiri pence na dan v neki cinkarni, je postal zakladničar kraljeve hišne uprave. John Parkinson, ki je pričel delati v premogovniku kot desetleten deček, je nadzornik kraljeve hišne uprave in John Davidson, kojega ka-rijera se je pričela v neki prodajalni čevljev, je podkomornik kraljeve hišne uprave. Vsi .so delavski člani poslanske z bornice. Njih dolžnosti na dvoru so večinoma le nominalne. ŠPANSKA BO PODPISALA TANGESKO POGODBO. Paris, Fraiicija. 2. februarja. Poloficijelno je bilo objavljeno, da i>o podpisala Španska dogovor s Francijo in Angl;jo glede Tan-gerja. Španska' se je nekaj časa obotavljala ter je hotela imeti večji delež. POGREB WOO PRO W WILSON A BO JUTRI Admiral Grayson se bo posvetoval s tajnikoma Weeksom in Denbyjem, da uveljavi vse potrebno glede pogreba. Wilsonovi prijatelji so proti temu, da bi se vršil pokoj na Arlington pokopališču. — Wilsonovo truplo leži v bolniški sobi. — Wilson je bil žrtev vojne. Ko sc je raznesla po deželi nov ea. d veliko njegovih prijateljev in rbčr-. pred njegovim stanovanjem. Nel-;;t bi\ :0 T: bivšemu predsedniku Wocdrowu \\ iis;mu zadnja ura. ev. 1 ! njimi pa i nriogar s i ki< če mu! 1: ti !sti!i n.jeji !>ioiavga vedno vce intrig . . ** . proti kabinetu, da pa so bile te1 A SI clam SOVjetOV SO komunisti. intrige vsled splošnega dogovora Kazen sveta komisarjev je izvolil parlament izvrše-preložene na čas po volit vali. Ra- valili odbor, sestojee iz enoiudvajsetili članov, d i ka agitirajo sedai povsem odkrito j na poseči nazaj po stanju siste na hodniku zborn ice v.a padec j mu. soglasno s katerim so vr Poinearejevc vlade. Poslužujejo j šile volitve poslancev po okrajih bili v slučaju padea kab:n< ta pri- se pri tem nepriljuWjenosti novih t (arrondissements) ue ]>;! p«> dc-siljeni sami prevzeti vlado in si-j davčnih odredb, da oslabc večino j parmentih. Milleraiul noče baj<-eer ob času. ko niso interesi tako ugodni kot nejo v opoziciji. obsežna ter bo lahko postala ka- j ja. izjavljajo, da ni ministrski Zahteve min;strskeya prerlsed- binetu nevarna, čeprav razpolaga j predsednik pripravljen drugič nika. naj se mu da polnonioč. da izvede vse varčevalne odredbe, so tako vznemirile rad:kalee, da njih voli-ln' vlaide v zbornici. Ta kampanja \ ničesar vedeti o tej izpremeuibi. če osta- ] parlamentu postaja vedno bolj j Ljudje, ki stoje blizu Poincare DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU M potom naif banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah: Danes to naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA Razpošilja na eadn> poŠte in lcplaCnjB "PoStul Črkovni ca vod" In "Jadranska banka" t Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovnika, Splitu, Sarajevu ali drugod kjer je pač za hitro lsplaCllo najugodneje. 1000 Din.......$12.80 2000 Din. ...... $25.40 5000 Din. ...... $63.00 Pri nakazilih, fcl soatajo manj kot «n tlaefi dinarja« raftunlmo pevabaj It cantav sa paitnlna In druga atreik«. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: Raspo&ilja na sadnje poftte ln lsplačuj« "Jadranska banka" t Trato. Opatiji ln Zadro. 200 lir ................$10.00 300 lir .. ..........$14.70 500 lir ................$24.00 1000 lir ................$47.00 Pri nakazilih, iti snaftajo manj kat tO* lir ra£unima »oaabaj pa It eantav sa pattnlna In druga atroika. tm pažiljatva, ki prisegaj« znesek pet tisa« dinarjev ali pa dva tisa« lir develjujecne pa sMgofonstl ie posebni popust. Vrednost dinarjem ln Hram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepričakovano ; 1| tega razloga nam nI mogoče podati natančne cena vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam doape poslani denar v roko. OlaJa Irpfaai v —erfefcfli dalarjlli glejte poseben oglaa t te« Bstm. * Denar ara ja poslati najbolje po Donoeatio Money Order all pa Now l*s* Beak Draft. FRANK BATEflER STATE BANK Tau CarHandt 4SV - flCV Totk, X. T. 99E9BH smatra za neobhoilno potrebne* j sodbi, ker b<> priznan kot eden vt- krajev. IiailU*ec* vlada v zbornic L sami še vedno > ' prevzeti predsedništvo republike večino. j da pa je trden v svojem sklepu Prvo glasovanje v petek gh»-! da bo do konca izvojeval svoj boi de novih predlog Poincareja. pri ] za varčevalne odredbe, kater katerem je dobil Poincare večin«- 150 glasov, ni soglasno s parla- J Nekateri trdijo, da s.« bosta zboi mentarci Se nobeno zagotovilo, ^ in senat .v zadnjem trenntkv bo ohranil minstrski predsednik premislila prevzeti odgovornost j napravil na svet globok utls to večino, ko se bo vršilo glavne j m n"v<> izj»odkopanje franka j-| njegovo delo bo živelo dolgo glasovanje glede vprašanja, če j tem. da bi zavrnila mijnoštnr naj se mu da absolutno {»olnomoč | predloge ministrskega predsed- j v davčnih in varčevalnih zade- j nika.. vali. ! tega je razvidno, da bo Poin Kriza se mora pojaviti v pri- r'are zaenkrat najbrže še zmagal čet ku tekočega-tedna, ko se bc | ^ svojem najnovejšem boju z opo i vršila debata glede podelitve ta-1 ZKMJ°' a tmli to ^ ra^ idno. rb Ue polnomočL Cc bo vlada takrat ! rast v J J. ,. 1"J v T>M . . ...__Je prev tako odločna kot ie bila v živlieniu Črte so varnosti. Bda je najvišja, mogoče , , ,. , v J » "»'jcujil v i lc au previsoka /.a ta svet in odšel je ■ globlje kot^ so bile v življenju in iz oči je izginil za pred no je bila izpolnjena. Prišel j ™dllonekdau JI Ogenj. bo eas, ko bo zrl svet nanj ter na Dosti se razpravlja o mestu, kjer bodo počivali ze-ul<»go. katero je igral v pravilni .meljski ostanki vojnega predsednika. Predlagalo se je Staunton. Va., kjer je bil rojen, likih pionirjev sveta Uicliinoiid. Va., Princeton, X. J., Washington, Columbia, Clemenceau: — ^Nlr. Wilson je . S. C. in Rome, Ga. Splošnimi razpoloženju v tem pogledu je dal izraza '»o vel j ni k American Legion, ki je rekel, naj se predsednika Wilsona pokoplje na Arlington narodnem pokopališču. Izvaja se, da ga lahko smatramo za žrtev vojne in kot vrhovni poveljnik ameriških sil je izpolnil vse pogoje, ki so potrebni za pokopanje na narodnem pokopališču. Razventega pa je bil prvi prejšni predsednik, ki se je stalno nastanil v Wasliingtonu, kjer je živela Mrs. W ilson do svoje poroke in n^nrej. _ Ce bo izbrano Arlington pokopališče kot zadnje počivališče, bo tudi izbran primeren prostor, najbrž tam kjer lezi truplo nepoznanega vojaka. naslednjem hočemo izjav dotičnih evropskih političnih voditeljev* in drugih javnih mož. Poincare: — Francija ne more nikdar pozabiti, da je bilo pod predsedništvom Woodrow "Wilsona, ko s<> šil St zašije, ko so nudile branilcem pravice neprecenljivo pomoč. Francoski narod ve dobro, kakšni visoki in velikodušni motivi Anjrleški ministrski predsednik MacDonald : -— Z globoko žalost- m za olimpiskih igrah, ki so se dane« tukaj zaključile, so zmagali Xor- so dobili ga predsednika ArLstkla Brianr v zadevi revizije vojno-odškod- ninskili zahtev. To posredovanje veža^L Dr'u„0 na^rado potrjuje namigavnja iz radikal- pjnc; nega tabora, da je Briand zopet pripravljen prevzeti vlado. Program radikal ice v hoče baje ponuditi Poincare ju predsedniško mesto, ee bi izvršil predsednik j Frederick .T. Rurse je bil v Milled and «vojo pretajo tef resi- Providence. R. T.. obsojen na gniral, če bi senat odobril izpre- j dvajset let ječe, ker je dne 27. ja-■tftembo volilne pdstatvd Koit se nuarja preteklega leta umoril ne-' " T«iina senata pripravlje-J ko Ado Bak^r . ' i V obsojen morilec. njim. — Vsled tesne zveze ž njim na mirovni konferenei. nosim v sv*> jem spominu neizbr'sljiv litis odkritosrčnosti in poštenosti name nov. David "Lloyd George: — Wood f rov,- Wilson je bil velik mož in kot^si veliki možje je imel svoje napake, a te bodo h'tro pozabljene v obsežnosti njegovega življen-skega dela. Res jf> pomenjal iz-jalovljenje. a sijajno izjalovljenje K<>t Krist je žrtvoval svoje živ-Ijene ]>ri zasledovanju vzvišenega ideala. — Bil je prav tako žrtev velike vojne kot katerikoli vojak, ki je umrl v zakop:h. Uničil je svoje zjlravje v prizadevanju, da ustvari boljši in srečnejši obstoj narodom v=ega sveta in prepričan sem. da je izjalovljenje njegovih al-truističnih inspiracij pospešilo njecrov tragični "konec. Maksimilijan Harden. znani nemški publicist: — Slava "Wilsona bo zopet kmaln prisijala iz teme in tudi oni. ki se danes obotavljajo Šteti ga med velike unc-'"" V"' ~ '" -zži--* \ •i,- riške predsednike, se bodo s hvaležnostjo spominjali Wilsona kot najbolj čiste postave v veliki svetovni vojni, brez ozira na to. kar je storil in česar, ni storil. Lord Robert Cecil: — Celi svet žaluje ob smrti velikega moža. moža najvišjih idej, ki je imel pogum boriti se za uresničenje svojih idealov. KRAVA RODILA TROJČKE. Newton, X. J., 4. februarja. — Patty, holštanjska krava, ki je dobila ♦rojčke Slučaji, da ima krava dvojčke, niso tako redki, a niti najstarejši fannerji v okolici se ne spominjajo slučaja, da bi imela krava trojčke. Farmer upa ohraniti teleta pri življenja ter je vprašal za svet nekega ži-vinozd ravnika. bogat petrolejski gnat v Škripcih. ma- V St. Louisu je bil stavljen pod. jamščino $7500 "William Sacks, bogat petrolejski magna*, ker je baje zlorabljal pošto v. spekular-$ke namene. _ - . .l . . J GLAS NARODA. 5. FEBR. 192* t « GLAS NARODA (SLOVENK DAILY) FRANK IAKIER, Preajdent OwMd and Published by Slorario Publishing Company (A Corporation) LOUIS BEN EDI K, Trwur« ica of Certlandt of Ui« Corporation and Addreseee of Above Offlcoro: Borough of Manhattan. Now York City, N. Y. "QLAI NARODA" (Vole« of tho People) laouod Evory Day Except odbe so deloma karikirane in spačene, deloma pa verni por-tretni kipi. Vsi ti spomeniki so tako trdni, da jih ni mogel uničiti niti zob časa, uiti naval raznih narodov, Asireev. Grkov. Perža-nov, Rimljanov, Saracenov. Turkov in raznih drugih- Celo potresem so se ti kamemti kolosi u-spešno upirali. Le nosove in brade so poizgubili, sicer pa se nam ti kameniti obrazi smehljajo rav-r.otako, kakor povsem drugim rodovom, pred mnogo tisoč letu Strahovit požar v Splitu. Po poročilih iz Splita v Dolma-eiji je tam v noči od 13. na 14. januarja izbruhnil strahovit požar, ki je uničil in vpepelil del mesta. Požar je nastal okoli Stare škofije. ki je popolnoma uničena. Tu je bila nameščena tudi katoliška Leonova tiskarna in uredništva klerikalnih listov. Požar je uničil Hrvatsko knjigarno, Leonovo tiskarno, Hranilnico. Objekti tega dela so popolnoma zgoreli. Zgorelo je dalje skladišče pohištva Liin & Markovi«, re^rtavraoija Vurešie. Mnogo rodbin je postalo brez strehe. Nekaterim je ostalo samo golo življenje. Med prebivalstvom je zavladala velika panika. Bila je velika nevarnost, da zgori vse mesto Požarna braraba je z največjim naporam rešila mavzolej cesarja Diokleeiana, najznamenitejši zgodovinski ostanek Splita in Dalmacije. Mavzolej je bil v veliki nevarnost L V nevarnosti je bila tudi katedrala, iz katere so odnesli vse dragocenosti in mon-Štranco v cerkev sv. Dominika. Škodo cenijo nad 10 nxitljono>v din. Groma smrt v plamenu. V noei od 10, na 11. januarja je izbruhnil v nekem 'hlevu v oikraju Dorčola požar. V hlevu je 'bilo 6 , kanj in poleg je spal SOIefcni sluga Nikola* Požar je hil šele opazen, "ko je bila, utrdba v plamenu. De-lavek ki so.prihiteli na potone, ai-več rešiti ne feoflo>» M i .i-v.. " uifiSlf M »luge. Ognjegasei so kasneje požar lokalizirali. škoda iznaša okoli 100,000 Din. Sumi se, da je Nikola zaspal s tlečo cigareto v ustih in tako se je vuelo seno. V Solunu zmrznilo več ljudi. Nanavaden mraz, ki vlada že več dni v vsej grški Macedoniji, je zahteval več žrtev. V okolici Soluna je zmrznilo več ljudi. V barakah, kjer stanujejo begunci, umrje kakih 30 ljudi na dan. V mestu samem je bilo ugotovljenih več slučajev smrti radi mraza. V cerkvi sv. Gergorja so zmrznile tri osebe; a- neki drugi cerkvi je umrlo sedem ljudi. V sobi nekega hotela je zmrznil nek potnik. V pokrajinah v notranjosti je položaj še bolj kritičen. Tu u-mirajo radi mraza cele družine. KILO je ozdravil Ko sam pred par leti vadl^ova! tef&k zaboj. aem Jako poSIL Zdravniki ao ml rekli. da. Ja moja edino upanja operacija. Pasovi ae nieo dobro obneafi. KoneCno aem pa dobil nekaj. V ar me Ja hitro ln po. Dolnorra ozdravelo. Minila so leta ln m« ae nI nikdar povrnila. Čeravno opravljam tetko delo kot mizar. Nlaem bU operiran nlaem izgrubll Saaa, nlaem Imet sitno* ati. Jas »Imam alCeear naprodaj toda van natanfino povem, kako ae' lahko aaadravi-te bres operacije, de pila te mani. Brum M. Pullenu, mizarja 426 K. Marcellus Avanoa, Mamtastma. H. J, Oa ts^afete tO veat tar Jo Danski učenjak dr. Schmklt je nedavno odkril nenavaden pojav. Dolgo vrsto let je delal poskuse z ribami. Cele generacije rib je gojil v vodi, ki je imela čisto drugo temperaturo nego voda, v kateri so ribe živele poprej. Pri vseli vrstah rib, s katerimi je eksperimentiral, je dognal, da se pod vplivom razlike v temperaturi izpreminja celo fiziološko bitje rib. Ribe so se izpremenile po velikosti in obliki, po tesnem u-strojstvu in tudi po notranji strukturi. Rezultati dr. Schmidta so že danes baje