Številka 03 • Glasilo Obcine Ig • Leto XXV • April 2019 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dragi bralci in bralke Mostišcarja, marec je v naši obcini v zname­nju praznovanja obcinskega praznika, kar se odraža tudi v tej številki. V rubriki Aktualno najdete prispevek o osrednji obcinski prireditvi, posveceni 21. marcu, prazniku Obcine Ig. Ob kulturnem programu je bilo podeljenih 16 razlicnih priznanj posameznikom ali skupinam, ki so zaznamovali življenje naše obcine. Vsem prejemnikom iskrene cestitke! Iz obcinske hiše pišejo o srecanju vaških svetov, ure­janju Barjanske ulice na Igu, objavljamo poziv lastnikom mack, katerim bo obcina sofi­nancirala kastracijo oz. steri­lizacijo njihovih macjih ljub­ljenckov. V rubriki najdete še porocilo Režijskega obrata o kakovosti pitne vode ter o tem, kako se je koncala druga in kako je potekala tretja redna seja obcinskega sveta. V rubriki Društva prevladu­jejo prispevki o obcnih zborih društev – o njih pišejo Druš­tvo upokojencev Ig, Društvo Fran Govekar Ig, Konjerejsko društvo Krim in Turisticno društvo Kurešcek. Kulturni dogodki so bili v znamenju obletnic – tako je potekal že 100. Govekarjev vecer, Moški pevski zbor Ig je obeležil 35, Borovnicke pa 25 let delova­nja. Zagona za nadaljnje delo pa jim ne (z)manjka. V rubriki, namenjeni mla­dim, so se javili ucenci OŠ Ig. Ta hkrati vabi na odprti dan šole, ki bo drugo soboto v maju. In kaj so poceli otroci v vrtcu? Eni so pustovali in praz­novali, drugi pa so uživali v gozdu. SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošlji­te vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 KB. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Zgodovina naših krajev tokrat malo drugace – skozi literarno pripoved, ki jo je po motivih spominov nekdanjih Ižancev spisal Bojan Jerlah. Dobro je vedeti kaj o našem okolju in naravi, ki nas obdaja – izvedeli boste, kako je pote­kalo prvo leto projekta Poljuba ter kateri so bili glavni ukrepi, sprejeti na tretji delavnici pro­jekta Wetnet. Pred zacetkom gobarske sezone se je dobro pouciti o strupenih gobah, o tem pišejo iz Gobarsko miko­loškega društva Ig in vabijo na predavanji s to tematiko. Ucitelji Svobodne šole Kureš­cek so obiskali eno od madžar­skih waldorfskih šol, kjer so se udeležili seminarja o telesni vzgoji in spoznavali posebno obliko gimnastike. Osrednji clanek Športa je namenjen 6. memorialnemu turnirju Vesne Rožic in 17. mladinskemu turnirju Ig 2019, na katerih se je zbralo vec kot 170 šahistov. Na koncu ne spreglejte va­bil in koledarja prireditev v naši obcini. Prijetno branje! Uredništvo Mostišcarja Rok za prihodnjo številko Gradivo za prihodnjo številko Mostišcarja zbiramo do ponedeljka, 6. maja. Predvideni izid nove številke Mostišcarja je 17. maja. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostišcarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. PISANJE CLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostišcarju Pred oddajo piscem priporocamo naslednje korake: -Vzemite si cas in še enkrat v miru preberite svoj clanek. -Clanek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki, ce je daljši, ga raje razdelite v nadnaslov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih clankov ne objavljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite podpise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikovnem gradivu). Uredništvo Mostišcarja Mostišcar je uradno glasilo Obcine Ig. Obcina Ig Naslov uredništva: Mostišcar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovic, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Obcinski svet Obcine Ig Izdajatelj: Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupancic, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelic Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Gregor Bolha Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vracamo. Clanki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Obcinsko glasilo Mostišcar z obcasno prilogo Uradne objave izdajatelja Obcine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostišcar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostišcar (spletna izdaja) Mostišcar 03 | April 2019 Spoštovane obcanke, dragi obcani! Ob minulem obcinskem prazniku izrekam cestitke vsem, posebno pa prejemnikom priznanj. Veliko vas je, ki pušcate sled med Ižanci in s svojim aktivnim delovanjem na razlicnih podrocjih življenja zbirate in povezujete obcane. Naj vam bo izroceno priznanje znak zahvale za vaše delo in hkrati upanje na dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Vsem obcanom pa naj bo to tudi izziv, da lahko vsak prispeva del sebe v ižanski mozaik. Velika noc. je praznik upanja in veselja, ki nam sporoc.a, da se življenja veselimo in ga napolnjujemo z medsebojnim sprejemanjem in spoštovanjem. Želim vam vesele velikonoc.ne praznike v krogu vaših najdražjih. Župan Janez Cimperman • NOVICE IZ OBCINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Srecanje vaških svetov naše obcine V sredo, 6. marca 2019, svetom predstavil dolocene Vec o tej nalogi je povedal po-naših naseljih. je župan sklical vaške razvojne nacrte, ki bodo vpli-veljnik CZ Ig Anton Pucihar. Udeleženci so bili zadovolj­svete naše obcine, ki vali na izboljšanje življenja Udeleženci so bili povabljeni, ni, da so se srecali, in izrazili so bili imenovani po lokalnih tako v posameznem naselju da se aktivno vkljucijo v razvoj upanje, da bodo takšni sestan­volitvah 2018. Srecanja so se kot tudi v obcini. svojega naselja in obcini pos-ki tudi v prihodnje.udeležili skoraj vsi konstitui-Predsedniki vaških svetov redujejo predloge ali potrebe rani vaški sveti, kar 21 od 23. so bili seznanjeni z nalogami, svoje vasi in tako prispevajo k Andreja Zdravje, Župan je predstavnike va-ki izhajajo iz Statuta Obcine skupnem razvoju obcine. obcinska uprava ških svetov na zacetku poz-Ig. Funkcija vaškega sveta je Na koncu srecanja so va­dravil in jim cestital ob imeno-castna. Predstavljene so bile ški svetniki/svetnice zastavili vanju. Predstavil je delovanje tudi njihove obveznosti, med vprašanja, na katera je župan obcine ter nekatere dokonca-njimi naloga poverjenika ci-podal odgovore. Najvec vpra­ne strateške projekte. Ozrl se vilne zašcite, ki je pomembna šanj je bilo glede umiritve pro­je tudi v prihodnost in vaškim v primeru naravnih nesrec. meta in zmanjšanja hitrosti v Župan in predsednik Civilne zašcite Ig Zbrani izvoljeni predstavniki vaških svetov S sej obcinskega sveta 3. seja obcinskega sveta O bcinski svet se je na svoji 3. redni seji sestal 13. marca, na dnevnem redu je imel 15 tock. Po potrdit­vi dnevnega reda so v prvem branju najprej obravnavali in potrdili predloga odlokov, po­vezanih s pokopališko dejavno­stjo, najprej Odlok o pokopali­škem redu na obmocju Obcine Ig, nato še Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje lokalne gospo­darske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe v Obcini Ig. Alenka Jeraj (SDS) je predlagala, da se grobnine oprostijo tudi grobovi žrtev po­vojnih pobojev. Cetrta tocka dnevnega reda je bilo prvo branje predloga Odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v Obcini Ig, ki so ga svetniki potrdili. Ta bo deloval kot posvetovalno telo obcin­ skega sveta, štel bo 9 clanov in bo imenovan za štiri leta. Mira Žagar (LZU) je predlagala, da se v odloku doda še nacin kon­ stituiranja sveta ter kako se iz­ voli predsednika in njegovega namestnika. Nato so po skrajšanem po­stopku potrdili precišcen in popravljen Odlok o glasilu Ob­cine Ig, ki sta ga predhodno obravnavala Statutarno pravna komisija ter Odbor za družbe­ne dejavnosti ter predlagala nekaj dodatnih popravkov. Sledila je potrditev cene po­moci na domu za leto 2019; cena se bo sicer zvišala, ampak bo znesek, ki ga placajo uporabni­ki, ostal enak, tj. 6,13 EUR/uro, zato pa se bo povecal znesek, ki ga sofinancira obcina. V nadaljevanju so potrdi­li letna programa kulture in športa za letošnje leto, ki sta podlaga za javna razpisa, veza­na na ti podrocji. Mirko Merzel (SDS) je opozoril na razkorak med sredstvi, ki jih namenja­mo za kulturo in šport. Anton Modic (SLS) je repliciral, da je podrocji težko primerjati, ter izpostavil dejstvo, da šport stane vec, ker gre pri tekmoval­nem športu za sistem ligaških tekmovanj. Naši športniki do­segajo vrhunske rezultate. Pod 9. tocko so obravnavali in soglasno potrdili Nacrt rav­nanja s stvarnim premoženjem Obcine Ig za leto 2019, pod 10. pa še Sklep o ukinitvi javnega dobra, s katerim se urejajo ne­katere zadeve glede lastništva cest. Po skrajšanem postop­ku so v nadaljevanju potrdili Odlok o dopolnitvah Odloka o kategorizaciji obcinskih jav­nih cest in kolesarskih poti v Revija pevskih zborov Obcine Ig Spoštovane zborovodki­nje, zborovodje, pevke in pev­ci, ponovno vas vabimo k so­delovanju, da sooblikujemo že tradicionalno Revijo pev­skih zborov Obcine Ig, kjer se zbori srecajo in prikažejo svojo ustvarjalnost in dejav­nost skozi vse leto. Letošnji termin revije je sobota, 11. maj. Vaše prijavnice pricakuje­mo do petka, 26. aprila 2019, na naslov Obcina Ig, Govekar­jeva cesta 6, 1292 Ig, e-pošta: marica.zupan@obcina-ig.si. Obrazec za prijave bo poslan na naslove zborovodij, dobite pa ga tudi na spletni strani Obcine Ig. Vse dodatne informacije na tel. 01/28-02-318. Želimo vam uspešne priprave in se veselimo vaše­ga sodelovanja. Marica Zupan, obcinska uprava Obcini Ig, ki ga je predhodno obravnavala Statutarno pravna komisija ter predlagala nekaj popravkov, in Odbor za komu­nalo, infrastrukturo, varovanje okolja in prostora. Sledilo je prvo branje pred­loga Odloka o turisticni in pro­mocijski taksi v Obcini Ig, sve­tnikom ga je predstavila Ma­rica Zupan – nova zakonodaja na državni ravni doloca, da se 25 % turisticne takse namenja delovanju Slovenske turisticne organizacije (STO). Turisticna taksa v naši obcini je trenutno 1,27 €/nocitev, od tega že od 1. januarja odvajamo delež STO-ju. Predlagajo, da je taksa po novem 1,59 €/nocitev, tako bo prihodek v obcinski prora­cun ostal na enaki ravni kot do zdaj. Na vprašanja svetnikov je navedla tudi nekaj podatkov o višini pobrane tak-se po letih, v letu 2018 je bilo teh sredstev ok. 2.300 €. Zlatka Usenika (LZU) je zanimalo, kako je z zaracunavanjem turisticne ta­kse pri nocitvah v Domu Za­potok – po njegovo bi jo morali zaracunavati. Marica Zupan je pojasnila, da se tam takse ne zaracunava, ker objekt ni regi­striran kot prenocitveni. Župan se je glede zaracunavanja takse strinjal z Usenikom, a dodal, da dokler objekt ne bo urejen, ne bo mogel biti registriran kot turisticni. Na koncu seje so svetniki obravnavali in potrdili predlo­ge za športnika, športnico in ekipo leta za 2018 ter nagra­jence obcinskih priznanj za leto 2019 – vse nagrade bodo podeljene na slavnostni aka­demiji ob obcinskem prazniku. Predlog za športna priznanjapo novem oblikuje Športna zveza Ig, predloge, prispele na javni razpis za podelitev obcin­skih priznanj, pa je predhodno obravnavala Komisija za voli­tve, imenovanja in mandatna vprašanja ter obcinskemu sve­tu predstavila predlog nagra­jencev. Komisija je razpravlja­la tudi o odloku, ki ureja to podrocje, ter se strinjala, da bi bilo treba nekatere zadeve bo­lje opredeliti. V razpravi so se svetniki dotaknili razlik v ka­kovosti obrazložitev priznanj. Anton Modic je ponovno – kot že v preteklosti – izpostavil, da ga osebno moti, ce so med do­bitniki priznanj tudi aktualni obcinski svetniki. Anton Krnc (SDS) se je z njim strinjal, a ce je svetnik hkrati predsednik društva, ki je dobitnik prizna­nja, ne vidi problema, ce ta v imenu društva to prevzame. Glasovanje je potekalo za vsa­kega predlaganega nagrajenca posebej, prvotnim predlogom se je dodalo še glasovanje o zla­ti plaketi za Planinsko društvo Krim, ki je lani obeležilo 10 let delovanja in bilo potrjeno. Nadaljevanje 2. seje Teden dni pozneje, 20. mar­ca, so svetniki nadaljevali 13. februarja zaceto 2. redno sejo, ki je bila posvecena izkljucno Interpretacijskemu centru Ig. Kronološki pregled projekta Na-kolih je svetnikom najprej predstavila Natalija Skok z Obcine Ig, v nadaljevanju pa je konkretne nacrte za izgradnjo predstavil arhitekt Aleksander S. Pavlin iz Ateljeja Ostan Pa­vlin. V osnovi gre za izgradnjo treh objektov: interpretacijske­ga centra na Igu, kolišcarskenaselbine na sotocju Želimelj­šice in Išcice ter povezovalne poti med njima. Sledila je razprava, v kateri so svetniki arhitekturne rešit­ve pohvalili, jih je pa mdr. zani­malo vzdrževanje in upravlja­nje teh objektov, financiranje projekta, prometna situacija – zlasti ureditev parkiranja za obiskovalce, varnost pešcev ter (pre)velika razdalja med interpretacijskim centrom in kolišcem. Zanimal jih je tudi terminski nacrt izgradnje, kjer je bilo povedano, da se bo grad­nja interpretacijskega centra zacela letos in naj bi trajala eno leto. Za kolišcarsko naselbino še cakajo na izdajo gradbenega dovoljenja – zaradi obcutljivo­sti naravnega okolja pa bo na barju gradnja možna le med novembrom in marcem. Maja Zupancic Dela na Barjanski ulici na Igu N a Barjanski ulici na Igu in zgradila elektro kanalizacija se je koncala prva faza za obstojeci srednjenapetostni ureditve ceste. Asfal-20 kV kablovod.tiralo se je cestišce, izvedla rekonstrukcija omrežja javne Uroš Cuden razsvetljave (LED tehnologija) Pogled po asfaltirani Barjanski ulici Pogled z Barjanske ulice proti Ljubljanski cesti. Porocilo o spremljanju skladnosti pitne vode na sistemih za oskrbo s pitno vodo v Obcini Ig za leto 2018 OSNOVNI PODATKI NOTRANJI NADZOR mikrobiološka preskušanja kemijska preskušanja NLZOH Upravlja­vec Ime sistema Ime osk. obmocja Št. prebi­valcev Distribucija m3/leto Dezinfek­cija Dezinfekcijsko sredstvo Druga priprava vode Tip vode Število vzor­cev Št. neskladnih vzorcev Št. vzorcev z E.coli Število vzor ­cev Št. neskladnih vzorcev Neskladni po prilogi B 1 – da vkljucno z obcasno) 2 – ne vrsta dezinfekcijske­ga sredstva (1 – plinski klor, 2 – natrijev hipoklo­rit, 3 – klorov dioksid, 4 – ozon, 5 – UV, 6 – drugo – vpišite tudi kombinacije!) 