Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Teljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Telj4: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, veo na leto. — Posamezne številke veljajo 7 ki'. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemsi nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v petek 5, septembra 1884.
Letioik XII.
Potovanje cara Aleksandra in cesaija Franc Jožeta.
časnikarsko ugibanje, kje da Bo shod treh cesarjev, je vendar že več, kakor smešno. Predvčerajšnjem se je napovedalo, da bo v Skierniewieah, včeraj, da se bota cesar Viljem in car Aleksander v Stettinu v roke segla, danes je pa zopet oboje ovr-ženo ter se nam podaja čisto nekaj novega. Ni Skierniewice, ne Stettin, ne Varšava, temuč grad Lowicz, lastnina kneza Barjatinskega, ki je pol ure vožnje prva postaja od Skierniewic na progi Varšava-Skierniewice-Thorn, odločen je za sprejem treh cesarjev. Imajo pa neki poseben vzrok, da so se odločili za ta čisto na samoti v sredi široke planjave stoječi grad. Saj veste, kako da je dandanes z vladarji: vsak je vedno v smrtni nevarnosti, rekel je kralj Milan v Budapeštu, in prav je imel. Anarhisti in nihilisti preže na nje, kakor lovci na žlahtno divjačino. L)a se cesarji te nevarnosti kolikor mogoče izognejo, zbrali se bodo toraj na Lowiczu. Okoli grada, ki leži tik kolodvora, je velik vrt, kteri se z velikansko ravanjo meji. Lahko ga bo prav dobro čuvati, ker se na vse strani tako daleč vidi, kakor daleč oči nesejo, toraj pač ne bo lahko mogoče kakemu zlodeju pritihotapiti se na Lowicz, kjer bi svojo umetnost poskušal. Skrb za varnost raztegnili bodo tukaj tako daleč, da se za postajo Lowicz ne bode dala niti iz Skierniewic., niti iz drugih postaj vstopnica, razun častnikom in visokim osobam, ki so v carskem spremstvu. V grad Lowicz pa še taistih ne bodo pustili, temuč bodo morali vsi na postaji Lowics ostati. To je pač živ dokaz, da niti cesarskemu spremstvu ne zaupajo. Vrh tega bodo pa kolodvor z vojaki, orožniki, redarji in „tajnimi" popolno obkolili in to jako daleč na okoli. Pač žalostno potovanje za vladarja, kakor tudi za narod, ako ne more drugače med ljudi, kakor skozi vrsto z bajoneti zastavljeno.
Hej, kako vse drugače je bilo potovanje cesarja Franc Jožefa lansko leto po Štajarskem in Kranj-
skem! Kako so mu radostno in krepko ukali zvesto uda ni Slovenci iz vseh pokrajin, koder koli se vozil, nasproti! Vsaka vas si je prizadevala vse, kar je le znala in zamogla, da mu dokaže prisrčno veselje nad njegovim prihodom; fara se je skušala s faro, okraj z okrajom, postaja s postajo, kje ga bodo sijajneje sprejeli in za vse to ni bilo potreba niti nenavadno več vojakov, niti orožnikov. Brez oboroženega spremstva vozil se je cesar od vasi do vasi po lepi naši Gorenjski; povsod posipale so mu belo oblečene deklice pot s cvetlicami, ter delile mu krasne šopke, ktere je cesar Franc Jožef večkrat z rosnim očesom ginjen od tolike verne udanosti, sprejemal.
Euski car vsega tega nima. Pač ima on cesarstvo, ki je 34krat večje kakor naša Avstro-Ogerska monarhija, pač ima on prebivalstva skor še dvakrat toliko, kakor ga ima naš cesar, toda tiste udanosti, tiste verne zvestobe in naklonjenosti, ki se pri nas nahaja od enega kraja do druzega, ruski car po svoji ogromni državi nikjer ne najde. Naj se obrne, kamor koli mu drago, povsod tako v Evropi, kakor v Azija plazi se za njim senca zavratnega morilca nihilista z bombo, z bodalom ali z revolverjem v žepu. Ne po dnevu in ne po noči še car ni varen življenja med lastnimi ljudmi. Tisoč in tisoč ljudi čuva vedno paznih oči za njegovo varnost in še je ni, kakoršna se vladarju spodobi v sredi svojih narodov. Žalostno ako mora človek pod lastno streho trepetati za svoje življenje. Ead bi odložil vso slavo za mirno, pokojno ali zadovoljno življenje, kakoršnega po svojih palačah zastonj išče. Toda zastonj si žeU tacih trenutkov car Aleksander, zastonj marsikak drug vladar! Spolnovati jih bodo morali, dokler bo božja volja ker veže jih dolžnost. Euski narod pričakuje od svojega cara še mnogo, kar mu je njegov oče obetal. Ali mu bo mogoče vso nalogo rešiti, ali ne, kdo bi zamogel to danes vedeti ali le tudi ugibati.
Poročilo
C. kr. stavbenega sovetnika g. Franca Potočnika glede napeljave zdrave vode za pit> in kuho po Ljubljani.
(Dalje.)
Glede Francoske mi je na razpolaganje samo jeden podatek in sicer Gariejsov, ki pravi, da ondi navadno potrebujejo vsak dan za 1000 ljudi 19.195 litrov vode, toraj na dan za vsakega prebivalca 19-3 ali skoraj 20 litrov. To je, se ve, da silen razloček v očigled 6'2 litrov, ki se na Angleškem porabijo; pri tem moram pa zopet opomniti, da tudi Gericys nič ne pove, za ktere potrebe se taistih 20 litrov vode potrebuje.
Za Nemško podajajo nam Becker, Konig, Marg-graf in 'W&eh nekoliko pojasnil. Becker misli, če je vodovod le za pitno vodo in za kuho, popolnoma zadostuje, ako le ^/3 kubičnih čevljev badenskih = 17-971 litrov, v okroglem številu 18 litrov vode na dan daje. Ta zahteva je še za 2 litra manjša, nego je na Francoskem splošna potreba; Becker pa vendar le misli, da se povprečno za vsakega človeka na dan mora najmanj 2 badenska kub. čevlja = 53'694 toraj skoraj 54 litrov vode računiti, ako se taista razven pijače in kuhe rabi tudi za vse druge potrebe. Ne verjamem, da bi pod izrazom „za vse druge potrebe" mislil kopeli in pa vodo, ki se pri obrtniji rabi; ako se na to izjemo opiramo, bliža se tudi na Nemškem vsakdanja potreba 54 litrov vode za človeka oni na Angleškem ter se to popolnoma strinja s preiskavami, ktere sem v tem oziru tudi sam delal, o kterih bomo takoj govorili.
Marggraf opisuje vodovod v Monakovem in pravi: „Za vsak dan potrebuje se za vsakega prebivalca za pijačo in drugo porabo najmanj 150 litrov najčisteje vode. Ta velika svota bila bi pa v resnici le tedaj potrebna, ako bi se vpeljalo poplavljevanje kanalov (kar so v Monakovem ravno tedaj obravnavali) in pa za izdatno poplakovanje kanalov. Ta nastava sprejela se je v uradni program Monakovskega vodovoda le z jasno in določno opazko,
LISTEK.
Ivan Kacjanar.
Spisal J. Steklasa.
(Dalje.)