neoporečni, ker svoje trditve o spremembah lahko dokaže z akvariji, katere ima v svojem laboratoriju nedaleč od mesta Kopenhagen. S svojimi poskusi je danski u-čenjak ponovno dokazal pravilnost Darwiraove teorije o postanku in o prilagoditvi bitij materi-jelni sredini. Novost pa je dr. Schmid&u to, da postavlja on na prvo mesti pri postanku vrst temperaturo. dočim se je na temperaturo doslej malo oziralo ali pa se sploh ni oziralo. Temperatura je v teoriji o postanku vrst neizmernega pomena, in zdi se. da je celo važnejša nego mnogi dosedanji čin it el j. ki povzroča izpre-membe v živalskem carstvu. Praktična važnost Se hm i to ve-ga odkritja bo nedvomno še večja od teoretične. S Schjpidtovam odkritjem smo dobili v roke ključ, s katerim 'bomo lahko ribe naravnost preustvarjali. One, ki nam niso po volj;, bomo lahko iztrebili, koristne pa prilagodili in pomnožili. Ttfifo-ko jih bomo opleme-ojmali da bodo w popolnejše kakor ao sedaj. __________ Izpred sodišča. § 104. Povodom slavi ja neke promocije ata naletela že pi-eeej pozno v noči in v dobrem razpoloženju dva gospoda, ki sta bila tudi precej glasna. Trčila sta v Ljubljani na Bregu lia stražnika in razvilo se je, kot je to običajno, prerekanje, kd je že marsikoga dovedlo do ne-pr^milšljenih besed in dejanj, ki znajo biti včasih precej draga. Ker sta tudi stražnika malo preveč nahruliila in razbila cb bregu steklenico, sta bila obsojena vsak na 25 Din denarne globe. Za 25 Din hujše se je pregrešil napram orožnik &m na podoben način .posestnik Janez Kočar iz Studenca. Njegova sinova sta bila namreč obtožena, »da sta ustrelila zajca na vojaškem vežbaliišču. Ob priliki hišne preijskave je mož na-hrulil orožnika, da na njihove posledice nič ne da in da ne bosta dolgo okrog hiše hodila Za te nepremišljene besode je bil obsojen Kočar na.50 Din globe. Spor radi konja. Marija Potokarjeva jc naletela na konja soseda Jožeta Brusmika iz Podlipcxglave, ko je puiil korenje. Prijela ga je iu privezala ob potii. V tem jc pa prišel Brusmk težavila ^t^. m vnel se je med njima prepir, v katerem se ju mož tako razjezil, da je ženo suval, jo v igel po tleh li jo obdelaval z neko rogovilo. Poleg drugih lažjih ptškodb je imela žena tudi vlomljeno levo rebro. Pri cibravmavi je Brusiiik trdil, da je to napravil razgret v hudi jezi in da sta se že t tuli poravnala. Potnkarjeva, ki je .sicer tudi preeej huda ženska iti ne štedi z Sedaj je čas nagrad. Vsepovsod razpisujejo nagrade za to ali ono • stvar. i a tijiliil Za mir je bilo naprimer razpisanih sto tisoč dolarjev. Srečni-ku, ki jih bo dobil, bo pa mir fige pokazal. * a * Tudi Skaza je razpisal nagrade za širjenje svojih nazorov. Svoje katoliške nabore hoče razširiti z noži in vilicami, rešpet- linom, križem, škarjami in nožem. - • • • Tako je že vsaj rečeno v oglasu, s katerim lovi nove naročnike. * a * Neki list je razpisal precejšno nagrado, katere bo deležen tisti, ki bo povedal, katerih pet besed je v sedanjem času najbolj važnih. Pa se je oglasil ta in se je oglasil oni s petimi besedami, kot so naprimer: krepost, lugnjglnumutba Ustanovljena 1. 189& KatnL Je&turta Inkorponrana L 190J l GLAVNI URAD v ELY. MINN. poštenost, moralnost, dobrodelnost, vzgoja itd. S temi petimi besedami je pa Nikdar ne bosta dva istih mili, •n sodniki se nikdar ne bodo mogli sporazumeti. Stvar je odvisna od nazorov vsakega posameznika, oziroma od nazorov te ali one skupine, se-stoječe iz posameznikov. Glavni odborniki: Preaedrtlk: RUDOLF1 PERDAN, 633 EL 18« 6C. Cleveland. Ok Podpredsednik: LOUTS BALANT. Box 10« Pearl At«., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Bo* 961. Ely. Minn. BTagajnl-fc neizplačanih amrtnin: JOHN MOVIHM, ill — Utt Ara. Dnluth. MIhb- Vrhevnl zdravnik: Dr. JOB. Y. GRAHIK, 10« American Btate Bank Bid«.. CM Grant M. Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON EBASNIK. Room S0< BakeweU Bid«., ser. Street*, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 13S4 W. 18 Street. Chicago, HL WHAKK. UKRAREG, 4>» Waahington Street. Danrer, Porotni odbor. LBONAftD ar.ABODNTK, Boa 480. B3t. Minn. GttGOR J. PORENtA, S10 Stevenson Bid«., PuftUuf, PRANK ZORICH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor: TAXJCNTTN P!RC. 780 London Rd., N. EL, Cleveland. & PATJL.TN~B ERMEN'C. 3SS Park &tr.. Milwaukee, Wla. JOSIP STBRLR, 404 E. Meaa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CKJLARC. tU Market Street. Waakecaa. ML Diamond and - Jednotino am dno slaaUo: "Glas Naroda". . ▼ae rtv ari tlkajoCe aa uradnih madev kakor tudi denarne podlljatva naj ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae podilja na predsednika porotneca odbora. ProSnJe sa sprejem novih tianov m spri Sevala naj ae pofiUJa na vrhovnera sdravnlka. Jugoslovanska Katolffika Jednota se priporoča vsem Ju pošlo vanom m obilen pristop. Kdor Sell postati dlan te organizacije, na) se ^laaft tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufetev se pa obrnite o* Ki- tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl s 8 člani aH Jugoslavia irredenta. da sta ^ejnii peterimi besedami oznaea živ- besedami, je priznala. paia\"uala, vendar pa je izjavila:| ijenje srečo? "Xo en mav nej ho le zai>rt!*" In t> i J 1 Brez dvoma res je bil Jeze Bntsitik obsojen1 mj.,ri t 11 a tri tedne navadne ječe Katerih pet be^^I je najbolj !/'vet:tn" JL' važnih za mlado dekle? S kateri-! Otrok umrl vsled opeklin. Iz Cabroviec 11:1 (ioriškeai [»<>-! čaj'»: V nt ki tukajšnji tlruž ni] je z^(r1 j" pridobil itaiijannko iec kave. (» je drž;d v naročju; državljanstvo, d'^'irel p;i je s f -iroka. ki je zadremal, in v hipu, U.ui utiee?ijem tudi to, tla m «ra uei-j ko se je o."-e ozrl vstran, zdrknil j tel j, ki biva v teh krajih že 12 let. I na tla. Pri tem se je prevrnil !o- xapr.si.'u IVdkiaj in «..liti v Ju««-| :iee z vrelo kavo, ki je malega slavijo. Župnik Zavrl se leipo promt eno oparil. Otroka Usodepolna veselica. V Kova cev vasi pi-i Slov. !_>i-str.ci se je vršila dne 26. avgusta veceliea, katere se je udeležilo silno mnogo ljudstva. Ples se je vršil v verandi prvega nadstropja. Kar so se tla vdrla iin je padlo več oseb skezi odprtino Ana Košie je !>iia pri tem lahko, Jcsipina šdba pa težko poškodovana. Gostilničar Ferdinand Vernik je bil nato c!>tožon radi pio^tctpka zoper telesno vai'wst in obsojen na 150U Din kazni ter na 12.500 Din odškodnine dobavi in Košeevi. Vernik se je proti razsodbi pintožil na mariborsko okrožno sodišče, ki je dne j 2. januarja v S vrh o zaslišanja no\ih prič razpravo preležilo. Dva nepoboljšljiva tata sta krojaški j>Gmočnik Kajba Pavel Ln pekovski pomočnfik Tnpine Andrej. Kajba je kradel na pre-1'rigani način jjo šmarskem okra-iu. Trpine ipa po Sevnici, potem po je v družbi nekega drugega jetnika pobegnil iz zapora deželnega sodišča v Ljubljani, kjer bi bil moral prHbiti svojo štirinajst-meseeno kazen. Preti okrožnim sodiščem v Celju jc bil ob,sojen Kaj-ba na 7 mesecev, Tr]>iuc pa na 18 mesecev težke ječe. ROJAKI, NAROČAJTE SE iTA -GLAS NAHODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. . e\ čka [prepeljali v goriško bo!ni<-<>. kjer ;>a je p .dbgel težkim opeklinam. Diplomat bo navedel sledeče: prebrisanost. ultimatum, vojna, zmaga, odškodnina. Skaza bo rekel: vera. bira. k»»-1 Izganjanje dtihcvmkcv iz Istre se lekta, moraš, veliko. 1 nadaljuje. Cikaški soeijalisti: -blagajna, de- i fieit. združenje, korito, štrihano. ' Katerih peterih besed^se poro-{.'"'; " * " M čena ženska najpogostejse poslu- j žuje Brez dvoma teh-le: Iz Sv. Vivala Alateljand. Oix-/:uiki -•> ea sprem Mal'. Na ti><»če .lugr.^loveiioiv \ Istri .jc brez ?xi -lavl.ia s svrijim del«»ni med slov. ljudstvom. Žalostno je. ako nam škodujejo tujei. še žaltstnejše pa j«\ ako zadaja jo ud;uic>' slov. na-rtrtiu Slovtnei, o-.>sebuo še. ak^ se dobi tak duhovnik, ker se sicer izgnali župnika j vedno zatrjuj", da jeduhovništvo boljši narodni steber. i:l tU tli' lili >\\ ! Kc se slovenski duhovnik prelevi.; pijanec. • v Podkraju župnikuje Alfonz t stapar. lenuh, nimam. ne. « vavi , (> ni<,m 1>rav;jo> da jo z raz. I ln moški? Ponavadi ne mbrt^l lni vabi!i ,lobiti eerko-vnika , izpregovoriti niti ene. kako bi jili [ 7;1 svojc namene, t«^la, ker .s. ta ' izpregovoril pet? j u hotel vdati, ga je ad-tavil iz ! Slamnika rica: ducat. čipka. 'u^be. katero je opravljal že 3;i P1"'1 GT ktu l strel j ene ga volka !«-t. M-ož-p« «ten ja k je rajši zapu-j ^ ► b.vei pripeljali v Trst in -a s .1 .službo, kakor da bi podpiral razkazovali v neki gostilni. Volk na Krasu. Pri Lokvah je u-treld tržaški t govec Rad's'av Peti i *-, ki i« štl }i> na lov v vvčji družbi, starega olka. Zadnji volk na Krasu, in Ver v Po vir ju. je 1*11 ustreljen Jejte in stanjšajte To Ja atara frasa, obrnjena n&roba. toda modeme metode za odpravo maičobe ao omosočile ta Izrek. Če ste preveč debeli ter se nočete telesno veibaU; Ce radi Jeste, pa kljub ta-rru hočete shujšati za par funtov, storite to: pojdita k svojemu lekarnarju (ali pa piSlte na Marmola Company, 6S4 Garfield Blag., Detroit. Mich, ter mu dajte (aU poSljite) en dolar. Za. to zmer-90 avoto vam bo lekarnar pokazai pot. da aa izpolne vate Želja po len alokl. suhi poatavL Dal vam bo zavoj Marmola Predpisanih Tablet (Marmola Prescription Tablets) nastavljenih po Marmola Predpisu. Eno morate vzfitl po vsaki jedi in pred počitkom, da boste pričeli izgubljati maičobo atalno ln lahko. Potem ao zdravite do zaieljlve teže. Marmola Predpls-ne Tablete (Marmola Prescription Tablets ao neikodljive ter dobro za spiodno zdravja Nt vam treba stradanja ln veSbanJa. Jejte kar ae vam ljubi. veSbajo naj ae atleti, toda vaemite malo tableto a zaupa* dvoma bo praobllo maao hita n čipka, prajs. saj z. premalo. Šlamnikar: salona, k\*art, kotel, sod, permejduš. Društveni tajnik: asesment, globa, sobratje, veselica, piknik. Trgovec: fino, izATStno. ceno. sveže, keš. Kupec: zanič. preležano, predrago. kredit, slepar. Butlegar: importirano. najboljše, uležano, poceni, 90%. Človek, ki kupi od but logarja in pije: kar, po, dohtarja, pa. prec I * a * Kot vidite, je petero najvažnejših besed odvisnih od vsakega peedinca. Eden bo zatrjeval, da so te najbolj na mestu, drugi, da so druge. Kljub temu pa mora biti pet besed, ki so cilj Skaze. čikaških socijalistov, diplomatov iin učenjakov, poročenih žensk in poročenih moških, slamnikaric in slam-nikarjev. društvenih tajnikov, trgovcev, kupcev in butlegarjev. ki so cilj vseh narodov in vseh civiliziranih ljudi na svetu. * a • Kako .se j*lasi teh pet besed Kakšne so te besede, krog katerih »se vrti vse življenje, ko jih j pomen je upanje slehernega? Glase cisto prrprosto ter so si med sel»oj popolnoma podobne: 44Dolar, dolar, dolar, dolar, dolar!" Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi na j vestne jše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih. naložite pri nas na — "Special Interest Account" Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov'\ pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. i nova NA KRVAVIH Spini Ivan MmtiSi ^ .i-1 RPLENJE in strahote % bojnih pohodov biviega -L slovenskega planinskega polka. V knjigi bo popisani vsi boji bivšega slovensk&gft polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja a Tirol, Fajfc-|ega hriba, Hudega Loga, Sv. (Gabrijela, I^ijave in p polkovem upora ter njega sakletvi. . ^ VaHia > trj|? 870 fWlindl s GLA« NARODA. 