SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. ^SAR DiAZ 1657, 0. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Francoska revolucija
Napredek človeštva ni nastal sko-0ma> marveč počasi potom evolucija Vendar nekateri narodi hitreje napredujejo nego drugi. A smelo tr-lmo> da je v splošnem človeštvo
napredovalo. Francoska revolucija, ki se je bi-a z^°dila pred stopetdesetimi leti z zavzetjem zloglasne Bastillije, je polnila odločilen prelom v zgodovini cloveštva. Revolucija sama na sebi Je bila sicer nekaj groznega in pošastnega in ni rodila takojšnjega sa-n> a je vendarle odpravila monar-nistične despote ter napovedala do-n^oljših časov za ljudstvo v sploš-
°e hočemo francosko revolucijo do razumeti, je potrebno poseči na-a.) v zgodovino človeštva. Brez dvo-ma je bil prvi kristjanizem velik so-c'alen preobrat, ki se je prvi boril za !:Vob°do sužnjev. Pred Bogom ni bilo Razlike med sužnjem in gospodarji To je bila temeljna doktrina krščanstva. Seveda je danes krščan-stVo Praktično zelo daleč od prvot-nega nauka.
. Za časa grške in romanske slave
n moči, katerih razpad je prinesel
isočletni fevdalizem, so se množice
Prav kot sedaj borile proti nekate-
^ Privilegiranim kastam, ki so P°-
^eaovale vse bogastvo in oblast, ve-
množice pa so bile brez pravic in
° J^m tlačanile. Fevdalizem je rodil
alje in cesarje, obsolutiste, kar je
*0 sicer nekoliko bolje, če je' imel
sar milijon podložnih plebe j cev,
t Pa prej mnogi po nekaj stotin suznjev
Narodi pa so se začeli boriti tudi
AÑO (Leto) X.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
BUENOS AIRES, 21 DE JULIO (JULIJA) DE 1939
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; ta pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 TJSA-Dolarjev.
Núm. (štev.) 129 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Zborovanje u Montevldeu
V torek, ob priliki petdesetletnice juristične konference, so se zbrali v Montevideu pod predsedstvom predsednika republike Baldomira ter pričeli s pomembnim zborovanjem zastopniki južnoameriških držav, pred vsem oblaplatskih, ter sta uruguay-
u.spelo, marveč je prineslo agadirski konflikt.
Spričo takšnih razmer ni čudno, če je prišlo do južnoameriškega zborovanja v Montevideu, kjer se je določilo mednai'odno pravo in lastnino. Preteklo je pol stoletja, a razme-
ski zunanji minister Guani in argén- re se niso v ničemer izboljšale. Le-
Proti
monarhističnim absolutistom
\
aJi vsaj so skušali doseči neko enakopravnost. Odpravljena je bila "žlah-*n plemstvo ter je bilo vedno več
n® svobode-br /|l0éilni udar fevdalizmu pa je ezdvoma zadala francoska revolu-. Ja- četudi so ostali ponekod cesar-je V1 kralji, niso več podpirali privi-st^e "žlahte", marveč so imeli
direktno z narodom. ^io je bil začetek revolucije 1789, Je polagoma vplivala na vso Evro-se m tuvdi Južno Ameriko. Tedaj pa Je ločilo tudi versko in svobodno pranje. Krščanstvo je bilo takrat jo, P°Polnoma zmaličeno in so mu ta-meri u nositelJi francoske revolucije,
vaiVaterimi se posebno odliko'
lab	napovedali smrtni boj. j
-alizem je bil zajel skoro vse na-
nes i ŠG narode- A tudi ta ni Pri" i tak6 bla^ostania in miru. Nastala je1 Sr °2vana kapitalistična doba, ki je «¡ki m°čnejši svobodno izkoriščati *JŠega.
ji	n0Va rev°lucl-Ja v Rusi-
št fl 1 brez dvoma imela odločilne j-no Posledice za ves svet. Kapitalistič-pla£asopisje sicer trdi, bodisi pod nla c.em nacionalizma ali katoliciz-nj¿aa So v Rusiji krivi vseh današ-pra zmed ter fašizma. Imajo mogoče so in a tega pa nikoli ne povedo, kdo ' dajajo povod.
Iji n smemo Pozabiti, da so pisate-
?'üjei Snikl in filoa°fi °ni, ki doka"
m fl,i10 P°mallikanje socialnih pravic rUi £ osti' ki silijo narode k odpo-vi¿en r Je povsem naravno in opra-VeUui° °ni so' ^ neutrudljivo dopo-ki >ii,,ej0 ljudstvom, da ni nikogar, SmeJ samovoljno lastiti pra-sebe vi^j n^lmi' da
se morajo sairft
mora ati' Narodovi predstavniki
ne delati za narodove koristi in
sto 1 SVoje °set "O dogaja. Kar
svoje osebne, kot se danes če
Pfej,
pa ne bo prenehalo
rad]' vfíudi se nekateri državniki! kler uCe,ip v Savske suknje, dono i„ b0 Ijndstvo kulturno, politič-
B?ezg°H POdarsko zrel°-§°čneiž oma je časopisje najmo-pravlc ! °.rod->e v boju človeških Rod J' -J® v rokah ljudstva, a pov-uaajo d^ke Plasti ljudstva pač ni^ QOvolj izobrazbe in razumeva-
tinski Cantilo povedala v svojih go vorih globoke in dalekosežne besede.
Uruguayski zunanji minister je dejal med drugim, da iz napetih od-nošajev južnoameriških držav so se določile na miren način državne meje ter so tako nastale južno ameriške države "družina ameriških narodov". Bili so časi, ko je bila Amerika v rokah evropjecev in amerikan-cev. Treba je bilo mnogo naporov za našo neodvisnost in potem medsebojno ureditev mirnega sožitja. Narodi bi morali vedno stremeti za tem, da se vsa nesoglasja že vnaprej in mirnim potom uredijo.
Zelo izčrpno je govoril argentinski zunaji minister Cantilo. Dejal je med drugim:
Preteklo je petdeset let, ko je bilo v tem mestu pomembno zborovanje, ki se ga je udeležilo po svojih zastopnikih sedem držav. Takrat za smisel tega zborovanja ni bilo med ljudstvom dovoljnega razumevanja, kar so branili so bili zunanji -razlogi.