Med tem pa se dogodi osodepolna bitka na Mohačkem polji, kjer je zgubil mladi ogerski kralj Ljudovik II. bitko in življenje (1. 1526), a Turki poplavijo veči del Ogerske in Hrvaške, slovenske zemlje pa so bile še v veči nevarnosti, nego do zdaj. A mesto da se Ogri in Hrvatje zedinijo, da izberejo avstrijskega nadvojvodo Ferdinanda, ki je imel po starem ugovoru pravo na hrvatsko in ogersko prestolje, za svojega kralja, se razdele na stranke ter tako Turkom pomagajo pri njihovem osvojevanji. Žalostneje slike menda nimamo v zgo-govini nego je ravno ta doba na Ogerskem in Hrvatskem. Hrvati se konečno vendar nekakšno zedinijo ter izbero na zboru Oetinskem, v samostanu frančiškanskem blizo Slunja, na novega leta dan (1527) Ferdinanda I. za svojega kralja. Med cesar-'skimi komisarji, ki so pripravljali Hrvate za ta izbor, je bil tudi Ivan Kacjanar. Trudil se je posebno z
Ljubljanskim škofom Krištofom Eavbarjem, da bode Ferdinand sploh za kralja izbran. To se mu je tudi posrečilo posebno potem, ko je padel najnevarneji neprijatelj Ferdinandov grof Krištof Frankopan pri obleganji mesta Varaždina. Vsa dežela med Dravo, Kolpo in Savo bila je koncem 1. 1527 v rokah Ferdinandovih, ki je prevzel zdaj tudi sveto dolžnost bolje skrbeti za to mučeniško zemljo in za obrambo svojih podedovanih dežel.
Težje pa je bilo Ferdinandu na Ogerskem boriti se proti svojim sovražnikom. Poslal je sicer proti Ivanu Zapolju, kterega je zdatno podpiral turški sultan Soliman II., vojsko z 10.000 konjiki in 16.000 pešci, ktere je vodil markgrof Kazimir Braniborski; ali s početka ni mogel napredovati, in še le, ko je dobil pomoči od raznih strani, obrnila se je cesarskim sreča na bolje. En oddelek teh po-močnih čet je vodil tudi naš Ivan Kacjanar, ki je bil že takrat junak na glasu, a tukaj na Ogerskem pa še posebno pokazal svojo bojno veštino. Dokler je Ferdinand s svojo glavno vojsko na zapadno-ogerski meji čakal, da se zbero ogerski plemiči in velikaši, ki so mu bili privrženi, osvojil je Kacjanar Požun in Tirnavo ter pohitel proti Nitri, kjer je posilil škofa, ki je bil Zapoljo za kralja kronal, da
se mu je predal. Od zdaj se Kacjanarjevi vojski ni moglo nič zoperstaviti. Gorska mesta in terdnja-vice v gornji Ogerski osvoji si naš junak v kratkem času. In ko se je Zapolja predrznil s svojimi privrženci prodreti do Košic, moral se je meriti s Kacjanarjevo vojsko. Slabe čete Zapoljine se niso mogle dolgo držati proti Kacjanarjevim, kajti le-te jih napadejo s svojimi topovi od vseh strani, in poprej nego v eni uri je bil sovražnik premagan ter popolnoma pokončan. Ta bitka, v kteri se je poleg Kacjanarja še posebno Mkolaj Turn odlikoval, se je dogodila 8. marca 1. 1^28. Še le po tej sijajni /f zmagi se je mogel Ferdinand smatrati za kralja ogerskega, kajti Zapolja ni imel zdaj na Ogerskem skoraj nič privržencev, a Kacjanarjevo ime je bilo vsem tako strašno, da se mu je vse, kamor je prišel, dragovoljno podvrglo. Samo še dobro vtrjeni in obilno s hrano obskrbljeni Trenčinski grad se je protivil zmagonosnemu vojskovodji; ali posled tri-desetdnevnega obleganja pade tudi to vtrjeno mesto v njegovo oblast. Vrh tega so še osvojilo Kacjanarjevo čete tudi Spiž. Neki poljski plemič piše takrat iz Krakova: „Bati se moramo, da bode mladi junak, zmagohlepni Kacjanar, ako ostane še zanaprej tako mogočen s svojo srečo čisto vse nadvlada],
i' ''T
da bi se množica 150 litr. vode edino le tedaj smela postaviti v preliminar, kedar bi se vpeljalo poplav-Ijevanje in poplakovanje kanalov; ako bi se pa projekt poplavljevanja opustil, bilo bi k večem 50 litrov potrebnih. Tudi ta določba strinja se s poprej omenjeno Beckerjevo in mojo popolnoma.
Konig pravi, da ima 80 mest po Nemškem'.za vsako osobo na dan po 178 litrov vode na razpolaganje, vendar kakor skušnja uči, se je več ne porabi kakor po 63 litrov. Za vodovode namenjene le za pitno vodo zadostovalo bi po Konigu, ki je spisal učeno knjigo: „Anlage und Ausftlhrung von Wasserleitungen und Wasserwerken mit besonderer Eflcksicht auf die Stiidte-versorgung", in je toraj mož v tem oziru odličen izvedenec, na dan za vsacega prebivalca po 25 litrov.
Wach priznava, da Augsburg, Prankfurt, Mo-nakovo, na dan nekaj več kot avstrijskih kubičnih čevljev porabijo = 13-5 litrov. Wachovi podatki so, kakor se bo v naslednjem pokazalo, sploh tako pičli, da jih toliko manj zamoremo za resnobne smatrati, ker on trdi, da se za vse le mogoče potrebe celo z ozirom na izhlapenje na dan za enega človeka ne potrebuje več vode nego '/5 avstrijskih kubičnih čevljev = 18-9 litrov. Toda tudi ta odmera zdi se še Wachu prevelika, kajti on trdi, da 6 ljudi za vse domače opravila s perilom, osnaženjem sob in pripravo jedil vred ne potrebujejo več, ako se hočejo na najskrajno mero omejiti — brez pitne vode, kakor 0-9 avstr. kub. čevljev == 28-5 litrov toraj na osobo ne več kakor 4-7 litrov. Po mnenji "SVachovem zadostoval bi četvorni kvantu m z 18'8 ali v okroglem številu 20 litri celo za snaženje ulic, klavnic, za pivovare in žganjarije, kar pa na noben način ni res in na znan refren: „Nur ka Wasser ne t" spominja.
Pri prehodu na Avstrijo zadenemo najpoprej na knjigo, celemu^tehničnemu svetu znano, iz treh zvezkov obstoječo: „Lehrbuch der Baukunst fiir das k. k. osterr. Ingenieur-Corps vom Genie-Major Franz Veiss"; \Yeiss umrl je nedavno kakor general. On se pred vsem sklicuje na francosko knjigo vojaškega pisatelja Hoyer, kteri trdi, da po trdnjavah zadostuje na vsak dan za moža 4 st. a. bokale == 5-66 litrov vode, kar "\Veiss po lastni mnogoletni skušnji tudi popolno potrdi, vendar se mu pa zdi, da tukaj ni govorjenja o peki. Ako bi se tudi na to oziralo, potrebovalo bi se na dan '/5 kubičnega čevlja = 6-3 litrov za vsakega moža in to bi bilo za vse resnične potrebe več kot zadosti, ter bi se celo na izhlapenje ne bilo treba ozirati. Dalje pravi ravno ta pisatelj, da se za dva bolnika ravno toliko vode potrebuje kakor za onega zdravega moža, namreč 6-3 litrov; za vojaškega konja in za pitanega vola pa 1 kub. čevelj = 31-6 litrov na dan, kar je v veliki razliki s hipotezo Konigovo, ki za poslednja dva na dan po 78 litrov zahteva.