5. FEBR. 1924 Zveza mod Čehoslovaško in Francijo. Poroča H. G. Wells. Češka, obdana naokrog od gora, je kot naravna trdnjava sreda Evrope. Čehasluvaaka, ki predstavlja oživljeno in razširjeno staro češko kraljestvo, je najbolj redna in uspešna med vsemi držav ami, kar jih je bilo ustvarjenih na temelju versailKke mirovne pogodbe. RcpubVčke razumejo moderno potrebo oglaševanja, Po* u joči pisatelj je tam dobro sprejet- Kar se zgodi v Pragi, za to izve celi svet. Nova pogodba s Francijo j? spravila CehoslovaSko še bolj v i*?predje. Uboga, izčrpana, banke-rotua Poljaka je bila potisnjena na stran. Ccht&lovaška je postala točilfcče nervozne francoske politike, ki skuša uveljavit: neprestano nove zveze. < 'eh osi o vaška je ]w«Ncm drugačna dežela kot je IVdjska. Trdnejša je in manj romantično raz-polt žena. Njen predsednik in glavni svetovalec spadata med najbolj dalekovidne evropske držav ter je vsled tega verjetno, da bosta tudi dobro \-plivala na francosko politiko v smislu pomirjanja in zadrževanja. Cehoslovaška je najbolj zapad na slovanska država v Evropi. Njen jezik je soroden ruskemu, poljskemu in drugim slovanskim jezikom. V notranjosti Cvhoslova-ške pa žive trije milijoni Nemcev m tričetrt milijona Madžarov. Človeku s«? zdi. da je naravna na-idga Češkoslovaške nastopati kot nekaka posredovalka med slov an skini svetom, Madžarsko iai Tur-e i jo ter svetom cen tralne ui za-pudne Evrope. Nemški jezik obdaja deželo na treh straneh. Prebivalcev ima trinajst milijonov, zaposlenih večinoma s poljedelstvom in vsled tega ne more biti ta dežela bogve kakšne važnosti. Važnost dežele sedaj kot v preteklosti, najdemo v njenem položaju, ker je lahko posredovalka med različnimi narodi in plemeni. Tega se prav dobro zavedata predsednik Masaryk in minister Uencš. V svoji deželi vidita shajališče evropskih interesov. Napraviti hočeta iz nje središče trgovine, intelektualne izmenjave in političnega združevanja. V ta namen sta delovala neumorno izza časa, ko je postala njih dežela sa moirtojna. V številnih krog3i se ju domnevalo, da pomenja ta hitro sklenjena zveza med Francijo hi Čehoslovaško korak v ^rneri proti sporazumu z Rusijo. Ker je angleška delavska vlada pripravljena priznati sovjete, je bila Francija prisiljena hitro poiskati si posredovalca. & kojega pomočjo bi končala svo j dolgi spor z boljševiki. Nekaj posebno uličnega je v teh neumornih naortili. da ae naplavi iz Češke središče obnovljene Evrope. Po mojih mislili mora vsakdo, ki želi, da se pojavi iz sedanjih zadreg lepša, trajnejša civilizacija.. suiipat utirat i s temi ambicijami, vendar pa je treba-v polni meri >pcČteva£i velikanske težko-če, h: so spojene z dejanskim uresničenjem sanj Masaryka in Bene->a. Svoje us*t\arjaLne poskuse \uprizarjata vočigled velikanskim težkočani ter z zelo odpornim materialom. Prva težkoča tiči v dejstvu, da so bili evropski železniški sistem razviti, ko je bila Praga le še ;pro-v ueijadno glavno mesto. Železnice centralne Evrope so izhajale z Dunaja in iz Berlina. Tudi središča -bančnih in trgovskih sistemov so se nahajala v teh dveh mestih. Napori Prage, da abme prerti sebi val trgovine in financ, so se (kusedirj popolnoma izjalovili ter ne dosežejo političnih ambicij voditeljev. Spomnim se, da sem na svojem prvem potovanju v Prago, leta 1920., s presenečenjem opaztt. da potujem proti glavnemu mesti: po eno tračni železnici. V Pragi se je vršil ob onem ča-f?u veliki sokolski zlat. Nikdo se iti bri-gai za Evropo in njen položaj in vse misli »o bile osredoto cene iia narode Češke, Moravče in Slovaške. Ulice s»o bile polne ljudi v narodnih nošah in narodna jrodtba je polnila ozračje. Vsi inozemski obiskovalci so bili takrat z" ndtvduš»njem sprejerti. BH sem zopet v Prapji tekom preteklega poletja. Izginile so ino-semgke zastave in znjkoi vred tudi moseanski obiskovalci. Tedaj No. 1*33. odločni naeijonalizem Čehov. Videl sem Prago, ne naiišpano v pričakovanju inozemcev, temveč v vsakdanji, delavski obleki. Moj glavni vtis je -hO, da se je povečalo nasprotje med neniškimji Čehi in Čehi, čeprav so Nemci neobhodno potrebni del države. Bolj odločno kot kdaj se je nasprotovalo uporabi nemškega jezika. Dosedaj .so bili Čehi dvojezičen narod. V tej dvojni posesti nemškega in slovanskega jezika ter kulture smo videli eno glavnih upanj njih bodočnosti. Sedaj pa so pričeli opuščati nemški jezik ter se ne uče mesto njega nobenega drugega jezika. Potapljajo se nazaj v škodljivo eiiojezRčnost. Vse javne objave v I Vagi so v češkem m izJkiljučno le v češkem jezik«. Za tujec, ki prihajajo iz zapadne Evrope, je češki jezik prav tako težaven kot ruski. V ko-likur je prizadet tujec, bi bile te! objave prav lahko tudi tiskane v j kitajskem jeziku. To je višek do- j moljuhnega barbarstva. lvako more pričakovati Praga, j da bi prili a j ali tjakaj inozeinci ali j pa trgovoi, če noče govoriti žuji- j mi v nobenem razumljivem jezi- j ku? Kako more postati točišče in zbirališče narodov, če vztraja pri j svoji zahtevi, da se ne sme na ulicah Prage govoriti v nobenem drugem jeziku kot češkem? V kratkem času bodo vsi tole i cen-trakio-evropskega življenja tekli; zopet nazaj v svoja prejšnja sre- j dišča v mnogojezičnem Berlinu in . Dunaju. Ravno radi teh izgredov češke- ! ga patrijotizma se mi zdi pred- i sedliik Masaryik naravnost tragič-j na prikazen. Ta presenetljivi človek, učen profesor in sin vaškega kovača je storil več kot katerikoli drugi, da oživi samorešpekt in narodno čustvovanje Čehov. Vstano- j vil je nanovo češki narod. Prepričan je bil in je še danes, da je vrnil evropskemu svetu potrebnega odločilnega svetovalca." Mogoče pa je, da ni ustvaril ničesar drugega kot neotesanega kmečkega pritlikavca. Fini patrijofcizem, katerega je vzbudil, je postal vulgaren, neotesan ter zmanjšal njegovo vrednost v očeh sveta. Za njim in Bc-liešoin pritiska kričava skupina ne.spravi ji vili nadpatrijotov. Češki Nemci so bedasti in nadležni, pro-težirani od avstrijskih veleposestnikov, ki so razkafčtsni radi velikih davkov na kapital ter liberalne zemljiške politike. Ti Nemcu ne bodo Nikdar delali ničesar drugega kot pritoževali se. V nemških kini jih kot je Ma-rienbad vidita Nemce, kako 'bojkotirajo Čclie. da se osvetlijo nad insult i, ki priha jajo iz Prage. Velikodušen sporazum med Nemci iu Čehi je bistveijo potreben za vsako bodočnost Čelioslovaške, če no-e ostati obskurua, nepoznana dežela ter slediti Poljski, ki nima nobene besede v evropskih zadevah. No. 1334 SPECIAL iM y \y No. 1721 ■A V - No. 302 Tti No. 190 No. 193 Importirana skleda za salato, I zboren kitajski porcelan, z lepimi okraski za 65 labelnov. Xo. 1334 Izboren tenak kozarec z lepim okraskom za 15 labelnov. Posebno darilo. I'on c v iz solidnega alumi»>v držeča tri kvartc, za 50 label* nov. No. 190 Posoda za kondenzirano mleko iz* importiranega kitajskega porcelana, s pokrovom in krožnikom. okrašena z rožnatimi okraski, za CO labelnov. DRUGE PREMIJSKE TRGOVINE JERSEY CITY. N. J. 350 Grove Street near Newark Avenue 5S4 Summit Avenue near Newark Avenue ELIZABETH. N. J. 1115 Elizabeth Avenue near Broad Street PATERSON, N. J. Koristni kuhinjski predmeti Brezplačno z i*«*^ Brezplačno Star in Magnolia Mleka Vsaka gospodinja potrebuje mleko in sladkor pri svojih dnevnih gospodinjskih potrebah, in vsaka gospodinja potrebuje lonce, posodo in stekleno posodo kot jo vidite naslikano zgoraj. Zakaj bi ne kupovali naših vrst kondenziranega mleka, kojega labelni vam dajo povsem brezplačno te lonce, posodo in stekleno posodo. Naše vrste kendenziranega mleka so najboljše in darila, ki jih d-ijemo, so največje vrednosti in koristi. POSEBNA PONUDBA Ce hočete izpolniti kupon v tem oglasu, ter j;a nesti v najhlržjo premijsko trgovino, kot so označene spodaj, a'i ga pa poslati nam, boste dobili ilustriran Premijski seznam in Posebno Pre-inijsko Karto, ki šteje za deset brezplačnih labelnov. Odjemalec zamorc oddati le eno Premijsko Karto s 40 ali več labelni. Vsaka naših premijskih trgovin bo vzela to Karto zaeno z nekaterimi ali vsemi vašimi labelni s teh kan. Če ni trgovine v vašem mestu, da hi zamenjali labelne in Posebno Premijsko Karto, jih pišljite nam zaeno s številko darila, ki je označeno v ilustriranem Preinijskcm Seznamu, in mi vam bomo poslali brezplačno. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY. N. Y. rtri No. ^>Vififg>\ i^rfy' Hči zastrupila očeta. • ~ > Hči mu je primešala strupa v jed, katero je ničesar hudega sluteči oče zaužil. — V kratkem se bo začela obravnava. No. 242 i*< [aghoi i H /j Hudson Street near Duane Street 434 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near 80th Street 61 East 125th Street near Madison Avenue - 578 Courtlandt Avenue near 150th Street. Bronx BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue near 4th Street NEWARK. N. J. 23 Warren Street near Washinaton Street 325 Main ■ Oliver Street Street KUPON Cordcn's Premium Co., Inc. 44 Hudson St.. New York Cit.v Februarja 5, 1914 Ta kupon mora biti zamenjan tekom petnajstih dni izza zgornjega dne za Posebno Premijsko Karto. IME ... NASLOV ... Stv........ (1 Slovenian) No. 1721. Siv emaljiran lonec, držeč o»cm kvartov, z ročaji in tež-k"m pokrovom, za 1M3 labelnov. No. 302 Aluminijast perkolator za kavo, prvovrsten jn t*-žak. za 200 labelnov. No. Ifi3 Posoda ki maslo s pokrovom iz najboljšega stisnjenega stekla. ki izgleda kot rezano, za 40 labelnov. No. 212 Iiiiportirana kitajska čaša in krožnik z lepim rožnatim o-kraskom, za 40 labelnov. DRUGE PREMIJSKE TRGOVINE PASSAIC. N. J. 37 State Street near Washington Place BAYONNE. N. 'J. 325 Broadway near 15th Street PERTH AMBOY. N. J. 269 McClellan Street near Smith Street PHILADELPHIA, PA. 32 West Girard Avenue n-ar Front Street V Št. Vidu ob Glini na Koroškem je pred par dnevi umrl šolski nadzornik Boehm. Ker ni bil pred svojo siurtjo nie bolan, se je i ljudem 7.o ugotovili, da je Boelim umrl na posledicah zastrupljen j a. i R,u'hm ni imel m!iouo sorodnikov. Zato padel sum na njego-; vo rdin > lieer. Mart<» Suiirhnber, Uivšo m"itclj;eo. žcitsko. ki živi ! lojena «>d svojega nm/.a ter se že j dalj rasa pot •»pa /. io*k" iu stotiii-| kom it. avstrijsko armado. Ta ,-totnik je <► 1 lojene žene, nadz««*-nikove heere. neprestano iz^ab-f ljal denar, katerega je rabil za j plačevanje s*vojih dolgov. Boehm je imel denar, a jra ni hotel poso-! d iti svoji hčeri. Tako je prišla ! Marta na idejo, da natvezi svoje-' mu očetu lai. s katero > hotela I od njega izvabiti veliko svoto de-j narja. ki ?a je rabila svojega | ljubčka. I7.mislila se je. da dobi potrebno svoto pozneje od neke svoje prijateljice na Dunaju in da mn denar vrne. t~K-e pa so ni dal osle-pariti in se je hotel peljati na Dunaj. da se tam osebno prepriča o resničnosti hčerinih navedb. Te-•zn je pa Marta prestrašila. Vedela jo. da pojdejo vsi njeni upi I>m vodi. op so oče odpelje na Dunaj. Sklenila je torej, da očeta zastrupil, ter na ta način pride do očetovega denarja potom ded-ščino. Singhuberjcva je j»riui.ešala strupa v jed. katoro jo ooe zavžil ne da bi slutil nečloveški naklop svoje hčere. Zlocinka se je nadejala. da ostane nagla smrt njenega očeta kolikor toliko prikrita ter da postane dedinja vsega njegovega premoženja. Oblasti »»o prišle zločinu na sled in sedaj sedi Singhuberjeva v ječi ter čaka na obravnavo. Njena kazen fro-tovo ne bo skromna in mila. po->.ol»no še. ker ima za seboj čudno preteklos-t. ki njene osebe prav nič ne priporoča. Nova zlata polja. Živ položen v rakev. Nekemu starčku, ki je v oskrbi v bolnišnici v Roubaix na Francoskem, je vodstvo bolnišnice prepovedalo' običajen prost izhod, ker se je v neki mali zadevi pregrešil proti predpisom. Toda starček je kljub prepovedi šel v mesto in se ga prav pošteno nasr-kal. misleč, da da tako pod nos svojim predstojnikom. Iz strahu pred kaznijo se ni upal vrniti v bolnišnico in je sklenil, da skoči v bližnji kanal. Toda ravno ko se je napravljal na zadnja skok. ga je prijela slabost in zgrudil se je ones vešč en na tla. Zdravnik, ki je prihitel na lice mesta, je ugotovil. da je starček že davno izdihnil Mrliča so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga položili v rakev. Neka usmiljena sestra je natrosila belih ikrizantem okoli mrliča. Ravno je hotela oditi iz mrtvašnice, ko se nenadoma dviguj mrlič pokonci. Sestra je pričela vsa prestrašena vpiti na" pomoč in zbežala. Starček si je začuden ogledal prostor, kamor je bil položen ter nato zdrav dn vesl vstal. Vodstvo bolnišnice je naložilo kazen, da ne sme v mesto 5 tednov. moJAjq. lumoCAjqi n KA "GU* *A*ODA,f v|dn fLovjEsns Posledica praznoverja. Nevedno prebivalstvo je imelo magal v vseh obupnih trenutkih,! v bolezni, v bridkostih in težavah j itd. Druga brošura je govorila o j maši. pri kateri se pred Bogom Žalostna usoda žene. veliko zaupanje v "čarovnika'*.! operej'o z grešnika vsi razno vrst-Nekateri so smatrali sleparja ini grehi. Zelo premožen je počelo za> svetnika._Zdravila, jstal niož pa tudi vedno predrzne jši. Tako je hotel pred kratkim pomagati neki ženi z gnus- ku pozabiti na vse. kar nje. Upravičena je žena v to. Le --škoda, da pri te zaide na stran- V sedanjem modernem času ne Pota- ki so pogubonosna za njo in Nevrjetno mnogo je še praznoverja, pa ne le pri nas, marveč sirom vsega sveta. Tudi Švica je polna praznoverja, kar dokazuje nastopni slučaj : Neki 75-letni človek, ki je bil radi goljufije, motenja javnega miru in radi prepovedane loterijske igre opetovano, predkaznovan je živel med ljud-1 stvom kot vedeževalec. ki pozna! preteklost in bodočnost in zna po-1 magati v vseh mogočih boleznih more žena izpolniti vseh stav-' družbo Prekomerno uživanje al-Ijenih zahtev. — Alkohol in ko-j kohola je postalo običajno in nič kain spremljevalca civilizacije,; nenavadnega ni, da se je tudi žejna pričelo udajati morfiju in ko- nikoo. ki so so že leta in lota lr. kainu. Posebno so se pa žene pri-j žali svojih bivališč, romajo si V najnovejših francoskih in angleških listih je brati vesti iz Afrike v bližini jezera Tanga n i -I ka. Tam so se pred kratkim od-' krile zlato žilo. Plasti žlahtne ko-j vine se nahajajo na takozvanih je krog j Iiivingstonovih planinah med o-srromnima jezeroma Niasca in Tansairka. V eolom tem delu Afrike jo radi odkritja zavladala nekakšna blazna tekma za bogastvom. Dolgo vrst o iskalcev zlata. pustolovcev, delavcev in urad- dr- ojiii bivališč, romajo sedaj V Berliner Tagblat.tu piše dr. j Kainu. roseono so se pa zene pn nima sredstvi, da bi v njej zopet e. Slcmerling o ženi meti drugim čele baviti z hipnotizmom, s šprri-! v zlate predele, od katerih si o- vzcvetela zakonska ljubezen. Že- to-le: * | tističnuni. okulističniaii in tele- J betajo sijajno prihodnjost. Po- na je nevarno obolela in za vso Današnja 'doba je s številnimi patičnimi poizkusi. Poznal sem j navijajo se Isti prizori blaznega stvar je izvedela sodnija. ki je novimi dolžnostmi in pravicami žena. kteri se je po intenzivnem I pustolovstva, kakršni so se doga- .vtakuila v luknjo štaa-ega seetni- obremenila ženo. S pritegnitvijo. eksiperimentiranju s premikajočo j ali pred 20. leti. ko so bila od- ka in čarovnika. v službo, z vj>ra»anji pre- se miizico oniračil 11 v javno službo, z vprašanji pre-"se miizico oniračil um. j krita zlata polja na Aljaski. Za- skrbe otrok in dojencev. mladin- Splošno stremljenje uživa- j nimivo je dejstvo, da so kraji, skega skrbstva, z vprašanji pre- 7>.iu prav pogosto zavede ženo. da j kjer se nahajajo bogate žile zla-hrane. delovnih pravic, kulturne- zatajuje ženskost Ln čut sramu.! t:«, revno obljudeni. Tudi Alja-I ga uela. Žena sl je priborila do- Posledica temu je nravstveno pro I ška se je pred časom nahajala v - stop v državno upravo na podlagi padanje in s tem v zvezi nebrz- i jM>dobnem stanju. Bila je ogrom-in raznih nevšeenih slučajih. V i vsakovrstne predmete, ki iz- splošne in enake volilne pra-vioe. danost. deloniržnost in spolne i no polje, pokrito s snegom in le-St. Gallenu je bilo to. Moža so | znamenitih Zemljanov. Gotovo je. da v današnjem času bolezni. Zelo žalosten pojav da-j dom in preorano -od mrzlih rek, ih čas;h je n. pr. Nero ku- žtfna ne more izpolniti vse stav- našnje dobe je tudi, odklanjanje j kjer se je nahajalo zlato v pesku. Ostalina znamenitih mož. v • » 1 Ze od nekdaj ljudje radi kupu- stop klicali, ako so komu noge otekle,!