Danes po petdesetih letih se še le razumeva pomen takratne konference. Nismo se oddaljili od cilja, ki sm<rg!i takrat določili. Paragunjska vojna je bila takrat že skoro pozabljena, saj je bilo preteklo že dvajset let, a je sledila druga, ki je še čisto sveža. Krvave obračune pa je treba enkrat za zmeraj odpraviti.
V	Evropi pa je bilo že pred petdesetimi leti osporovanje med državami. Francoskopruska vojna 1870. Napoleon III. je izgubil prestol, ki je bil nastal na razvalinah druge republike. Nastala je tretja republika po nazorih komune. Papeži so izgubili pokroviteljsko oblast. V Spanji, po končani karlistični vojni, je nastala anarhija. Po vseh krajih Evrope pa notranje agitacije, mednarodna negotovost in vojnaT nevarnost ter vojna sama. Leta 1875 so se obnovila nasprotja med francoskim in nemškim imperijem. Balkansko vprašanje in Črnega morja so povzročila turško-rusko vojno. Kongres v Berlinu 1878, kjer je bil začetek vojne 1914.
V	Italiji je bilo več revolucij, ki so prignale na prestol Savojce. V Rusiji je bil nasilno umorjen Pavel I. in mu je sledil leta 1881 Aleksan der II.
Čeprav daleč, je tej politični borbi j
ta 1918 je končala svetovna vojna, ki je bila ena najgrozovitejših, kar jih beleži zgodovina. Leta 1917 je nastala komunistična revolucija v Rusiji. Nastalo je Društvo narodov, ne brez pomanjkljivosti, kot ustanova reševanja vseh zapletenih vprašanj. Njeni prvi koraki niso zgledali
slabi. Pomirili so grško-italijanske duhove glede otoka Krfa (Corfú), še prej odnošaje med Poljsko in Li-tvansko in Grčijo in Bolgarijo.
Evropa je vkljub vsemu prešla v vojno izivanje, medtem ko na Daljnem vzhodu grmijo topovi.
Amerika je od prvega koraka zavzela svoje stališče za ohranitev človeške časti in svobode ter miru. Na ameriškem kontinentu so naravne pravice spoštovane in vsem zajamčene.
V tem smislu je govoril argentinski zunanji minister Cantilo. Kot smo že prej rekli so njegove besede zelo značilne in dalekosežne. V svojem govoru je posegel zelo izčrpno v zgodovino, ki je bila in bo učiteljica narodov.
Tirolei nočejo zapustiti svoje rodne grude
V zadnji številki smo pisali o uso di, ki sta jo Hitler in Mussolini odločila tirolskim Nemcem. Kakor je bilo pričakovati, tako se je tudi zgodilo: Tirolei se branijo zapustiti rodno grudo, ker so mnenja, da je vsak načrt izselitve obsojen na frakas. Prostovoljno se ne bodo nikoli odpovedali svoji domači zemlji. "Nikoli nas ne bodo žive odgnali iz naših domov!" je odločna misel vseh Tirol-cev. Neki kmet, ki more trdo delati, da preživi svojo družino, je dejal: Nikoli ne grem prostovoljno od tod in če bi me s silo odgnali, se bom vrnil na moj dom. Nič me ne briga, česa mi obečajo di'ugod, ta je moja zemlja. Nisem napraviLnikomur nič žalega, čemu bi moral iti proč.
Tirolei nimajo menda nobenega, ki bi se zavzel za njih narodno manjšino. Neki starček je dejal: Nas je tukaj 220.000 nemške krvi, a.ne potrebujemo uniform, zastav, simbolov niti shodov za vzdrževati naš narodni duh. S tem bi ne dosegli mogoče drugega kakor nevarnost za naš ob-
stoj. Naš jezik je naš izrek in naše tradicije — naša zastava.
Na visokih vrhovih hribov so se pojavile svastiške zastave, a jih ni nihče odstranil. Prav tako so tudi kresovi po hribih goreli. Sploh imajo tirolski Nemci mnogo več svobode kot na primer primorski Slovenci. Pač gotovo zato, ker jih ščiti Nemčija.
So pa tudi mnogi, posebno oni ki živijo po mestih, ki so pripravljeni se izseliti. Take priložnosti ne bo več, so mnenja. Zemlje nimajo in zato tudi ne čutijo nobene ljubezni do nje. Gospodarsko so bili pritiskam k strani od Italijanov. Zato ne more-io ničesar izgubiti, pač pa samo pridobiti, če jim Hitler dovoli izselitev v Nemčijo.
Spet imamo ponovni dokaz: Samo kmetje se ne dajo pregnati s svoje rodne zemlje, ki jo ljubilo in so nanjo privezani z vso svojo dušo in so zato tudi naravni braniki in ohran;-telji vsake narodnosti.
Izdajalci in vohuni na delu
Ni dolgo tega, ko so poročali iz Ju goslavije, da so nekateri listi prejemali lepe svote iz inozemstva v propagandne svrhe nejugoslovanskih interesov. Od kod so dobivali denar, ni bilo povedano, a se je lahko slutilo.
Te dni pa poročajo iz Francije, da so odkrili veliko nemško špijonažo. Pozaprli so tudi več urednikov zelo znanega desničarskega lista, ki so prejemali denar iz Nemčije, da bi pi-eali prijazno nacizmu, kar se je tudi godilo. Vlada je odredila strogo preiskavo ter je dejal ministrski predsednik Daladier, da bo vse krivce j zadela najstrožja kazen.