1 – površinska 2 – nepovršin­ska 3 – mešana redneobcasnerednevpišite ime preseženega parametra* obcasne vpišite ime preseženega parametra* redne obcasne redne obcasne redne vpišite ime preseženega parametra obcasne vpišite ime preseženega parametra vpišite št. preseženih parametrov vpišite ime preseženega parametra Ljubljana Obcina Ig Golo - Zapotok Golo - Zapotok 1686 75309 1 3 filtriranje 3 45 5 2 CP 0 / 0 0 8 0 0 / 0 / 0 / Ljubljana Obcina Ig Iška vas Iška vas 723 42195 2 2 18 2 0 / 0 / 0 0 4 0 0 / 0 / 0 / Ljubljana Obcina Ig Brest Brest 4133 209548 1 1,3 2 18 9 0 / 0 / 0 0 5 1 0 / 0 / 0 / Ljubljana Obcina Ig Gornji Ig Gornji Ig 30 2195 1 2 2 9 1 1 KB 0 / 0 0 2 0 0 / 0 / 0 / Ljubljana Obcina Ig Visoko - Rogatec Visoko - Rogatec 286 10805 1 5 2 23 3 2 KB 0 / 0 0 4 0 0 / 0 / 0 / Ljubljana Obcina Ig Brezova noga Kremenica - Draga 237 36428 1 3 2 3 1 0 / 0 / 0 0 4 0 0 / 0 / 0 / SKUPAJ 7095 376480 EC – E. coli, CP – Clostridium perfringens, KB – koliformne bakterije, SK22 – št. kolonij pri 22°C, SK37 – št. kolonij pri 37°C, EN – enterokoki, PA – Pseudomonas aeruginosa Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporocite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Urnik Zbirnega centra Matena Letni cas (od aprila do oktobra): sreda, 9.00–13.00 ter 15.00–19.00 Ce je ta dan praznik, je zbirni center zaprt. Zimski cas (od novembra do marca): sreda, 9.00–13.00 ter 14.00–17.00 Mostišcar 03 | April 2019 Objave Obcine Ig v glasilu Uradni list Republike Slovenije Od 1. 1. do 1. 4. 2019: - Letni program športa v Obcini Ig za leto 2019, UL št. 17, 22. 3. 2019 - Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra 1/2019, UL št. 17, 22. 3. 2019 - Sklep o ceni pomoci na domu v Obcini Ig, UL št. 17, 22. 3. 2019 - Odlok o dopolnitvi Odloka o kategorizaciji obcinskih javnih cest in kolesarskih poti v Obcini Ig, UL št. 17, 22. 3. 2019 - Odlok o glasilu Obcine Ig – popravljeno in precišceno besedilo, UL št. 17, 22. 3. 2019 POZIV OBCANOM Sterilizacija in kastracija mack S kladno z Zakonom o zašciti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno precišceno besedilo) je obcina dolžna zagotoviti sredstva za delovanje zavetišc za zašcito živali. Glede na vse vecji problem zapušcenih in prostoživecih mack Obcina Ig v sodelovanju z izbranim izvajalcem veterinarskih storitev Ve­terinarska ambulanta Max Lavrica, Dolenjska cesta 250, 1291 Škofljica, izvaja sofinancirano preventivno sterilizacijo mack in kastracijo mackov. Do sofinanciranja preventivnega posega so upraviceni lastni­ki mack, ki imajo prijavljeno stalno bivališce v Obcini Ig, kar dokažejo z osebnim dokumentom, ki tudi dejansko živijo na ob­mocju Obcine Ig. Sterilizacija mack in kastracija mackov je bistvenega pomena za omejevanje nekontroliranega razmnoževanja in posledicno nezaželenih macjih mladickov, ki neuspešno išcejo nov dom. S sterilizacijo in kastracijo se hkrati zmanjšujejo možnosti okužb s prenosljivimi boleznimi itd. Obcani lahko cenovno ugodnejše posege izkoristijo od objave tega poziva, od: 1. 4. 2019 do 30. 4. 2019 oz. do porabe predvide­nih sredstev. Skupni znesek razpisanih sredstev je 1.500 evrov. Poseg sterilizacije in kastracije po tem pozivu je s strani obci­ne sofinanciran v višini 22 evrov na žival za kastracijo in 29 evrov za sterilizacijo. Dodatno je redne cene znižal tudi izvajalec. Medobcinski inšpektorat in redarstvo obcin Grosuplje, Ig in Škofljica, Taborska cesta 1, 1290 Grosuplje Uradne ure za stranke na sedežu Obcine Ig: ob ponedeljkih od 9. do 11. ure Uradne ure po telefonu so: od ponedeljka do petka od 7.30 do 8.30 na tel. št. 01/7888-750 Redarska služba je dosegljiva od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure na telefon 01/7888-796. Lastnik bo tako v ambulanti ob posegu placal: – 22 evrov za kastracijo macka in – 29 evrov za sterilizacijo macke. Posameznemu obcanu se sofinancira storitev do najvec tri (3) živali. Preventivni posegi se bodo izvajali v veterinarski ambulanti Veterinarska ambulanta Max Lavrica, Dolenjska cesta 250, 1291Škofljica. Ob posegu je potrebno imeti s seboj veljavni osebni do­kument in izpolniti predpisani obrazec. Predhodno se je treba v Veterinarsko ambulanto Max najaviti po telefonu na 01/366-65-44. Za dodatne informacije poklicite na Obcino Ig, Andreja Zdrav­je, tel.: 01/ 280-23-24 v casu uradnih ur ali veterinarsko ambulan­to na številko: 01/ 366-65-44, od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00 ure. Številka: 344-0002/2019 Župan Obcine Ig Datum: 14. 3. 2019 Janez Cimperman l. r. Krajevni urad Ig Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uradne ure: ob ponedeljkih med 8.00 in 12.00 ter 13.00 in 15.00. Vec informacij: Krajevni urad Ig, tel.: 01/286-20-03 v casu uradnih ur ali Upravna enota Ljubljana, tel.: 01/306-32-00. Obcina Ig Sprejemna pisarna Mostišcar 03 | April 2019 Ig, 22. 3. 2019 Praznovanje obcinskega praznika V petek, 22. marca, je v Športni dvorani Ig potekala slavnostna prireditev ob praznovanju praznika Obcine Ig. O bcina Ig praznuje svoj praznik 21. mar­ca. Ta dan ni izbran nakljucno, ampak je povezan z daljnim letom 1848, ko so uporni ižanski kmetje napad­li, oplenili in zažgali ižanski grad, ki je bil tedaj v lasti gro­fov Auersperg. Puntarji, ki so vzeli usodo v svoje roke, so za boljši jutri vseh postavili na kocko svoja življenja. Napad na ižanski grad je tisto leto mocno odmeval, celo tako mocno, da so o njem porocali avstrijskemu cesarju. In prav ta dan je bil leta 1996 izbran za obcinski praznik, ki smo ga prvic obeležili leto dni pozne­je. Carobnost vecera so nam mladih instrumentalistov OŠ V prvem delu je, kot vele­že takoj na zacetku nakazale Ig pod mentorstvom Polone va obicaj, župan ob pomociplesalke skupine Exquisites Kukovica, ki obiskujejo izbir-ucenk 9. a razreda OŠ Ig Ane in himna, ki so jo zapele Bo-ni predmet Glasbena dela. V Pahor in Katarine Malavašic rovnicke. Slavnostni govor-nadaljevanju pa je s precno podelil štiri obcinska prizna­nik na prireditvi je bil župan flavto nastopila Iza Ferkulj, ki nja, priznanje najboljši špor-Janez Cimperman, ki se je v aprila odhaja na mednarodno tnici, najboljšemu športniku govoru dotaknil pomembnej-tekmovanje v Srbijo. in najboljši športni ekipi leta ših pridobitev ter naštel izzi-Sledilo je podeljevanje ob-2018, sledili so nastop doma­ve, s katerimi se sooca obci-cinskih priznanj, ki jih je na ce ženske vokalne skupine na. seji 13. 3. 2019 potrdil Obcin-Borovnicke in v nadaljevanju Po uvodnem nagovoru so ski svet Obcine Ig. Še prej je še podelitev zlatih plaket. Za na oder prišli otroci Vrtca Ig iz župan podelil pohvalo Bali-življenjsko delo ter prispevek oddelka Pticki pod vodstvom narski ekipi DU Ig – moški, k razvoju in prepoznavnosti vzgojiteljic Jane Kristan in letnik 1938-1958 za izjemne Obcine Ig sta letos najvišje Nadje Skubic. Sledil je nastop uspehe v balinanju. priznanje naziv castni obcan Iza Ferkulj Pevec Dejan Vunjak Nastop otrok iz Vrtca Ig prejela Janez Bolha in Stanka Rebolj. Konec vecera je popestril s svojimi uspešnicami glasbeni gost Dejan Vunjak. Na prireditvi je letno razstavo pripravilo Društvo žena in deklet na podeželju Ig. Letos so se še posebej iz­kazale s klekljanimi izdelki, ki so bili prave umetnine. Prip­ravile so tudi pogostitev ude- Nastop ucencev OŠ Ig ležencev prireditve s sladkimi dobrotami. Povezovalka prireditve je bila Monika Tavcar. Hvala vsem nastopajocim, ki ste s programom popestrili vecer, in cestitke vsem preje­mnikom priznanj. Marica Zupan, obcinska uprava Gregor Bolha Naziv Prejemniki priznanj Obcine Ig: castni obcan Franc Orhini – za aktivno delo na podrocju Rok Janez Šteblaj – za aktivno delovanje v Ce­družbenih dejavnosti belarskem društvu Ig Stanka Rebolj Martinovi animatorji – za prizadevno delo z Braco Vukosavljevic – za dolgoletno prizadev- Janez Bolha mladimi no delo na družbenem podrocju Stanka Rebolj Franc Orhini Braco Vukosavljevic Prejemniki zlatih plaket Obcine Ig: Franc Janko Susman – za dolgoletno Karate-do klub Ig Shotokan – Društvo žena in deklet na podeželju Ig – aktivno delo pri razvoju kraja Anton Balant – za dolgoletno aktivno ob 10-letnici delovanja Planinsko društvo Krim – ob 20-letnici delovanjaŠD Mokerc Ig – ob 60-letnici delovanja delo v GZ Ig in PGD Ig ob 10-letnici delovanja Franc Janko Susman Anton Balant Karate-do klub Ig Shotokan Planinsko društvo Krim Društvo žena in deklet na podeželju Ig ŠD Mokerc Ig Športnica leta Športnik leta Športna ekipa leta 2018: 2018: 2018: Rokometna ekipa starejši decki B, letnik 2004 ŠD Mokerc Ig Zahvala za prejeto pohvalo O b prejemu pohvale župana Ob­cine Ig Janeza Cimpermana na obcinski proslavi 22. marca 2019 za doseženo 2. mesto v balinanju na pokrajinskih športnih igrah MZU Lju­bljana-OPZDU in 3. mesto na državnem prvenstvu upokojencev Slovenije v bali­nanju v letu 2018 se iskreno zahvaljuje­mo predlagatelju – Upravnemu odboru Društva upokojencev Ig ter obcinskim svetnikom, ki so predlagani predlog po­trdili. Ekipa balinarjev DU Ig: Franc Virant, Franc Rozman, Jože Skubic, Pohvala župana je bila namenjena balinarjem DU Ig, letnik 1938-1958. Zlatko Krnjak, Jože Šivec, Tone Strelec Gregor Bolha Zahvala ob prejemu zlate plakete za 20 let delovanja Društva žena in deklet na podeželju Ig S poštovani župan, cenje­ni svetnice in svetniki, v imenu društva se vam iskreno zahvaljujem za pode­ljeno priznanje. Zahvaljujem se tudi vašim sodelavkam in sodelavcem na obcini, ki so na neki nacin tudi naši, saj z njimi zelo dobro sodelujemo vedno, ko je to potrebno, že vso to dolgo dobo. Seveda gre zahvala tudi vsem neimenovanim, ki nam pomagajo pri našem delova­nju, naj pa izpostavim OŠ Ig in mag. Simono Vucko Mole iz Lekarne Ig. V vseh letih je z nami delovalo izjemno veli­ko število predavateljev, vodij razlicnih tecajev in delavnic. Hvala gre tudi njim, saj so nam odpirali obzorja na pod­rocja, ki smo jih manj poznale, pa smo se hotele o njih podu­citi, o njih zvedeti vec, da bi v življenju lahko tudi same to znanje uporabljale ali ga mor­da delile dalje. Zahvala gre našim druži­nam, ki so nas podpirale v vseh teh letih, nas razumele, nam po svoje sledile, posebno našim možem, ki nam, ko jih potrebujemo, vedno prisko­cijo na pomoc. In našim otro­kom, ki radi pridejo med nas. Užitek je pogledati vse vas, ko na obrazih igra nasmeh, vi pa z užitkom mesite testo in se ob tem zabavate. Kako lepo je videti vnucke in vnuke, ko s spoštovanjem vzamejo v roke kleklje in poskušajo narediti svoje prve, ceprav skromne izdelke … Da, tu se pokaže bistvo našega delovanja, to je pove­zovanje ljudi dobre volje na Ižanskem, medsebojno so­delovanje, in kar je zelo po­membno, sodelovanje in razu­mevanje med generacijami! Na koncu še moja osebna zahvala. Ta je namenjena vam, drage žene in dekleta. Najprej tistim prvim, ki ste se z vese­ljem odzvale na moje prvo va­bilo k sodelovanju pri s. Niko­lini v Repnjah, in tistim, ki ste se nam pridružile pozneje. Vse pa že ves cas pridno in zavze­to delujete, se vedno odzovete na moja vabila k delu in s tem izkazujete pripadnost društvu. Verjamem, da bo to naše delo­vanje bistveno lažje, namenje­no tudi vsem, ki to želijo, pa niso clanice – ce in ko bomo imele boljše možnosti za delo. To pa je seveda prostor, ki bo – tako verjamemo – vecnamen­ski, tudi za druge dejavnosti, vendar bo tam prostor tudi za vse tisto, kar pocnemo tudi me. Takrat bo to povezovanje med ljudmi in med generacija­mi res dobilo svoj pravi obraz. Drage moje, hvala, ker vztraja­te! Hvala vsem! Nevenka Marija Kovac, predsednica društva Zahvale nagrajencev N a obcinski proslavi 22. marca 2019 sem na predlog Upravnega odbora PGD Ig in predlog Upravnega odbora GZ Ig prejel Zlato plaketo Obcine Ig. Za podeljeno priznanje se zahvaljujem predlagateljem, Obcinskemu svetu Obcine Ig in županu Obcine Ig Janezu Cimpermanu. Vesel in ponosen sem na gasilce v Obcini Ig, da svoje delo opravljajo s takim elanom in zanosom, še v prihodnje jim želim tako uspešno delo, da bodo naši obcani bolj varni. Z gasilskim pozdravom: NA POMOC! Anton Balant O b prejetem priznanju se iskreno zahvaljujem pred­lagatelju Društvu Fran Go­vekar Ig. Prav tako se zahvaljujem obcinskemu svetu in županu, ki so predlagano priznanje potrdili. Hkrati pa vabim fante in može, ki imajo veselje do zborovskega pe­tja, da se pridružijo pevcem Moške­ga pevskega zbora Ig. Franc Orhini Z a podeljeni naziv se zahva­ljujem predlagatelju župa­nu Janezu Cimpermanu in vsem, ki ste predlog podprli. Priznanje pomeni, da smo ucen­ci, zaposleni v šolstvu in vsi, ki ste s šolo sodelovali, izpolnili vaša pricakovanja. Hvala vsem – lepo je bilo de­lati z vami. Stanka Rebolj Slovenska ljudska stranka V Slovenski ljudski stran­ki smo strnili vrste in se zaceli pripravljati na ponovni vstop v Državni zbor. Da mislimo resno, so pokazale tudi zadnje lokalne volitve, saj je stranka tudi tokrat dobila najvec županskih mest. Teža­ve, ki so dolgo obdobje pestile stranko, so po vseh anketah mimo. Prepricani smo, da bo pod novim vodstvom, ki ga je po­novno prevzel Marjan Podob­nik, stranka nenehno rasla in zavzela v slovenski politiki tis-to mesto, ki ji pripada. Za Slovensko ljudsko stran­ko kot zmerno konservativno kršcansko stranko z najdalj­šim stažem v samostojni Slo­veniji, ki se zavzema za razvoj podeželja in mocno sodelova­nje med urbanimi in ruralnimi podrocji, je nujno potrebno, da ima svoje mesto v državnem zboru. Samo tako bodo imela 