^ ^anh ako so v hiši zboleli, ako je bil 11)!1 neko Katonovo obleko. Nedav prepir v hiši, če je hotela zvedeti 110 sc v Pariz« protlala sta- j ima gc veiiko več trpeti na po- kih se v velikih mestih odpravi - ra Rousseau jeva suknja za 939 sledicali vojne, kot mož. Kdor na o svojem inožu. je klicala če kokoši niso nesfe jajc, ako je zbolel konj in ako je kaka brum na žena kaj posebnega starega čarovnika. Seveda je zahteval za vsako svoje zdravljenje in za vsak svoj noevet mnogo denarja. Veljal je tudi za nekakega svetnika, kajti okoli vratu je imel vedno rožni venec in pripravljen je bil pomagati z (molitvijo, ako že druga zdravila niso zalegla. Z dovoljenjem ^duhovništva je prodajal dve mati brošuri "Seveti Jud as Taudeus" rn' "Sv. Maša, tvoja daritev". Po 5 frankov je prodajal tako brošuro in Sv. Jndas Ta- ljenih zahtev, toliko manj. ker potomstva. Po statističnih podat- 1 po- najraanj polovico plodov frankov, žepna ura za ;300 fran- merava opisovati trpljenie žen.' Vse to so temne slike, ki nam kov. barometer za 1500 frankov, naj omogoči svoje pero v najtem- pa seveda še ne narekujejo mne-Vokairjevo batino je pred časom nejše barve. Ni čuda. če je je du- "ja. <^a je podeenjm-ati 'sodelo- ševno s-tanje žen razdvojeno, k?) vanje žene na usodi človeštva. • pa mora v svojem gospodinjstvu Več;na žen je vendarle usmerila ni Afriki, kjer v novih najdiščih zlata gospodari rmena mrzlica, ka tera kosi ljudska življenja z vso neusmiljenostjo. kupil neki zdravnik za 500 frankov. Za Kantovo lasuljo, ki je bi- . . .. , . • .lin ]>ri vy.goji otrok pretrepti naj- svoje zivljensko hotenje na pr«n- la poglodana od moljev, je neki ^ave in gkrbi Rofl pezo cip redu in nraraostL ljubitelj starinskih predmetov | gospodarskih razmer ječi žena in j , -- ^ plačal 200 frankov. Descartovo v skrajnem naporu za življenskij lobanjo je kupil neki bogat Šved j obstanek ginevajo njene fizične! Pridelek riža v Ju go slavij L iz Stockhofana za 100 frankov, za ; Newtonov zob pa je nekdo plačal} celo 730 funtov, to je 18. tisofc j frankov. Takih primerov bi lahko Na Aljaski sploh ni bilo pogojev za živi jen je,t oda vendar so nešte-všlne mase avanturistev po več let prebile v ledeni puščavi ter sc vnvle domov •obogatene, toda strahovito zdesetkovane. Isti slučaji se ponavljajo sedaj v centrai- x . . . , x , 1 Po podatkih ministrstva za po- Zena se hoče vsaj za trenotek., in vode OTa§a ^^ reš*ti trpjenja in pozabiti na gor- prideictV Hža v Jugoslaviji 3 milijone kilogramov. Ta količina ni znd'jfltna, zato se mora večja količina riža uvažat;. Domači riž je je, ki prepleta njeno življenje. Tiho, že zdavna okrnjeno hrepenenje poskusa, izogniti se vsako- u&vedli Se celo vrsto, a za danes deus je imp! nalogo, da bo poms- bpdi dovolj to,- kar smo napisali. dne\*nosti in v zabavi in od poč ft- najboljše kakovosti Gozdovi v Sloveniji Slovenija ima 6"3,000 hektarov gozdov (41% celokupne površine). 149-1 ha gozdov je last države, 18,206 ha verskega fonda. 23,847 ha lest posameznih občin m 629 t:^oč i>51 l>a v privatni lastnini. F \ C.LAii NARODA. 5. FEBR. 1024 V Ljubljani prodajajo kokain na debelo. Tudi v slovensko prestOlico se je že zajedel ta strahoviti strup. — Velika nevarnost za ljudsko zdravje. — Iz življenja) kokaino-manov — Največ odjemalcev imajo prodajalci med prostitutkami in hohštaplerji. "Jutro" piše: Srečam v ljubljanskem lokalu znanca, izkušenega moža, rodom Ljubljančana, ki pa v ostalem stalno prebiva na Dunaju. V razgovoru ni i mož pripoveduje podrobnosti velikomestnega življenja v poedinih centrih Evrope, ki jih je tekom zadnjih mesecev prepotoval ter o besnih orgijah nesrečnih žrtev kokaina, ki trnje tisoče in tisoče življenj. S posebnim povdarkom mi naglasi, da tudi v Ljubljani srečuje tipe, ki jih fizijognomija neoporečno izdaja za kokainiste . . . Po svojih na-daljnih informaciji^ v prijateljskih družbah doznam. da se med ljubljansko pobliko že prav mnogo sepeče, da kokain za Ljubljano ni nič več skrivnost devete de-žele. temveč da ima v poedincih in "klapah*' že prav vnete časi ilce, da se v Ljubljani celo nahaja poseben lokal za skupno 11-živanje kokaina itd. Da pravo-vasno opozorimo na strahovito delovanje belega o.trova, podajamo v nastopnem skico njegovih učinkov. Kokain je bel praške, ki se v malih dozah polaga na usta ali pa se njuha. Ko prvikrat použi-ješ, se čutiš nelagodno, prebledi«, oblije te hladen znoj, lahka neprijetna slabosi kakor po prvi cigareti. A ravno s.lično kakor tobak je tudi koknin privlačen; ako ga parkrat zapored pokusiš, čutiš njegov satansko sladki učinek in kmalu lahko postaneš strast-nik. Prevzema te polagoma po u-živanju kokaina i zborno duševno in telesno zadovoljstvo, pozabiš na svoje brkre. Vse neprijetnosti življenja se ti zabrišejo, veder si in se ti zdi. da so muke, duševne in telesne, le navadne slučajnosti, in se enostavno čudiš, kako si se doslej radi "malenkosti'' mogel včasi celo razburjati. Kmalu po uživanju kokaina čutiš nenavadno telesno moč in inteligenco. To pijano stanje, močno in veselo, se manifestira tudi v fizičnih podra-žajih: zdlš se čvrst junak. okreten in nevrjetno dovzeten za vse. Kakor nikdar prej si sposoben za modro razsojevanje. drzen si. smatraš se za avtoriteto, o kateri se doslej ni vedelo, da se v tebi skriva. Živahen si, glasno se smeješ in si razpoložen za na job jest nejac šale. galanten pa tudi v nt-okustnostih. govoriš dolgo in gestikulirae široko. Lice dobiva vesel izraz, oko je svetlo, zenice se razširijo, kar daje očem čaroben blesk. V celem tonu svojega obnašanja pa ue utajiš nekake nervoze in nestrpnosti. Ženska po kokainu čeblja neprestano in ee ima za to že priroden dar, si lahko predstavljate, kako brbljava je šele v trenutkih po užitem koksu". Kar se tiče spolnosti, je seiizus spočetka razdražljiv, l>olagoma pa začne pešati in spo-redno s propadanjem celega organizma konča s popolno Lmpotenco. Vsi ti in taki stadij, ki jih povzroča beli otrov, so nenormalni in neprirodni prishieni podražaji, ki naravno povzročajo sirašno pro padanje organizma in značaja. Kmalu, kmalu postane kokainist neznosen v družbi, črnogled, razdražljiv, pobit, impulziven. brutalen in ljubosumen. Razdraži ga vsaka malenkost, vsak ugovor. Med razdraženimi kokaininomani se odigravajo, najodumejši. naj-sramotnejši prizori. Človek-ko-kainist se v tem stadiju bliža navoju živali . . . Ko prestane učinek kokaina, končajo tudi ekstaze, nastanejo pa neznosne posledf-ce, maček, ki je desetkrat hujši kakor po krokanju. Duši te v prsih. roke drhtijo, jezik se zapleta, vid slabi in ne razločuje boj V ušesih ti neprestano zuji, po telesu te draži srbečica in mravljinci. Zaspati ne moreš, dihaš naglo, puis je močnejši V takem mačku si ponovno poseliš kokai na, ker ti je postal neprestana te lesna potreba, a>li pa zato, da u lftaajsaS svoje duševno in telesno r»erazpoloženje. In tako organbrem. beli otrov, . aajtteva vedno večje doze. Ako ga ne do- j JVfolitVČIliki: hiš, te prevzema mučna depresi-l * ja, grize te vest, nesposoben si za Duša popolna.................... 1* vsako duševno delo In kakor M"*«« Varhinja: , , „ , . v . v platno vezano ......• .70 kvartac, ki rneee poslednje pare v usnje ve»ino ............ U0 na karto, tako tudi kokainist pla- Rajski glasovi: ča poslednje dinarje za svoj ljubi: v platno vezano ............ .7» " t> i - ^ v usnje vezano ... 1.30 KOKO . rropaoa pri tem nev-j v fino usnje vezano ........ LM zdržno. Začne ga izdajati fiziono-mija. Lice prsteni, nabirajo se gube, ustnice se zaostrujejo, zenice; v usnje vezano............. 1.30 Skrbi za dušo: v platno vezano ........... .89 v usnje vezano......................1.65 se razširjajo, oči neprestano me-1 v fino usnje vezano........ L80 žikajo; splošno te dober pozna-,Sveta Ura: valeč takoj prepozna po samem: nervoznem drhtljaju na obrazu. Po telesu slabiš in veneš kakor: odtrgan cvet. Tako ruinirani organizem je dovzeten za najmanj-1 še bolesti, ki jih zdrav človek nil i Child s Prayerbiok: ne čuti. Ko se ti bliža končna propast, si razrušpn. duševno in te-lesno. lotevajo se te krči, obliva te hladen znoj. muke so vedno bolj neznosne. In ako te ne reši smrt sama. jo prikličeš tola žilico, ali zavedno ali pa v deliriju. Kdo uporablja kokain? Dandanes se "koko" v evropskih me- fino v platno vezano, z debelimi črkami ................1.00 v usuje vezano ............ 1.60 v najfinejše usnje vezano .. 1.80 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Filozofska zgodba ............................-60 Ptice selivke. i Kubindmmith Tagore) Karovška kuharica .............75' — 1.00 Fia Diavolo ....................................Jo | Pred nevihto ................... JtS Uozdovnk (2 zvezka) ....................U0: icvolucija na 1'otmf ttktm..... -SO Grešnik Leaard. (Ivan Cankar) .?5 j Kin&ldo »žiMirfin« ............ JS4 Gočevaki katekizem ....................JE5 Robinson ........................70 Grada umira ....................£0 »iovanska knjižnica. Zbrani spl- Golem, roman .............. .70 spisi, vsebuje 10 povesti .... j00 barvaste platnice vezano fiiild's Prayerbook: v belo kost vezano ...... Kjy of Heaven: \ usnje vezano .......... Kej*of Heaven: v najfinejše usuje vezano (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vfza.no ........ 1.50 Catholic Pocket Manual: .30 1.10 .70 1.20 Poučne knjige: .30 .50 5.00 v fino usnje vezano........ 1.30 stih uživa iz mode \ iz nevrjet- ,\ve >,[aria: nega snobizma. v glupi domišlja-1 v fino usnje vezano ........1.40 vosti. da po njem postaneš intere-sanlnejši m vel ikoni est en. Nekateri pa ga uživajo le zato. da u- Abecednik siovenSkl: blažijo svojo nervoznost. kakor! broširan ......... duševni delavci, ali pa zaradi pro-j tnl° vezan........ fesije. kakor n. pr. igralci, film- ^efiko^ovensld , . . , . . , . , . _ i (Dr. Kern) ....... ski .i una ki, boWm bohemi. Da ui{eijtKk služba ali p^tt^ kako ima svoje najvnetejše pr;vr?-nee j naj se k »v. mail streže .... JO med propalimi bitji, prostitutka-i »omači živinozdravnik ..........L25 .... ....", . Dva sestavljena plesa: Cetvorka in mi, hohštaplerji in drugimi izgub-, beseda spisano ^ nari8ano.......35 ljenci, je povsem razumljivo. Vsi i iovedoreja .................... .15 ti nesrečniki so navadno žrtve ] '"goslavija* Zemljepisni pregled 1.25 brezvestnih individujev. ki jih iz-!hubifl,3J ^ ražnnarlftn . ... • . ; za. trgovce z lesom..........1.00 rahljajo z navijanjem kokamo- ; Knjiga o lepem vedenju, ve "valute". V vel ikoni est nih po- Trdo vezano .............. 