Prav tako poročajo tudi iz Londona
pazno sledila Amerika. Tudi naše ¡ na, da imajo tudi na Angleškem vlade so bile zaskrbljene glede kolo- j Nemci zelo dobro organizirano vo-nijalnih osvajanj, ki so jih vprizar- | hunstvo. Mnogi, ki so imeli preveč
jale velike evropske velesile. Leta 1882 so se Angleži utrdili v Egiptu, in je nastal konflikt s Francijo, kar se je zaključilo leta 1903. V Aziji so se pričeli križati rusko-angleški interesi, ki so odločili politiko obeh držav. Kolonijalno zborovanje v Berlinu leta 1885, da bi si velesile Afriko prijateljsko razdelile, ni
nja za svoje interese ter je za vse drugo prej dostopno kot za lasten dobrobit. Ko pa ga pritirajo do skrajnosti, tedaj se večina ne iz kakega prepričanja, marveč iz naravnega nagona lipre in je sposobna ysajkrSnega grozodejstva in maščeva-nja za storjetie:fttti krivice, kar bi bilo po živatlskih nagonih opravičljivo, po človeških pa nikoli. Zato je potrebno, da se narodi pripravlja]» potom kulihirne, politične in gospodarske evolucije za odločilno revolucijo, ki bo človeštvu trajno zagotovila napredek ih dBmokratično sožitje vseh ljudi in narodov. ^»
očividne zveze z osumljenci v Franciji, so jo popihali na Varno. Pripadali so takozvanim "boljšim" nemškim krogom.
Spričo razmer, ki vladajo v Evropi, je smatrano vohunstvo za zelo potreben in najkoristonosen posel. Kako bi namreč vedel Hitler za resnično razpoloženje francoskih in angleških državnikov, če bi tega ne poizvedel po svojih zaupnikih. Zakaj se Hitler ni obotavljal zasesti Avstrijo, potem Súdete in ko j nato vso Češko in Moravsko? Zato ker je bil prej dobro poučen, da francoski in angleški državniki ne bodo nobenega resnega koraka podvzeli. Obljube, ki so jih dajali javnosti, niso imeli namena izpolniti. Isto velja tudi glede Španije. Hitler in Mussolini sta si bila svesta mage, ker sta imela na svoji strani prikrito tudi Fran cijo iñ Anglijo. Ljudstvu in javnOT sti so govorili eno, praktično pa so delali drugo. Riusija je to kmalu opazila ter; odtegnila republikancem vso
pomoč, ker je vedela, da ne morejo zmagati. Francija in Anglija bi lahko preprečili vmešavanje Nemčije in Italije, če bi hoteli, pa nista. Igrali bi svojo umazano politiko še dalje, da ni njima samima pričela teči voda že v grlo. Rusija se ni dala zaplesti v vojno z Nemčijo in mnoge manjše države, med katerimi je tudi Jugoslavija, so javno pokazale, da ne mislijo biti za orodje demokratičnim velesilam.
Gdariskega Hitler še ni zasedel, ker je potom svojih vohunov poizvedel, da to pot mislijo vsaj zaenkrat v Londonu in Parizu resno. Rusija zaero s Francijo in Anglijo vodi še drugo trgovinsko pogajanje z Nemčijo, kar pomeni, da se je z odpoklicem Litvinova z mesta zunanjega komisarja odločila za samostojno politiko, vsaj dotlej, da prenehajo v Franciji in Angliji s slepomišenjem.
Na drugem mestu prinašamo članek našega beograjskega dopisnika, ki prikazuje, kako se skuša izdajalska propaganda polastiti tudi izseljencev. Z denarjem podpirajo liste, ki pišejo za njihove interese, a izsel-jenstvu se delajo največje prijatelje in njihove zagovornike.
Med jugoslovanskimi izseljenci v Južni Ameriki je bil tak list "Domo-bran", ki je bil podpiran iz Italije, kjer se nahaja tudi hrvatski izdaj-nik Pavelié. Organizirali so bili tudi društvo z enakim ¿menom ter je bilo mnogo preprostih hrvatskih izseljencev nasedlo na limanice. List seveda pretvarjal, da piše za hrvatsko vprašanje, ki v resnici obstoja še vedno nerešep^, in. ki so ga v veliki .meri pQvz/-očiii nekateri srbski "patriotje". V resnici pa je skušala Italija hrvatsko nezadovoljstvo izrabiti v avoj£ svjr;he ter napraviti iz,
Nemčija v Trstu
Mussolini je odstopil Nemčiji v Trstu prosto luko za deset let. S tem je Hitler delno dosegel kar je želel: pot na Jadransko morje, ki se nadaljuje v Sredozesko morje in dalje v Afriko. Mussolini pa je s tem javno priznal, da Trst ni italijanski in da ima prav toliko "pravice" do njega Nemčija kot »Italija, zato je tudi sklenil kupčijo s Hitlerjem, ki ga je v to tudi večkrarsilil. Obenem pa je Nemčija delala tudi politično propagando med našim ljudstvom, o čemer smo svoj čas poročali.
Nemčija je seveda imela v načrtu kar preko vse Slovenije priti do Trsta, a tako velik prijatelj Nemčije tudi Mussolini ni, da bi kaj takega ravnodušno gledal. Odtod menjanje politike napram Jugoslaviji, ki je ponujeno "prjateljstvo" sprejela, kar je pač razumljivo.
Tržačani so menda zelo veseli Nemcev v Trstu, ker upajo, da bodo s tem nastopili spet predvojni časi, ko se je v Trstu dobro zaslužilo. Trst je bil pač važno pristaniško mesto bivše Avstrije ter vse centralne Evrope. Kakšno "odrešitev" so prinesli Italijani Trstu, vedo pač najbolje Tržačani, ki se vsak dan bolj borijo z mizerjo. Poleg tržaških želodcev pa smo bili Slovenci še drugače u-darjeni, kar je vsem znano. In o tem se bomo podbrobneje še večkrat pomenili.
Trst ima torej spet dva tuja gospodarja. A mi trdno verujemo in
k Lt-iuu ustrajno delamo, da bo prej ali slej v Trstu gospodar tisti, ki mora po vseh božjih in naravnih pravicah biti. Hlapec Jernej išče svojo pravico in našel jo bo.