30 let SDS in druge aktivnosti S lovenska demokratska stranka v teh dneh praz­nuje 30 let delovanja. Za njen zacetek štejemo 16. fe­bruar 1989, ko je bila v polni Gallusovi dvorani Cankarjeve­ga doma ustanovljena Social­demokratska zveza Slovenije, ena od predhodnic današnje SDS. Druga stranka, ki je bila ustanovljena mesec dni prej, je bila Slovenska demokratic­na zveza, katere predsednik je postal dr. Dimitrij Rupel. Pomembno obletnico smo obeležili 9. marca, na datum rojstva dr. Jožeta Pucnika, oceta slovenske državnosti, ki je v prelomnih casih pogumno prevzel vodenje Koalicije opo­ ruralna obmocja svojega zago­vornika pri sprejemanju zako­nodaje, ki se tice podeželja. Slovenska ljudska stranka s svojim odnosom do podeželja lahko prispeva k spremembi zakonodaje na podrocju crpa­nja nepovratnih kohezijskih sredstev. Nerazumljivo je, da za gradnjo komunalne infra­strukture na podrocju odvaja­nja in cišcenja odpadnih voda za vasi z manj kot dva tisoc prebivalci ni mogoce pridobi­ti nepovratnih sredstev. Prav tako ni možno pridobiti ne­povratnih sredstev za obnovo vodovodnih sistemov, na ka­terih je prikljuceno manj kot deset tisoc odjemalcev. Zaradi nesmiselnih direktiv in nera­zumljivih uredb so manjše ob­cine v podrejenem položaju in onemogocene pri enakomer­nem razvoju. V Slovenski ljudski stranki ne obljubljamo kar pocez. To zicijskih strank Demos. De­mos je zmagal na prvih demo­kraticnih volitvah in uspešno speljal plebiscit za samostoj­no Slovenijo in tudi dejansko osamosvojitev Slovenije ter demokratizacijo nove države. Na prireditvi smo si ogledali film o dr. Jožetu Pucniku in dr. Francetu Tomšicu ter po­membnejših prelomnih do­godkih v življenju SDS. Na prireditvi se podeljujejo tudi najvišja priznanja SDS. Zlati znak SDS je prejel naš dolgo­letni clan in svetnik Slavko Pavlic. Iskreno mu cestitamo in se mu zahvaljujemo za opravlje­no delo in zvestobo stranki. se je videlo tudi pred zadnji­mi lokalnimi volitvami v naši obcini. Obljubili smo samo, da bomo delali tudi v tem man­datu tako kot v prejšnjih za dobrobit razvoja naše lokalne skupnosti, da bo naše bivanje v tem prostoru prijetno. Zahvaljujem se vsem, ki nam zaupate in ste dali glas na lokalnih volitvah Slovenski ljudski stranki, stranki, ki je vredna zaupanja tako na lokal­ni kot državni ravni. Da pa bi Slovenska ljudska stranka postala še mocnejša, vabim vse, ki nas podpirate, da se nam pridružite in postanete clani Slovenske ljudske stran­ke. Iskreno vabljeni tako mladi kot malo manj mladi. Vec nas bo, lažje bo premagovati ovire in graditi prihodnost. Ob prihajajoci veliki noci vam želim veliko miru in no­vega upanja v krogu vaše dru­žine. Janez Cimperman, predsednik OO SLS Ig Ženski odbor SDS Ig je or­ganiziral pogovor s poslanko Ivo Dimic, ki je spregovorila o svojem delu pa tudi o svoji bo­lezni raku dojk. Njena izpoved nas je pretresla, navdušil pa njen optimizem in navdušenje, s katerim se spopada z vsako­dnevnimi težavami. V Rimskih termah je pote­kal Kongres podmladka SDS, Slovenske demokratske mla­dine, kjer je bilo kar dobro zastopstvo ižanskih mladih politikov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen doseda­nji predsednik in poslanec Žan Mahnic. Prav tako bosta v SDM tudi v prihodnjem man­datu dva predstavnika iz naše obcine. Simona Purkat je bila izvoljena za clanico Izvršilne­ga odbora SDM, Matjaž Grab­rijan pa za clana Nadzorne ko­misije SDM. Nagovorila nas je tudi castna predsednica SDM in naša poslanka Alenka Jeraj. Simona Pavlic Mostišcar 03 | April 2019 • POSLANSKI KOTICEK //////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Aktivnosti v Državnem zboru RS P oslanci smo odlocali o dveh novih ministrih, saj sta minister za zdravje Samo Fakin in minister za oko­ lje in prostor Jure Leben od­ stopila. Za ministra za zdravje je bil potrjen dosedanji direk­ tor UKC Ljubljana Aleš Šabe­ der, ki je predstavil izzive tega ministrstva. Imel bo kar težko delo, saj zaradi mnogo napac­ nih odlocitev v preteklosti sistem slabo deluje, delo ni dobro razporejeno, eni delajo veliko, drugi podpovprecno, procesi niso optimizirani, vse to pa obcutijo pacienti na svoji koži, saj so cakalne dobe dolge in oskrba pogosto nepravoca­ sna. Poleg tega so napovedali odhode družinski zdravniki, ki že vec let opozarjajo, da jih je premalo in so preobremenje­ ni, a jim nihce ni prisluhnil. Zdaj opozarjajo, da ne zmorejo vec, in novi minister bo moral kar hitro predlagati kakšno rešitev, da se množicni odhod zdravnikov ne zgodi. Tudi ministra za okolje in prostor, nekdanjega poslanca SMC Simona Zajca ne caka lahko delo. Na podrocju okolja je veliko problemov, ki jih bo treba rešiti. V SDS smo predlagali, da se Zakon o pokojninskem in in­validskem zavarovanju (ZPIZ) spremeni tako, da bi se povi­šala pokojnina delovnim in­validom. Teh je dobrih 10.000, kar nekaj tudi v naši obcini. Zdaj prejemajo 244 evrov po­kojnine, po našem predlogu pa bi se to povišalo na 392 evrov, kolikor je tudi denarna socialna pomoc. Koalicija na­šemu predlogu ni prisluhnila, so pa prispevali svoje glasove clani Levice. Žal je bilo nekaj Ogled parlamenta ter seje državnega zbora bomo izvedli v sre­do, 22. maja 2019, ob 14.00. Obiskali bomo tudi Muzej sloven­ske osamosvojitve ter celice Udbe oz. SDV (na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani je v kletnih prostorih sedem zaporniških ce­lic, ki so bile do leta 1966 v uporabi Službe državne varnosti). Ce bi se nam radi pridružili, poklicite na 01/478-95-80 ali GSM: 051/374-475 ali se mi oglasite po e-pošti: alenka.jeraj@dz-rs.si. Predlagam, da se najavite na obisk v poslanski pisarni, saj vca­sih zaradi izrednih sej ali drugih aktivnosti v DZ odpade. Lah­ko obišcite tudi mojo Facebook stran, kjer objavljam aktualne misli in vse o svojem delu v DZ. poslancev odsotnih, zato pred­log, ki bi pomembno pomagal invalidom, ki so povecini pos­tali invalidi ravno zaradi dela, ni bil potrjen. Sem clanica Odbora za zdravstvo, pred leti sem ga vodila kot predsednica. Glede na situacijo v zdravstvu smo imeli v zadnjem casu vec sej na razlicne teme; babiška in zdravstvena nega, družinski zdravniki, cakalne vrste … Še naprej se bom trudila, da situ­acijo v zdravstvu izboljšamo, je pa to odvisno predvsem od ministra ter njegovih predlo­gov in ukrepov. Alenka Jeraj, poslanka v DZ RS • OBCANOV KOTICEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zahvala za odlicno pluženje L etošnjo zimsko sezono je obcina s hvalevredno potezo zamenjave izva­jalca zimske službe dokazala, da se vse da, ce se le hoce. Vsa pohvala novemu izvajalcu, ki nalogo opravlja resno in odgo­vorno. Upajmo, da bo tako tudi ostalo, kajti to sezono so bile ceste koncno vzorno spluže­ne in posipane. Pot od doma v zimskih razmerah tako ni bila vec skrajno tvegana, nevarna in vcasih celo povsem nemo­goca, ampak povsem normal­na, kot se za razvit in civilizi­ran svet spodobi. To je bilo res odlicno opravljeno delo. Ce bi se lahko obcina enako ucinkovito lotila tudi odstra­njevanja in preprecevanja ne­legalnega odlaganja odpad­kov, metanja smeti in praznih plocevink naokoli ter divjih odlagališc, ki jih je celo v za­šcitenih naravnih rezervatih kar nekaj, pa bi res lahko rekli, Vprašanja županu Župana obcine Ig sprašujem, zakaj in ali je sploh dovoljeno parkiranje ob republiški cesti nasproti gostilne Kozin v Stajah. Zakaj je župan odredil pešceni nasip na ome­njenem odseku? S svojim ravnanjem je povzrocil spremembo dela travnika v 'zasebno parkirišce' najemnika go­stilne Kozin in njegovih gostov. Kdaj bo obcina vzpostavila prvotno stanje? Kako obcina nadzira in seveda ukrepa ob parkiranju na nedovoljenem mestu? Kako namerava župan urediti varno pot tudi za druge udeležence v prome­ tu, kot so pešci, mamice z vozicki, kolesarji, ki so zdaj primorani hoditi po sredi ceste, kajti obcestni pas za­sedajo avtomobili, tovornjaki, trak­torji, avtobusi itd. Spoštovani župan Obcine Ig, ali je za vas prioriteta zagotavljati par­kiranje gostov gostilne Kozin pred varnostjo obcanov in predvsem kra­janov Staj? Spoštovani župan, od kdaj, zakaj in do kdaj bo v Stajah še tako? Darinka Lenarcic da živimo v civiliziranem oko­lju. V upanju na nujne ukrepe v tej smeri ponovno poudar­jam, da se vse da, ce se le hoce. In res upam, da se najde tudi volja za reševanje te perece problematike. Mateja Klaric Pestro dogajanje v Iški vasi Pust Mesec marec je bil v Iški vasi zelo pester. Zacelo se je s pustom, ki ima posebno mesto v vasi. V nedeljo so se zbrali otroci, ki so s pesmijo obiskali vsako hišo ter se s polno vrecko slad­karij vrnili v gasilski dom, kjer so se zasluženo posladkali. Na pustni torek pa se fantje preoblecejo v pravo svatbeno povorko, ki ji pravijo pustni sprevod. Na celu je agent s ci-lindrom na glavi, v fraku ter z naocniki, in ko vstopi v hišo, seže najprej v roke gospodar­ju. Za vzdušje skrbi harmoni­kar, sledi jima par, ta mlad in ta mlada, ki ga varujejo žan­darji, nazadnje pa postopata še ta star in ta stara. Starejši fantje oz. poroceni moški pa se našemijo in vo­dijo kamelo oz. pustno kravo. Glavno besedo imajo mesarji, sledijo jim prodajalci mleka, veterinar, ki je lahko eden ali pa jih je vec. Vse dogajanje spremljajo gonjaci, ki budno bdijo nad obnašanjem kamele, in ugotavljajo njeno kakovost (predvsem mesa). Hodijo od hiše do hiše ter se poslovijo z dobrimi željami za prihajajoce leto. Sklep je pepelnicna sre­da, ko Pusta upepelijo. Obcni zbor PGD Iška vas Obcni zbor gasilcev je po­tekal 15. marca in je bil zelo dobro obiskan. Zacel se je s himno, ki so jo zapeli pionirji in mladinci. Nato pa so sledila vsa porocila in zastavljeni na­crti za prihodnje. Materinski dan 25. marec pa smo posveti­li mamicam ter jim v dvorani pripravili prireditev, ki je bila polna igre, glasbe, recitacij ter plesa, koncali smo z druže­njem ter ob dobrotah domacih gospodinj. Ce na kratko sklenemo misli: ce dobro delaš, za dobro, se ti dobro slej ko prej povrne, ce pa to vidijo še drugi in ceni­jo, se krog sklene. Tina Škulj Pionirji in mladinci so zapeli himno. Joc Nastop POŠ Iška vas Špela Rupert Srecanje starejših obcanov in obcni zbor DU Ig V sklopu obcinskega praznika je 24. 3. 2019 župan Obcine Ig povabil na tradicionalno družabno prireditev, že 14. srecanje obcanov starejših od 75 let. Pri organizaciji in izvedbi smo sodelovali clani Društva upokojencev Ig, saj je veliko starejših tudi naših clanov. Poleg tega smo izvedli redni letni obcni zbor. Izkoristili smo že delno pripravljeno dvorano, šolske kuharice pa so nam pripravile izvrstno malico. Srecanje starejših obcanov naše obcine S recanje je tradicionalno zacel mladi harmonikaš, letos je bil iz Glasbene šole Bucar. Sledil je pozdrav povezovalke Darinke Mazi Batagelj vseh prisotnih, še po­sebej je pozdravila naše goste, župana Janeza Cimpermana, predstavnico obmocne zveze DU Vic-Rudnik, predstavnike pobratenega DU Suhor in so­sednjih DU, Škofljica, Šmarje ­Sap, Rakitna, Podpec-Preser­je, Ljubljana Krim in Društva Fran Govekar Ig Alenko Jeraj. V nadaljevanju je povabi­la župana k priložnostnemu nagovoru prisotnih. Sledil je kratek kulturni program, v katerem so nastopali pevci Mešanega pevskega zbora DU Ig, ki so zapeli nekaj pesmi, in harmonikarji iz Glasbene šole Bucar, ki so zaigrali nekaj le­pih viž. Sledila je pogostitev. Po pogostitvi smo zaceli z red­nim letnim obcnim zborom DU Ig. Potek obcnega zbora je znan, saj je predpisan z zako­nom. Zacel ga je podpredse­dnik, ki je pozdravil vse priso­tne in jih prosil, da z minuto molka pocastijo vse umrle clane, med katerimi sta tudi naš predsednik Štefan Bunic in predsednik pobratenega DU Suhor Janez Videtic. V nadaljevanju je predlagal kandidate za delovno pred­sedstvo, katero je bilo z dvi­gom rok potrjeno soglasno. Delovno predsedstvo je zased­lo mesto in predsedujoci je predstavil dnevni red. Iz po­rocil podpredsednika in pred­sednikov odborov je razvidno, da je bila vecina planiranih nalog in dogodkov realizira­na, razen pri izvedbi pohodov v sredogorje, eden je odpadel zaradi premajhnega števila prijavljenih. Svoja porocila Harmonikarji iz glasbene šole Bucar so dali še blagajnicarka in predsednica nadzornega od­bora ter predsednik castne­ga razsodišca. Po razpravi o porocilih in njihovi potrditvi je sledila volitev predsedni­ka, ki je bil izvoljen soglasno. Nato je predsednik predstavil predlog nacrta dela, ki so ga clani dobili že v zacetku leta. Pripomb ni bilo in nacrt dela je bil sprejet. Clanarina os­tane enaka. S tocko razno je bil uradni del obcnega zbora koncan, sledilo je družabno srecanje. Ob koncu se zahvaljujem vsem, ki so prispevali k reali­zaciji tega srecanja, tako cla­nom in neclanom. Ekipi, ki je pripravila in pospravila pri­zorišce, clanicam in clanom za postrežbo, šolskim kuhari­cam za izvrstno malico in hi­šniku za pomoc in sodelova­nje, PGD Vrbljene-Strahomer in Iška vas pa za posojene mize. Tudi naši Darinki hvala za odlicno in hudomušno vo­denje srecanja. Posebna zah­vala pa gre Julijani Peršic za podarjene slike kot donacijo društvu in Simonu Bucarju, ki se je odzval na našo prošnjo in brezplacno s svojimi štiri­mi ucenci tudi sam zaigral na harmoniko. Cisto na koncu vabim nove upokojence, da se nam pridru­žijo in vclanijo v naše društvo, da pomladijo naše vrste in se tudi aktivno vkljucijo v delo društva. Dušan Petric, predsednik DU Ig Obcni zbor Turisticnega društva Kurešcek T uristicno društvo Kureš­cek je eno od starejših društev v Obcini Ig, saj smo letos marca obeležili 22 let delovanja. V celotnem ob­dobju obstoja je bilo društvo zelo aktivno. Tako smo tudi le­tos na Obcnem zboru društva potrdili zelo obsežen program aktivnosti v letu 2019. Aktivnosti društva v letu 2019 Zaceli smo z otroškim nastopom breakdance skupi­ne ob