1.00 nočnih lokalih se kokain v poznih s_e P°stane ameriški . , državljan .................. .15 urah razpeeava pod nevrjetno . Knjiga o dostojnim vedenja .. spretnimi pretvezami, da vestna'Kako postanemo Stari ......... polimija. ki je razpečavanju ko- i ^^^hem (veliki) ........... kaina vedno na preži, vendarle n«' more slediti vsem gestam raz-i Nemško angleški tolmač ... pečevalcev. Po polnočnih urah so j Največji spisovnik IJubavnih velikomestni nočni lokali, javni I SwnHina brM uiiteI^ Mlekarstvo i norejo • Črticami sa tlvi- . . , . , J- del ... ali tajni, brezdvomno kokainovrh i 2. del orgij. Tudi pri nas se je razpasel j Pravila za oliko kokain. V Belgradu in zlasti v Perotninar. Zagrebu se je pričelo širiti ko-kainornanstvo radi bedaste imitacije velikomestnosti. Kako daleč se je ta strup zajedel v gotove družabne sloje. je razkril tudi PaskijeviČev proces. Da se uživa tudi v naši "nedolžni" beli Ljubljani. bo za marsikoga novo. Prodajanje kokaina je seveda tudi pri nas (razen v zdravniške s vrhe na recepte) zabranjeno. Kokain se tihotapi v velikih množinah iz Avstrije v Jugoslavijo in od tu zlasti preko Zagreba, Suša-ka 11a Reko in tudi preko Ljubljane v Trst. Nedavno je policija na Sušaku iz^edila dobro organizirano tihotapsko tolpo, ki je prenesla preko Rečine za ogromne svote kokaina na Reko. Zanimivo je, da prihaja kokain v Ljubljano — ne^zaj iz Trsta te se seveda tajno razpečava po ogromnih cenah. Svarimo najpoEorneje našo mladino, naj bo trezna in naj se s popolnim odporom čuva belega 1 demona! Nedvomno pa bo tudi naša policija imela svoje vestno oko .povsod pripravljeno, da v prvi kali zaduši izrastke kokaino-vih strahot. Mariborsko okrajno sodišče je izločilo iz znane tihotapske družbe s kokainoten dve prodajalki Viktorijo Krohne, brezposelno be- M .40 .40 .75 .60 JO 39 J50 .65 Gentleman vlomilec, trdo vezano IJJO Suneski invalid Hfdvikft •••••••••••••••••••••• »55 [Skozi širno Indijo Humoreske, Groteske in Satire M j sanjska knjiga .. Iz dobe punta in bojev ........ .50 Iz zapeške globeli .............. 1.50 Igralec, roman, spomini mladeniča .90 los. Jurčič spisi: zv. Cvet in sad. Hči sodnika. Broširano ........ .75 Trdo vezano............... 1.00 . zv. Sosedov sin. Sin kmečkega cesarja itd. Broširano ...... .75 Trdo vezano .............. 1.00 . zv. Dr. Zober, roman. Tugom-. .er, tnegedlja v 5. dejanjih. TrJb vezano .............. 1.00 \raljica Mučeni ca, trdo vezano -80 %armen. trdo vezano.............40 Ljubice llabsburžanov ..........10 .judske povesti, — Od hide do hI-bin judsk-s knjižnica: 2. sv. Darovana. Zgodovinska POVCSt m 3. n. Jertiač Zmagovač. — Med Plazovi.................... .50 4. sv. Malo življenje ........ .00 5. zv. Zadnja kmečka vojaka .75 7. zv. Prihaja* .............. .60 6. zv. Pasjeglavci .............75 0. zv. Kako sem a« jaz likal, (Breneclj > ...................- .M 10. nr. Kako sem m jaz likal, (Brencelj) ..........................60 U. sv. Kaka sem se jas likal, (Brencelj) ....................60 2. zv. Iz dnevnika malega po- redneža, trdo vezano...........60 14. zv. Ljubljanske slike. — t Brencelj) ....................60 5. sv. Joan Miseria. Poveat ls španskega življenja ...........60 0L sv. Ne v Ameriko. Po resničnih dosodkih ................ .60 Mlada ljubezen, mio vezam«____ 1.7.1 Mali ljudje. Vaebujč t* povesti. Broširano .................. .75 Trdo vezano ................ 1.25 Mfmo življenja. Uvan Canlcar > JtO Mrtvo mesto ...................70 -50 M JM 2.00 JO JO .3U JO .75 JO ducat ...................... JS Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40 Posamezne po .............. .05 Narodna noša, ducat...........40 posamezne po ............ .05 Planinski pozdravi, ducat.......40 posamezne po............ .05 Panorama mesta New Terfc .... .15 Prerekovalne karte 1.00 gunko i*z Ljubljane, in plačilno natakarico gostilne 4'Pri črnem orlu" Alojzijo Slane, ki sta obe posredovali pri prodaji. Krohne je trdila, da dobiva kokain od gospoda, ki ga ne pozna, s katerim pa je imela kljub temu že dalj časa poslovne zveze. Alojzija Slane pa je lepo priznala, da je dobivala kokain od liferanta Sitarja iz Ljubljane. Sodišče je obsodilo ti-hotapki radi raapečavanja strupa vsako na osem dni zarpora. 1. letnik ........................JO 2. letnik * <................ .60 3. letnil .................. JO Pshiine motnje na alkoholski podlagi ......................... 1.— ~*raktičnl računar ............ .71 Slovensko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo vezana......Uf Spol, ljubezen ln materinstvo ... 1.— Splošno knjigovodstvo. 1 ln 2 del $2JO Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovsr Srbska začetnica za Slovence .... .40 lovensko-nemški in nemško-sloven- skl slovar................... JO Slovenska Narodna mladina .... 1.— Spretna kuharica ................1.25 Spretna kuharica, trdo vezano 1.50 Slovenska kuharica............ 7.00 j 1'mni čebelar.................. L50 'ošilna knjižica .............. JO Veliki slovenski spisovnik raznih raznih pisem, trdo vezano 1J0 Veliki vsevedež ................ 1.00 Zbirka domačih 7dravil kakor Jih rabi slov. narod .......... .75 T?odbe sv. pisma .............. JO Zgodovina Srbov. Hrvatov ln Sla-vencev 1. zvezek ..........................U 2. zvezek *.••«.......■•*. JU Razne povesti in romani: Amerika In Amerik an d, trd. ves. CM Andrej Hofcr ................ JO Sene&ka vedeževaika .......... J5 DeJgrajski Biser ............ J5 Bedakova izpoved............... 1.20 teli rojaki, trdo vesaho........IN Utj, roman, trdo vezano...... .75 Božja, pot na Ssuna Owe..... Turška vojaka...... Cvetke ........... Črni panter ...... Mrtvi Gostač ................. J5 Materina trUw ................ M Mor-ki razbojnik, ticln vezano .. 1.10 fusolhio ..................................40 Mali Kiatet .................. .70 Mesija ...................... JI Mirkn Po&tenjakovič .......... .50 Mitva srca. Pore&tl. (1. Tavčar) 1J0 Marjetica .......................70 Notarjev nos, humoreska ........35 Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-povestl. (Novačan) — Vezano ...................... 1.30 BroSlrano .................... L00 Naša Vas. 2. del vsebuje 9 povesti Vezano ...................... LS0 BroSirano .................... L00 Na Indijskih otokih .......... JO Naseljenci .................... JM Novele in črtice................. jo Na Preriji .................. JO Naša leta ......................45 Nihilist .......................40 Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskea polka .......... L50 Narodna biblioteka: Bo/."«i kazen. Plaveč na Savini. Čudovita zmaga.................35 Berač. — Elizbetha. angleška kraljica .......................... -^5 Emanuel, lovcev sin. — Berač .. .35 Svitoslav.......................35 SpisVi ........................ J5 Krvna osveta...................35 General Lavdon ................70 Napoleon 1..................... 1.— Babica ........................ 1.20 Popotniki v Arabski pušravi---- .3.1 Nrsrečnira .....................70 V gorskem zakotju .............35 Za kruhom .................... -35 Žalost in veselje .............. i.— Z ognjem in mečem ............4. {irska Mytologija. - knjigi .... 1.40 Kimska Mytologija .............70 Kranjske čebelice, poezije...... .35 'iganova osveta .65 J5 JO JO JM ovcst Iz .... kavkaških gora ............ J5 I. zv. Praški judek ............ .25 8. zv. Tri Indijanske i>ovesti .....JO " — Kraljičin nečak. Zgodovin* aka poveac lz Japonskega .... JO 10. zv. Zveti sin. Povest iz zvlade Akbarja Velikega............ J5 II. zv. Bdeča in bela vrtnica, po-T€Bt •*•••¥«*•••«•*••••••••■ Jt 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mlsjonov v Koreji ............JO 13. zv. Boj in zmaga, povest ____ 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest la zgodovine kanadske .................... JO 5. EV. AngelJ sninjev. Braziljsha pO\6fit JK8 16. zv. Zlat okopi. Povest ...... JO iT zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaragno ........ JO 38. sv. Preganjanje Indijskih mis- jonarjev .................... JO 9. zv. Mlada mornarja. Povest 80 Svitanje, roman, trdo vezano .... 1.00 rurki pred Dunajem............ .00 Frcnntkl oddiha .............. .40 išnjeva Bepatiea. Satiričen roman. 2 knjigi .............. 1J85 Veliki vsevede!..................1.00 \'rtnar. Rabindranat Tagore, trdo vezano .........................00 Zgodba Napoleonovega huzarja. — Trdo vezano ................ 1.80 Za dni dnevi nesrečnega kralja .00 Zaklad na kozjem estrovn.....SO Zadna pravda ................ JO Zmaj iz Bosne...................80 Zlatarjevo Zlato .............. 1.00 Zločin in kazen. 2 knjigo. 1. in 2. del. Trdo vezano ............3.— Za miljoni. trdo vozano...........65 Zbirka slovenskih p*vestl: 1. 7.v. Vojnomir ali poganstvo .. .35 2. zv. Hudo brezdno ............ .35 S. zv. Vesele povestL .......... J5 4. zv. Povesti in slike...........35 0. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ................ J6 Zabavna knjižnica: 22 zv. Pegan in Lambergar.......75 23. zv. Črna smrt ................ .75 4 zv. Zločinci ................ .75 1. zv. Moi z razregano dn$o .... 1.25 Razne povesti in zabavne knjige za mladino: J0 .40 Narodna knjižnica: Bilke -"..................... Belo nočL — mali Junak Izbrani apM Valentin Vodnika Malenkosti .................. MoJo življenje. (Ivan Cankar) bfskL (Cankar) OhiskL (Cankar) Trdo vezano .. Mfc 50 letnici Dr- tem B. Kreka JS 'ovestie* Raftindranath Tag ova. Vsebuje 8 povesti .........40 Ob tihih večerih. Trdo vezano Petelinov Janes (AleSovec) —» Brošira 00 .................. Pariški zlatar ................. Poslednji Mehikanec ........... Povesti Maksima Gorkega...... Pravljice H. BKajar .......... Povesti slovenskcmn ljudstva v JO JO JO JO .40 1.20 L50 1.10 .tO .35 JO .75 JO Pot za razpotjem. Trdo vezano. POfl^SltC ••••••••••••eeeseeevs 1.20 Jto J5 Predrfani Pftšeni in irugl svet-aaU v povesti la irska Jnnafte dobe ...........................JO Pel fftsiV v si OksblO*«. trd. w IJO Job sa mladi seb, pesmico Dedek Je pravil, pravljioa Mladim sreem J5 Narodne pripovedke, 8. mnk.. .40 arodne pripovedke. 4. sveaek.. JO "ravljice la ptlpotedke m mladina' 1« zvezek a JM zvezelc Slavček, zbirka aolikih pesmi J5 vonČekL Zbirka p>sini aa mladino: trdo vaaano ................ 1.00 Volk spokornik in drage povesti za mladino ................................L00 Zbrani spisi za mladino: 1. zv., trdo vezano. Vaebujs 10 povesti ...................... JO 2. zv., trdo vezano. Pripovedk* ln pesmi ...................... 3. zv„ trdo vezano. Vaebu>> 12 povesti ...................... JO 4. zv., trdo vezano. Vsebuje 8 povesti ...................... JO 5. zv., t cd o vezano. Vinski brat 6. zv., trdo vezano. Vsebuje 10 povesti «....*....»«•....• Ml JO Taeteiika knjige • Mlada greda; pravljica s slikami JO Pepeika; pravljica o slikami L00 Bdeča lcspica; pravljica a olika- Bil aa.^a • • • « a • mm • ».m • • aop • 1<|M Snegnljčica; pravjjlca ■ sBkaml L00 Trnoljčiaa^ pravljica a 'ajiro ta dUt Mladi slikar JI SHke is unlit ............. .78 njige aa s >........•*.•• 1J0 OMU vrtea 1J0 Za kratefe hm 1J0 I ............ U0 Razglednice: Igre: .50 .35 .30 .30 .30 .60 JO JO JO JO JI 80 .80 ?oiina Solz. 3 enodejanke: D?a svetova, dediščina, trpini .... LM hieralk. Veseloigra v 2 dejanjih JO Cyrano de Bergerac. Heorič-na ko- * meilija v ."». dejanjih. Trdo vez. 1.70 Če sta dva. šala v enem dejanju .35 Divji lovec. Narodni igrokaz s litjem v 4. dejanjih .......... Krivoprisežušk. Na roti na igra s petjem v .j dejanjih .......... Pogodba. Burka s petjem v dveh dejanjih .................... Ob vojski. I^rokii/. v štirih slikah Za križ in svobodo. Igrokaz v 4. dejanjih .................... Revizor. Komedija v ."j. dejanjih .. TončKove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih .................. •birka ljubkih Iger. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ................ . snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen ne Izostane, Očetova kletev, Čašica kave .... 2. snopič. Izgubljen sin, V Ječi, pastlrlci in kralji, Ljudmila, — PlanSariea .................. 3. snopič. Vestalka, Smrt Marijo Device, Marijin otrok ...... 4. snopič. Junašk* deklica, Sv. Boštjan, Materin blagoslov .. 5. snop!?. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ........ In 19. snopič. Pijavka, Skr!««a zaklad. Rešitelj, Kmet avtomat; Dekla Božja; Junaška Mejke .................... 0 snopič. Sv. Jnit; Ljnbezea Marijinega otroka .............. JO Pesmi in poezije: Godee; poleg narodnih pravljic o VrLskem jezera. (A. Fun tek) Trdo vezano.................7® Moje obzorje. Eng. G an gel. Poezije Trdo vezano ................ 1.25 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................40 balade in romance. (A. Aškerc) Trdo vezano ................ L25 Broširano ..................... Vsml. (Simon Jenko) .........45 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini.................... Ig 'oezlje. (Simon GregorOB) <—1 trdo vezano .................. 1.00 liollea. Pesmi za mladost .... .00 lovenska Narodna lirika. PoeaUo JO Sto ugank. (Oton Supančlč). —s .................... i| Pesmi z notami: Ameriška slovenska lira — Koncertne pesmi za moške in mešane zbore......................L50 Gorski odmevi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov ln čvetero Spevov. L zvezek ..............45 2. zvezek •••»••••••........... .45 Narodne vojaške. (Ferjančič) .... JO Narodne pesmi. (Marolt) ....... Jt% Naši himni; Lepa naša domovina; Bože pravde. (Marolt) ........ J& Narodne pesmi Žirovnik 1. 2TV. ........................ .20 —. zv. •-...........,......,,.. .20 zv. ..•....••*.............. JZO Narodne himne in domorodne pesmi, Marolt ................ Pesmarica Glazbene Matice, za štiri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami .... 