Nenapovedana vojna med Rusijo in Japonsko
Japonci so zašli v veliko stisko, odkar so jih pričeli Rusi iz Zunanje Mongolije potiskati iz Mandžurije. Nekaj časa so Japonci lagali, kako junaško in z velikimi izgubami odvračajo Ruse, a tega jim nihče ni verjel in sedaj pa še sami ne verjamejo več. Japonska vlada je resno zaskrbljena, kaj bo. Prav ta čas so tudi Kitajci pričeli z velikimi ofenzivami, ki prizadevajo Japoncem velikanske izgube. Japonci, ki so še nedavno skušali izriniti Angleže iz Kitajske, so se pričeli sedaj z njimi pogajati ter jih baje želijo pridobiti za skupno akcijo proti Kitajski in Rusiji.
liijo. Hrvatje so nazadrije le Bpoena-:íí 'p^áro. in kolikor nam je znano, ^jfp'do^bránska' oj-ganizaéfja sedáj propala. Hrvatje se morajo-zavedati, d«i je njihoVa resitéW^ 9nočni in nédeljeni Jugoslaviji. . Politično zrelim.in narodno prebujenim, narodom sicer ne morejo^kaki prodahei škodovati, a je fe dobro če. 3
'¡L a'thaíiii i.»
Hrvatske podobno taka Jfcot z Alba^s¡e je budno na straži.	a

as o.' -.-a
'mm
«i-fltu
Str.. 2
¡SLOVENSKI LIST
Nuni. (Štev.) 129 x
Argentinske vesti t
' f 't -	i • - i	$
zstzmex --s***« ^ •:♦> km:	•:♦>:: j-SSc s»*: zazc Sass	mmmmm&msammBÍi
Potrebna skrb za izseljenstvo
OTVORITEV RAZSTAVE FRANCOSKE UMETNOSTI
V torek je bila v lokalu na aieijidi Alvear otvorjena francoska razstava Lepe umetnosti. Razstavo je po-setil tudi državni predsednik dr. Or-tiz, podpredsednik, finančni minister, minister javnih del, ter drugi državni oblastniki. Poleg teh so si ogledale delo francoskih umetnikov tudi mnoge visoke osebnosti nekaterih ustanov in mnogobrojno občinstvo.
Razstava bo odprta vsak dan skozi cel mesec od 9 do 12 dopoldne in od 2 do 6 popoldne. Vstopnina je 1 pes. V ponedeljkih je vstop prost; dopoldne za šole in druge kulturne u-stanove, popoldne pa za vse.
OBLETNICA ROJSTVA GENERALA JULIA ROKE
V ponedeljek je preteklo 96 let •od rojstva generala Julia Roke. Argentina je te dni proslavljala ta dan •njegovega rojstva z veliko svečanostjo. Imenovani general se je odlikoval v vrstah Zvezne vojske pri Ce-pedi, Pavonu, Ourupaytu in drugih bitkah. Bil je pa tudi dober državnik, bil je dvakrat predsednik republike. Za vse njegove zasluge se ga argentinsko ljudstvo hvaležno spominja.
O PRISELJEVANJU
Odbor, ki se bori proti racizmu in proti antisemitizmu, je sklical za ponedeljek zvečer zborovanje. Na tem zborovanju , ki je bilo precej dobro | obiskano, seveda v veliki večini so bili zastopani židje, se je razpravljalo o politiki, ki jo vodi izvršna oblast na morebitno novo priseljenstvo. Ti ljudje okrog tega odbora bi namreč radi, da bi Argentina na široko odprla vrata, židovskim špekulantom. To pa se najbrže ne bo zgodilo, kajti argentinski možje, ki imajo vodstvo dežele v rokah, dobro vedo, da Argentina rabi kmetskih delavcev, če hoče uspevati, ne pa židovskih trgovcev in špekulantov.
PROTI POVIŠANJU DAVKOV
Olepševalno društvo za severni del | Yille Devoto, ob avenidah San Martin in America, vložilo je na mest-i nega župana in predsednika občin-; skega sveta protest proti povišanju I davka na ulično razsvetljavo, čišče-, nje in slično.
IŠČE SE
Jakob Močnik, doma iz Garji pri Cerknem. V Argentini se nahaja že 18 let. V Buenos Airesu živi njegov | bratranec. Kdor bi ka.i vedel o njem,
naj sporoči na naše uredništvo.
ZBOROVANJE JUŽNOAMERIŠKIH DRŽAV
V Montevideu je bil v ponedeljek otvorjen kongres južnoameriških držav, Argentine, Bolivije, Paraguaya, Uruguaya, Perú in Chileja, da proslavijo 50 letnico kongresa, ki se je vršil 1889 leta v tem mestu. Kongresu predseduje uruguavski državni predsednik general Baldomir.
BRAT IŠČE SESTRI
Moji sestri sta odpotovali v Južno Ameriko ena leta 1924. in druga leta 1925. Takrat sem bil jaz še mladoleten. Rekli sta mi, da ko bom izvršil mojo vojaško dolžnost, da bom prišel za njima. Sedaj pa mi niti ne pišeta in ne vem, kje se nahajata. Imeli pa smo se vedno radi. Zato vas g. urednik S. L. lepo prosim, da bi poizvedel o njih, morda sta tudi ua list naročeni in bosta sami čitali te-le vrstice. Stroške bom že kako poravnal.
Mojima sestrama je ime starejši Štefanija in mlajša Marija. Doma smo v Tomaševiei pri Komnu.
S pismom nam je spodaj podpisani poslal tudi fotografije obeh sester, katere imamo na uredništvu
CIGANI UGRABILI DEKLICI
V Rio Grande del Sur, Brazii; so | kakor tudi njegov naslov.
taborili cigani. Dve deklici, Rosa Gostiti in Emilija Ivanovic, pa sta ci- ^ ganom posebno ugajali. Ali s silo ali sta deklici šli prostovoljno, se prav i ne ve, toda cigani so ju odvedli s seboj. Staršem Rose to ni bilo po vo-¡ Iji in so zadevo javili policiji. Medtem, ko je brazilska policija stikala za cigani in iskala ugrabljeno hčer-; ko, je ciganska tolpa prešla na argentinska tla. To je tamkajšnja po- j licija zaznala, pa je zadevo javila j tukajšnji oblasti, ki je takoj zauka-zala zasledovati in pregledovati ciganska taborišča. Tako je preiskala tudi taborišče v Villi Quinteros, kjer j je našla pobeglo ali ugrabljeno Cos-, titijevo Roso in Milko Ivanovičevo. Mala Rosa je med bivanjem pri ciganih postala mati. Rodila je dečka. Obe deklici je policija izročila svojim staršem v Rio Grande. Milka Ivanovic je gotovo hčerka kakega jugoslovanskega izseljenca.