kulturnem prazniku na Golem. Naslednji projekt bo izveden 27. aprila z obiskom Trubarjeve domacije na Ra­šici. Projekt je zelo zanimiv kot kulturno-zgodovinski do­godek. Del poti do Rašice ho­dimo peš, del pa je vožnja z avtobusom. Pri povratku obiš­cemo tudi proslavo ob dnevu upora proti okupatorju v Pete­linovih dolinah. Naslednji, najbolj odme­ven projekt Festival Kurešcek bo 8. junija na prostoru RTC Zapotok. Poleg tekmovanja v kuhanju hribovskega golaža nastopajo še pevske in folklor­ne skupine, otroški nastopi, glasbeni nastopi in še veliko drugih aktivnosti bo. Obcni zbor je potrdil tudi novi projekt Kmecka opravila po starem. Dogajalo se bo na Kurešcku v drugi polovici ju­nija, odvisno od rasti trave za košnjo. Kosci se bodo pomerili v starem nacinu košnje, pobi­ranju, nalaganju, imeli bomo vožnjo s konji, zabavo in še kaj. Ucna pot ogled treh cerkva je strokovno voden umetno­stnozgodovinski ogled, ki poteka v zacetku septembra. Obišcemo cerkve na Kurešc­ku, Golem in Visokem. Po pri­jetnem sprehodu od cerkve do cerkve sledita topla malica in druženje. Naslednji projekt, ki bo 28. septembra, je zelo dobro obi­skan in se imenuje Pohod pri­jateljstva v objemu Kurešcka. Obišcemo 14 vasi in zaselkov. Namen je poleg prijetne hoje po prelepih krajih tudi spo­znavanje našega okolja in sre­canje z vašcani ter prijateljsko druženje. Še veliko akcij smo nacrto­vali in potrdili na obcnem zbo­ru. Prednostna bo dokoncanje energijske tocke pri Marijinem kamnu na Kurešcku. Udeležba na cistilnih akcijah, odstranje­vanje invazivne neavtohtone rastline Ambrosia artemisiifo­lia. Udeleževali se bomo vseh Rekreativno-turisticna prireditev Pohod Kurešcek–Rašica T uristicno društvo Kureš­cek organizira tradici­onalno prireditev, letos že dvajseto – obisk Trubarjeve domacije. Prireditev ima pred­vsem zgodovinsko-kulturni pomen, pomembna je tudi kot rekreacijsko turisticna aktivnost udeležencev. Zbor pohodnikov bo 27. aprila, ob 8. uri pri RTC Zapotok. Po opravljeni prijavi, kavi/caju, prostovoljnem prispevku za malico, stroške strokovnega vodenja in avtobusnega pre­voza nazaj, se bomo odpravili na pot okrog 8.30. Pot poteka po cudovitih gozdovih in trav­nikih proti Osolniku in naprej proti Rašici. V zgodnji pomla­di pridemo po poti, ki je dolga okrog 11 km, z vmesnimi po­stanki na Rašico v približno dveh urah in pol. Po prihodu na Trubarjevo domacijo, v kateri naj bi bil rojen Primož Trubar, zacetnik slovenske književnosti in pro­testantski pridigar, ki je našo materinšcino z Abecednikom in Katekizmom spremenil v knjižni jezik, sledi krajši po­citek ob kavici. Program se nadaljuje s strokovnim vode­njem z vodnikom JZ Trubar­jeva domacija (ogled muzeja, domacije, žage, mlina …). Po ogledu Trubarjeve do­macije sledi nadaljevanje – po nas pride avtobus in nas pelje v Petelinove doline pod Mo­krcem, kjer se ob 13. uri zacne program proslave ob dnevu upora proti okupatorju. Obiš­cemo lahko tudi obnovljeni muzej. Organizatorji proslave nam bodo ob prihodu postreg­li s toplo malico. Poskrbljeno je za veselo vzdušje z glas­bo, tudi žejni ne bomo. Ko se bomo dogovorili za odhod, nas bo avtobus odpeljal nazaj na izhodišce. Ugibanje, ali vreme bo ali ne? V vsakem primeru vreme je. Pohod bo v vsakršnem vre­menu. Informacije so na voljo na spletni strani www. td.kurescek.si ali na FB-strani Turisticno dru­štvo Kurešcek. Zaželene prijave na: 041/329-847. Momir Maksimovic, predsednik TD Kurešcek tradicionalnih sejmov in prire­ditev v obcini in širše. Tudi letos nacrtujemo ak­tivnosti na podrocju izobraže­vanja mladih na temo turizem kot pomembna gospodarska panoga za državo in našo ob­cino, prav tako s seznanitvijo mladih o delovanju TD Kureš­cek in o turisticnih destinaci­jah predvsem v naši obcini, ki jih ni malo. Nekatere je treba poživiti, predvsem pa bo treba vec sredstev vložiti v promo­cijo. Želimo si, da bi se nam v letošnjem letu pridružilo vec clanov in tako pomagalo ures­niciti zastavljene naloge. S tem bi prispevali k boljšemu okolju in prepoznavnosti kraja. Izvršni odbor TD Kurešcek Vabljeni k sodelovanju Zgodbe o nekdanjem življenju po naših va­seh vedno pritegnejo. Odkrivajmo jih skupaj! Poznate zanimivo zgod­bo, povezano z vašim krajem, obicaje, imate mogoce staro fotogra­fijo, razglednico naših krajev, ki bi jo delili z bralci Mostišcarja? Poklicite nas na 01/ 280-23-24 (vsak delov­nik med 8. in 13. uro) in dogovorili se bomo za objavo! Uredništvo Mostišcarja Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. KD Krim pregledalo in ocenilo svoje delo V februarju so se clani Konjerejskega društva zbrali na rednem le­tnem obcnem zboru, ki je bil hkrati tudi volilni. Na zboru se je zbralo veliko clanov in go­stov, med drugim tudi župan Obcine Ig Janez Cimperman ter predstavniki pobratenih in prijateljskih konjerejskih dru­štev. Ko so ocenjevali svoje delo v preteklem obdobju, je pot­rebno poudariti, da so bile po­samezne sekcije društva zelo delovne, saj so se clani rejske sekcije udeležili devetih pri­reditev, od tega sta bili dve organizirani s strani KD Krim. Seveda je bila najbolj odmev­na dvodnevna prireditev na hipodromu Vrbljene, to je Ka­saška dirka, na kateri so poleg kasacev tekmovali tudi poniji in hladnokrvni konji, naslednji dan pa je bilo še tekmovanje v spretnostni ježi. Ne smemo prezreti tudi prvomajske po­vorke z vpregami in jahaci, tra­dicionalnega blagoslova konj, tudi Božicek je baje clan konje­rejcev, in še bi lahko naštevali. Zelo uspešna pa je bila po tekmovalni plati tudi kasaška sekcija, saj so kasaci clani KD Krim v letu 2018 po sloven­skih hipodromih zabeležili 84 startov, v tujini pa 33. Uspehi na tekmovanjih so bili: 11-krat so zasedli prvo mesto, 4-krat drugo in 15-krat tretje mesto. Skupaj so se uvrstili na mesta, ki prinašajo nagrade, 55-krat, kar pomeni, da so bili v sezo­ni 2018 66-ostotno uspešni. Z našimi konji so nastopali tudi v Italiji. Dosegli so 6-krat prvo mesto, 7-krat drugo in 4-krat tretje mesto, do petega še nagrajenega mesta pa so se uvrstili kar 20-krat. V lanskem letu je bilo tudi nabavljeno rabljeno vozilo s cisterno za polivanje hipodroma, kar bo omogocilo tudi boljše pogoje za trening. Na obcnem zboru je bil sprejet tudi nov Statut društva ter pravilnik, vezan na zakono­dajo o varovanju zasebnosti. Za novega predsednika jebil izvoljen Jože Škulj, ki je to funkcijo opravljal tudi do zdaj. Ob koncu so najbolj zasluž­nim clanom za delo v društvu podelili priznanja ter razglasili voznika leta 2018, to je pos­tal Andrej Pirc, in konja leta 2018, to je Vittorina jet, lastnik T-PIRC d.o.o. V preteklem letu so se uved­le tako imenovane poni dirke v kasu za mlade nadobudne tek­movalce iz vse Slovenije in so potekale po vseh hipodromih v Sloveniji. Tako so tudi iz KD Krim nastopali trije mladi tek­movalci, otroci že prekaljenih tekmovalcev v kasaštvu. To so Aleksander Zaletel, Jan in Nejc Pirc. Vsi so okusili slast zmage, naucili so se tudi šport­no odstopiti mesto boljšemu. Upajmo in želimo, da so to naši novi upi in da bo kasaški šport doživel razmah in boljše case. Prisotni gostje so ob kon­cu enoglasno poudarjali, da je Konjerejsko društvo Krim eno izmed najboljših v državi, ter novemu vodstvu zaželeli še veliko športnih in rejskih uspehov. Milan Knez Priznanja KD Krim Za 10 let aktivnega delovanja v društvu: Slavko Stane Grmek in Aleš Tavželj Za 20 let aktivnega delovanja v društvu: Jože Boc, Matko Franc, Blaž Pirc, Miro Pirc, Anton Šenk, Nina Zorko Za 25 let aktivnega delovanja v društvu: Milan Ovcak Za zasluge v društvu, za dosego najboljših rezultatov na delovnem ali športnem podrocju: Andrej Pirc – voznik leta 2018 Vittorina jet – konj leta 2018 Jožef Novak – rejec leta 2018 Rok Gumilar in Maja Lorger – rejca leta 2018 Aleksander Zaletel, Jan Pirc in Nejc Pirc – naj vozniki poni vpreg 2018 Vodstvo KD Krim 2019-2023 UPRAVNI ODBOR Jože Škulj – predsednikJani Šivc – podpredsednik Vesna Knez – tajnik Maja Kranjec – blagajnik Marjan Žagar – gospodar Borut Zaletel – clan Jure Župec – jahalna sekcija Miro Pirc – kasaška sekcijaBoštjan Škulj – rejska sekcija NADZORNI ODBOR Milan Knez – predsednik Blaž Babnik – clan Mirko Susman ml. – clan DISCIPLINSKA KOMISIJA Alojz Potocnik – predsednik Jožef Novak – clan Andrej Župec – clan KOMISIJA ZA NAGRADE, PRIZNANJA IN POHVALE Jani Šivc – predsednik Miro Pirc – clan Boštjan Škulj – clanJure Župec – clan PRAPORŠCAK Boris Debevec POVERJENIKI Andrej Župec – IgBoštjan Škulj – Iška vas, Iška Janez Primožic – Strahomer, Vrbljene Matej Rupert – Tomišelj, Podkraj, Brest, Matena, Iška Loka Franc Gruden – Obcina Brezovica Jožef Novak – Obcina Škofljica Alojz Potocnik – Obcina Grosuplje Zbor clanov Društva Fran Govekar Ig F ebruarja smo se na red­nem zboru clanov ses­tali clanice in clani Društva Fran Govekar Ig in iz­volili novo vodstvo za mandat 2019–2023. Soglasno je bila za predsednico potrjena Alenka Jeraj, ki društvo uspešno vodi že od zacetka, od leta 1992. Po-trdili smo porocila upravnega odbora in skupin o delu v pre­teklem letu in sprejeli Nacrt dela za leto 2019, ki je obsežen in bogat, saj v društvu delu­jejo kar trije pevski zbori, dve gledališki skupini, lutkovna, likovna, literarno glasbena ter turisticno-raziskovalna skupi­na. V društvu je aktivih vec kot 100 clanov, pristopajo pa tudi novi. Predlagali smo tudi, da pri­znanje Obcine Ig za leto 2019 prejme Franci Orhini za dol­goletno prepevanje v razlicnih zborih, predvsem v Moškem zboru Ig, v katerem prepeva od leta 1985. Od takrat je predsednik zbora in nekaj mandatov clan Upravnega odbora društva. Od vkljucitve v MPZ vodi kroniko zbora, v kateri so zabeleženi vsi nastopi in pomembnejši dogodki. Na podlagi te kronike smo v letu 2015 izdali knjižico MPZ – Naših 30 let. Leta 2009 je Franci prejel Govekarjevo priznanje, ki ga podeljujemo zaslužnim clanom društva za dolgoletno prepevanje, opra­vljanje funkcije predsednika Moškega pevskega zbora Ig in vzorno vodenje kronike zbora. Nekajkrat se je preizkusil tudi kot moderator dogodkov in igralec. Franci od leta 2013 poje še pri MePZ zboru DU Ig in od leta 2016 pri MePZ Župnije Ig. Francija glasba spremlja že od mladih nog. Izstopa po svojem prepoznavnem glasu. V zboru prepeva med prvimi tenorji in pogosto poje tudi tenor solo. Za dolgoletno so­delovanje v pevskih zborih je prejel bronasto, srebrno in zla­to Gallusovo znacko, ki jih po­deljuje Javni sklad za kulturne dejavnosti republike Sloveni­je. Letos marca pa je prejel naj­višje priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti s pod­rocja vokalne glasbe – castno Gallusovo priznanje za vec kot 30 let prepevanja v razlicnih zborih. Je tudi dolgoletni aktivni gasilec in clan PGD Ig in še danes sodeluje v ekipi vetera­nov na razlicnih gasilskih tek­movanjih. Zborovska dejavnost je v naši obcini razvejana, k ce­mur je pripomogel tudi Fran­ci s svojim dolgoletnim pre­pevanjem v razlicnih zborih. Zato mu clanice in clani DFG iskreno cestitamo in mu želi­mo še veliko uspešnih pevskih nastopov ter aktivnega dela v društvu Fran Govekar Ig. • KULTURA ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Knjižni sejem 21. aprila je svetovni dan knjige. Ker je rav­no na ta dan velika noc, vas v tednu po pra­znovanju vabimo, da se nam pridružite na knjižnem sejmu, kjer lahko knjige podarite ali dobite. Imate doma knjigo, ki bi jo radi podarili? Prinesite jo! Si želite kakšne knjige, ki jo že dolgo išcete? Poišcite jo med knjigami, ki jih bodo posamezniki podarili. Društvo Fran Govekar Ig Mostišcar 03 | April 2019 Letni koncert MPZ Ig ob 35-letnici delovanja V soboto, 16. marca 2019, so pevci Moškega pevskega zbora Ig v dvorani Centra na Igu, izvedli svoj tradicionalni letni koncert. Z njim so obeležili pomembno obletnico, 35. leto delovanja, in pocastili bližajoci se obcinski praznik. V prvem delu koncerta smo slišali pesmi, ki se skoraj vedno oglasijo na praznovanjih in razlicnih zdravicah, nekatere pa kar same od sebe, ko se ljudje opo­gumijo. Pevci so zapeli nekaj vinskih pesmi: Majolka bod' pozdravljena, Pijmo bratci vince, Ko b' sodov ne b'lo, Od Martina Kebra. Z mocnimi aplavzi so pos­lušalci navdušeno pospre­mili igranje mladih ižanskih instrumentalistov. Nekateri so že naši znanci s koncertov in imajo za seboj vec razre­dov glasbene šole, drugi pa so še na zacetku in so se nam predstavili prvic. Upam, da jim je bil ta nastop prijetna izkušnja. Gostje koncerta so bili: Svit Dolšak, Ciril Merzel, Leon Kvržic in Martin Dr­novšek na harmoniki, Jakob Miklavž Merzel na klavirju, Neža Dolšak na precni flavti, Ciril Merzel na saksofonu in Janez Merzel na tolkalih. Kot je hudomušno dejal župan po nastopih mladih instrumenta­listov, se kaj lahko zgodi, da bomo tudi Ižanci dobili svojo pleh muziko … V nadaljevanju so pevci za­peli O mraku, Temna noc se je storila, Pod to goro zeleno, Rožmarin in Pobratimija. Za smeh sta poskrbeli clanici gle­dališke skupine Društva Fran Govekar Sabina Sopko in Ka­tarina Zupancic. Moška pesem je v ljudskem glasbenem okusu še posebej cenjena. Ko jo zapojejo, pris­luhnejo vsi. Tako je bilo tudi v tem veceru, saj so pevci pobo­žali naše duše s svojim petjem. V zakljucni del vecera so nas popeljali s pesmimi: Kaj bi te vprašal, Odpiraj dekle kamri­co, Nocoj je na luštna noc, Tam na vrtu, Dobiu sem pisemce. Slovesni koncert je bil pri­ložnost, da smo se spomnili tudi pevcev jubilantov. Javni sklad RS za kulturne dejavno­sti je podelil jubilejne Galluso­ve znacke in priznanja, ki jih je župan Janez Cimperman pre-dal naslednjim prejemnikom: bronasto Gallusovo znacko in priznanje za pet let prepeva­nja so prejeli: Niko Javoršcak, Marjan Pajek, Gregor Rotar, Franc Škufca; srebrno Gallu­sovo znacko (10 let) sta preje­la Andrej Avber in Anton Pu­cihar; zlato Gallusovo znacko (15 let) so prejeli: Dušan Bivic, Marjan Mavec, Mirko Merzel, Anton Tancek, Francišek Že­rovnik. Castno Gallusovo pri­znanje (30 let prepevanja) so prejeli: Stanislav Jeraj, Milan Likovic, Franci Orhini. Jubi­lantom še enkrat iskrene ce­stitke! S harmonijo petja in vzduš­jem v dvorani so naša srca preplavila prijetna obcutja, h katerim so še pripomogli pev­ci z zakljucno pesmijo Žabe, ki obcinstvo vedno navduši. Pev­cem uspešen koncert in polna dvorana navdušenih poslušal­cev, ki tudi s tem, da so si vzeli cas in prisluhnili njihovemu petju, pomeni podporo in spodbudo pri trudu, ki ga vla­gajo v pevske vaje in nastope. Koncert sem z veznim be­sedilom povezovala Karmen Likovic. Pevci MPZ Ig imajo za seboj veliko nastopov, samostojnih koncertov, z veseljem sodelu­jejo na dobrodelnih priredi­tvah in drugih priložnostnih dogodkih. Pobudniki petja so tudi sami, in tako so, da ljud­ska pesem ne bi izginila iz na­ših vasi, obudili petje na vasi. S petjem Od vasi do vasi nas vabijo, da jim prisluhnemo v kateri od vasi, kjer bodo pre­pevali v Tednu ljubiteljske kulture med 17. in 26. majem letos. Karmen Likovic Natalija Žerovnik Mostišcar 03 | April 2019 25 let in mnogo poti Borovnicke v elementu C etrt stoletja je dolga doba. Tega smo se letos zavedale tudi v vokalni skupini Borovnicke. Na vpra­ šanje, kje smo bile pred 25 leti, smo si lahko odgovorile z za­ nimivimi odgovori. Vecinski del skupine si je takrat glasil­ ke brusil v zboru Kyrie, neka­ tere pa smo se svojih glasilk takrat šele zavedale ob prvem otroškem joku oz. ob prvi izgo­vorjeni besedi. Prav zaradi teh odgovorov smo se odlocile, da bo to obdobje naša rdeca nit koncerta. Konec marca smo tako izpeljale samostojni kon­cert, ki smo ga lokacijsko pos­tavile na mesto, kjer se je vse skupaj zacelo. V dobri uri ste lahko slišali kar nekaj novih pesmi, na odru pa so se nam pridružile tudi nekatere pev­ke, ki so bile v tem obdobju 100. Govekarjev vecer V ponedeljek, 18. 