V svoji konečni opazki pa pravi Weiss: ako hoče vodovod v mestu vsem in tudi najbolj neopravičenem zahtevam vstreči, mora on v 24 urah 3/5 kub. čevlja, t. j. 18-9 ali na okroglo 19 litrov vode za vsakega prebivalca v mestu dajati.
Cesar Ferdinandov vodotok v Eimu preračunili so na dan z 31-5 litri za vsakega prebivalca. Novi Dunajski vodovod v 24 urah 70-700 kub. metrov = 70,700.000 litrov vode prinaša. Ako pomislimo,
da se iz gord na Dunaj napeljana draga voda v prvi vrsti edino le za kuho in pitje rabi, nikakor pa ne za druge javne namene in za obrtnijo in sicer še toliko menj, ker imajo za to ondi Donavski kanal, cesar Ferdinandov vodovod, več tisoč privatnih in javnih vodnjakov, na nekterih krajih pa še celo Dunajšico, kteri vsi jim za take namene zadosti vode ponujajo, se nam mora čudno zdeti, zakaj da dragi vodovod sedanjim zahtevam več ne zadostuje?
Palje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 5. sept.
STotrauje dežele.
Presvitlemu cesarju, bivajočemu v Aradtt na Ogerskem, poklonila se je tudi ondašnja duhovščina, ktero je cesar premilostljivo sprejeti in nagovoriti blagovolil. Eekel ji je: „Blagohotno sprejmem tudi v sredi vojaških vaj, na ktere sem semkaj prišel, aposteljne miru, zastopane po možeh sv. cerkve ter z radostjo tudi pri tej priložnosti ponavljam, da naj se katoliška duhovščina vedno zanaša na mojo milost, kedar bo v duhu svojega izročilnega svetega in miroljubnega poklica brez strasti )olitičnega valovja med vernimi širila versko nravnost, )ratovski mir in spoštovanje postav ter jih varovala narodnostnih in verskih prepirov. Držite se i nadalje poti, ktero je večina zmed vas nastopila in sprejemal bom, kakor do sedaj, tako tudi na dalje le z zahvalo vaše zatrjevanje zvestobe in vdanosti, ostala pa vam bo nespremenjena kakor sem že rekel, tudi zanaprej moja milost". V resnici lepe besede, in vendar so jih nekteri opozicijski kvakači jeli po svoje obračati, češ cesar je duhovščino grajal. Kar se ravno tiče političnega delovanja duhovščine, je že sploh znano, da se ga ona vdeležuje s cesarskim priznanjem narodnemu miru na korist in svojemu narodu na časno in večno srečo. To ji je presvitli cesar v Steyru sam pripoznal in tega načela se bo ona tudi vse skozi držala. Sveta njena naloga je, kazati narodom poleg duhovne steze v večnost tudi kolikor mogoče gladko pot do časne sreče.
Čehi zbirajo se po Moravi zopet na tabore, kjer se javno pritožujejo o nasilstvu nemškega „Schul-vereina" zlasti po Moravskem, kjer si je taisti postavil predrzno nalogo, kolikor mogoče mnogo dece po-nemčiti. Moravski Cehi se s skrbjo ozirajo v bodočnost, ki se jako otožna kaže mlajšemu zarodu, ako se nemškemu „Schlvereinu" ne bo kmalo vstavilo za slovanski narod toliko pogubno postopanje njegovo. Po Moravskem silijo se v nemške šole otroci čisto češke narodnosti, ki niti besedice nemške ne razumejo. Da taki otroci zmožnosti duha ondi zapravijo, namesto da bi jih poveličali, je že zdavnej dokazana resnica, kajti česar človek ne razume, tistega se tudi s koristjo učiti ne zamore. Tak shod je bil v nedeljo v Kartavzi, kjer so vsi govorniki od prvega do poslednjega povdarjali potrebo, in zahtevali postavo, ktera naj bi čuvala češko deco pred grabežljivimi rokami nemškega „Schulvereina". Vlada je izdala postavo, ktera varuje živali pred človeško neusmiljenostjo ; ptice pod nebom in ribe v vodi imajo postavo, ktera jih čuva, le češki otrok izročen je na nemilost nemškemu „Schulvereinu", kteri ga duševno mori, kteri mu korak za korakom trga narodno zavet iz srca, kteri mu sistematično mori narodni ponos! Postava se mora napraviti, ki bo pod kaznijo prepovedovala sprejem otrok v ljudsko šolo, ktera je osnovana na podlagi jezika, kterega otroci ne razumejo. V tem smislu sklenila se je resolucija, ktero je 2000 zbranih taboritov odobrilo.
Volitve v gorenje-avstrijskem veliko-posestvu so končane in hvala Bogu končane tako
kakor si je konservativna stranka želela. Izvoljeni 80 sami konservativni poslanci, kar pač ni na malo hvalo ondašnjemu škofu Eudigieru in njegovemu pastirskemu listu. Liberalci imeli so tako malo nade do zmage, da jih še na volišče ni bilo. Prav je, da je Avstrija jela spoznavati napačno pot, na ktero jo je liberalizem zavozil ter si prizadeva iz taiste zopet na edino pravo konservativno kreniti. Na katoliško-konservativnem stališči ohranila se je Avstrija že stoletja in stoletja ter se bo še, če bo božja volja, pa tudi nikakor drugače ne. Liberalizem tiral jo je v prepad in bi jo bil tudi vgonobil, ako bi se mu ne bila ob pravem času iz železnih rok iztrgala. Kakor so se vršile letos volitve za deželne zbore, ravno tako smemo se nadjati, da bodo se vršile volitve za državni zbor še v večji meri konservativnega značaja. Ljudstva se povsod bolj probujajo ter spoznavajo napačna pota iberalizma in lažnjivo njegovo obetanje neznane sreče in dobrot. Nasprotno pa so se tudi že priprosti ljudje prepričali, da je vse hudo, vsa revšina, vsi samomori, ropi in poboji pravi in naravni sad novošegnega liberalizma in prav nič dru-zega. Ses je, da so se vse te hudobije že doprinašale, od kar svet stoji, nikdo pa nam ne bo oporekal, da so se v dobi brezverstva tako namnožile kakor nikdar poprej in menda tudi nikdar pozneje ne!
Tnanje države.
Pruski poslanec pri sv. Stolu pl. Schlozer podal se bo že v štirinajstih dneh na svoje prejšnje mesto v Eim, kjer se bodo obravnave med katoliško cerkvijo prusko in vlado zopet pričele. Njegova povrnitev v Eim bo pač najboljši dokaz, kako grdo so lagali liberalni časniki o odhodu Schiozerja na odpust navajajoč lažnjiva poročila, kterih naj bi se bil Schlozer o sv. očetu in o kuriji sploh iznebil. Tisto lažnjivo in obrekljivo čenčanje spravili so nekteri laški ne-zadovoljneži med svet, kterim je prusko zastopništvo pri sr. očetu trn v peti. Tisti sovražniki katoliške cerkve so se že veselili, da se jim po svojem obrekovanji morda posreči, če že ne poslanstva spodkopati, ga pa vsaj toliko prestrojiti, da bo drug mož namesto Schiozerja tjekaj prišel. Schlozer jim ni več všeč, ker si je po svoji bistroumnosti znal pridobiti v Vatikanu mogočnih zvez, kterih se bode danes ali jutri na splošno korist nemških katolikov posluževal.