NARODNI PONOS
Neki italijanski inšpektor Ballile je vprašal malega dečka: Kdo je bil prvi človek?
Ballila: — Mussolini.
Inšpektor: — Pomotil si se. Prvi človek je bil vendar Adam.
Ballila: — Ah da, prvi od tujcev.
SE NECESITAN
Señoritas y caballeros para filmar películas, se enseña y paga sueldo. Dirigirse por carta a Sr. Director.
Director. Bmé. MITRE 1662
Buda Avguštin, Ljubljana.
Znano je, da nekatero amerikan-sko, časopisje zelo obrekljivo piše o naš;. državi. Posebno ono, ki je naklonjeno črnorumeni propagandi in v k'iterih ozadju stojijo agent je naših neprijateljev, kateri dobivajo zali i potrebni denar za otrovanje našega življa. Vse kar se more se o Jugoslaviji slabo piše. V službi teh je tudi nekatero izseljensko časopis je, ki pod plaščem patrijotizma in vere skriva pravi namen.
Kar je najslabše, naši odločujoči faktorji o vsein tem zelo malo vedo. Dobijo se osebe, ki so v zvezi z našimi neprijatelji in prijemajo od nas velike plače.
j Za naše liste se pri nas ne brigajo, dasiravno so vsi pozvani, da jim pomagajo. Točno stanje o tem bi mogli dati naši rodoljubi, kateri se borijo za naš narodni prestiž.
Čulo se je, da so bili nekateri listi celo podpirani od nas, da so pisali proti naši državi. To bi bilo potrebno dovolj dognati in ako se dokaže, da je to resnica, tedaj postaviti krivce pod javno odgovornost, tembolj ker je to smatrano za izdajstvo.
Našim resničnim narodnim listom bi bilo treba pomagati, a ne jih upropaščati. Predvsem zato, ker so oni izvršili veliko delo v preteklosti, da ne govorimo o sedanjosti, ki so se izkazali nabolj iskrene tolmače naših teženj.
Vloga našega naroda preko Oceana ni majhna. Oni lahko mnogo koristijo in dajo svoji domovini. Zato se je treba bolj žrtvovati za njih v vsakem pogledu. Oni morajo biti prepričani, da mi cenimo njih. rodo-Ijubje iznad vsega in da je poštenje pri nas zakon pravice in resnice.
Nemanja Pavlovič, Beograd.
KROJACNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in vedno dobro elegantno oblečeni
PÓdite v krojačnica 'Gorico'', kjer boste postreženj.
FRANC LEBAN
Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Pa-* ternal.)
CAJA NACIONAL
DE
AHORRO POSTAL
5.000. rural
ad-
I.	— VENTAJAS EXTRAORDINARIAS.
que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes:
1."	Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ o.
2.°	Inembargabilidad de la propiedad urbana o quirida con los depósitos, hasta $ 10.000.
3."	Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país.
4.° Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos.
II.	— VENTAJAS ESPECIALES.
que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes:
1.°	Garantía de la Nación sobre todas las operaciones.
2.°	Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias.
3."	Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales.
4."	Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Las primeras pueden depositar y retirar sus ahorros "sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos
hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante.
5."	Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédula para reembolsos'" que se facilita a los depositantes que la solicitan.
6."	Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías.
7."	Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés.
8."	Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los dere-cho-habientes que acrediten vínculos de herederos for-
.. «,.... zosos (sin juicü). sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5:000; En igualeé condiciones so entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500.
9.*	Reintefgros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta,-por suffiqs np menores de $ 5.
10." Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las;oficinas de correos habilitad«!
Jügoslovenski priseljenci domu na oltar
Na svečanostni dan, ko so jugoslovanski priseljenci položili temeljni kamen za "Jugoslovanski dom" na Dock Suáu, so ob'tej priliki ponovno dali svoj prispevek k' tej zgradbi. Darovali so:
Arh. Viktor Sulčic $ 5, Stevan ! Domazetovic 5, Pavle Araz 10, Djor-! dje Tarana 5, Jovo Bezhi 2, Krsto j Vojinovic 2, Andrej Škrbec 2, Lazar ! Bugarski 5, Karlo Simon 1, Stevan ' Plančic 5, Josip Kerez 1, Stevan Iva-sko 1,'Mate Sunder 1, Modesto Mar-' tinovič 1, Milorad Vujičic 1, Anton ; Plástic 0.50, Eeno Ivančevic 1, Luis 1 Dele 1. Stevan Poledifa 5, Ivan Pravdica 5. I. Draškovic 5, Djuro i Draškovic 5, Milan Krivokapic 5, i Djuro Krivokapic 10, Milanovič1 5, j Djuro Dudic 5, Ameriko Pašičevič 2, Josip Papo 2, Simo Murió 2, Josip Jurpic 1, Miloslav Mandič 2, Jakov Krejančic 2, Filip Ivančic 2, Adam Čavlek 2, Ivan Vukičevic 1, Krsto Vrbica 2, Ante Kos 5, Ivan Dorčič 5, Filip Tatar 10, Antonio Popara 5, Benjanim Kocjančič 2, Mate Kólar 5, Ivan Rajkovic 5, E. Ilajdukovic 3.50. Ljubica Popovic 2.50, Petar Se-kički 5, Ivan Florio 10, Ante Vicko-vic 5, Stevan Nešič 5, Vicko Bogda-novic 5, Frane Kovačic 1, Petar Capuder 1, Migel Češko 2, Ignad Babic 5, Maria Milat 1, Marianeta de Brčic 1, Marko lladovanovic 1, Vladimir Gugolj 20, Janko Lekovic 5, Niko Plančic 2, Drago Vujanov 3, Frane Jusar 1, Dušan Ribaric 2, A. Rajko 3, Ivan Prodan 4, Joso Prodan 4, Stanko Prodan 4, Petar Ke-belic 20, Luka Rončevic 2, Savo Kri-všokapic 10, Petar Šabanovič 10, Bo-siljka Popovic 5, Jugosl. pripomoeno društvo Rosario 10, Krsto Milanovič 5, Petar Granic 1, Aleksander Buric 10, A. Viekovic 5, Stevo Kisic 5, Lazar Boškovic 5, Drago Radovič 2, Mate Pavlic 1, S. Matijašic 1, Valentin llruby 2, Migel Lombardié 2, Djuro Lombardic 2, Jovan Toškovic 1, llija Paviševic 1, Slavko Gajer 1, Antonio Rusovič 5, Djuro Kovač 1, M. Katolič 3, Jožo Vukovic 1, Petar Glumičic 1, Franjo Jandiček 1, Ivan Maras 0.50, Ivan Puhar 1, Marijan Topič 2, Ante Bojanovic 10, Andro Bučič 2, dr. Kosta Veljanovic 5, Ivo Vider 5, Stanislav Baretto 5, Arsen Popovic 5, .loso Defrančeski 5, Niko-la Markovic 1, Juraj Mihovilovič 3, Stevan Marec 1, Jozo.Jakus 1, L. Kovačic 1, P. Karacov 2, Mijo 1 lic 10, Vaso Živic 2, Stevan. Djurič 5, Izidor Vojnov 2, Hija Djardov 2, J. Arzié 1, Miša Nešič 5, A. eVlickovič 1, Ante Kraljevič 5, N. Karakotič 1, Dragu-tin Bogdanovic 2, Dušan Simic 1, Mate Aleksic 1, Dinko Šimetovic 5, dr. VI. Buljevic 5, Nikola Marinko-vic 5, Stj. Stipanié 5, Steva Karnie-lic 5, Danko Franičevic 1, Konstantin Franičevič 1, Nikola Katovic 1, Petar Matutinovic 1, Tomo Savic 1, Benito Barunov 1, Jure Kunič 1, Ante Perunov 2, Dušan Culinac 2. Au-
sMi&iiu Jukič 1, Milan Toniič 5,. ^ ho Popovic 2, Vidosava Djurkovi
1,	Jure Fr^nič LJPlarie Kftvačevic t, Ma¡te AfarisaíVié-'G&O, ív¿n Mračic 5$ Iv¿n Stanjevié ^27 Potai^Gašparac ,Pedro.. Ljgyric 5,. Danilo Lovrič 20> 'Niiiica Defrančeski 10, Jovo Jakšic
2,	Marija Ivjuder 5, Joso Zontc 2, Svečki ;St<^a n cič 2,, Jos<* >•
Petar Damjknko 0.50, Joso' Pejovic 5, Kiirlo (Gerdun 1, Djuro Popovic
3,	Emilio Piskulič 2, Ivan Petrič 2, Dragi Kleustic 2, Antun Vican 1, Petar Petric ¡7, Zlatko Badel 5,- Rade Želalič 5, Ante Bilota 1, Emanuel Pačman 1, Mihajl o Simovic 2, Jug. prip. dr. Berisso 5, Mateo Predinski 1, Milutin Davidovič 1, Mate Čosic 1, Mateo Stare 1, Ivan Opacak 2, Luka Petric 50, Juraj Petravic 2, Bogdan Lakovič 40, Marko Ivanovic 40, Ra-domir Lakovíc 10, Josip Prebeg 0.30, Federiko Santa 0.60, E. Gazero 0.30, Nikola Ozlinger 2, Ante Pekovic 2.50, Francisco Gutman 2, Ante Bo-gunovic 0.20, Joso Mioš 0.30, Ljubo1-mir Zdejic 2, Gojko Vujačic 5, Ivan Oreb 1, Ivan Berginc 2.60, Ante Bartulovič 5, Srečko Benic 5, Pedro Esposa 5, Rado Ličen 1, Martin Til
1,	José Benek 1, J. Ivanovic 0.50, N. N. 1, Stanko Bakic 5, Ivan But-kovic 1, Dáuro Jagodic 5.80, Mate Ovijetic 0.60, Djuro Sucur 5, Franjo Lakner 1, N. N. 1, Josip Banac 0.50, Ante Vukovié 1, Antonio Venjčič 5, Mate Radič 5, Ante Gržic 1, R. Otero 0.50, Josip Ivaiičic 3, T. Bogovic 2, K. Pavlovič 1, Roko Beljan 0.35, Martin Muc 5, J. M. 0.50, Stojali Landrevic 1, Sava Nešič 2, L. Podpornik 1, Djuro Stajcer 1, Joso Štaj-cer 1, R. Štajcer 1, Ivan Kacin 1, Petar Milosavljevič 1, Migel Baber-cevski 1, Jaroslav Manlis 1, Krešimir Granic 1, Joso Kolak 1, Marko Cu-vac 1. Mate Dimovic 1, Migel Kar-lovic 0.50, Ernest Petar 1, Ante Zo-nič 0.50, N. Zakič 2, Milan Savin 2, N. N. 2, Dejan Jašin 1, Nenad Pav-kov 5, Božidar Milic 3, Mitar Usuro-vic 1, Marija Zuccoli de Perujat 20, Rade Bjeladinovic 2, Ana Josipovic
2.	J. Franič 1, J. Pieroli 0.40, Branko RubeSa 15. Vladimir Margotič 10, Ljerka Spiler 20, Vukašin Djordje-vic 5.

Za resno in koristno stvar se rabi posojilo od $ 2.000. — Nevarnosti izgube ni nobene, je pa velika možnost da se zasluži $ 1.000 v enem letu. — Informacije v uredništvu lista.

slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Várela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S A M OIL O V IČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
lT. T. 59 - 1723




J
Ugodna prilika
za čitatelje Slovenskega- Li$ta
Kombinirano poÉnSfvo za nico in spalnico obstoječe iz 16 komadov za samo $ 225.