3. 2019, smo ustvarjalci Go­vekarjevih vecerov Društva Fran Govekar Ig pri­pravili 100. Govekarjev vecer. Gostje vecera so bile mlade filmske ustvarjalke: Lara Co­mino, Mia Urbas Kotolenko in Maruša Kavcic z OŠ Ig. Ucen­ke ustvarjajo pod mentor­stvom Jožefe Antolic in Bar-bare Simcic. Na OŠ Ig že nekaj let deluje filmska dejavnost. Mladi umetniki se srecujejo tako z igranim in animiranim filmom. Ogledali smo si tri igrane filme in en animirani. Vsako leto se udeležijo film­ske ustvarjalnice v Izoli, kjer sta nastala dva igrana filma, Tartinijeva skrivnost in Vudu mentorice Jožefe Antolic. Film Kaj narediš, da dekle dobiš pa je nastal pod mentorstvom Barbare Simcic. Animirani film Umazani potok – narava vraca udarec, mentorica Jože­fa Antolic, ki je dobil nagrado na obmocnem srecanju JSKD filmskih ustvarjalcev, smo si ogledali na koncu. Mentorica pravi, da dekleta vec mesecev garajo, ko rišejo in slikajo pri­zore. Film pa potem s sodobno racunalniško tehniko spravijo na nekajminutni trak. V pogovoru mlade ustvar­jalke niso skrivale veselja do ustvarjanja. Njihova domišljija ne pozna meja. Ideje o novih filmih so stresale iz rokava. Veselijo se novih snemanj. Vse filme so predstavili na Filmarjenju 2018 ter srecanju filmskih in video ustvarjalcev osrednje Slovenije. Drugi del vecera je bil na­menjen odprtju slikarske raz­stave v pocastitev obcinskega praznika. Slikarji so slikali na temo Arhitektura z elementi na Ižanskem, v tehniki akva­rela, akrila in krede. Izbrali so posamezne detajle na stavbah in jih predstavili v sliki. Raz­stavljajo: Zdenka Vinšek, Mi- Mnogo poti z bivšimi pevkami del zbora. ki nam je vlilo dodaten zagon Še enkrat bi se zahvalile za delo v prihodnosti. vsem, ki ste nam v tem obdob­ju kakorkoli pomagali. Seveda Za pomoc in podporo pri delovanju in izpeljavi koncerta se zahvaljujemo: Obcini Ig in županu Janezu Cimpermanu, Društvu Fran Gove­kar Ig, OO SLS Ig, župniku Janezu Avseniku, Krispyju za foto in kamero, Tadeju za tehnicno pomoc, bendu (Lovro, Jure, An­drea), ozvocevalcu Franciju, napovedovalcu Mihi Zoru. Nina Modic hvala številcnemu obcinstvu, Krispy lan Šubic, Marija Minka Žagar, Julijana Peršic, Marija Frani­novic, Ivanka Demšar, Zmago Werbole, Milan Zgonc in Irena Gašparic. Tatjana Avsec z JSKD Lju­bljana okolica je slikarjem po­delila bronaste, srebrne in zlate znacke JSKD za aktivno veclet­no sodelovanje na podrocju likovne umetnosti v društvu. Prejemniki znack so: Anita Indihar Dimec, Marija MinkaŽagar, Ivanka Demšar, Julijana Peršic, Zdenka Vinšek, Milan Šubic in Jožica Serafin. Božena Števancec in Mateja Jere Grmek Alenka Jeraj Mostišcar 03 | April 2019 Kulturni dan s FS Tine Rožanc Ucenci so se pridružili folklornim plesalcem. V soboto, 2. 2. 2019, smo ljudski plesi. Ucenci pred­imeli ucenci naše šole metne stopnje smo pouk za­kulturni dan na temo celi že za preduro. Uciteljica Zimska šola v naravi 7. januarja 2019 smo se šes­tošolci odpravili v šolo v nara­ vi. Bivali smo v domu Trilobit na Javorniškem Rovtu. Zvecer smo se odpravili na pohod v dolino pod Golico. Takrat smo gledali zvezde, naslednje jutro pa smo si po zajtrku oblekli kombinezone, obuli pancerje in odšli na smucišce. Preden smo zaceli smucati, so nas raz­delili v skupine. Med smuca­njem smo imeli krajši odmor, nato pa smo odšli na kosilo. Po kosilu smo imeli razlicne dejavnosti, naš razred je vezal muhe, 6. b je imel pohod, 6. a pa orientacijo v naravi. Nas­lednji dan smo zamenjali po­poldanske dejavnosti, zvecer pa smo imeli družabni vecer. V petek smo šli na pohod do sta­re hiše na Javorniškem Rovtu, potem smo pospravili še svoje Tehniški dan o prometni varnosti V cetrtek, 21. 2. 2019, smo imeli ucenci 9. ra­ zredov tehniški dan s prometno delavnico 5 x STOP je COOL. Delavnico so izvajali moderatorji zavoda Varna pot, strokovnjak prometne varnos­ti in žrtev prometne nesrece. Najprej smo se ucenci po­govarjali o pomenu varno­stnih pasov, o alkoholu in dro­gah v prometu, potem pa smo zaceli z bolj zabavnimi delav­nicami. Na tla smo nalepili Nastop Folklorne skupine Tine Rožanc glasbe Polona Kukovica je na tablo napisala besedilo kola, nato pa smo ga še zaplesali. Naslednji dve uri smo preži­veli z razrednicarko, reševali smo ucne liste, se nekaj nove­ga naucili o ljudskih plesih in malo plesali. Po malici in odmoru smo se odpravili v športno dvo­rano. Ogledali smo si na­stop Folklorne skupine Tine Rožanc, ki nas je obiskala. Seznanili smo se s folklorni­mi oblacili – nošo plesalcev. Predstavili so nam bloške in prekmurske ljudske plese. Nastop je bil zabaven, sme­šen, poucen ter zanimiv. Vi­deli smo tudi stara oblacila pastirjev. Na koncu nastopa so plesalci na oder povabili tudi ucence. Kar precej se jih je opogumilo in poskusilo ple­sati s plesalci. Kulturni dan smo konca­li v naši ucilnici, kjer smo do konca rešili ucni list in strnili vtise o celotnem dnevu. Preži­veli smo drugacen šolski dan v družbi plesa in drugacnega nacina življenja. Kian Hodžic, 6. b OŠ Ig stvari in odšli na kosilo. Po kosilu smo se odpravili domov, pet dni šole v naravi je hitro minilo. Najbolj mi je bil všec zakljucni vecer v cetrtek, ko smo plesali in se zabavali kot v disku. Anuša Žabjek Rehlova, 6. c rumeni lepilni trak in si nadeli 'pijana ocala'. S temi ocali vse vidiš dvojno in zamegljeno, saj simulirajo vid pijanega clove­ka. Ko smo poskušali hoditi po ravni crti z ocali na nosu, smo se zelo zabavali, saj je bilo zelo težko. Potem smo z ocali me-tali žogico v stožec. Zadeti ga je uspelo le Zoji, ostali smo ve­cinoma vrgli predalec, zaradi ocal nimaš obcutka za globino. Nato smo reševali vprašanja Mit ali resnica. S tem smo se naucili veliko novega, npr. ko­likšno kazen placaš, ce si pod vplivom alkohola, in podobno. Strokovnjakinja prometne varnosti nam je v skupnem delu pokazala posnetke o pro­metnih nesrecah, zakaj mo­ramo uporabljati prometne pasove. Ta del se nam ni zdel tako zanimiv, saj smo te po­snetke videli že na prejšnjih predavanjih. Na koncu nam je študentka Maja povedala, kako je v pro­metni nesreci izgubila najbolj­šo prijateljico. Ta del je bil zelo custven, nekaj deklet je zacelo jokati. Povedala nam je, da je zelo pomembno, da v vsaki stvari najdemo nekaj lepega in pozitivnega ter da se v prome­tu obnašamo kulturno in var­no, saj ni nobenega zagotovila, da se kaj takega ne bi zgodilo tudi nam ali našim bližnjim. Tijana Nešovic in Maria Praznik, 9. b Tabor za nadarjene s podrocja naravoslovja Vremenski radar na Lisci V sredo, 6. 3. 2019, smo se ob treh popoldne nadarjeni ucenci od 6. do 9. razreda zbrali pred šolo, kjer nas je pricakal avtobus, ki nas je odpeljal v Posavje. Bivali smo v domu Lisca, do katerega smo prišli po dol­gi ovinkasti cesti. Obkrožali so nas sami hribi in cudovita narava, v kateri smo preživeli ogromno casa. Tema tabora sta bili fizika z astronomijo in elektronika. Rešili smo nekaj nalog iz fizike, ki smo jih opravili na terenu. Zdi se mi, da bi moral pouk za vec stvari poteka­ti tako. Ceprav smo imeli na voljo vso opremo za gledanje nebesnih teles, pa to ni bilo mogoce zaradi oblacnega vre­mena. Narava ima svoj prav in je bila mocnejša od naše želje. Zaposlili smo se z drugimi stvarmi. Ena od teh so bili tudi zabavni veceri, kjer smo se sprostili in nasmejali. Tak tabor bi še kdaj ponovi­la. Upam, da jih bodo za naše naslednike še kdaj organizira­li, saj so trije prijetni in poucni dnevi hitro minili. Eva Ferkulj, 9. b Martina Brence Spoznavamo okolico doma. Pust na Hribcku in nastop na krajevnem prazniku V soboto, 2. 3. 2019, smo te Krimcek, skupini Ribice in Igu. Predstavili smo se s sliko otroci in vzgojiteljice Mucki, nastopili na Podkrim-Naslikajmo lepši svet, pustno enote Hribcek ter otroci eno-skem pustnem karnevalu na povorko pa smo tradicionalno ponovili tudi na pustni torek. Iz vrtca smo se odpravili do družine Mavec, ki nas vsako leto pogosti s slastnimi doma­cimi flancati. Tako kot vsako leto smo tudi letos sodelovali na kul­turni prireditvi ob krajevnem prazniku na Golem. Predstavi­le smo se tri skupine naše eno­te, pevski zbor enote Hribcek in folklorna skupina. Enota Hribcek Gozdna pedagogika – vrtec v naravi V okviru triletnega akcij­skega nacrta izboljšav smo si strokovne de­lavke za šolsko leto 2018/2019 izbrale prednostno podrocje gozdni vrtec s ciljem: ucenje z naravo. Dejavnosti smo prenesle na prosto, v gozd. V gozdu ne izvajamo samo dejavnosti s podrocja narave, ampak z vseh podrocij kurikuluma. Nabira­mo naravni material, ga upo­rabljamo za izdelke, poime­nujemo rastline, opazujemo spremembe, ki jih prinašajo letni casi, poslušamo zvoke … Otroci iz skupine Lisick so si na svoji gozdni poti prilago­dili poligon iz ovir, ki jih nudi­jo podrta drevesa, skale, veje. Na majhnih jasah si takoj po­išcejo vse potrebno za igro. Na poti proti vrtcu pa so odkrili Komedija za mlade Moja mami je tumac stara V pocastitev obcinskega praznika smo v Dru­ štvu Fran Govekar Ig izvedli vec prireditev, med nji­mi smo premierno uprizorili mladinsko predstavo Mateje Mostišcar 03 | April 2019 Perpar Moja mami je tumac stara. Glavno vlogo najstnice Naje, ki se ukvarja z vpraša­njem, pri katerih letih jo je mami rodila in koliko bo sta­ra, ko bo šla na fakulteto, je odlicno odigrala Dona Šuško­vic. Vznemirja jo tudi to, da bo ostala cisto sama, ko njene mame ne bo vec. A mami ji pove, da ima njen oce, ki do zdaj sicer ni vedel zanjo, svojo družino. Naja se razveseli no­vice, da ima dve polsestri in brata ter celo necaka. Najino mamo je odigrala Anja Pavšic, njeno sošolko in prijateljico pa Inna Novak. Na premieri nas je z obis­kom pocastila avtorica besedi­la Mateja Perpar, ki je igralke pohvalila in povedala, da je besedilo nastalo v sklopu ra­dijskih oddaj Pogovor s psihi­atrom, saj odpira pomembno družbeno temo, o kateri je te­kel pogovor na radiu. Besedilo je res napisano tako, da je lah­ko uvod v pogovor na omenje­no temo. Predstavo so si ogledali ucenci OŠ Brezovica, kjer je potekalo srecanje Mladinskih gledaliških in lutkovnih sku-pin iz Ljubljane in okolice Na­gajivi oder 2019 v organizaciji Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Predstavili se bomo tudi 'hišico' iz vej, v kateri se vedno ustavijo in pocakajo. Irena Petrovcic, skupina Lisicke Martina Pucihar ižanskim šolarjem ter aprila sodelovali na Festivalu mla­dinskih gledaliških skupin Najdihojca 2019 v Velikih Laš­cah. Predstavo sem režirala Alenka Jeraj in ponosna sem na svoje igralke. V Mladinski skupini deluje še nekaj mladih igralcev, ki se bodo predstavili ob drugih priložnostih. Alenka Jeraj Spoštovane obcanke in obcani, prisrcno ste vabljeni na ODPRTI DAN OSNOVNE ŠOLE IG z naslovom POKAŽI, KAJ ZNAŠ, ki bo v soboto, 11. maja, od 8.30 do 12.00. Tudi letos si boste lahko ogledali raznovrstne delavnice naših ucencev ter obiskali stojnice z dobrotami, zbirali pa bomo tudi prostovoljne prispevke za šolski sklad. Nasvidenje torej na odprtem dnevu! Ucenci in zaposleni OŠ Ig ter UO Šolskega sklada • TURIZEM ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Z aprilom spet odprta razstava Kolišcarji z Velikega jezera A prila svoja vrata po zimskem premoru po­novno odpira edina stalna razstava, posvecena kolišcarjem – Kolišcarji z Ve­likega jezera, ki je na ogled na Troštovi ulici 15 v središcu Iga. Društvo Fran Govekar Ig jo je pripravilo s strokovno po­mocjo Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU ter financno pomocjo EU (sredstva iz pro­grama Leader), sredstva za njeno delovanje prispeva tudi Obcina Ig. Od odprtja leta 2010 si je razstavo ogledalo že vec kot 10.000 obiskovalcev, med nji­mi je najvec šolskih skupin iz vse Slovenije, zadnja leta narašca tudi obisk tujih obi­skovalcev. Letos je društvo izdalo predstavitveni letak za razstavo, s katerim upa, bo ta postala še bolj prepoznavna. Poleg