Dan druzega septembra praznujejo v nemški državi vsako leto oficijelno, od kar je Sedan padel, od kar je Napoleon III. izročil svoj meč tedanjemu kralju Frideriku Viljemu pruskemu. Narodni praznik so hoteli napraviti na ta dan, narod se pa v resnici tako malo zmeni zanj, da bi malokdo vedel, kdaj je 2. september, ako bi ne bilo na ta dan po celem nemškem cesarstvu velikih vojaških parad, ki svetu od leta do leta kažejo lepo zunanje lice nemške vzajemnosti, ki je pa prava podoba slepega okna. Kako le zamore biti govorjenje o vzajemnosti, ako je država v svoji notranji sestavi raztrgana in v spletke zamotana, da se Bogu usmili. Dokler ne bo Nemčija pripoznala katolikom pravic katoliške cerkve na Pruskem kakor so jih popred ondi vživali in kakor jih vživajo katoliki drugod, tako dolgo se jim pač ni nadjati trdne vezi, ki bi vztrajno sklepala vse državljane med saboj. Sedanov dan sam jim taiste ne bo nikdar dodelil. Sedanov dan je prišel, ko se ga živa duša ni nadjala; Sedanov dan pa zna zopet priti, ko ne bo nihče nanj mislil, toda od nasprotne strani. Ako se mu hoče Nemčija ob pravem času ogniti, skrbi naj pred vsem drugem za notranji državni red, oprt na podlagi pravice in resnice. Se le tedaj, ko bo ona to oskrbela, smela bo z dobro in lahko vestjo, ter s prepričanjem reči: sedaj naj pa le pride kdor hoče, trdni smo, ker smo vzajemni in nikoga se nam ni bati. Dokler pa tega ne bo, dokler se bodo katoliki ondi na steno pritiskali, tako dolgo je Nemčija slaba, ker ji manjka prave notranje vrednosti!
Francozi bi prav radi videli, ko bi se egiptovska konferenca zopet spravila na dnevni red in
kajti njegovemu orožju se nemore nobeden upreti". Tako bi bil Zapolja Ogersko zgubil, ko se ne bi bili njegovi zavezniki zanj zavzeli. Teh pa je imel Zapolja zadosti, kajti ne samo turški sultan in poljski kraj Žiga, ki je posebno po ogerski kroni hrepenel, nego tudi francoski kralj, zakleti sovražnik Habsburške hiše, mu pošlje pomoči, ter je mogel na ta način zopet znatno vojsko zbrati. Že se je pripravil da bode prekoračil Karpate, kjer sta stala Kacjanar in Eevaj s svojimi četami. Proti zadnjemu se obrne Zapolja ter ga premaga. Kacjanar svojemu sodrugu ni mogel priti na pomoč, in tako so bile vse zmage njegove, ktere je on v zadnjih dveh letih s svojo bojno veštino in hrabrnostjo izvojeval, vsled tega poraza zgubljene, kajti zopet je drlo vse v tabor zmagonosnoga Zapolje, ker je on vojakom boljo plačo obljubil, Kacjanarjeve čete pa so se morale vzdrževati le od plena in ropanja, radi česa so se tudi prebivalcem strašno zamerili.
Kacjanar se je moral zaradi tega pred sovražnikom vrniti proti Donavi na jug. Od tukaj so se njegove čete razhajale na vse strani, celo do Grona in Bude, samo da se prehranijo. Pa ni čudno.
da so se zarad tega cule pritožbo od vseh strani, kamor so prišle Kacjanarjeve čete Pritožbe so bile sicer opravdane, ali pomoči se ni dalo, kajti tako se je takrat vojskovalo povsod, in ker vojskovodja po navadi ni mogel dajati odmerjenega plačila v denarjih, saj ga je vladarjem vedno manjkalo, dopuščal jim je plen, kar je bilo za siromašne prebi-bivalce, se ve da, največa nesreča in nadloga. „Vojska mora vojaka hraniti", to je bil takrat pregovor, ki se je v resnici vršil. Vojaki so bili vrh tega takrat zgolj plačanci, ki so si svoje plačilo sami poiskali, ako jim ga ni vladar o pravem času sam izplačal. Čira veča je bila vojskina nevarnost, tim veča je bila plača, in da je vojskovodja mogel svojo vojsko zbrano imeti, moral jim jo dopuščati, da so plenili sovražnika in privržence, prijatelje in neprijatelje. Taka je bila takrat navada v vojskinih časih in vsled tega so morale biti večkrat cele pokrajine pokončane.
Kacjanar je v svojih poročilih na kralja omenjal vse bede, ki jih ta vojska provzrokuje, pa je večkrat britko tožil, da ne dobiva o pravem času podpore in da so tako vojaki prisiljeni pleniti, ali da tako
pri tem gubi tudi kraljeva stvar, ker je narod proti njegovi vojski prav zlovoljen in komaj čaka, da sprejme protivnika v svojo sredo. Kralj Ferdinand pa vendar ni nič storil, da olajša stanje Kacjanarju in prebivalcem, kteri so odslej še več trpeli, kajti Kacjanar se na njihove tožbe ni mogel ozirati.
Med tem pa se je odločil sultan Soliman H. zopet z veliko vojsko napasti nemškega cesarja ter si osvojiti Dunaj. Poslanca Ferdinandova, Janez Hobondanski in Žiga Višnjegorski, ki sta prosila sultana za mir, sta bila zaprta devet mesecev v Carigradu in potem odpravljena domii s poročilom, da bode cesar že očutil prijateljstvo sultanovo, ko ga bode obiskal na Dunaji, kakor se v narodn* nesmi poje:
„Turk jo bil ccsarju pisal, Da jo v gostjo bo pribrisal".
To je bil znak, da bo sultan zares prišel, kakor je obljubil, ali ne kot gost, ampak kot sovražnik. Cesar so je moral zatoraj za ta sprejem dobro pripraviti, kajti nevarnost je bila velika posebno za Dunaj. Po narodni pesmi odgovarja cesar sultana prav odvažno:
sicer ne več pod angleškim pokroviteljstvom, temveč Nemčija naj bi jo po Avstriji podprta v roko vzela, in so tudi že v tem smislu v Berolinu poprašali. Ondi so jim pa za sedaj kar naravnost odgovorili, da to ne gre. Za egiptovske razmere brigajo naj se v prvi vrsti tiste velevlasti, ktere so nanj navezane, ki imajo ondi svoje koristi; med temi pa ni ne Nemčija in ne Avstrija.