Avda. SAN MARTIN 2700
U. T. 59 - 0504
(Naspfoli post'éy
Rojaki
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto

KaVarna in pizerija
Razna vina — Vsakovrstni likerji iik vedno sveže pivo
v Rojakom se priporočata , P^TER iFILIPČIČ in JUSTO KRALJ
WARNES 2101 esq. Garmendia
ovjiM ¡¡h 8S '
La Paternal	Bs. Aires

* < m v
Nuni. (Stev.J 129
SLOVENSKI LIST
Str. 3
I _	- |
i
Vesti iz organizacij
'-•*:•: ■•:♦> ..<♦>, <♦> •;♦> <♦> <♦> x	>»:<>»x >»xx«< :•»:•	xc«aae<'¿jesjíboí
lOE
Skupen nastop slovenskih in jugoslovanskih društev
Kakor smo pri Slovenskem domu dalo svojega poslanstva. Potegniti govorili, tako smo tudi dejansko de- i črto med delavstvom in nedelav-lali. Vedno smo bili za skupnost, če stvom pa je treba vedeti. Med slo-
je bila ista poštena in iskrena. Na-f® društvo je že z vsemi slovenskimi 111 jugoslovanskimi društvi sodelovalo ali se odzvalo vabilu. Iskren namen sloge in skupnosti med izseljen-stvom smo hoteli dejansko dokaza-
venskimi izseljenci v Argentini po našem mnenju te črte gotovo ni mogoče potegniti.
Narod ni kaka izmišljotina, marveč živ fakt. Zato je tudi narodnost zadeva vredna posebne pažnje, ki se
ti. Računali smo pač, da imajo tudi jo ne sme omalovaževati, če hočemo dniga društva isti namen in želje.
Nismo se varali!
Ko smo k desetletni proslavi kulturnega delovanja Slovenskega doma, oziroma društva Prosvete in Tabora, ki sta se pred letom združili v Prej imenovano društvo, povabili tudi ostala slovenska in srbohrvatska društva, so se ista takoj izjavila za sodelovanje na tej naši prireditvi, ki
sebi dobro. Narodnost pa nima s kakim fašizmom ali nacizmom nič skupnega, če je fašizem ovira za mednarodno sožitje, posamezne narodnosti gotovo niso, kajti vsak narod ima svoje vrline in posebnosti, ki izpopolnjujejo in bogatijo splošno kulturo, nc da bi pri tem trpel sam škodo.
Mnogo spodtike je danadanes gl3-
SAO PAULO — BRAZILIJA
Dne 1. Julija t. 1. se je tukaj poročil član Slov. Kult. društva "Or-nus" Marij Mozetič z gospodično Otilijo Rizo Groki po rodu Brazili-janka. Ob tej priliki mu člani S.K.D. "Ornus" čestitamo in želimo jima obilo sreče v zakonskem stanu.
Slovenski Dom
VABI
o
D
o
— NA —
D
o
„- — —J-----J.--------_ -	------0_	-J--------J_----------- 0—
do izraz resničnega izseljenskega ze- de vere, a jo je treba smatrati za za-dinjenja v Južni Ameriki.	I sebno čustvo posameznika. Prav ta-
f^ed je torej prebit. Društva so ; ko je nesmiselno vero tudi komu vsi-prišla do spoznanja, da je medseboj- ljevati, če tega sam ne čuti potrebo. no nasprotovanje popolnoma nepo- Sicer pa je po našem mnenju vsem i trebno in za naše splošne izseljenske Zemljanom določena enaka posmrt-koristi naravnost škodljivo. Čemu bi 1 nost: nevernim kot vernim, bogatim izseljenci ter njih društva gojila j kot revnim, krivičnim kot pravič-medsebojno mržnjo, ko imamo vsi nim, vlačugam kot. devicam. Vsem enake potrebe in želje: pomagati s-i brez razlike je od Boga določena do boljšega socialnega položaja. Tu- enaka pot. To so pač naravni zakoni
SAO PAULO — BRAZILIJA
Dne 28. maja so učenci in učenke Slov. tečaja v Sao Paulu priredili praznovanje materinskega dne, kar je bilo za vso našo naselbino tukaj nekaj zelo zanimivega. Ob tej priliki so naši mali pokazali voljo in zanimanje do običaja in govorice svojih staršev. Na vsporedu je bilo okrog 20 nastopov, skupnih in posameznih : deklamacije, recitacije, govori, petje i. t. d. vse o bridkosti in zvestobi matere do otrok.
Pričakujemo, da bodo slovenski otroci v Sao Paulu tudi v nadalje vsako leto praznovali ta važni dan in izkazali tako, ljubezen in spoštovanje do svojih staršev.
di ideoloških razlik stvarno med na-mi ni, samo je potrebno nekoliko več Medsebojnega poglabljanja in razu-nievanja.
Vsako naših društev tvorijo izključno delavci. To je pribito. Če bi imeli med nami izobražencev, bi nam jnogli samo veiiko koristiti, a jih ža-libog Slovenci izven enega ali dveh jnmamo, ki bi se za nas zanimali. In se ti so preobloženi z delom za svoj obstanek tako, da imajo zelo malo easa na razpolago za naša društva, seveda prištevamo tudi izobrazi'»ence k delavstvu ter M^uassaprav °ni prvi poklicani, da vodijo delavko k napredku. Seveda, kot povsod, tudi med njimi niso vbí iskreni la pošteni, a o tem sedaj ne bomo govorili.
Vsi smo torej delavci, ki si v potu svojega obraza služimo v tem ali °nem poklicu vsakdanji kruh. Co smo torej delavci, je čisto naravno, na se bomo predvsem brigali za naše delavske interese. S tem pa nikakor rečeno, da delavstvo ne sme svobodno misliti in izražati svoja notra-nJa nagnjenja in prepričanja, če je namen iskren in pošten, je vedno tu-Ü1 koristen.