3.00 Pomladanski odmevi. Pesmi na so- ran, alt ln bas L zvezek..................... .45 i' zvezek .....................45 Planinke. (Laharnar.) Pesmi aa spran, alt, tenor ln bas': ZVeZek •••••••oaaoaaaaaa»aa» ETGSfik ••*•••••««••■••■■•■■■ »40 En starček je živel. Za bas solo in uiožkt zbor .................40 Dve pesmi. 1. Zapoj mi pesen, dekle. 2. Škrjančku. (Prelovee).. .20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. — (Adamič) 1. iu 2. del ...... j>© Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovee) .15 Vojaške narodne pesmL (Koal) .. JO Orlovske Umne. (Vsdsplvec) ... L20 lira, scednoiolaka X* gVCTCk a a a o a « svmcIC •••••• Slovenski akordL (Adamič) e-a Zbirke 22 mešanih in mo&lh zborov : L zrezek..................... .75 2. rvezek .......................75 Me6anl in moški zbori. (Aljai) 1 avezek: Domovini; Nevesti; Ne sverl mt; Naša zvezda; Ujetega Ptiča tožba; SoS............. .40 2. zvezek: Pri zibelki; Cerkvica: Ne tožim; Oj planine; OJ s Bogom ti planinski svet; Šclskodomaki mladini; Na bregu............ .40 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj; Na dan; Dlvna noč....... .40 4 zvezek: Ujetega ptička toSha: Zaklpl duša; Dneva nam pripelji Star; Pri pogrebu.............1 .40 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam prpeljl žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav........ *40 S. zvezek: Opomin k veselju; Svata noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .............40 7. zvezek: Sla veček; Zaostali ptič; Dnmorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: TI osrečiti jo boti (me-!?an zb.) : TI osrečit i jo botl (mo> Skl zb.) : Prijatelj ln senca (molki zb.) : Prijatelj ln nefaca (meflan zb.) ; Stoj. solnčlce stoj; KmetsH bi SI ......................... -40 O. werek : Spominčice: Večernizvo® KI rot I; Oče večni; Slovenska zem-tja : Zimski dan : Večerni iron; Zflravlce I.: Zdralvoo II.;Oče večni: Tone Solnee .............. J5 Cerkvene pesmi: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešani zbor.................. L20 12 alovenskll) pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. — (Foerst*>r» ........................JO 12 Tantum Ergo. (Foerster) .... .10 12 Tantum Ergo. (Premeri) .... .00 Missa in Honorem Caeclliao — (Foerster* .................. -00 MaSne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .................. JO Slovenska sv. maša, za mešan zbor s spremljavo orgel. (Laharnar) JO Note za citre: Slovenski citrar (WilfatU ...... .25 Safaran. Kuska pesem. — (Wilfau» .................25 Note za tamburice: Slovenske narodne pesmi za tambu- raškl zbor in petje. (Bijik) .. LN Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... L00 Na Gorenskem je fletno. (Baluk) L00 Note za gosli: Narodni vaklad Zbirka državnih himen ln slovenskih narodnih pesmi .70 Note za klavir: Našim malčkom. — Z;« klavir iu l»et je. (PavčK- > ............ ^0 Ob morski obali. Valeek. (Jaki) ,40 Pripoznanje. 1'olka mazurka. — (Jaki > .....................40 Srčno veselje. Polka fraue. — 1 Jaki t .....................40 Vesela plesalka. Polka mazurka. (.laki) .....................40 Ljubavuo blebetanje. Polka mazur. (Jaki) .....................40 Kot nekdaj v maju. Valček. — (Jaki) .....................45 Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) .45 Slovenski biseri. Veliki narodni Itodpuri. (Jaki t .............60 Našim rojakom. Koračnica. (Jakl> .50 Primorski odmevi. Fantazija. — ( Breznik >....................50 Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in narodnih pesmi. — Za Kosli s sprendjevanjem klavirja. (J. Vedra!)...........2.— OreL Koračnica. (Jakl>..........25 Buri pridejo. Koračnica. — (J. Skorpikt ................25 Bratje i Slovensci smo. Koračnica. ( Premrl >....................25 Editha. Intermezzo. (Aletteri .. .20 Mabel. Intermezzo. (Aletter)......20 At a Penguins Pienic. Intermezzo. (Alletter)...................20 Ritter von Herz. Koračnica. (Jaki) .20 Golden Rain. Intermezzo. (Alctter) JO Waffenrouf. Koračnica. (Jaki). .. .20 Fahnemvacht. Koračnica. (Jaki) .20 >oooaa*ao«aa*a L20 Uf Priložnostne pasmi tk izven cerkve, ae to dnit>rt> slavnseg — <13 meBanlh in 3 moški abozl) L10 Nožne pesnL (Adamič) Lig Bnplett (Gram) — 1. Kranjske Bege in navado .... J5 2. Učeni Mihec; Babi časi____ JI 3. Neaadovoljnel; To aares uiit- Zemljevidi: Združenih držav, veliki .......... Zdrnženlh držav, srednji ........ Združenih držav. Mali Nova Evropa ••••••■< JO Colorado, Tennessee, Oklahoma, Hndlana, Montana, Mississippi, Washing-ten. Wyoming, — vsaki po .... H2hMi«f t». _ - Virginia, OWo, New Verk — mMpo...................... M tema VAROGajte SE HA Mnmnez mivmiR v •GLAE NOODi &___ ___,.iL. _______Li CLAS NAT? OD A. ">. FETVR. 1924 Strašen doživljaj z blaznim morilcem* (Konec.) j — Na delo. Kopiji in ne klepe- --j ta j. To delo je treba liitro opra- blazuež viti. Dečko je pričel ]>očasi kopati. Blaznež je postal nestrpen ter zakričal nanj: — Hitrejše ali ti pa razcesnem glavo in nikdo ne bo vedel, kaj Naenkrat pa se je vzravnal ter s vzkliknil z močnim glasom : — Ha, ha. to je dovtip na najin račun. Mislil sem, da je to mrtev dečko z odsekano glavo, a je le sveženj starega platna, ka-' sc tj je pripetilo, terega je pustil kdo tukaj zunaj Nesre5ni deček je pričel hitrej-61abo. zelo slabo. Nič se ne boj. - kQpati in Harrington, ki je bil bo že še prišel človek z odrezano o5ividno zai velik, da ti odre-žem glavo. Tako je čenčal na grozoviti način močni blaznež, ko .sta se potikala po poljih. Mladi Pinkbam jo bil strašno razburjen, prevzet od jrro/,e in niti malo ni vedel, kaj naj stori. Vpraševal se je. če bo se kedaj videl svoje sorodnike ter se ni mogel i znebit i misli na *voje telo brez glave, ležeče kje na polju. Pinkbam je prišel do spoznanja, da bo to najbrž nje-gova usoda in kler bi se mogel na ta ali oni način polastiti kake seiktrc. ("u d ti m* je presenetljivi meša-nici prctkanosti in blaznosti v svojem tovarišu. Nekatere stvari, katere je izustil Haringtou, so bile povsem zdrave, a druge zo-pet popolnoma blazne. Kljub temu pa je zasledoval blaznež en «'ilj. — povesti je hotel svojo žrtev na pokopališče, kjer je hotel dobiti sekiro ter umeriti svojega spremljevalca. Bilo je že temno, ko sta dospela <>ba ua pokopališče in Harrington je odšel naravnost proti vratom nekega majhnega poslopja ter jih orlprL Pozval je dečka, na j gre ž njim noter, kajti na ta način je hotel preprečiti njegov beg. Mladi Pinkham se je pričel vpraševati, če bo mogoče to njegov grob, ko je stopil njegov blazni tovariš v neki kot ter prijel za močan železni drog, sekiro in lopato. Dečka je prevzela skušnjava, da se spoprime s llarringtonom. ko je slednji odpiral vrata malega poslopja, a bal se je. na ne bodo njegove moči kos onim odraslega in močnega blazneža in da bi se tak napad brez dvoma končal z njegovo smrtjo. V poslopju same«) je hotel Pinkham prijeti za to ali ono orodje ter pobiti ž njim blazneža na tla. a Harrington je zasledoval s svojimi očmi vsako kretnjj. dečkai ter driial pri tem sekiro v desni roki. Pink-liain je sklepal iz tega, da mora čakati na bolj ugedno priliko, ki bo mogoče prišla predno bi se blaznež odločil umoriti ga. Harrington je pozval dečka, naj gre pred njim in ko sta prišla iz poslopja, mu je rekel: — Sedaj te imam tam, kjer sem te hotel imeti. Primi lopato in izkopJji si svoj lastni grob. — To je bol pametno kot pa zažgati me v oni lovski koči. — je odvrnil Pinkham, ki je spoznal, da bo preteklo precej časa predno bo mogel izkopati v zmrznjenih tleh tako veliko jamo. da bi mogei^vanjo. — Da, pokopališče je pravo mestn. da se te iznehim in s tem se tudi prihrani sitnosti pogreba, — je odvrnil Harrington — Če bi si vsakdo izkopal svoj lastni grob, predno umre, bi bilo prihranjeno delo grobokopov. — je rekel dečko, ki je zrl pri tem. na »vojega mucitelja, da vidi, kakšen učinek bodo napravile nanj te besede. W oči vidno ni u-gajalo, fcajti približal ae je dečku. zamahnil a sekiro nad nje«o- videtiv kaj je vzbudilo pozornost da se misli blazneža ne pečajo več z delom, ki je zahtevalo malo trenutkov preje celo njegovo pozornost in ker se je bal, da se bo do mivJi blazneža v naslednjem trenutku zopet izpremniie in da mu bo razčesnil glavo s sekiro, je-sklenil dečko napraviti poskus. da obrne pozornost Harrington a, Za ^ vsakdo sposobeil na kako stvar tako, da. bi obrnil j -mpak zahtevajo le take ki ra' glavo. To bi dalo dečku priliko j di podlegajo gotovini vplivom udariti Harrington a po glavi " Medij anstvo" je sleparstvo lopato. — Kdo prihaja 1am? — je ljudje vzkliknil Pinkham naenkrat terjkvarjujo s spiritizmoan in hipno-nokazal na mesto za blaznežem, j lizmom. Sph-it;sti se zbirajo oko-Prcdramljen iz svoje zamišljeno-, in okrogili mizic in kličejo z one--li je dvignil Harrington pogled] ?a sveta duhove, da jim povedo, s predmeta na tleli, nakar je vstal, j kar jih zanima. Hipnotični pose obrnil ter gledal. J skusi se vršijo nekoliko drugače. — Za onim velikim kamenom Pri njih igrajo glavno vlogo meje. Ali ga vidite? — je vzkliknil. rti ji. t. j. ljudje, posredstvom ka-ilečko. (terih se pojavlja duh, katerega Pri tem pa je skočil dečko na- [ kličejo Zemljani zopet prej in z obupnim zamahom je, SI'edo. Vpliv žene. Odmev stavke pekovskih pomoč- njihovih zahtev. O priliki stavke nikev. je pekovski pomočnik S ker get z __Mariborski pekovski pomočniki grožnjami skušal preprečiti Au- Vpliv žene v dobrem, kakor v!^ laai stavk»H ve£ k^r «1* ^ slabem! Cela knjiga bi se dala P^f nemška mojstra Schdber skeiget je Ir.l radi tega obtožen m Ivolnius irsta hotela odc.b Spiritizem in mediji. Dandanes ___________________# ^ MISS MARGARET W1LSO.V. # * J ni vedel, kasnega moža ima pred sabo in koliko mu sme zaupati. svojo Zato je uredil stvar tako. da je prva produkcija izpadla negativ- lcazal j ^it <> spritizmu niti o hipnotiz-.no. Pozdravil je profesorja in spisati o tej temi; toda navesti hočemo le nekoliko misli, katere se naj odzovejo v sreih cenjenih ; čitateljic. Naravna in duševna kultura naroda se izraža že od nekdaj v spoštovanju, ki ga uživa žena. V ve-. likih kulturnih dobah ni nikdar; manjkalo žen, ki so bile v tesni i zvezi z naraščajočo kulturno stopnje. Časi, v .katerih žena ni uživala njej primernega spoštovanja. so vedno časi. v katerih je padal nravni in duševni nivo naroda. Že stari rimski pisatelj Tacit je proslavljal ženo kot nekaj svetega. Skrivnost ženske duše. neznana moč in neznani pogum v njej je. čemur se ukloni mož. To je velika predpravica žen, a obenem zvezana z vzvišeno dolžnostjo nravno vzgojnega delovanja. N ravno vzgojno naj deluje žena. V najožjem krogu mati. "Bodočnost otroka je vedno delo njegove matere!*" je nekoč rekel Napoleon. Kakor on. tako so mnogi izmed največjih mož podedovali najboljše, kar »o imeli, od svojih mater. Filozof Imanuel Kant je pripisoval vse dobro in lepo. kar je bilo o njem. vplivom svoje matere. Kako prepričan jc bil Goethe o velikem vplivu matere na razvoj .svojega značaja \ Kolikokrat je lo povdarjal z iskrenim bese-d n liki. — '"Blagoslov njene po-božnosti me ni nikdar zapustil. Učila me je moliti, učila me je v Boga verovati, v Bogu upati, misliti na njegove vsegamočnosti!" — tako pripoveduje stari pesnik Hebl o svoji materi. Dalo bi se navesti še mnogo takih primerov, ki pripovedujejo o materni ljubezni in njenem blagoslovu. Pa tudi preko ozkega kroga družine mora segati nravno vzgojni vpliv žene. Dolžnost vsake že-1 odc.b riti n '»hs. gen na ."