Nekako okoli 15. septembra jeli se bodo zbirati po Egiptu vojaki, ki so namenjeni v Sudan po Oordona. Naročilo se je za tjekaj nekaj indijskih kompanij in posadka Aldershotska. Do tadaj se bodo pa priprave že toliko dodelale, da bo skspedieija takoj lahko odrinila. Zapovednik ji bo general Wolseley, ki je minulo soboto iz Londona preko Pariza na Dunaj odšel, od koder ga danes ali jutri s političnim komisarjem za Egipt lordom Northbroo-kom v Trstu pričakujejo. Svoj generalštab si je sostavil sam iz častnikov, ki jih že zdavnej poznd in so se mu že leta 1870 dobro izkazali. Moštva ne bo imel več kakor le 1500 mož, preveč za porabo, premalo za zmago, kajti za poslednjo moral bi imeti najmanj svojih 8000 do 10.000 vrlih in pravih vojakov, ne pa plačanih najemnikov, kakor so angleški vojaki sploh. Spravili se bodo v Chartum po reki Nilu na čolnih po 32 čevljev dolgih in 7 čevljev širokih. V vsakem takem čolnu bo po 10 vojakov in po 2 mornarja. Čolni bodo imeli vso pripravo, ki se potrebuje za vesljanje, za veter, za vlako in za nošo, kedar bo treba kakemu kataraktu ogniti se. Vrh tega so pa Angleži zbobnali skupaj tudi nekaj se-vero-amerikancev iz Kanade, ki so na glasu dobrih mornarjev. Taiste bodo nastavili po vseh čolneh za vodje, da tudi ondi skažejo svojo umetnost; pa ne le samo Kanadejcev temveč tudi Indijanov so najeli za ekspedicijo v Sudan, kteri se bodo z nekakim ponosom vdeležili službe za Njeno veliko-britansko kraljevo veličanstvo. Za prenos čolnov pod tro-pičnem afrikanskem obnebjem pridobili so si 300 zamorcev iz zapadne Afrike, ki so že ondašnje vročine vajeni. Iz vsega je razvidno, da se je Angležem nekako muditi jelo. Vzrok te nujnosti pa ni niti Chartum niti Gordon, temveč Sueški prekop, za kterega se Angleži boje, da bi se ga Francozi ne polastili. Ker pa naravnost ne morajo s pravo barvo med svet, poprijeli so se zopet z novim navdušenjem Sudana, da jim bo pod to firmo mogoče oborožiti vojakov, kolikor jim jih bo treba.
Izvirni dopisi.
z Dolenjskega, 25. avgusta. {Krajopis Ljiib IjansTti.) (Dalje.) Societatis Jesu templum nactum est esimium suae fundationis scriptorem, nempe Thomam Chron hujus urbis episcopum, eujus verba prout Valvasorius refert, ommissis tantum minus neeessariis, hic subjiciam, ut ex ipso fonte ipsam rei eeriem purius hauriamus; sic itaque exorditur: Gum anno Domini 1596. singulari Dei beneficio et sere nissimi archiducis Austriae Ferdinandi zelo ac de-stinatione ad majorem Dei laudem et gloriam ani-maruraque Lutherana haeresi ab annis 50 vel amplius misere seductarum, reductionem et salutem in adventu D. N. J. Ch. sub reverendissimo in Ch. P. D. Joanne
episcapo Labacensi,......Labacum et dioecesim
ejus inclita societas Jesu fuisset ingressa,.....et
primum in monasterio franciscanorum (tunc vacuo) perpetuum locum habitura, moxque propter loci angustias aliasque diffieultates ad s. Jacobum (ubi xenodochium erat caesareum) summo pontiflcei ac principe Ferdinande consentientibus, transmigratura esset; coepta est collegii illis aediflcatio, manente veteri s. Jacobi templo tenebricoso angusto, parum-
que commodo . . . Machina interim collegii archi-ducalis permagnifice constructa, visum est Deo, serenissimo principi Ferdinando fundatori ac reve-rendis patribus dictae societatis ecclesiam collegio conformem fabricare ac veterem diruere, ut sequitur: n nomine Jesu et Mariae, ego idem Thomas, qui supra, nonus episcopus Labacensis, infesto sanctissi-morum Philippi et Jacobi apostolorum. qui fuit "eria IV. et prima dies mensis maji (anno 1613.) posui primum lapidem pro ecclesia nova in honorem Dei omnipotentis ejusque magnae matris virginis Mariae, sub invocatione ac titulo s. Jacobi apostoli, s. Wolfgangi episcopi et s. Ignatii Lojolae inclytae societatis Jesu fundatoris tunc canonizandi patro-norum, Labaci in collegio archiducali aedificanda. Ante templi faciem speciosa expanditur area, cujus urum latus occupat collegii struetura, alterum vero frequentissimum gymnasium, ut humaniores musae, moralis theologia et jus canonicum copiosis discipulis traduntur, quibus valde amplum incumbit audi-torium nobili theatro instructum.
Ex adverso templi surgit ex aere constansDei-parae sine labe conceptae colossus marmoreae in-sistens columnae, cujus basim ss. Josephi, Leopoldi, Ignatii ac Francišci Xaverii statuae per quatuor di-stributae angulos exornant. D. Jacobi ecclesiae quan-tum magnitudine cedit, tantum vetustate eam superat s. Elisabethae templum*), civico hospitali adhaerens, quod a. 1386. eandem cum d. Nicolai aede exper-tum est Vulcani saevitiam profanaverant illud a. 1564. luthericolae, sed altero ineunte saeculo urbis episcopus Thomas Chron consuetis ritibus expiavit. Exiguae pariter sunt quatuor aliae ecclesiae seu sacella, quae intra muros supersunt, videlicet una d. Fridelino sacra, quam vulgus a d. Laurentio deno-minat; quia festo hujus die illius dedicationem so-lemniter celebrat: altera d. Florjani ex piorum li-beralitate post annum 1660., quo urbem atrox affli-xit incendium aedificata, tertia ad d. Eosaliam, quam in arcis ascensu non multis abhinc annis ad arcen-dam luem contagiosam incolarum pietas erexit: quarta arci inclusa d. Georgii honoribus est con-secrata. Splendidas etiam Dei domos špondent sub-urbia. In his triumphat eremitarum s. Augustini templum, in cujus medio stat Lauretana domus a. 1669. consecrata. Ternas hi religiosi successu tem-poris obtinuere stationes: prima iis una cum s. Martini templo extra urbem erexerat Cilejensis comes; at quia coenobium crebris Turcarum insultibus pa-tebat, eosque a civium e muris ejaculantium ictibus tuebatur, a. 1494. solo aequatum est (tako je!), re-ligiosis ad d. Jacobi ecclesiam introductis, ad se-cundam nimirum stationem, quam a. 1553. deseru-erunt Tertia denique ab iis a. 1628. reversis inprae-senti situ colloeata altero mox anno in cineres qui-dem abiit, sed ope munifici baronis Conradi a Russen-stein ab a. 1640. renovata speciosiorem induit formam, quam hodieque ostentat (namreč 1728). Cum eremitarum ecclesia venustate certat alia d. Josepho devota et ab Eggenbergicis prinpipibus a. 1657. ejusdem pene ordinis religiosis, quos discalceatos vo-cant, una cum coenobio extructa. Capucinorum as-ceterium cum sacra ejus aede opus est pientissimi
principis Ferdinandi archiducis, postea im-peratoris hujus nominis secundi; in cujus iundamen-tis a. 1607. primum posuit lapidem Thomas Chron Labacensis antistes, absolutoque sequenti aestate aedi-ficio, celebrata est magna solemnitate consecratio, ad quara viginti hominum millia sub quingentis cir-citer vexillis ex Carniolia, Styria et Carinthia suppli-cationem instituerunt. Pauciores recenset annos sac-rarum d. Clarae virginum coenobium ex Michaelis Hilleri ad id relicta haereditate a. 1648. inchoatnm. Eecentissimum est sacrarum virginum d. Ursulae cum templo collegium, quod currente hoc saeculo munificentia perillustris domini a Schellenburg erigi coeptum est. Templorum seriem claudit parochiale d. Petro dicatum 25. enumerans sibi subditas, seu filiales, ut vocant ecclesias, et a pluribus jara seculis superstes, cum ab a. 1385. ejusdem pastorum no-mina scriptis commissa reperiantur.