vodenega ogleda raz­stave je v ponudbi tudi izved­ba delavnic, med katerimi je najbolj priljubljena arheološka delavnica. Ogled razstave je od 16. aprila naprej možen ob torkih in petkih od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 9. do 15. ure. Za najavljene skupine nad 10 obiskoval­cev nudimo voden ogled, po želji tudi v angleškem jeziku. Najave za vodene oglede sprejemamo na: info@dfg.si in 040/867­ 393. Razstava je odprta od aprila do novembra. Vec o aktivnostih Turi­sticno-raziskovalne skupi­ne Društva Fran Govekar Ig najdete na spletni strani www.vdezelikoliscarjev.si in FB-strani V deželi kolišcarjev. Maja Zupancic Mostišcar 03 | April 2019 Nekaj zgodb, nastalih po pripovedih domacinov iz Iške vasi in Gornjega Iga, nam je poslal Bojan Jerlah iz Besnice. Zgodbe nekdanjega ižanskega vsakdana so nastale po pripovedih avtorjeve tašce, Cojzlove iz Iške vasi (roj. 1925), in Franca Likovica (roj. 1927) z Gornjega Iga. Pricujoci zgodbi sta z Gornjega Iga. Koline M ali traven ni nikoli tako grd, da ne bi dal trave in listja, vendar je bila tistikrat letina slaba. Pomladanska pozeba je v tem mesecu odnesla skoraj ves pri­delek sadja, za namecek pa se tudi suša poleti ni izneverila in je prepolovila pridelke. Ljudje so z zaskrbljenostjo gledali v nebo, kot bi pricakovali cudež, saj tudi procesije za dež niso nic pomagale. Tudi na Izidor­jevi kmetiji ni bilo nic druga­ce. To je bila trdna kmetija na obrobju Iga, s kupom otrok kot vsepovsod v tistih casih. Tu se je potrdil stari rek, ki pravi, da otrok in kozarcev pri hiši ni ni­koli prevec. Kljub temu, da si je Izidor ustvaril lepo premo­ženje, imetje pa je še raslo, je skrbno pazil, da je umno gos­podaril, saj od viška ne boli glava. Denarja ni zapravljal po nepotrebnem, edina potrata je bil tobak, ki se mu ni mogel odreci. Brez slabe vesti pa je vcasih zavil v vaško krcmo na pomenek z veljavnimi vaškimi možmi. Tudi on je bil vpliven mož, kar je imelo za posledi­co, da so se poleg obcinskih veljakov tudi drugi vaški po­membneži obcasno ustavili v njegovi hiši in poklepetali ob merici vina. Jesen se je že skoraj poslo­vila pa tudi sneg se je najavljal po dolinah, po okoliških gricih in hribih pa ga je pred dnevi že naneslo nekaj pedi. Pridelki, kolikor jih je to leto pac bilo, so bili varno spravljeni v kleteh, delo se je umirilo in nekoliko pocivalo. Vse bi bilo, kot mora biti, ce se hiši ne bi pripetila nesreca. Nekega jutra je žena našla poginulo svinjo v hlevu, ki so jo nameravali v kratkem poslati na oni svet. Izidor je z grenkobo premišljeval, kakšna izguba se mu je pripetila, in tuhtal, kaj mu je storiti. Saj ni bilo prvic, da mu je kakšna ži­val prec prišla, vendar pa so bili sedaj casi drugacni. Dragi­nja je ljudi vse bolj stiskala za vrat, pri revnejših pa se je tudi Mostišcar 03 | April 2019 lakota že privlekla v domove. Sprva je nameraval žival zako­pati, potem pa mu je v glavo ši­nila odrešilna misel. Spomnil se je pokojnega oceta, ki mu je govoril, da dober gospodar veliko prodaja in malo kupuje. Da mu torej meso ne bi prec prišlo, je kar sam opravil vse tisto, kar obicajno stori vaški klavec, in je vse boljše meso predelal v klobase. Prav nic se niso razlikovale od tistih obicajnih. Razkošno so visele v veži in z omamnim vonjem privabljale obiskovalce, ki jih ni bilo malo pri tej hiši. Pa se je pripetilo, da je ne­kega popoldneva prišel k njemu daljni sorodnik Jakob, znan konjski mešetar. Imela sta si veliko povedati, ob slo­vesu pa je obiskovalec Izidor­ju omenil, da bi kupil nekaj klobas. Razgovoril se je, da doma še niso imeli domacega praznika in bodo delali koline šele po adventu. Izidor se je široko zarežal, kot bi orehe trl, iskrivo pogledal obiskovalca in dejal: »Jakob, ceprav ti jih iz srca privošcim, jih ne prodam, tudi za dober denar ne. Nak, te hranim samo za žandarje in za farje, za posebne sorte ljudi!« Tudi najboljši mlini ne zmeljejo jecmena v pšenicno moko, zakaj bi se torej Izidor trudil? Pokrito mleko V Jurckovo hišo je vsto­ pila Mica, stara gr­ davša, in se pricela ra­dovedno ozirati naokrog. Bila je na slabem glasu, saj je imela lepljive prste in je ob njenem odhodu marsikatera malen­kost manjkala v hiši. Ljudje so jo poznali kot zvijacno tico ci­ganskega rodu, ki je trgovala z zdravilno mastjo in zdravilni­mi zelmi, odpravljala pa je tudi uroke in brala usodo iz dlani. Njen rod se je veckrat utaboril nad Iško vasjo in takrat je oble­tala vse bližnje in daljne vasi, saj za delo ni imela kakšnega posebnega veselja, tem bolj pa je premeteno brusila namazan jezik. Kadar pa se ji je ponu­dila prilika, je uporabila vse prirojene in naucene talente, da je pretentala gospodinje, za namecek na skrivaj izpraznila kokošje gnezdo ter jih olajšala za kokoš ali vsaj jajcka. Brani­la se ni niti drugih koristnih stvari, ki so se ji ponujale po hišah ali na poljih. Bila je dob­ra ucenka svoje matere, saj pravi stara modrost, da ka­kor mati prede, tako hci tke. Leta so ji nagrbancila obraz in nekdanja lepota je prešla, kot je prišla, zato so jo pred­vsem vaški fantje zbadali, da bi v prosu bolj koristila, saj bi še najbolj uspešno odganjala divjad in perjad. Seveda jim ni ostala dolžna in jih je zasula s ploho mastnih kletvic, ki so bile prav gotovo navzkriž s sv. roženkrancem. Ne, Mica res-nicno ni bila pohlevna duša in je znala hudo pikati, kadar ji je kdo stopil na prste. Popotnica se je trudno usedla v kot kuhinje pri štedil­niku, poleg sebe pa je odložila zajetno culo. Utrudila jo je dol­ga pot iz Iške vasi do Gornjega Iga, svoje pa je naredila tudi vrocina, saj je bilo sredi pole­tja. Za njo je bil uspešen dan in v robec ji je kanilo celo nekaj novcev, založila pa se je tudi z moko, soljo in drugimi gospo­dinjskimi potrebšcinami, ki so nepogrešljive v kuhinji. Bilo je že pozno popoldne, zato se ji je zacel oglašati želodec. Ni bila ravno na smrt izstradana, saj je dobila sem in tja kakšen kos kruha, vendar poštenega obroka ta dan še ni okusila. Ceprav je bila suha kot prekla, je bila nenavadno ješca. Tudi cigaret se ni branila, še raje pa je pogledala v kozarcek in ga srknila kot kakšna stara vin- Cojzlovi iz Iške vasi na marostu, ok. 1938 ska mušica. V kuhinji ni bilo nikogar, slišala se je le mušja godba, zato se pricne radove­dno ozirati naokoli, nazadnje pa se zastrmi v staro uro, ki je bila postavljena na okenski polici. Zasrbeli so jo prsti, ven­dar je ravno tedaj stopila v ku­hinjo presenecena gospodinja. Zacudeno jo pobara, kaj neki pocne v njenem posvecenem prostoru, saj je tujka vstopila v hišo neslišno kot duh. Mica hitro vstane in brez zadrege pricnejo iz nje vre­ti besede: »Gošpa, nic bati se, ne bom nic odnešla, šamo ješti dajte, prmejkuš. Šem tako žejna, pa lacna še bolj,« hiti ženska na vsa usta, nato pa pohlevno pogleda gospodinjo. Ta jo še vedno nezaupljivo gle­da in ne ve, kako bi ji pokazala vrata, saj ji je njena žlahta ne­davno ukradla rejeno kokoš, vendar se ji popotnica v dol­gem rožnatem krilu zasmili in povabi jo za mizo. »Marija, pomagaj, kaj pa naj ti dam jesti? Mi smo že jedli in od južine ni nic ostalo,« rece zamišljeno gospodinja, nato pa se spomni: »Lahko pa ti dam kislo mleko, ce ga hoceš.« Ne da bi cakala odgovor, stopi v shrambo in postavi na mizo zvrhano latvico, pokri­to z zlatorumeno smetano. V hiši je bilo soparno, pravi raj za muhe, zato ni cudno, da je ena izmed njih koncala v latvi­ ci. V zadregi hoce gospodinja posneti smetano in spraviti nesnago iz mleka, vendar jo Mica prehiti in žalostno za­vrešci: »Gošpa, pušti mi šme­tano, tudi mi cigani imamo radi pokrito mleko.« Bojan Jerlah Družinski arhiv avtorja Seminar za poucevanje telesne vzgoje na Madžarskem V lepo oblikovani telovadnici so zaživele številne igre. U citelji Svobodne šole Kurešcek in slušatelji izobraževanja za ucite­lje smo konec marca obiskali novonastalo madžarsko Wal­dorfsko šolo Aranyhal, kjer imajo za zdaj dva kombinirana razreda. Kot zanimivost lahko omenimo, da ima Madžarska pri slabih 10 milijonih prebi­valcev že kar 40 registriranih waldorfskih šol. Poleg kolegialnega in prija­teljskega povezovanja z Wal­dorfsko šolo Aranyhal smo se za obisk odlocili predvsem za­radi seminarja, ki so ga orga­nizirali angažirani ucitelji te šole. Šlo je za seminar telesne vzgoje, iger za otroke in gim­nastike Bothmer. Tridnevni seminar je vodil Martin Baker, ucitelj telovadbe s 40-letnimi izkušnjami, ki je hkrati tudi ena izmed osrednjih oseb pri razvoju gimnastike Bothmer, telovadbe in iger za otroke v waldorfskem gibanju. Sodobna nevrologija pri­haja do spoznanj, ki so peda­gogom že dolgo znana, da na­mrec telesno gibanje mocno Igre niso zanimive le za otroke. vpliva na duševni razvoj otro­ka. Zato je precej pomembno, kakšnega gibanja je otrok deležen in kakšno gibanje pri njem spodbujamo. Ce recimo prezgodaj zacnemo s tehnika­mi gibanja, ki so doma v špor­tih, zavremo celovit telesni razvoj in spodbudimo le eno­stransko motoriko. Z igrami, kjer je gibanje prosto in razno­liko, pa spodbujamo uravnote­žen in skladen razvoj otroka. Ne gre torej le za telesnost otroka, ampak tudi za duševno gibljivost, ki jo lahko omejuje­mo ali spodbujamo. Tudi motivacija, kjer je igra lahko vsebinska, ceprav 'le' fantazijsko vsebinska, je pomembna. Razlika je, ce le nabiramo tocke ali se igramo policaje in razbojnike, mac­ke in miši, zmaje in viteze. Dandanes vse prehitro te igre izginjajo iz otroškega sveta, vendar s fantazijsko vsebino bistveno bolj motiviramo otro­ke, motorika pri tovrstnih eno­stavnih igrah pa je ravno tako dinamicna, a hkrati celovita. Waldorfski pedagogiki je uspelo ohraniti in razviti vse­bine otroških iger, ki smo jih na seminarju v veliki meri spoznali v praksi. Poleg tega smo bili uvedeni v osnove gi­mnastike Bothmer, ki jo je v zacetku 20. stoletja z Rudol­fom Steinerjem razvil grof Fritz von Bothmer. Na prvi pogled enostavne vaje so v resnici precej zahtevne. Na­menjene so odraslim in ot­rokom po petem razredu. Pri gimnastiki Bothmer vadimo telesne sposobnosti, dinami­ko, gibljivost, orientacijo itd. skladno z duševno in duhov­no naravo cloveka. Zato tovr­stne telesne vaje neposredno krepijo cloveško duševnost in povzdigujejo duha. Pri gibanju ne gre le za moc in tehniko, ne gre za tocke in zmage, ne gre za boj, temvec predvsem za uravnoteženost v prostoru, med sodelujocimi ljudmi, za skladnost gibanja v casu, za ravnovesje in ustvarjalno sa­moobvladovanje. Za udeležen­ce izjemno zanimivo in tudi telesno poživljajoce! Dr. Davorin Peršic, vodja Svobodne šole Kurešcek Uspešno prvo leto projekta PoLJUBA Projekt PoLJUBA, ki se osredotoca predvsem na neposredne ukrepe za izboljšanje stanja naravnega okolja in revitalizacijo kulturne krajine na 133 hektarih površine Ljubljanskega barja, je v svojem prvem letu uspešno dosegel zastavljene cilje, v dolocenih pogledih pa jih celo presegel. Odkupi zemljišc potekajo skladno z nacrti, izvedene pa so bile tudi številne raziskave, vezane na ogrožene vrste, vkljucene v projekt, ki so podale nadaljnje usmeritve za ciljno usmerjanje projektnih aktivnosti. V ecina sredstev je bila namenjena odkupu kri­ticnih zemljišc, saj je to dokazano najucinkovitejši nacin za zagotavljanje ustrez­nega upravljanja, omejevanja intenziviranja kmetijstva ter ustreznega upravljanja z jarki, kar je nujno potrebno za ohra­nitev izginjajocih avtohtonih vrst. Pri tem je treba poudariti, da ne gre le za ohranjanje na­vedenih vrst in habitatnih ti­pov, ampak se z ukrepi posred­no vzpostavljajo tudi ugodni življenjski pogoji za preostale vrste, ki jih najdemo na barju. Krajinski park Ljubljansko barje je uspešno izpeljal naku­pe 66 ha kmetijskih in gozdnih zemljišc. Izbran je bil izvajalec za košnjo Strajanovega brega, ki je v zacetku leta že izvedel košnjo olesenelih rastlinskih poganjkov. Tam potekajo tudi meritve nivoja podtalnice z analognimi piezometri. Prvo vmesno delno porocilo kaže na manjše nihanje podtalnice kot v letih 2015/16, predvido­ma zaradi odstranjene vegeta­cije v dolini, vendar bo za na­tancnejše zakljucke potrebno pocakati do konca meritev v letu 2021. Izvedli smo nekatere raz­iskave, ki bodo pomembno vplivale na nadaljnje projekt­ne aktivnosti. Raziskava o po­javljanju pušcavnika v tem letu ni potrdila prisotnosti te vrste na vzorcnih tockah na Ljubljanskem barju, ponovno bo opravljena v letu 2019. Iz­vajalec raziskave, Nacionalni inštitut za biologijo, je izdelal pregled primernih obmocij za odkup habitatnih dreves. V prihodnjih letih je tako nacrto­vano gojenje in (ponovna) na­selitev osebkov v gnezdilnice v bližini primernih dreves. Za izvedbo okrepitve ob­stojece in vzpostavitve nove lokalne populacije barjanske­ga okarcka je bila izvedena raziskava stanja potencialnih izvornih populacij in njihove­ga habitata, na podlagi katere so bili doloceni najustreznej­ši ukrepi kmetijske prakse za vzpostavljanje in vzdrževanja habitata vrste. Rezultati kaže­jo, da je obstojeca populacija primerna za odvzem manjše­ga števila osebkov za potrebe gojenja. Doselitev bo predvi­doma izvedena v dveh pono­vitvah, naselitve v laboratoriju vzgojenih bub so predvidene spomladi leta 2020 in 2021. Na podlagi rezultatov prve faze popisa pojavljanja košcic­nega škratca na Ljubljanskem barju so bili podani predlogi ukrepov za izboljšanje njego­vega habitata na izbranih ob­mocjih, ki se v vecini primerov nanašajo na cišcenje zarasti jarkov in košnjo brežin, saj gre za vrsto, ki ji ustrezajo odprte vodne površine. Center za kar­tografijo favne in flore je med aprilom in julijem 2018 v 19 terenskih dneh opravil 257 po­pisov na vseh znanih nahajali­šcih, teh je 236, in njihovi bliž­nji okolici. Košcicnega škratca so zabeležili na 70 mestih. Z namenom izboljšanja stanja populacije mocvirske sklednice je bil na obmocju