*» dni zapora Izšel je "'Slovensko - Amerlkanski Koledar" za leto 1924. Knjiga J© znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral, vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TBAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. udaril blazneža, ki mu je hrbet, po zadnjem delu Votlo je zadonel udarec in Har-1 Mogoče je. da tiči za to stvarjo ' onostranstva, toda je obenem po-'ne vsiljivo in s silo, ampak tiho glave, j111 u nunaano eksaJktnih podatkov. | navzoče občinstvo kakor duh iz ne je, da vpliva na moža blažilno. rington. pobegli blaznež je padel, kaj. mogoče pa je, da je vse sku- j jasnil. da trenotno nima na razna tla kot snop. nezavesten. ! Pa-1 prefrigana špekulacija in si-Jpolago dovolj energij, tla bi se Deceit, ki ni hotel čakati da vi- (n kon-Tjudi. ki se vdajajo hipnotezam ne ; statirati. da ni na njean nobenega trkal, pač pa odprl vrata na ste- (la bi kritično j remotrili stvar, s ( sumljivega znaka. — Vtaknil je katero se pečajo. ' j namreč vato v žep profesorjeve Trdi se, da se pri mediju v hip-j suknje. Naredili so temo in v njej notičnem stanju pojavlja plazma, j jc Laszio izvlekel iz profesorje-neka tekoča tvorba belkaste barv- j ve ga žena pripravljeno vato. Vzel ne d j< di. če je ubil svojega mučitelja. je,('ev- Največja ovira pri tem ugo-vrge.1 lopato proč ter zbežal s pre- j tavljanju. kaj je na ostalimi močmi med nagrobnimi.1^ bipnofizmu resničnega, so lju ( Courtlandt Greena, oskrbnika po kopališča. Ni počakal, da bi po- za j ter padel pod noge presenečenega oskrbnika, ki je sedel za mizo. Ko se je dečko nekoliko pomiril, je povedal, kaj se je pripetilo. nian.se. To plazmo imajo lju-! jo j,- meti zobe in klopčič sprer- Oskrbnik je tako, telefoniral dr-,''^ mannesiacijo človeškega ! no razvil z jez-kom. Takoj nato se -......: Danielson in pre-1 ia" , nh v toj obllkl odgovarja j je pojavila plazma. Profesor iz žavni policiji v--------------^ . , iskava na pokopališču je razkrila na ^»^"J«. katera mu stavijo | Monakova. je pristopil, prijel za „rob. _ Harrington a 1-'n/1Je- j vato in ganljivo začivkal: "Mrzla Za medija ni sposoben vsakdo, j kot leti. Krasna. Resnična plaz-Hoče se zanj bitja posebne vrste. J ma !'1 spoznal je plazmo za prist-takega. ki jxi llega gotovim vpli-'110. čestital je Laszlu ter ga je po- nrdovršen grob. ni bilo mogoče najti nikjer. Poli-eija je celo pokopališče skrbno preiskala in par ur pozneje je bil v« neki sumljiv človek aretiran Webster, šest. milj severno West Field pokopališča. Bil je Harrington, a s pretka-nostjo. je lastna blaznežem, je skušal spraviti oblasti s prave sle- jvoni. I-.aŠ radi medijev jc kontro- vabil k sebi v Mmiakovo. da na- od|la '''l,Mf"r'nili poskusov zelo te. pjg,, 0 nj,.,n Tekla.mno knjigo. I za v na. ako jim naravnost netnogo- 1jh>/.1o. ki je bil na |»rodukcijo ra. Mogoče S! sicer, rbi so neka te- privabil tudi tri zdravnike, je 1a-. n pošteni in da pri transmitira- koj po odhodu profesorja iz dvoji! JU ne nastopajo s sleparskimi, j rane razkril svojo manipulacijo. , . . , . ,__i; Gotovo pa je. da so med mediji Sestavil iu zapisnik, katerega je di. Harmgton je tudi premeteni prevaranti, ki iz-! podpisal 'skupno s tremi zdravni cijo v Westfield. daje Frank koriščajo naivne ljudi samo iz ki. _ aEzkrinkal je "medijan- gmotnih oziror. jstvo*' kot čisto navadno slepar- V Budimpešti živi neki Laszio., >{Vo. Po njegovi sodbi lovijo me On je kot medij pri hipnotičnih j dijj na lim samo kaline, ljudi, ki poskusih zelo na glasu. Toda je; nasedajo sleparjem radi pomanj-obenem tudi izjema med mediji, kanja prave sodbe Lotil se je hipnotizma. samo zato, da se uveri, kako daleč gre v gotovih slučajih človeška naivnost, ki se da preslepiti od prebrisan-eev. Laszio je daj časa fungiral Weed en. nevaren blaznež iz Rhode Island a, ki je pred kratkim pobegnil ter teroriziral prebivalstvo krog DanieLsona. Policija ni vedla, zakaj se izdaja Harrington za nekega drugega blazneža, kajti v vsakem slučaju, če je bil pobegli blaznež Harrington ali pobegli blaznež Weeden, je bil v varstvu oblasti, ki ga bodo brez ali obotavljanja vrnile v ta zavod. Telefonski opis katerega je poslala državna umobolnica v Nonvichu, je natančno uveljavil identičnost Harringto-na in kmalu je bil na poti v b-laz-nico, iz katere je bil pobegnil dva tedna poprej. 0111 'kot medij pri hipnotičnih poskusih. Gledati so ga hodili ljudje Harringtona,!^ vseh strani. Našli so se eelo zdravniki in profesorji, ki so Laszla proglašali za pravo čudo na polju hipotizma. Mož je dolgo molčal in delal sksperimente, potom katerih je kontroliral nekritično ljudsko mnenje. Preti krat-Mladi Pinkham se je sestal zjkim je prišel v Budimpešto prof. resničnim blaznežem. Doživel je, Schrenk-Notzing iz Monakova. strašne stvari, in ko se je pomiril, je prišel do prepričanja^ da, je nemogoče napraviti vnaprej kaj načrt. kaj bo storil človek v takem slučaju, — ker ne more nikdo vedeti vnaprej, kaj bo storil blnrv- Profesor, ki se je zelo zanimal za hipnotLstične eksperimente, je hotel preiskusiti Laszla z namenom, da potrdi gotove "dokaze" in sodbe, katere si je pridobil o me-| di jih. '4 Ko je profesor prisostvoval pr- Severcvs zdravila vzdr/nie/o zdravje v družinah. Hripavost in neopazno kjerkoli se nudi pri-j lika. Prilik pa ne manjka. Žena' naj .se ne opeva samo po knjigah! kot angel in nežno bitje, ne. sre- j tli življenja, v -bridkosti, v vrve-' nju in hitenju, v borbi za vsakdanji kruh naj bode žena moževa pomočnica, čuvarica nravnosti, to-lažnica naj bo ona. ki navdaja moža. z novim pogumom na poti življenja. Grozen zločin. V Matuljah pri Opatiji >e je pripetil grozen zločin. Neki Po-!junec se jc pozno zvečer vračal; p.r ti Poljanam v dražbi znanci Dragana Račiča iz Zameta. Polja nec je bil pretdal precej oglja "m je; povabil Račiča ua kozarec vino. Ko »ta dvignila na pot proti Matuljam. je nastala že tema. To lM"*ib>žno«t je porabil Iiacie, dvignil sekiro, ki jo je imel s sebttj, ter udaril z vso silo Poljanca gla-\ i. Ta se je zgrudil in kmalu nato izdihu 1 Zločince se je, kakor javlja jo tržaške "Novice*', nekoliko časa skrival, prišel pa je v roke pravice. Pri njem so našli večjo : vc tf> denarja, ki jo jc bil vzel net rečni žrtvi. moonlight". in kašelj sta zelo neprijetna simptoma. Da preprečite težje posljedice vzemite Severa's Cough Balsam, lci prinaša zaželjeno in hitro p&noS. I maj te ga pri rolu v hiši za zimska mesece. Cena 25 in.50 ceatev. Vprašajte po lekarnah. f J . lwpnoiti&at -produkciji, bmzlo Severov Almanah za leto 1SL4 je nalisniea. Dobe so po vseh lekarnah zastonj, ai*, pižita W F. SEV Pred kratkim je dospela v Ameriko madžarska subreta Elsa Ersi, priučila se je presenetljivo naglo angleškemu jeziku ter pred nekaj dnevi nastopila v opereti "Moonlight". Njena umetnost je takoj osvojila srca vseh, ki so bili navzoči. V opereti igra eno glavnih vlog. Njene solo točke se bodo v najkrajšem času vdomaeile med Amerikanci. Jako zanimiv je nastop popularne plesalke Maxime Brown, dočim mora lepa blondin-ka Allvn King očarati vsakega moškega. Obleke ini dekoracije so nekaj krasnega. Libreto je predelal Wiliam Le Baron po sv.oji znani "I love yon". Predstave se vrše v Longacre gledališču na 48. ulici v New Torku. Opereti ae brez dvoma obeta dolga Rezija, ker že sedaj prvaei med prkedi^yaatt «vo|o mte. DR. LORENZ f542 Pcnn Ave., PITTSBURGH, PA. taiwi etevcnsh« eovaniii zbravnik 3f«cijaui«t naftkia mlizni. Meja Strata j« stfravijenja akutni*) ln krMiiinlD feeMonl. jaa uun te zdravim nad t3 let ter ln>«m akuinje v vaah kolesnih In cr- znam alovenaka, zato vas moren popolnoma razumeti In u«tuU vain be!ozon, da vu ozdravim In vrnem moč In zdravje. Skoal 28 m wn a.-i«ob!l ^caeonc akuinjp pri ozdravljenju mo«klh bolezni. Zate aa m Trto ircpeSnome zaneat! na mena, moja akrb pa le, ea vaa papelnem« aadra-t?m. Ne e^laiafla, ampak pridite ilmpraje, Jat. «adrttvlm zaetrupljano krt, muu<]* In Ilea pa tataati. palesnl e arid, h. Padanja iaa.. MUiIre v koatah, atarerana; oelabeloeti živčne In baiazr.S v maji o* nHedlex*. letrah.. iaiodcu; rmenlro ravmatlzem; katar; zlat« Ella; naduha ItSk toradne ura: ▼ panedaljek: arado la petek od ». dopoldne de f. popoldne! e torek, detrtek Lc aooota od S. dopoila« do I, irtte) t nedtijnfc Is pruclidt od it. CopoMne d« K. pepaidza, Potrebna knjiga za pravilno pri-lučenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan, Slov.-Anglešla Slovnica Obsega sledeče: Prvi del: GLASOSLOVJE. ______ ^ Drugi del: OBLIKOSLOyjB, , Tretji del: VAJE. Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-ANdLEŠKI BESEDNJAK Sesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav« ljanskega papirja. .Vse angleške besede so navedene, kako se pile* jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz ts knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja. Snjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, cena s poštnino- '4 $1.50 Slovenic Publishing Company 92 Cortlandt Street : : New York, N. T + + + + + : M Nuga-Tone Uspebi v dvajsetih daeb ali se vam pa vrne denar, f Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne moške ln ženske. česte slabega zdravja in pri slabi moči, čo sc vara^ spomin mrači in vašo telo mrači, če ste 3e že nave- ličali jemati pomirljiva in narkotična, sredstva, petem posku-ftajte Nujra-Tone. in izprevideli boste, kako hitro ne bosto Čutni druMcacm človeka! Devet desetin človeških bolezni, ltot upehavacje. ^namija, re-.-matične bolezni, glavobol, nevraljrija, Mpnmer slabi tek. ncpreliava. vetrr»vj ir. kolcanje. raprtje. pomanjkanje energij«, pomanjkanje živahnosti, ncrvoinost. ne-•pecnost, izhaja, iz pomanjkanja živčne moči, ^redke zvoienelo krvi in slabe krvne cirkulacije. .. Y?**- delovanj* telesa, je odvisno od živčne silo na svoje Bivljenje sn dedovanje. 2'.caa moč je poKiavitna stvar ra želodec, ietra, Iedice. drob. utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nuga-Tone je najbolj uspešno zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj »J Ker sestoji 1= osmero važnih sestavin, ki vračajo zdravje ter jih( predpisujejo najslavnejši adravnikL — Nutu-Tone jo bogat na a?iezu in fosforja — ter je hrana krvi in iivcerr-. J^aga-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojafuje čreva. da Tcdno delj-jjejo. Oživlja ledice ter izganja iz njili strupene se-f^T-^-v.^'6 Ye.5 ,vetrov »n kolcanja, težke sape in pokritega, jezika. Nic vec bolečin m bolezni! Nuga-Tone daje čudoviti tele, dobro prebavo, stanovitne £ivce ter zdravo otrepčujočo spanje. Nuga-Tone obop&ti kri, uredi krvno cirkulacijo ter prižene žarenja zdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in postavne može, zdrave; še in krasnejie Ženjke. Nuga-Tone ne vsebuje omamljivih sredstev, ne zdravil, katerih se človek navedi. Zavit j« v pripraven zavojček. Pokrit je a sladkorjem, ugodnega okusa, ugoden za jemati. Poskušajte ga. Priporočili ga boste vsera svojim prijateljema. GARANCUA^-Cena Nuga-Tone Ja en (tl.OO) dolar aa steklenico. Vaaha »tokl«K* devetdeset (90) tablet, polno mesečno adravljeaj«. VI Uhko zdravljenje sa pet <$6.00> dotarjav. Jem«j to Nuga-Tana dvajset (20) dni. Ce niste xadovolrni x uspehom, vrnit« preostanek aaeno a Uutlje a asi van. bomo takoj vrnili denar. Vidite, da ne morete izgubiti niti penija. — Ml prevzamemo rizik©. Nnga-Tene je na prodaj pri vslh dobrih lekarjih po enaki ceni in enaki earanciji- KO NAROČATE. SA POSLUŽITE TEGA KUPONA. NATIONAL LABORATORY, S-2Q , 101S S. Wabash Ave., Chicago, 111. Goepodje:—Prosim, dobite priloženo............. .=a kar mi poUiite. steklenic Nuga-Tone. Ima Cesta ln i£v. ali R. F. D. > GLAS NAKOPA, 5. FEBR. 1924 L GOSPICA MALA —— i. Spini JEAN EAHZA0. Za "Olu Naroda" priredil J. T. 2a (Nadaljevanje.) Kako je postal car tat. Spisal L Kalinikov. — Svet i Bog, kako sem lačna — jo vzkliknila Katarine a nenadoma. Velika zmaga, ki jo je izbojevala pri švojem očetu, jo je ret. /lačni la. — Kaj res še ne bo večerje? Moji ljudje so se odvadili kuhati — je odvrnil Lerosel. — 8aj me skoraj nikdar ni doma. Pa tudi če sem v Parizu, lc redko kedaj obedujem doma, odkar si ti na kmet Eli. Sedaj se boš pa vsa. vrnila v očetovo hišo, ti nehvaležniea ti! Ko «e boš iznebila tiste L| rake. menda ue boš druge kupovala. Skrbeti moraš, da bo imel oč kaj jesti. -- Seveda, očka, -seveda. Kar lepo brez skrbi bodi — je reki; gospiea Mala, in pogled se ji je zmračil. — Kdaj boš pa dala grad lepi blondiuki? — IVejkoinogoče. — In stresočim glasom je pristavila: — Še pred Božičem jo bora obvestila. — Ali misliš, da bo stanovala v gradu7 — Zdi se mi, da bo. — Kako pa nameravaš napraviti.' Pri notarju? — Ali misliš, da je to potrebno.' — Seveda je potrebno, če hočeš, da bo dar veljaven. Lc bre skrbi bodi, te bo že blondinka opozorila, kaj ti je ster:,ti. Ona j menda bolj praktična kot li. — No, bom pa notarja vzela — je nadaljevala Katarinca h vedno žalostna. Razvedrila se je še le takrat, kojc bilo liazuanje no, da je večerja pripravljena. Jcodla je z velikim tekom in po ve ' čerji je razodcla očetu, da misli že nas1eolglasno. — Kaj pa njegov, sestra ? Ali je kljub temu odj»c.tovala ? -- Da, kljub temu. Katarlnca je sklonila glavo, kot je storila to vsikdar, kadar j bila v kaki veliki zagati. Najrajše bi bila Roberti vse na mestu pc vedala ter ji izročila dragocen dar. Tada tega si ni upala. Ne vi kakšnega izvora naj se potšluži, da bi Roberta vsega ne zaslutila — Ali se ne počutite dobro, prijtcljica. — Meni ni nič. Samo vožnja me je precej utrudila. — Nekam bledi ste . . . — Res ? — Najbrže se brez vzroka vznemirjam. Ker se je pa pojavil-zadnji čas v okolici več slučajev influence . . . Pri tem si je privi liulu ovratirk svojega plašča ter se stisnila k nji, koteč je ogreti ssvo jim telesom. Ta skrb je Kuturineo globoko ganila. Hvaležno je stisnila rok« svoji prijateljici. Prišedši domov sta skupaj povečerjali tor po večerji še dolg« čebljali. Krog devete ure je prišel zdravnik po svojo hčer. Katarin oa je morala torej odložiti veliko presenečenje na jutrišnji dan. Ali pridete jutri? — jo je vprašala ob slovesu. — Seveda. Kdaj naj pa pridem? — Čimprej mogoče. , Naslednjega dne ob osmih je bila Roberta že v gradu. Ko »( ji povedali, da gospodična še ni vstala, je šla naravnost v njene .spalnico. Katarinca je ležala v postelji, zariplega obraza. Njen po gled je bil moten. — Moj Bog, mrzlico imate! Liea vam strahovito žare! — Liea da mi žare? — je vprašala Katarlnca s pridušemn glasO«u. — Da, in roke. Koliko časa vas že trese? — Ko sem legla, me je »preletaval mraz. Spala pa nisem nič kaj dobro. — Lc dobro se i»okrijte. Previdnost je prva v takih slučajih Pri Albertu se jc bas tako pričelo. — Kako mu je kaj? — Boljše. Ravnokar sem bila tam. Manj vroč je kot ste vi. Ča kajte, da vas potipam za žilo. Svojega mnenja ni zrekla, pač pa vprašata: — Saj dovolite kaj ue, da pokličem očeta? — /lakaj pa ne? Zdi se mi, da sem jako bolna. — Nevorno sicer ni, toda influenca je nalezljiva. Dobro sc ode nkc. Aii česa potrebujete? Ali vas žeja? Čakajte, da vam skuham malo Čaja. Bom pa kočijaža poslala po očeta, kaj ue? — Seveda;, draga prijateljica. ' — Dobro. Oče bo v eni uri tukaj. Medtem pa. skušajte zaspati Po paT minut&li se je vrnila Roberta s čašo vročega "eaja: Ka- iariww^je izpila vse do zadnje kaplje, in namah ji je bilo nekolike boljae. £hatila je, da bo kmalu tako močna, da ji bo iahko raeodeia veliko novico. Mužik je Sel na polje erat; or-je — seje, or je — seje... Pogleduje k nebu — ko sc nni prikaže ugodna zvezda, razseje zrna. Tako seje, seje počasi — ne mudi se mu. Mirno se pripelje car in vidi, kako uittžik vedno pogleduje 'k nebu, prodno vi že zrnje. Car se temu začudi, rekoč: "Zakaj ipa mu-/ak vedno pogteda k nebu, pnxluo vi že zrnje a* zemljo?" Pošlje kočijaža, da pokliče sejalca. Kc£i:jaž gre k sejalcu in mu rcce: 44Car te kliče." "Kaj mi licče?" « "Le pojdi, nekaj te b-> vpra-:aJ." "Otipal sem ga v žepu.'