(Konec prih.)
*) Dobro bi bilo, ko bi gospodje, kterim so te stvari natančneje znane, krajopise izpopolnjevali iz pismoliramov, ki so jim pri rokah.

„Svitli cesar govori: Pridi, kadar so ti zdi; Jaz sim za te se pripravil, Da se ti bom v bran postavil."
Sultan Soliman 11. se je zares že 10. maja . 1529 vzdignil, kakor je poročil, proti Ogerski, da si osvoji Budo, kar se je tudi zgodilo. To mesto predii svojemu varovancu Zapolju. Od tukaj je sklenil napasti Dunaj ter ga pridobiti kot zadnjo terdnjavo krščanstva, ktera mu zapira pot v srednjo Evropo. 7. septembra je pala Buda, a štirinajst dni kasneje so že obletavale prve turške čete »Akindži", to so požigalci, obzidje Dunajsko. Tisti dan, ko je Soliman prekoračil mejo Ogerske in so prve čete njegove prihrule do Dunaja, potolčeta se ž njimi dva junaka, Hrvat Bakič in Slovenec Žiga Višnje-gorčan ter preženeta te čete nazaj, pobivši jih precejšno število. Beč se je začel vtrjevati, a cesar je že poprej prosil pomoči od vseh strani za obrambo glavnega mesta, kajti vojska turška je velika in cesar sam se boji nesreče, kakor poje narodna pesem:
„Svitli cesar se prestraši Pri Mariji mater' naši
Ise pomoči, pred njo kleči — Ker pripravljen bil še ni; Dalje k papežu se obrne, Naj nadloge on odvrne, Šolcam naj ukaze da: Vsak pomagaj, kakor zna."
Po zapovedi so bila predmestja odstranjena in posadka se je vtaborila v notranjem mestu, ktero se je hitro pripravljalo, da sprejme sovražnika, kakor se spodobi. Nasipi so se morali popraviti in z lesom od podrtih hiš zabiti. Po nasipu je bilo postavljenih 72 topov proti 400 sovražnikovih. Posadka je štela 16.000 mož. Razun nemških čet bile so prišle v pomoč tudi iz vseh avstrijskih pokrajin, kajti po narodni pesmi:
' „Papež pisal tje v Celje,
V Prago, nemške vse dežele, Da vsi hitro morajo prit', Turka strani odpodit'. Da naj delajo zvijače, Vere varvajo domače, Da pokažejo srčnost, Dajo Dunaju prostost."
(Dalje prih.)
I
Domače novice.
{Huda ura) bila je danes popoludne v Ljubljani, ki se je brez velikih priprav vtihotapila. Ob treh je treščilo, kakor bi bil s topom vstrelil, ko se še nobeden nadjal ni. Na to je jelo prav polagoma grometi in nekaj dežja je porosilo vlažne ulice, med kterim se tudi nektera zrna kakor lešniki debele toče padli. Ob pol štirih je bilo že vse nebo z oblaki zadelano in debela toča se je vsula, in ploha tako silna, da se take še ne spominjamo. Skoda bo gotovo velika.
{Vabilo Jc občnim zborom „dru§tva v pomoč uči~ teljslcim vdovam in sirotam na Kranjskem'', „Slovenskega učiteljskega društva"' in „Narodne šole"). ki bode 10. in 11. t. m. v Ljubljani, in sicer bodo zborovali „Narodna šola" v sredo 10. t. m. zvečer ob 6. uri v društveni sobi „Slov. učiteljskega društva" (na Št. Jakobskem trgu h.-št. 10), „Vdovsko društvo" v četrtek 11. t. m. ob 9. uri dopoludne in potem „Slovensko učiteljsko društvo" obe v telovadnici druge mestne deške ljudske šole (na Cojzevi cesti), in sicer vsa imenovana društva po tem le vzporedu: a) ogovor predsednikov; b) tajnikovo poročilo; c) blagajnikov© poročilo in volitev treh pre-gledovalcev društvenih računov; d) posamezni nasveti, kteri naj se pa odboru zglašajo en dan pred zborom; e) volitev devet udov v odbor. Pred zborovanjem v četrtek 11. t. m. bode ob 8. uri zjutraj v mestni župnijski cerkvi pri sv. Jakobu sv. maša. Iz odborov ^vdovskega učiteljskega društva" in društva „Narodne šole" v Ljubljani 4. sept. 1884.
(Za Bleiweisov spominek) nabralo se je do sedaj 1799 gl. 39 kr.
{Imenovanje.) C. kr. sodnijski pristav, gospod Karol Trt ni k, okrajne sodnije Mariborske ob levem bregu Drave, postal je c. kr. okrajni sodnik na Vranskem.
(Proti anarhistom) je sodnijska preiskava končana in se nekteri taistih nadjajo, da pridejo do glavne obravnave, ki bo menda še le okoli Božiča in ne v Ljubljani temveč v Celji, na prosto. Marsi-ktera družina je silno, da skoraj smrtno zadeta, ker otroci nimajo nikogar, ki bi jim kruha služil.
{Mladostna morilca) prijeli so na Štajarskem. Trgovcu Ivanušu v Poličanih zmanjkalo je iz bla-gajnice 1800 goldinarjev, ob enem prešla sta mu pa tudi oba trgovska učenca Adolf Draksler in Janez Prettner. Sum tatvine obrnil se je takoj za begunoma in res ni dolgo trajalo, da so ju zasledili. Kmetski fant, čegar ime mi ni znano, zapazil jih je v gostilni nedaleč od Poličan kjer sta se prav dobro imela. Fant se poda k gostilničarju ter mu vso stvar razloži in takoj sta ju hotela oba prijeti. 161etna tatova pa nevarnost takoj zapazita, ter kakor bi trenil vsak svoj revolver potegneta in na krčmarja in kmetiškega fanta streljati začneta, na to pa pobegneta. Gostilnik in njegov pomagač sta takoj do mrtvega zadeta pomrla, orožniški stražmešter iz Ponikvo g. Verločnik jel pa morilca iskati. Zasledil ju je v zavetišči pri nekem kmetu, kamor so jima domači hrano nosili. Takoj je poslal še po 3 orožnike in preden sta se mlada hudodelca še zavedila kaj in kako že sta imela verige na rokah. Preiskovaje ju dobili so še 1000 gld. denarja in nekaj drugih malenkosti. Vrh tega pa pri vsakem dolg nož, 6krat nabasan revolver in po 69 patron. Gnali so ju takoj k okrajni sodniji v Slov. Bistrico, od koder ju bodo v Celje poslali k okrožni sodniji.