Krajinskega parka Ljubljansko barje opravljen izlov 11 tujerod­nih želv, skupno je predviden izlov vsaj 50. Te imajo namrec izredno negativen vpliv na do­morodno mocvirsko sklednico, saj so zaradi telesne velikosti v tekmovanju za vire uspešnejše od nje, so tudi prenašalke bo­lezni, ki lahko prizadenejo tako mocvirsko sklednico kot druge avtohtone vrste. Zacele so se tudi aktivno­sti za izvedbo ukrepov izbolj­šanja hidroloških pogojev za travnike s prevladujoco stožko na obmocju Naravnega rezer­vata Mali plac. Izvedbi ukre­pa, namenjenega vzpostavitvi ustreznega nivoja vode, sledi spremljanje stanje vegetacije, košnja in odstranjevanje lesne zarasti ter morebitnih invaziv­nih vrst. Popis strašnicinega mra­vljišcarja je dal vpogled v stanje populacije v letu 2018. Rezultati popisa kažejo na sla­bo stanje vrste, z zgošcinami populacije le v oddaljenosti 200 m južno od vasi Bevke. Na odkupljenih travnikih se bosta tako z namenom izboljšanja in ohranjanja stanja strašnicine­ga mravljišcarja zacela košnja in odstranjevanje lesne zarasti. V Naravnem rezervatu Iški morost sta bila izvedena košnja in spravilo ter rocno odstranjevanje krhlike, na ob­mocju, kjer je vdiranje najbolj izrazito, pa je bilo to treba po­noviti še dvakrat. V sklopu iz­boljšanja stanja ohranjenosti kosca so bile izvedene številne aktivnosti, kot so nabor in pre­gled podatkov o upravljanju in pticah, ustrezna košnja povr­šin ter odstranjevanje krhlike, izvedba delavnice o najprimer­nejših nacinih upravljanja z zemljišci, izdelano je bilo tudi porocilo o zasnovi upravljanja z zemljišci v NR Iški morost. V sodelovanju z razlicnimi strokovnjaki s podrocja popi­sov vegetacije so proucili vse možne metodološke pristope in pripravili projektno nalogo za narocilo popisov vegetacije v NR Iški morost. V letošnjem letu je bilo na tem obmocju iz­vedeno rocno odstranjevanje krhlike ter mulcenje travnikov v zgodnejših fazah zarašcanja. V kratkem bodo na obmocju rezervata namestili mikroza­pornice in piezometre, s cimer bo omogocena dolocena stop­nja uravnavanja in spremljanja nivoja talne vode. JZ Krajinski park Ljubljansko barje O projektu PoLJUBA: Osrednji cilj projekta Po-LJUBA je obnovitev in ohra­njanje mokrotnih habitatov na obmocju Ljubljanskega bar­ja – travnikov s prevladujoco stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazicnih nizkih barij. Projektne aktivno­sti so usmerjene tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate: orhideje Loeselove grezovke, metuljev strašnicinega mravljišcarja in barjanskega okarcka, hrošca pušcavnika, kacjega pastirja košcicnega škratca, dvoživke hribskega urha, edine sloven­ske avtohtone sladkovodne žel­ve mocvirske sklednice in kos­ca, travniške ptice selivke, za katero je bilo Ljubljansko barje še do nedavnega najpomemb­nejše obmocje gnezdenja v vsej državi. Partnerji projekta so Javni zavod Krajinski park Ljubljan­sko barje, Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije. Štiriletni projekt v skupni vrednosti 4,12 milijona evrov je 80-odstotno sofinanciran iz Evropskega sklada za regio­nalni razvoj, preostalih 20 od­stotkov pa prispeva Republika Slovenija. Tretja delavnica projekta Wetnet D ne 13. marca smo v Ob-neje vkljuceni v sporazum o iz Uredbe o Krajinskem par­cini Ig organizirali tre-mokrišcih, ki bo na zadnjem ku Ljubljansko polje (KPLB) tjo delavnico z delež-srecanju podpisan s strani (tudi za ekološke kmete); niki v okviru projekta Wetnet vkljucenih in drugih rele-- košnja, prilagojena ohranja­– Usklajeno upravljanje in po-vantnih deležnikov. Glavni so-nju vrst in habitatnih tipov; vezovanje sredozemskih mo-glasno sprejeti ukrepi so: - primerno vzdrževanje me­krišc, ki poteka v okviru pro-Podrocje upravljanja: jic in zelenih pasov; gama Interreg Mediteran in je - kontrola odtokov voda iz - vzpostavitev conacije posa­financiran s strani Evropskega sekundarnih odvodnikov v meznih podobmocij, kjer se regionalnega sklada. Delav-glavne odvodnike (reke) z dolocijo prioritete v sode­nice, ki smo jo organizirali zapornicami; lovanju z lastniki zemljišc Geografski inštitut Antona - kontrola odtekanja voda iz in upravljavci zavarova-Melika ZRC SAZU kot partner terciarnih odvodnikov; nega obmocja in Natura ter Krajinski park Ljubljansko - usklajeno vzdrževanje jar-2000 (KPLB in Zavod RS za barje kot pridruženi partner v kov; varstvo narave) – ob sodelo­projektu, se je udeležilo 22 de-- ozavešcanje deležnikov o vanju Kmetijske svetovalne ležnikov z razlicnih podrocij. pomenu ustreznega vzdrže-službe; Na tretji delavnici smo z vanja odvodnikov; - vzpostavitev monitoringa deležniki obravnavali poten-- kontrola uporabe gnojil in kvalifikacijskih vrst in habi­cialne cilje, ukrepe, pobude in zašcitnih sredstev na kme-tatnih tipov; tveganja za tri razlicna pod-tijskih površinah. - primer dobre prakse uskla­rocja – upravljanje, okolje ter Podrocje okolja: jenih politik na zemljišcih gospodarski in socialni razvoj. - spoštovanje prepovedi pre-Sklada kmetijskih zemljišc Oblikovani ukrepi bodo poz-oravanja trajnega travinja in gozdov; - priprava analize možnosti razvoja in nacrt prestruk­turiranj za posamezna kmetijska gospodarstva v sodelovanju s kmetijskimi ustanovami in ob financni podpori kmetijske politike; - placilo za izvajanje prila­gojene rabe na kmetijskih zemljišcih. Podrocje gospodarskega in socialnega razvoja: - oblikovanje skupnih turi­ sticnih produktov; - skupno trženje produktov; - gradnja turisticne infra­ strukture, ki bo zagotavljala usmerjen obisk. Na sporedu bo še eno – zakljucno – srecanje, in sicer predvidoma v aprilu. Za vec informacij kontaktirajte: Aleš Smrekar e-pošta: ales.smrekar@ zrc-sazu.si Katarina Polajnar Horvat, Daniela Ribeiro, Aleš Smrekar Mostišcar 03 | April 2019 Prva pomoc pri zastrupitvi s strupenimi gobami Vsem gobarjem in ljubiteljem gobjih jedi dajemo naprej v razmislek nekaj pomembnih dejstev pri nabiranju teh cenjenih gozdnih sadežev. C e bi vprašali ljudi, katera je najbolj strupena goba in zaradi katere gobe je umrlo najvec ljudi, bi dobili od­govor, da je to zelena mušnica (Amanita phalloides). Vendar je najvec ljudi umrlo zaradi glive, znane pod imenom rženi rožicki. Povzrocajo ergotizem (zaradi vsebnosti ergot alkalo­idov), vplivajo na hormone in nevrotransmiterje (adrenalin, noradrenalin, seratonin, dopa­min). Krcijo ali širijo žile, vpli­vajo na krvni tlak, delujejo na mišice maternice (povzrocajo porodne krce) in na centralni živcni sistem. V Sloveniji je od zdaj obde­lanih vec kot 3.000 vrst, smrtno strupenih približno 30 vrst, stru­penih pa okrog 200 vrst. Prek 200 vrst je tudi takšnih, pri kate­rih užitnost še ni raziskana. Kriticna kolicina zaužitja smrtno strupenih gob je 20 do 40 gramov, kar pomeni približno en trosnjak. Umrljivost pri zaužit­ju teh gob je vec kot 20-odstotna in odvisna od kolicine zaužitih gob in casa, ki je pretekel od za­užitja do zdravstvene pomoci. Ker je inkubacijska doba pri za­strupitvah s smrtno strupenimi gobami obicajno precej dolga, si nikakor ne moremo pomagati drugace, kot da ob prvih znakih cim prej poišcemo zdravniško pomoc ali nas pripeljejo v naj­bližjo zdravstveno ustanovo. Ni­kakor ne smemo ukrepati sami in piti alkohola ali mleka, saj oboje pospešuje resorpcijo stru­pov v kri. Pomembno je, da cim Gobarsko mikološko društvo Ig vabi clane društva in obcane na strokovni predavanji o gobah. STRUPENE GOBE IN ZASTRUPITVE Predavala bo vrhunska poznavalka gob determinatorka Veronika Tratnik. Predavanje bo v cetrtek, 18. aprila, ob 19. uri v dvorani Centra Ig. ZDRAVILNE GOBE IN GOBE V PREHRANI, v cetrtek, 16. maja, ob 19. uri v dvorani Centra Ig. Dobrodošli. Vstopnine ni. bolj natancno opišemo gobe, ki smo jih zaužili, da bodo zdrav­niki lažje ukrepali. Mnogokrat je treba pojasniti, od kod gobe izhajajo, kdo jih je nabral, kate­rega dne, na katerih rastišcih, kako so bile pripravljene, kdo jih je jedel, ali so bile kupljene, kje so bile kupljene, kako so bile shranjene, natancno je treba ve­deti, koliko casa je preteklo od zaužitja do prvih znakov, koliko je bilo gob in katerih vrst, kate­re jedi in pijace je bolnik zaužil, kateri so bili znaki zastrupitve in v kakšnem casovnem zaporedju so se pojavili ter kakšno prvo po­moc je bolnik že dobil. Koristni so tudi podatki o drugih boleznih in o morebitni alergiji. Opazujejo se tudi dru­ge osebe, ki so zaužile isti gobji obrok, ali se bodo morda tudi pri njih pojavili znaki zastrupitve. Pri strupenih gobah, ki imajo krajšo inkubacijsko dobo, se zna­ki zastrupitve (slabost, bruhanje, prebavne motnje ...) javijo prej, od 20 minut do najpozneje 4 ure po zaužitju. Sami si lahko poma­gamo edino tako, da pospešimo izlocanje vsebine iz želodca z izzvanim bruhanjem. Velja pa, kot že omenjeno: cim prej poišci­mo zdravniško pomoc! Kadar nastopijo težave kmalu po jedi in je mogoce z bruha­njem takoj izprazniti želodec, je to najhitrejša in najbolj zaneslji­va prva pomoc. Bolnik si kmalu opomore, vendar je zdravniška pomoc vsekakor potrebna, ker zastrupitev ne vpliva na vsakega cloveka enako in lahko v posa­meznih primerih tudi lažja za­strupitev pusti posledice. Bodimo previdni. Slavko Šerod Spoštovani! Kmetijska zadruga Ig, z.o.o., vabi vse zainteresirane pri­delovalce zelenjave, sadja, mlecnih izdelkov, domace obrti … v Obcini Ig, da svoje kmetijske viške prodajo na organiziran nacin pred prostori KZ Ig. Veselimo se sodelovanja z Vami! KZ Ig, z.o.o. Mostišcar 03 | April 2019 Daj tacko! Steriliziraj svojo macko A li ste vedeli, da o ste­rilizaciji in kastraciji kroži kar nekaj 'mitov' oz. zmotnih prepricanj? • Macke se po sterilizaciji oz. kastraciji zredijo. Ob kolicinsko uravnani, kakovostni prehrani in za­dostnem gibanju se vaša macka ne bo zredila. • Macke po sterilizaciji oz. kastraciji ne lovijo vec miši. Sterilizacija in kastracija ni­mata nikakršnega vpliva na lovski nagon mack. • Samica mora imeti vsaj enkrat mladice. Za zdravje macke je stati­sticno najvarneje, ce se ste­rilizacija opravi pred spolno zrelostjo. • Macke po sterilizaciji oz. kastraciji postanejo lene. Po sterilizaciji oz. kastraciji se zmanjša želja po terito­rialnem vedenju in potepa­nju. To pa ne pomeni, da bo vaša macka postala lena. Ostala bo enako energicna in igriva. • Sterilizacija in kastracija sta prevelik strošek. Gre za enkraten strošek, ki je minimalen v primerjavi s stroški, ki se pojavijo zara­di pretepov in poškodb ter hrane in vzreje mladicev. Macka ima lahko na leto tri legla po šest mladicev ali celo vec, kar pomeni, da ima lah­ko v enem letu tudi dvanajst do osemnajst potomcev, ki so dobre štiri mesece po kotitvi lahko že spolno zreli in nada­ljujejo zacaran krog. Pobijanje zdravih živali je z zakonom prepovedano, za to kaznivo dejanje se kršite­lja kaznuje z globo od 800 do O projektu V akciji Daj tacko! Steriliziraj svojo macko smo moci združili Društvo za pomoc prostoživecim mackam Macjelovka, obcina, lokalna veterinarska ambulanta ter pristojno zavetišce. Akcija sterilizacij in kastracij mack poteka od 1. do 30. 4. 2019 oziroma do porabe sredstev. Za vec informacij o projektu obišcite spletno stran www.dajtacko.si, FB-stran Macjelovka ali poklicite Društvo za pomoc prostoživecim mackam Macjelovka na gsm 040/ 212-797. 1.200 evrov. Najboljši kompromis za preprecitev parjenja in pre­kinitev zacaranega kroga razmnoževanja je preprost in rutinski poseg, ki se imenuje sterilizacija oz. kastracija. Ali veste, da je le 3 % mack, ki pridejo v zavetišce, cipira­nih? Zavetišce lahko na pod­lagi podatkov na cipu takoj kontaktira lastnika, zato ga priporocamo vsem lastnikom mack. V tokratni akciji lahko izkoristite priložnost ter ob posegu svojo macko cipirate kar 90 % ceneje! Društvo za pomoc prostoživecim mackam Macjelovka 6. memorialni turnir Vesne Rožic in 17. mladinski turnir Ig 2019 N a Igu so se v soboto, 23. marca, na šahovskem turnirju v spomin na Vesno Rožic in na mladinskem turnirju v rekordnem številu zbrali šahisti. V okviru obcinskega praz­nika je Šahovski klub Ig orga­niziral veliki šahovski turnir. Tradicionalni mladinski in Ve­snin spominski smo tudi letos priredili kot en turnir z loceni­mi nagradami za mladince in najboljše v absolutni konku­renci. Odlocitev se je izkazala za dobro. Na takšnem velikem turnirju so lahko igrali mla­di od najmlajših kategorij in clani, ki se Vesne spomnijo iz šahovskih partij. Vesna je bila stalna clanica slovenske mla­dinske in pozneje tudi clanske ženske reprezentance, nasto­pala je na mnogo prvenstvih doma in v tujini ter tudi na razlicnih odprtih turnirjih. Do­segla je vec odmevnih rezulta­tov, od naslovov državne prva­kinje v mladinskih in clanski konkurenci do 4. mesta na evropskem mladinskem pr­venstvu med dekleti do 18 let in naslova prvakinje Sredoze­mlja l. 2004. Za reprezentanco je – ob hkratnem študiju medi­cine – igrala na vec evropskih in svetovnih prvenstvih ter ša­hovskih olimpijadah in pokalu Mitropa. Zaradi vse vecjega števila šahovskih in drugih dogodkov, ki potekajo na isti dan (npr. ci­kel šahovskih turnirjev Želez­nicar, koroške lige v Avstriji in spektakel v Planici), nismo pricakovali velike udeležbe, a je bil odziv med šahisti letos rekorden, saj je nastopilo 173 igralk in igralcev. Turnirja sta se udeležila dva velemojstra, oba slovenska reprezentan­ta, dve velemojstrici in veliko igralk in igralcev z mednarod­nimi nazivi. Prišlo je tudi ne­kaj šahistov iz tujine: Hrvaške, Italije in Avstrije. Letos je bilo njihovo število manjše, doma­cini pa so po udeležbi presegli vsa naša pricakovanja. Turnir poteka po ustalje­nem protokolu. Po pozdrav­nem nagovoru, ki ga je izpeljal župan naše obcine Janez Cim­perman, mu je sledil s svojim govorom dolgoletni predsed­nik Šahovske zveze Slovenije in sedanji castni predsednik Milan Kneževic, nato