* "No, ti si pa navihan dečko — kdo bi si bil kaj takaga misliti o tebi!" Potepuh je li<»tel posvet i t/i, toda car se je ustrašil — če 'bi ju kdo; videl... I '' Počakaj, ue »veti, zlato najdem tudi v temi." Odprl je blagajno: "Vzemi, kolikor IiohL-cš!" Pote|>nli je jel polnita žepe iu je vprašal carja: "Zakaj tudi -ti ne vžaincš?" "Ni mi-do tega." "Zakaj hodiš tOrej krast?" Nič ni pomagalo; car si je moral naložiti 'zlatnikov. Ko sta blagajno do dobra oplenUa, je ear blagajno ROYAL MAIL » Juti »Mi 11 .11.11.- jMrtiih« pnt» —i NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" Ti parnikl so novi in moderni v vs i-kcin ozlru, najbolj priljubljene potnikom in glasovite radi komodnosti in — KOMFORTA. Zdrava, tečna in obilna hrana m ser-vira vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, icne in otroci imajo POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrobnosti sc obrnite na našo zastopnike v v a Se m mestu ali na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway, _New York Mu/tjU so približa carju, .suaanc; zopet zaprl in sta od£la. xapo — globoko sc priklanja. i Car se je opustil po vrvi, potc-"Kaj želi oil mene milost ?" j puh po žlebu. .(Dalja prihodnji*^ 'Kaj delaš V' * "Kakor vidiš — sejem žito." "Zakaj pri tem obračaš pogled .viku k nebu?' ■ 4 * Čakam na zvezdo, — ko se nt" »rikaže ugodno znamenje, vržem :rna, če pa se prikaže slabo ziia-nenje, prestamek za trenutek in »otem sejem dalje." "Kako pa to spoznaš?" "Lio — sp&znaan; jaz vetrn vse, udi 4voje življenje poznam... " "Tudi moje življenje poznaš?'* "Vse vem — tvoje življenje vi-lim in tvojo smrt, vse to črtam v :vezdaih." "Reci mi t are j, kaj veš!" "To vem: četudi si car, vendar M>jdeš 'krast." "Kaj praviš?" "Tečno čez leto dnu, na velikonočno nedeljo j>ojdeš krast, in če pojdes, boš moral umretii — tako ie zapisano." Car od nnižlka poslovi ter sc >dpcljc domov. Dan je mineval za dnevom — prišla je velikonočna nedelja. Car se jc spomnil mužika in 3' jo mislil: 11 Mogoče, da je imel starec prav — torej grem krast." Ali' je kdo že kdaj slišal, da bi jar šel kfc-ast ? Saj niti ne ve, kako *e 'krade. Na veliko stiboto je car poslal kupiti neke stare cunje — skril jih je v kuhinji iu je čakal, da se ?mra,ei. lYiael jc čas> ko jc b lo treba iti ; v yt a jen ju. Odpravd se je k maši, opremljal je carico v cerkev in se je vrnil lomov. Hitro .se je zmuznil v kidiaijo, la bi ga nihče ne opazil. Slekel jc jamko obleko in se je oblekel v berača. Hišo je ost a vil pri zadnjem vhodu, toda ni vedel, kani naj gre crast, niti kako se to dela. Ustavil je, pa zapet stopil dalje. Ljtidjo hodijo k vstajenju, no-Jjo v cerkev velikonočno pecivo — on pa naj gre krast... Videl je tudi, kako hodijo straž- i»ki p j ulici in ni vedel, kaiko bi izgOuil. iVl.-J.oaiil se je torej k nekim, v-ratoiu. Tam je čakal tako dolgo, la so stražniki izginili. Ko tako ^lcdo, vidi, da se stiska v drugi tat nek potepuh. Ogovori ga torej 4 besedami: "Glej no, saj nisem sam, saj mam tovariša!" Potepulc ga tudi ogovori in mu i-eče: "Kaj pa nameravaš?" "Pripravljam se krast." "Kaan?" "Kamorkoli." "Pojdiva torej skupno, 'bodiva d prijatelja. Tudi jaz sem od .te jlbrtii. Velika noč je tu in žep je Isaker Obrnjena vreča — ne .prestaja mi nič drugega neg-o da "iradem." "Kam greva torej "V carsko banko." IVšla sta k banki. Car pravi: "Toda « strupom. Ko carja usmrtimo, pridem na balkon in zamaham s čmhn robcem, trdaj pridete vsi v palačo." Potepuh pravi carju: kaže zap reč i pravi: - 4'Polji me k čevljarju.Semjonu. saj veš, kje stanuje!" "Xe vem, nikdar nisem bil tam." Ko se peljejo mimo .stražnika, veli car ustavit in vpraša: "Ali veš za $emjona, čevljarja?" ✓ 44Vem", odgovori stražnik. Pove jima vse potrebno, in ko-čijaž pužfjie dalje. Pripelje sc k čevljarje vi koči. Ko zagleda potepuh carja, se grozno prestraši. "Z nekim možciu sem okradcl carsko banko, car je 7. februarja: America. Cherl>ourg ln Bremen; Cl»-eiand. Cherbourg ln Hamburg. • februarja: New Amsterdam, Boulogne. 14. februarja: Mlnnekahda, Cherbourg in Hamburg. 16. februarja: Berengaria. Cherbourg: Andania, Cher, bourg; Zeeland, Cherbourg; Ouilo, Genoa. 19. februarja: - Albert Ballin, Cherbourg ln Hamburg 20. februarja: Rochambeau. Havre: Ohio, Cherbourg Id Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg. 23. februarja: Pres. Roosevelt, Cherbourg In Bremen, Mongolia. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa. 27. februarja: Suffren. Havre; Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg. 1. marca: La. Savoie, Havre; Olympic. Cher-ourg; Antonia. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, LJrcmen. 4. marca: Stuttgart, Bremen. 5. marca: Veentlam, Boulogne. 6. marca: Thuringia, Hamburg. | 8. marca: j George Washington. Cherbourg. I'.re-men: Bc-rengiiria. Cherbourg; Colombo. | Genoa. : 11. marca: Pres. Wilson. Trst; Chicago. Havre; : Canopic. Cherbourg, Hamburg. 12. marca: Paris. Havre; America. Cherbourg. Bremen. 15. marca: Aquitania. Chcrtwmrjr; Orduna. Cherbourg; unluna. Cherbourg, llaniburg; cw Amsterdam, Boulogne; Conte Verde, Genoa. 18. marca: i Br« nieu, Bremen. 20. marca: Cleveland, Cherbourg ln Hamburg; Minn^kahda. Cherbo-"'"' in Hamburg. 22. marca: Levia.than, Cherbourg: Olympic. Cher-lx>urg: Rot-hambeau, Havre: Saxonia, Cherbourg; Zeeland, Cherbourg. 26. marca: Martha Washington. Trot. 27. marca: Duilo. Genoa. 29. marca: La Sa%oie, Havre; Pres. IHirdiiur, ("lirf-bnurg: Ori-a, flierbourg, liaiuburg: Andania, Cherbourg. 2. aprila: lJerengaria, Cherbourg. to najbrže zvedel in prihaja po [HITRA POTNIŠKA SLUŽBA metle", si misli. J od NEW YORKA do TRSTA Car vstopi. ' M .. . pmnoy) i i v- o • 1-1 Naj bolj i« in najkraj&a pot po Sredozem- AO, ^emjdil. pripeljal sem se tkem morju z našimi veličastnimi pa miki, k tebi obhajat vstajenje, pogosti »DUILO 16 feb.; 27 mar.; I maja: 17 juni. me s tem, kar imaš." ame^ca ?, ap^ 16 apr.; .. 24 maja , . - 30 maja .. 14 julija Sedeta k mizi — car vpraša po taormina 13 maj..- .. 25 juni.; .. 4 avn. r r j •NajveCji in neihitrejSi parnik na olje za I Sredozemsko morje. 1B vodki. m ' CaŠX> sem, Semjon, napi jeva Udobne kabine tretjega razreda z 2. 4 , - . , . . . ,, t • posteljami za druilne ln tenske. poljubna sc- k vstajenju. j Prt okusnih obedih je vino brezplačno. Za podrobnosti vprafiajte naiega agent* V vaJem mestu al! pa naravnost prt Semjanu je pad^l kamen *e zopet prestraši ob Banka. Belgrad ln njene podrjinlc* mLsli, da ga 'bo zdaj-zdaj konec. ' ''Pripravi se na pot, Seuijon, popelješ se z menoj v palačo!" Vtiedeta sc in se i>d'peljeta. Kočija zadrdra in se ustavi na cilju. | Car mu veli t "Sedi, Sem j oil, in počakaj, da vrnem!" 1 (rie v klet in privleče iz nje mrtvega m/iutstra, ga vrže pdd ui^zo in izvleče iz žepa črni robec. Nato se poda na balkon, zamakne z robcem in sc vrne v sobo. ' V senatu so že čakaji na dogovorjeno znamenje. Odpeljejo se( torej v palačo. Stopijo v sobo. — tam ipa sedi car, živ in zdrav — >z nekim potepuhom. ' "Xo, sedite, vas tovariš leži pod mizo; tu imate njegovega nam est-, nika" Ministri buli jo in nc razumejo« ničesar. 4 4 Tu jc sedaj lias pn'i lnmister, čevljar Semjoai!" In tako je postal potepuh pni mkuster. Car se .spomni na mužjka, kateri je znal črtati usodo iz zvezd. Posšlje ponj in veli, naj ga privedejo predenj. Odpeljejo se nararaost k načelniku vasi, kjer je živel uruižlk. \ 4'Kje sivi tu pri vas ded, ki je prerokoval carju resnico?" j Iščejo in iščejo deda po celi va- Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. DOB je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, dm je natančno poučen o potnih 11«tih. prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih lamoremo dati vsled naše dolgoletne izkufinje. Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne pa mike, ki imajo kabine tudi v IIL razredu. Tudi oni ki Be niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so prlpnSCenl brez vsake neprtllke v to deielo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor ieU dobiti sorodnika ali pa svojca is Mtarega kraja, naj nam pi5e sa pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota sna£a 6420 novih priseljencev. Za potne stroške IsplaCnje po na-Sem naroČilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Qlavno zastopstvo Jadranske banke. [DSOIichunF Edino air-iktno spomlad no edplutjo O tvori t tcd« voinjs znaneam Presidente Wilson — 11. mar.; 3. maja. Martha Washinflton—14. maj.; 12. julL v Dubrovnik ali Trst. Zeleznina v potrujmt zmerna. Nobenih vl-zeW. Vuraiaite pri bllinjem agenta ali pri PHELPS BROS. A CO_ 2 W«t St., N. Y. Rojstni dan kraljice Marije jan. je bil v Beogradu zlasti kvečano proslavljen. Ta dan je da-r<-vala kraljica večje zneske za ju-ir «.lov. mladino. Tako je dobil na v.-rakem .-redujesolskem zavodu najboljši dijak po 500 Din. "Sedaj pa glejva, da izgineva.p1 — deda nikjer. KOLEDAR Prav vsakdo— kdor kaj iiče; kdo« kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —« mali oglasi v " Q1 a■ Haroda". Začenjajo ve že razhajati — laliiko bi naju videli." "Prav ima«", reče car. Iu zlezeta na tla in odideta. Car si misli: 44Prav je rekel mužik. Če bi ne bil Sel (krast, bi ne «bil preživel Velike noči.r Poslovi se 6r>rej od potepuha >n gre dcirnov. Pride v kuhinjo, sleče beraalco obleko, se preobleče zapet v carja in gre v ccrkev. (Pni 'pravoslavnih ie vstajenje o polnoči.) Spremljal je carico iz cerkve in čakal na goste. Kar pride prvi minister in ga podjubi. Car pravi: "Sedi, bova proslavljala vstajenje. Najpreje bova pila čaj.-' In kuhar prinese na platin j i dve čaši čaja — eno -ponudi carju, drugo prvemu ministru. Ko kuhar odide, reče car: :,K današnjemu prazniku ti hočem izkazati milost — vzemi -zato moj čaj, jaz pa bom izpil tvojo- ga!'* Ministru zastane v žilah kri. Od zadrege ni vedel, kaj bi stanil. Car ga vzpodbode: "Ti zavračaš moj čaj?" In ministra »prelertarva tpo telesu groza — groza pred smrtjo. Car pa »ili dalje: "Na, le pij iz moje čase T' Minister vzame čašo v rdko, toda ne podiusi čaja leto 1924 ln reče nekdo: 4;Živel jc tu, živel talk ded, toda umrl je na velikonočna nedeljo.'* STANE SAMO 40c 44 Da jte nam to cxl žui>ana čr.io NaroČite ga t&koj, da n* na belem - mogoče je, da bi naui bogte bref njega na dvoru tega ne verjeh. j Dajo jim torej črno na »belem, "Cr LAS NAROD A* kakor .vj zahtevali. Pritisnejo pe-,82 Cortlandt St., New Yort čat in rarače pismo kočijažu. Vrnejo se na dvor. "No, ali ste iiaAli mužika ?'' "Umrl je, bas na velikonočno nedeljo.'' ■ Car ne zine besedice. Misli si sa-: mo: Resnico je napovedal jataree,' na las s^ je tako zgodiLo kakor je ( on rekel — eai* je šel na vclrko-{ nočno soboto kras*t in si je s tem rešil- 'življenje. PAHNIKI C06ULICH UNE se ustavljajo V HALIFAX U. Vsak pavac bi mo/al imtti novo iedajo "PESMARICA GLAZBEN1 MATICE" Za itiri moike glaaova Uredil Matej Hnba4 Knjiga ima 296 strani, ter vseba je 103 najboljiib in najnorejiil pesmi a notami Osna • poitnino $3.00. "OliAS NARODA" 93 Cortlandt St.. New York. N. V Cosulich Iiine naznanja potum svojih glavnih zastopnikov Phelps Brothers & Oo. v New Yorku, da je razSrSa »vojo službo na pristanišče v Halifaxu. Pa-rnjki, ki plujejo iz Evrope v New Yfltt4c, se bodo ustavljali v tamosnjem pristanišču. Ta služba n iz Trsta 16. februarja. | Najnovejša ilustrovana izdaja. Presidente WHson bo največji j in najhitrejši parnik itaUjanskc trgovske mornarice, ki se bo oista- SAVN0KAB JE IZ&LA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA "Car; jMTT^T.lVrne v grlo polno ^e bo usftrvljal tudi partiak Martha čašo strupa. Minister se zvali podi W