(O TrMkih razmerah) piše »Edinost": Upor trgovskih pomočnikov strižnega blaga. Ena najmočnejših trgovskih tvrdk v strižnera blagu na debelo, E. Genel, ima navadno odprte svojo zaloge do 10. ure in dalje, med tem ko druge enake tvrdke že ob 8. uri zvečer zapro. — Trgovski pomočniki v Trstu so sploh ljudje, ki imajo mnogo delati in imajo najmanj prostosti. Večkrat so se toraj že zbirali in od gospodarjev zahtevali polajšav; dobili so jih tudi, posebno pa ono, da so pomočniki strižnega blaga vsaj ob nedeljah popoludne prosti. Ker pa firma Genel dela izjeme in svoje agente v zalogah drži kesno v noč, zato se agentje ^je, da tudi druge firme podaljšajo takozvani orarium. Zato pa se je v petek po 9. uri zvečer zbralo okolo 80 in več trgovskih pomočnikov pred zalogo g. Genela jn so na ves glas začeli protestovati proti postopanju g. Genela. — Ta ropot je kmalo zvabil na stotine ljudstva pred omenjeno zalogo, tako sicer, da sta prišla 2 policijska komisarja, več stražnikov policijskih in finančnih, kterim se je kmalo posrečilo razgnati ljudstvo, trgovinski pomočnik Peter G. pa se je ustavljal, zaradi česar ga je policija odpeljala v zapor. V soboto zvečer se je pa demonstracija v še večem slogu ponovila, in sicer so se pomočniki zbirali pred vsemi tremi zalogami g. Genela. Nek Jožef V. je kričal: Orožje, orožje, sablje proti takim krutežem! — Zato ga je policija aretirala; a ko so ga straže gnale v ulico Tigor v zapor, šlo je ljudstvo v močnih tropah za njimi in pred ječo začelo strašno upiti, tako sicer, da je policija zaprla še par drugih agentov. — Med trgovskimi pomočniki zdaj sploh vre in ni nemogoče, da se bodo še ponavljali izgredi.
Društvo Tržaških tiskarj e v je rekuriralo proti znani naredbi, da nobeno društvo ne sme po mestu z zastavo, ako nema za to posebnega dovoljenja od policijskega vodstva; namestništvo je ta rekurz zavrglo, zdaj pa se je to društvo obrnilo na ministerstvo, ktero tudi najbrže potrdi odlok druge instance. — Zadnja slavnost del. podp. društva je jako razburila lahonske duhove!
Poskušeni samomor. 351etna vdova krojača Lucija U. je predsinočnem zvečer pri Sv. Andreju skočila v morje, a videli so jo nekteri mladenči, ki so jo iz morja potegnili in peljali na policijo. Tam se je pokazalo, da je ubožica gladna do smrti, ker ni že več dni nič jedla. Dali so jej nekoliko dobre hrane, pa je kmalo okrevala. Ko so jo prašali po vzrokih poskušenega samomora, rekla je, da ima tri majhne otroke, kterim ni imela dati hrane, ker še za-se ni mogla prislužiti potrebne hrane, prositi ji je bilo težko, in tako se je v obupu izročila valovom. Žalosten dokaz Tržaških slabih razmer.
Trgovinska in obrtna z"bornica.
(Dalje.)
Vn. Gosp. M. Pakič poroča o prošnji občine Litijske zaradi nastavitve maksimalne tarife za meso. Meso pitanih volov naj bi se kilo plačevalo po 44 kr., meso od krav, bikov in junic naj bi se kilo plačevalo po 42 kr. 0. kr. okrajno glavarstvo priporoča prošnjo ter omenja, da je v političnem okraji Litijskem na leto 43 živinskih semnjev, da je tako lahko mogoče mesarjem dobiti si klavne živine. Nastavitev maksimalne tarife za meso bi gotovo ne bila pogubna naredba za mesarje, ker so cene itak visoko odmerjene, občinstvo pa se vendar mora varovati škode. Odsek se strinja z mnenjem c. kr. okrajnega glavarstva, ker se mora nastavitev maksimalnih tarif osobito zaradi tega priporočati, ker zdanji zakon nič ne ve o določanji cen ter se občinstvo lahko oškoduje. Odsek torej stavi prošnjo: Slavna zbornica naj priporoča prošnjo Litijske občine.
Predlog se vzprejme.
VIIL Gosp. zbornični tajnik poroča o dopisih C. kr. okr. glavarstva v Litiji z dne 19. julija in 9. avgusta t. 1., zadevajočih ustanovitev zadrug. V političnem okraji Litijskem bilo je koncem leta 1883 y 286 krajih 825 obrtnih podjetij, ktera spadajo v 35 kategorij. Večina obrtnih strank, izimši neznatno število trgovcev, krojačev in čevljarjev v Litiji, Za-gorji in v Šmartnem, zvršuje obrt le kot postransko delo, poleg kmetijstva. Večina krojačev, čevljarjev in mizarjev dninarji na deželi večinoma samo z učencem, hodeč od hiše do hiše delat za hrano in za malo plačilo.
Med temi obrtniki je malo vkupnih interesov, kakeršni so med obrtniki v mestih, trgih in v večjih
obrtnih krajih. C. kr. okr. glavartvo prosi toraj za izrek mnenja v tej zadevi.
Zbornica je v seji dne 18. julija t. 1. predlagala za politični okraj Litijski naslednje zadruge:
1. Po jedno zadrugo gostilničarjev za davčni okraj Litijski in Zatiški;
3. zadrugo mlinarjev in Žagarjev za političen okraj Litijski;
3.	po jedno zadrugo rokodelskih in drugih dopuščenih obrtov za davčni okraj Litijski in Zatiški;
4.	jedno zadrugo trgovskih obrtov za političen okraj Litijski, ktera zadruga naj bi se pač delila v zadrugo večjih in v zadrugo manjših trgovskih obrtov.
Odsek pozna razmere obrtovalcev na kmetih ter mu je dobro znano, da bode ustanovitev zadrug zadela na ovire, a glede na postavna določila se mora delati na to, da se ustanovijo zadruge. Zbornica je imela pri svojih predlogih pred očmi ukaz z dne 18. julija 1883, št. 22.037, vsled česar se po § 106, odstavek 1. obrtnega zakona, mora delati na to, da se ustanovijo v prvi vrsti zadruge jednakih ali sorodnih obrtov v jedni ali v sosednih občinah.
časi se vendar morejo ustanoviti zadruge sploh ali glede na posebne obrtne kategorije za večje okrožje, če namreč v primernem krajevnem okraji ni priličnega števila jednakih ali sorodnih obrtov. Delalo naj bi se toraj na to, da se za političen ali saj za sodni okraj ustanovijo, v kterem slučaji more po § 106, odst. 3., zadruga obsezati tudi obrtovalce in pomožne delavce iz mnogih občin in različnih obrtov.
Pri tem se priporoča, da se po §§ 109 do 112 kolikor možno ozir jemlje na želje vdeležencev. Odsek je še vedno mnenja, naj se dela na to, da se zadruge v zmislu gorenjih predlogov ustanovijo in naj se le zadruga mlinarjev in Žagarjev opusti ter naj se zadrugi rokodelcev in drugih dopuščanih obrtov pridruži.
Toraj naj bi se z ozirom na nov trgovinski in obrtni zbornici predloženi izkaz delalo na to, da se ustanovijo naslednje zadruge:
1.	Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd. za sodni okraj Litijski z 243 in
2.	za davčni okraj Zatiški z 139 obrtniki;
3.	zadruga rokodelskih in druzih dopuščanih obrtov za sodni okraj Litijski z 221 in
4.	za sodni okraj Zatiški z 109 obrtniki;
5.	zadruga trgovskih obrtov za političen okraj Litijski z 113 članovi.