je clani­ca ŠK Ig Anja Jelen prebrala povzetek iz Vesninega spisa Kaj mi pomeni šah. Vsako leto memorialni tur­nir obišce selektor moške re­prezentance mednarodni moj­ster Matjaž Mikac, ki je bil vec let tudi selektor ženske reprezentance, pogovor z njim je vedno zanimiv. Razveseljivo je, da so se turnirja udeležili Vesnini vrstniki in prijatelji, nekateri s svojimi otroki, ki že igrajo šah. Uvodnega dela tur­nirja se je udeležil eden naj­starejših še aktivnih šahistov Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste si prizadevali za izved­bo in požrtvovalno sodelovali pri organizaciji 6. memorialne­ga turnirja v spomin na našo Vesno Rožic. Clani Šahovskega kluba Ig, ki ste namenili cas za pripravo turnirja kljub osebnim okolišcinam, sodelavci Osnovne šole Ig, pisarne Šahovske zve­ze Slovenije, župan in Anja z uvodnimi besedami ter vsi drugi podporniki, ki ste poskrbeli za ureditev dvorane in okolice ter za odlicno izvedbo prireditve, brez vseh vas in drugih, ki jih niti ne moremo posebej našteti, memorialni turnir ne bi bil po­novno izjemen šahovski dogodek v Sloveniji. Hvala vam! Tanja, Adrijan in Samo Rožic Zmagovalke (z leve): Ivana Hrešcak, Lara Janželj, Ana Srebrnic – 90-letni Milan Kavšek, ki se je opravicil, da ne bo igral, saj bi bilo celodnevno igranje zanj nekoliko prenaporno. Po napetih dvobojih na šahovnicah je tako kot lani koncna zmaga pripadla ve­lemojstru dr. Juretu Borišku, drugo mesto je osvojil vele­mojster Jure Škoberne in tret­je mojster Marjan Kastelic. Za Jureta Boriška je turnir na Igu prakticno edini odprt turnir v pospešenem šahu, ki se ga zadnja leta udeležuje, saj mu naporna poklicna pot ne omo­goca dovolj prostega casa. Zato je bil zelo vesel, da je sla­vil že cetrtic zapored, hkrati pa mu zmago prav na tem do­godku, odigranem v spomin na Vesno, iz srca želimo vsi njegovi prijatelji. Nagrado za najboljšo žensko je prejela mednaro­dna mojstrica Lara Janželjiz Šahovskega kluba Ig, ki je zasedla 16. mesto v absolutni razvrstitvi. Nagrade memorialnega tur­nirja so bile razpisane za naj­boljših 10 v absolutni konku­renci in za najboljših 10 žensk. Nagradi sta si priigrala tudi najboljša seniorka in senior. Turnir je štel za 17. mla­dinski turnir Ig 2019. V tej konkurenci je tekmovalo 94 mladincev, najmlajši je marca dopolnil 6 let. Podeljenih je bilo 10 kompletov medalj v ka­tegorijah do 10, 12, 14, 16 in 20 let, loceno za dekleta in fante, ter nekaj prakticnih nagrad. Med mladinci je bil najboljši Jaka Juvan, ki je v skupni raz­vrstitvi zasedel 8. mesto. Naj­boljša mladinka je bila Ivana Hrešcak iz Postojne. Poleg zgoraj navedenih so bile podeljene prakticne na­grade tudi posameznikom po kategorijah. Sojenje je vodil mednarodni šahovski sodnik Bojan Arzenšek s pomocni­kom Francem Poglajnom. Ižanski šahisti so se odlic­no odrezali. 5. mesto Domna Hitija so dopolnili Tim Jan­želj na 7., Igor Jelen na 15. in Lara Janželj na 16. mestu, kar je hkrati pomenilo najboljšo šahistko tekmovanja. Turnirja sta se udeležila še Samo Rožic (35. mesto) in Jan Župec (47. mesto). Nastopili so tudi naj­mlajši iz ŠK Ig: Anja in Luka Jelen, Žiga Cuden, Vita Jeram in Alina Fridl ter udeleženca krožka na OŠ Ig Bart Cimper­man in Filip Jeram. Vsi rezultati in bilten turnir­ja so dosegljivi na spletni stra­ni: www.ris-beta.eu/prireditve /festival/6-memorial-vesne­rozic . Oba šahovska turnirja, ki ju je do sedaj prirejal ŠK Ig (mladinskega že 17-krat, spo­minskega pa 6-krat), sta pos­tala izjemno prepoznavna tudi zunaj naših meja. Za udeležbo se vsako leto zanimajo šahis­ti iz Avstrije, Italije pa tudi iz oddaljenejših držav in seveda Slovenije. Zaradi brezhibne organizacije in gostoljubnosti vseh sodelujocih (podporniki ŠK Ig, sodelavci OŠ Ig, PGD, ki so posodila mize ter številni drugi) poteka turnir v prijet­nem vzdušju. Veliki turnir nam je tudi le­tos uspelo izpeljati brezhibno, poželi smo pohvale udeležen­cev. K izjemnemu vzdušju na turnirju je poleg sodelujocih prispevala tudi lepo okrašena dvorana. Poudariti je treba, da je naš turnir gostoljuben tudi do invalidov, saj je vhod v dvorano mogoc z invalidskim vozickom. Na letošnjem tur­nirju je sodeloval tudi šahist iz zveze slepih in slabovidnih, ki smo mu pripravili posebno mizo. Želja organizatorjev, da bi takšen turnir postal tradici­onalno druženje ljubiteljev šahovske igre, se je tudi letos uresnicila. »Skupna dejavnost nas to­rej združuje, in šah je resnicno to!« Tanja Bakan Rožic Franc Poglajen Statistika turnirja: • velemojstrov = 2 • velemojstric = 2 • mednarodnih mojstrov = 1 • mojstrov FIDE = 5 • mojstric FIDE = 6 • nacionalnih mojstric = 2 • število federacij = 6 • igralcev z ELO ratingom = 96 • igralk z ELO ratingom = 31 • število igralcev = 129 • število igralk = 44 • vseh skupaj = 173 Spoštovani, vabimo vas na v petek, 17. maja 2019, ob 8. uri na balinišcu DU Ig pri gasilskem domu na Igu. Prihod ekip ob 8. uri. Zacetek turnirja takoj po opravljenem žrebu. Tekmovali bomo v disciplini 3 + 1 po pravilih Balinarske zveze Slovenije. Na turnirju nastopajo le clani društev upokojencev! Ce bo slabo vreme, bo turnir prestavljen, o cemer boste pravocasno obvešceni. Prireditev sofinancira Obcina Ig. S seboj prinesite obilo dobre volje. Balinarski pozdrav! Ana Podržaj Predsednica Odbora za šport in rekreacijo Dušan Petric Predsednik DU Ig Mostišcar 03 | April 2019 Obcinsko priznanje za ižanski karate klub O bcina Ig je na priredi­tvi ob obcinskem pra­zniku podelila priz­nanja za najboljše športnike v letu 2018. Visoko prizna­nje je ponovno prejel Lovro Kramberger, ki si ga je zaslu­žil z odlicnim dosežkom na 33. Evropskem prvenstvu v tra­dicionalnem karateju v Srbiji. Potrditev dobrega in strokov­nega ter kakovostnega dela v klubu pa je zlata plaketa Ob­cine Ig, ki jo je naš klub prejel za 10-letno delovanje. Plaketo ja iz rok župana prejel pred-razcvetu, saj so tekmovanja na najvecjega karate tekmovanja sednik in glavni trener kluba sporedu skoraj vsak vikend. Z v Sloveniji Slovenia OPEN, Matej Kabaj. manj izkušenimi tekmovalci Pokalnega turnirja v Celju in V pomladnem casu je tek-smo se udeležili 2. kroga šol-Mednarodnega turnirja v Žal­ movalno obdobje v polnem ske lige v Idriji, s starejšimi pa cu. Tekmovalna pripravljenost tekmovalcev raste, tako da se naši karateisti že borijo za naj­višja mesta v državi. V klubu skrbimo tudi za ustrezno izobraževanje tako tekmovalcev kakor tudi tre- nerskega kadra. Na obisku smo imeli vecletnega repre­zentanta in državnega prvaka v športnih bojih Matjaža Kon­cino. Matjaž je najprej mlaj­šim, nato pa še starejšim tek­movalcem razložil in prikazal podrobnosti športne karate borbe. Mateja Breznik Karate Ig V soboto, 9. 3. 2019, je ro­kometni klub Mokerc Ig v domaci športni dvorani na Igu organiziral tur­nir za mlajše decke C. Pome-rile so se ekipe rokometašev ŠD Škofljica Pekarna Pecjak, RK SVIŠ Ivancna Gorica in ŠD Mokerc KIG. Naše najmlajše igralke in igralci so spet prikazali viden napredek pri igri, s cimer so potrdili, da so pripravljeni na naslednjo sezono, ko bodo za­celi igrati v državni ligi. Prvo tekmo proti ŠD Škoflji­ca Pekarna Pecjak so zaceli odlicno in nasprotnika prema- Turnir ekipe MDC ŠD Mokerc KIG gali z rezultatom 13 : 9. Tekma z igralci iz Ivancne Gorice je bila zelo napeta, saj so naši rokometaši ob polcasu vodili le za en gol. Igralke in igralci ŠD Mokerc KIG so se borili do konca in slavili zmago tudi proti drugi ekipi z rezultatom 16 : 13. Igralci RK SVIŠ Ivanc­na Gorica pa so rokometaše Škofljice premagali z rezulta­tom 9 : 5. Iskrene cestitke najmlajšim rokometašem ter trenerjema Matiji in Luki! Dejmo J'h! Katja Šajnic Domaca ekipa mlajših deckov C Mali kraški maraton v Sežani V nedeljo, 24. 3. 2019, se je zacela sezona vecjih rekreativnih tekov v Sloveniji. V Sežani in okolici je potekal 19. Mali kraški mara­ton, letos z omejenim številom 3.000 udeležencev. Tako se je teka na 21 km udeležilo 636 te­kacev in 254 tekacic, na rekre­ativnem teku na 10 km pa je v cilj priteklo 608 tekacev in 565 tekacic. Letos so organizatorji tudi prvic uvedli, da je bilo možno predhodno dvigniti startne številke v Ljubljani in Kopru, da smo se izognili gneci pred startom. Zelo pohvalno za or­ganizatorje! Uro pred kraškim marato­nom se je zacel tudi otroški ne­tekmovalni mini maratoncek za razlicne starostne skupine, teka na 900 m za šolske otroke od 4. do 6. razreda se je udele­žila Inna Novak. Vsi otroci so ob predhodni prijavi prejeli startne številke, bele majice in na koncu teka medalje. No, Inna, kako je bilo tebi všec na teku? Odgovor: »Prvic sem šla na kraški tek, bilo je zelo zanimivo, pestro pa tudi zelo vroce.« Ob 11. uri pa se je skupaj za­cel tek na 10 in 21 km, po 1 km sta se trasi na krožišcu razdvo­jili. Trasa polmaratona je po­tekala po ulicah Sežane skozi drevored Lipica (6 km), kjer smo prestopili državno mejo. Iz Bazovice smo tekli proti Padricam, Trebcam (13 km) in preko Orleka (17 km) nazaj proti cilju v Sežani. Domacini in organizator­ji so zelo lepo poskrbeli za prijetno vzdušje, saj nas je spremljal bogat spremljevalni program. Na tekaški trasi nam zagotovo ni bilo dolgcas, saj so nas spodbujali in za nas na­vijali plesna skupina Pike, or­kester Kraška harmonika, Kra­ška Pihalna godba ter Pihalni orkester Divaca. V Orleku je za vzdušje poskrbel modera­tor in DJ. Pricakala nas je hitra masažna Ice Powerjeva toc­ka, v Bazovici in Trebcah pa brazilska skupina, tolkalci in harmonikaši. Vzdolž celotne trase so bile spodbudne moti­vacijske table, npr. Danes teci, jutri pa pocivaj ali Ne odlašaj danes s tekom. Ob maratonu je bila Tržnica kraških dobrot, športni sejem, športni vrtec in pohod po živem muzeja krasa. Okrepcevalnice so bile dobro založene z vodo, cajem, nare­zanim sadjem (pomarance, banane). Medtem ko vsako leto piha burja, je letos ni bilo, je pa son­ce mocno pripekalo, tako da je bilo na teku precej naporno, vendar smo premagali zastav­ljeno razdaljo. Na koncu smo tokrat prejeli kamnite oziroma medalje iz marmorja (nekaj posebnega!). Po koncanem teku smo se okrepcali s pijaco, sadjem in njihovo zelo okusno joto (tudi nekaj posebnega!). Polmaratona sem se udeležila Vesna Novak. Ker smo bili le­tos prvic na vecjem rekreativ­nem spomladanskem teku in nam je bilo zelo všec, se nas­lednje leto spet prijavimo. Kdor želi, naj se nam pri­druži. Vesna Novak Miran Novak Mostišcar 03 | April 2019 34 Mostišcar 03 | April 2019 GRADBENIŠT VO FIKRET TAHIROVIC, s. p. Rakarjeva ul. 13, 1292 Ig GSM: 041/ 739 515 T: 01/ 29 09 422 Podjetje z 20-letnimi izkušnjami izvaja gradbena dela: adaptacije in zidanje objektov zunanje ureditve in tlakovanje dvorišc fasade, ometi, tlaki ostala zakljucna gradbena dela Mostišcar 03 | April 2019 Foto: Pro. media STARI EGIPT • april 2019 • št. 148, leto 23 • 2,69 € • Je kip sedece s. nge, mitskega bitja s telesom leva in glavo cloveka. S pogledom neposredno od zahoda proti vzhodu stoji na planoti Giza na zahodnem bregu Nila. Izklesana je iz naravnega pešcenjaka. Je najstarej­ša znana monumentalna skulptura v Egiptu in pogosto domnevajo, da so jo zgradili v starem kraljestvu v casu vladavine faraona Kefrena, graditelja druge piramide v Gizi. Predlagano je bilo, da je bila verjetno v središcu cašcenja sonca v zgodnjem dinastic­nem obdobju, preden je plato Giza postal nekropola v starem kraljestvu. V novem kraljestvu je postala bolj povezana z bogom Hor-em-akhet ali Horus-at-the-Horizon, ki je pred­stavljal faraona v vlogi Shesep-ankh boga Atona. Faraon Amenhotep II. je zgradil tempelj na severovzhodu s. n­ge skoraj tisoc let po njeni izgradnji in ga posvetil kultu Hor-em-akhet. ADAMKUS, Valdas - predsednik Litve v letih 1998-2003 in 2004-09, MAGALOFF, Nikita - švicarski pianist ruskega rodu, interpret Chopina, MARBURG - sodobno univerzitetno središce v nemški deželi Hessen Obišcite spletni portal Obcine Ig na: www.obcina-ig.si. 36 Mostišcar 03 | April 2019 • ZAHVALA ///////////////////////////////////// • OGLASI //////////////////////////////////////// Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v ucilnici župnišca. Transakcijski racun župnijske Karitas Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoc ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Iskrena hvala vsem dobrotnikom, ki podpirate naše delo in pomagate lajšati stiske ljudem. Župnijska Karitas Ig Obcina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Požarna varnost in zašcita 01/280-23-24 Financno-racunovodska služba 01/280-23-06 Režijski obrat 01/280-23-14 Mali oglasi so brezplacni in jih sprejemamo na naslov: Obcina lg, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig ali na elektronski naslov: mostiscar@obcina-ig.si. Rok za oddajo malih oglasov za objavo v prihodnji številki je 6. maj 2019. Mostišcar 03 | April 2019 v soboto, 27. aprila 2019. Zbor ob 8.30 pri Gasilskem domu Golo, start pohoda ob 9.00. V prostovoljni prispevek za pohod so vkljuceni organizirano vodenje pohoda, okrepcila na vrhu Mokrca in topel obrok v Petelinovih dolinah. Pohod ni zahteven in je primeren tudi za mlajše otroke. Proslava s kulturnim programom in pogostitvijo bo v Petelinovih dolinah ob 13. uri. Proslava in pohod bosta v vsakršnem vremenu. Prijave in informacije: 031/664-650 PGD Vrbljene-Strahomer vabi na ki bo 30. aprila od 19. ure dalje ob Hipodromu Vrbljene. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše obiskovalce kresovanja! Mostišcar 03 | April 2019 • VABILA //////////////////////////////////////// • KOLEDAR PRIREDITEV ///////////////// Cenik oglasnega prostora v Mostišcarju Zadnja stran 300 Notranja stran 220 Zadnja stran 165 Notranja stran 120 Zadnja stran 100 Notranja stran 70 Cenik je potrdil Obcinski svet na 8. redni seji dne 23. 12. 2015. Mostišcar 03 | April 2019