Če je c. kr. okrajno glavarstvo istega mnenja ter se mu potrebno zdi, bode zbornica vdeležence tudi na sedeži političnega oblastva, oziroma v sodnem okraji zaslišala;, na kar bi se morda mogle koj pričeti ustanavljati zadruge.
Gosp. poročevalec stavi v imeni odseka predlog: ^Zbornica naj v zmislu tega poročila izreče c. kr. okrajnemu glavarstvu svoje mnenje."
Gosp. J. Žitnik podpira odsekov predlog, kteri se pri glasovanji tudi vzprejme.
(Dalje prih.)
kar jo nek delavec „pogrunta", kakoršne bi še „Ju-govič" ne bil, ki tiskovne pogreške za pisateljske šteje, rekoč: „Podgano vprežimo, t. j. za rep ji privežimo žico in spustimo jo po cevi; naj nam ona žico skozi potegne". Kakor je rekel tako se je zgodilo. Vjeli so eno tistih velikih podgan, kterih po Londonu vse mrgoli, natvezli so ji žico na rep in hajdi z Bogom, šla je po cevi, kakor bi biU smodili za njo. Ni dolgo trajalo in planila je na drugi strani venkaj in kabel je bil vdet.
Telegrami.
Solnograd, 5. sept. Trgovinska zbornica izvolila je zopet oba dosedanja liberalna poslanca v deželni zbor.
Lvov, 5. sept. Deželni zbor je vnioil soglasno volitev Kaminskega.
Niš, 5. sept. Slovesna vožnja za poskus iz Belega grada v Niš se je sijajno zvršila. Trajala je 10 ur, ki se bodo pa na osem okrajšale.
Berolin, 4. sept. Bismark prejel je red ,,pour le mw-ite" z hrastovim listom na Se-danov dan (2. sept.)
Tujci.
3. sept.
Pri Malidi: K. Mayer, trg. potovalee, z Dunaja. — J. Praušek, zemljomeree, z Dunaja. — Jos. vitez Begnard, c. k. dvorni sovetnik, iz Trsta. — Dr. Albert Puschi, profesor, s soprogo, iz Trsta. — Viktor Castiglioni, profesor, s sinovi, iz. Trsta. — Dom. Deseppi, profesor, iz Trsta.
Pri Slonu: Berta Prettnar, z družino, iz Aleksandrije. Franc Kolda, vradnik, z Dunaja. — Josip Habž, uSitelj, z Dunaja. — Gabriel Steeher, zasebnik, iz Innsbrucka. — Andr. Pogorelee, župnik, iz Kolovrata. — Janez Plevanee, župnik, iz Soteske. — Josip Pleteršnik, železn. vradnik, iz Kranjske gore.
—	Josip Riliar, e. k. vradnik, iz Logatca.
Pri Tavčarji: Dr. Kari Kretschmar, referendar, iz Draž-dan. — A. Bezenšek, profesor, iz Sofije. — Josip Wilfar, zemljomeree, iz Trsta. — Ernst Hieng, lesni kupec, iz Rakeka.
Pri Bavarskem dvom: Josip Mešiček, učitelj, iz Brežic, — Ernst Slone, učitelj, iz Dobove. — Ant. Zevnikar, obrtnik, iz II. Bistrice.
Pri Južnem Icolodvoru: Franc Kozian, železn. vradnik, z Dunaja. — Josip Bicliter, železn. vradnik, z Dunaja.
—	Janez Kuno^ski, železn. vradnik, iz Lvova. — G. Pohl, posestnik, ia Novevasi. — Kari Košak, z družino, iz Pulja.
Pri Avstrijskem caru: Peter Lončar, finančni nad-paznik, iz Zadra.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 58 kr., — domača 6 gl. 93 kr. — Kž 5 gl. 75 kr. — Ječmen 4 gl. 62 kr. — Ajda 5 gl. 77 kr. — Proso 5 gl. 44 kr. — Turšica 4 gld. 62 kr. — Oves 2 gl. 80 kr.
Razne reči.
— Oiztiranji osobnega vlaka iz Buda-pešta na Dunaj, s kterim bi se bil moral kralj Milan peljati, se med železničarji sploh govori, da je bila ondi zlobna roka vmes. Dva vlaka sta ravno poprej ondi brez vsake nezgode mimo drčala, ko pa pride čas za osobni vlak, o kterem se je vedelo, da se bo srbski kralj z njim peljal, so pa kar h krati železnični pragovi (švelarji) gnjili postali, da niso več dobro šin držati zamegli. To je bil le izgovor, s kterim so hoteli Milana potolažiti. Milan se je zahvalil Budapeštanskemu mestnemu glavarju Taicsu za veliko skrb in varnost, ter je še pristavil, da se v Budapeštu in sploh drugod po Avstriji ničesar ne boji. „V največji nevarnosti sem bil pri Zemunu, kjer imam mnogo sovražnikov, tukaj pri vas se pa še mnogo bolj varnega čutim kakor doma." Za Buda-peštanske redarje izročil je Milan 1000 frankov mestnemu glavarju. Policijska preiskava na mestu iz-tiranja je pa vendar-le resnično dokazala, da so bili pragovi v resnici gnjili in niso šin držali. Ljudstvo je vsled tega na železničnio nadzorništvo jako razburjeno.
— Podgano vpregli so na Angleškem pri vpeljavi kabla (telegraf pod vodo ali tudi pod zemljo). Kabel se jim je namreč poškodoval, in tista žica, ki je vedno po cevi napeljana, da z njeno pomočjo kabelsko žicasto vrv po cevi potegnejo, je bila tudi pretrgana. Kaj toraj storiti, da bi kabel po več sto metrov dolgih cevih pripravili. Vse ugiblje in ugiblje.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) . septembra.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl. 70	kr.
Sreberna „ „ „ „ •	• • 81 „ 40	„
avstr. zlata renta, davka prosta . . 104 „ —	„
Papirna renta, davka prosta . . . 9.5 „ 80	,.
Akcije avstr.-ogerske banke . . . 850 „ —	„
Kreditne akcije...... 296 „ 25	„
London.......121 „ 60	„
Srebro.......— n —	»
Ces. cekini.......5 „ 74	„
Francoski napoleond......9 „ 66	„
Nemške marke......59 „ 55	„
Easkoschny-jeva izvrstna knjiga:
„Russland" Land u. Leute
se dobi na prodaj po jako nizki ceni. Več se izve pri vredni-stvu „Slovenca".
Podpisani priporoča svojo astiloj^o
bruseljskih klobukov
in drugih stvari p. n. občinstvu, kakor
posebno pa: sulcnemo klol:>iil£e (Lodetiliute) v raznih barvah, kakor svetlo- ali temnornfave, svetlo- ali temnosive, svetlo- ali temnozelene itd., po 3 f^M'	Ur.; trde li;loT>iiUo,
najnovejši izdelek, ri(/ave ali črne, dobro blago, po 1 ffl. »O Ur., najboljše po « tffl. «0 »vilmato cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 ffld. f>0 Ur.; Uiol»iiUe asa dečUo po 1 kUI. do 1 grld. SO Ur.; dalje
srajce za gospode, spodnje ]ilat*e, vratnike kravate
(20) itd. itd. itd.
Z odličnim spoštovanjem
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 4.
Narožlla s pofitnJm povzetjem se točno Izvršujejo.