, Vsi enih misli gotovo ne bomo ni-*oli, kar bi bilo tudi dovolj žalostno. ** s tem ni rečeno, da si moramo zato medsebojno nasprotovati. Pripo-r°cljivejše je posnemati, kar ima vsak dobrega, žalostno je, da se prav -p teh naših razlik v mišljenju ustvarjajo politične fronte, ki nas presto k napredku vodijo v pro-
Popolnoma pravilno je, če se de-avstvo zanima za mednarodni de-avski položaj, kajti splošno socialno izboljšanje more priti le tedaj, 0 se bo delavstvo vsega sveta zave-
božje moči in vesolj stva, ki radi človeških slabosti in zablod ne zahtevajo duš, kot nas strašijo. Posameznik pač ni kriv, če je tak ali tak, pošten ali nepošten, pravičen ali krivičen član človeške družbe, marvoč je krivo človeštvo vobče, ki ne zna ali noče medsebonih odnošajev pravilno urediti v duhu enakopravnosti. Na svetu je natančno tako, kot ljudje hočejo, in ko bodo drugače hoteli, bo tudi drugače. Boljša načela pa bi se vsekakor splačalo že toserán zvezd postaviti in smo prepričanj., da jih človeštvo prej ali sl^j tudi bo, dasi vse prav ne bo nikoli.
Zašli smo skoro predaleč, a je potrebno več vsestranskih vpogledov, če se hočemo ljudje najti in razumeti ter živeti v slogi in korakati k skupnemu cilju, čeprav morda od različnih strani in z različnimi mislimi.
Kar se pa tiče našega izseljenstva in naših društev, bi morali začete stike le še poglobiti.

pazite na vaše koristi
zaupajoč nam Vaše
PRIHRANKE V HRANILNICO
DENARNE POŠILJKE VAŠI DRUŽINI
LADIJSKE PREVOZNE LISTKE (za domov in poklicne)
ker naša banka, Vaš star prijatelj, Vam nudi vedno
VSE NAJBOLJŠE POGOJE
Jugc^lovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
i oa ar.o!
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
iTTT'ifo
Glavno'ravnateljstvo: AMSTERDAM (Holandska)
M aa
tíentrala v Buenos Airesu: Bmé. MITRE 284
vogal 25 de Mayo. ' i
Podružnica v Buenos Airesu: vogal Rio Bamba. CORRIENTES 1900
Z dnem 2. julija se je spet pričel pouk v Slovenskem tečaju v Sao Paulu. Tem potom apeliramo na sta-riše, da bi tudi v nadalje redno pošiljali svoje otroke v slovenski tečaj v Sao Paulu.
Odbor.
PEVSKE
VAJE V SLOVENSKEM DOMU
g.p.D.s. v Villi Devoto
VABI
na domačo zabavo, ki se bo vršila dne 30. JUNIJA v društvenih prostorih v ulici SIMBRON 4851. Na sporedu so sledeče točke:
1)	Flajšman: "Triglav", meš. zbor.
2)	V. Vodopivec: "Ena ptica", meš. zbor.
3)	Klajč: "Pod oknom", moš. zbor.
4)	Burka v enem dejanju:
"Damoklejev meč''
Po končanem vzporedu prosta zabava in ples.
Vljudno vabi ODBOR.
Pevske vaje v društvu bodo v nedeljo točno ob 5 uri. Pridte vsi pevci in pevke. Bodite točni!
PROSLAVA VID O VDANA V BERISSU
Jugoslovansko društvo v Berissu je proslavilo Vi do vdan v soboto 15. t. m. pri kateri proslavi je sodeloval tudi Sokol Dock Sud-Boca in češkoslovaški Sokol iz ViJle Dominico.
Ukrajinska dvorana, ki je ena največjih v Berissu, je bila nabito polna občinstva.
Spored je otvoril tajnik društva •ložo Jalcus s pozdravnim govorom ter je nato tudi obrazložil pomen Vi-dovdana.
Po končanem govoru pa so se vrstili Sokoli s svojimi izvajanji. Izvajali so razne prostev aje in vaje na bradlji. Proste vaje Sokola Dock Sud-Boca je spremljala na glasovir Marica Mavec. Bilo je tudi nekaj priložnostnih deklamacij.
Vsa proslava se jei zvršila v najlepšem redu in dobrem razpoloženju.
Veliko prireditev
KI SE BO VRŠILA V PROSLAVO DESETLETNEGA KULTURNEGA DELOVANJA
v ul. alsina 2832. v nedeljo dne 6. avgusta
Začetek točno ob 4.15 pop.
SODELOVALA BODO SLEDEČA DRUŠTVA:
Srbohrvatsko SOKOLSKO DRUŠTVO DOCK SUD-BOCA Slovensko del. kult. društvo LJUDSKI ODER GOSP. PODP. DRUŠTVO SLOVENCEV iz Ville Devoto. SLOVENSKO ŠOLSKO DRUŠTVO s Paternala. JUGOSLOVANSKO ŠOLSKO DRUŠTVO z Dock Suda. Hrvatsko pjevačko društvo SKLAD. Društvo IVAN CANKAR iz Saavedre.
Podrobni spored bomo objavili v prihodnji številki. Ta prireditev obeta biti nekaj posebnega v Slovenski odnosno Jugoslovanski naselbini, kakršne doslej še ni bilo, kajti nastopila bodo skupno vsa slovenska in srbohrvatska društva, ki se kulturno udejstvujejo.
Pridite na to prireditev vsi ter pripeljite s seboj tudi vse prijatelje in znance.
Posebnih vabil ne bomo dostavljali, ker je to po novi poštni določbi zvezano s precej velikimi stroški. Vzemite to blagohotno na znanje ter prihitite v polnem številu, da boste s svojo navzočnostjo potrdili skupnost slovenske in jugoslovanske naselbine.
Opozarjamo na točnost, ker bomo točno ob napovedani uri pričeli z izvajanjem programa, in se med izvajanjem točke ne bo dovolilo vstopa v dvorano, ker se moti poslušalce in one na odru. Vpoštevajte z dobrim namenom to ter pridite dočasno.
Za to prireditev bomo povabili tudi fotografa, ki bo slikal vse prizore na odru in občinstvo v dvorani.
Po končanem sporedu bo srečolov in prosta zabava s plesom.
Vljudno vabi vse rojakinje in rojake
D
o
D
o
D
o
a
o
D
o
OCiOE
ODBOR
IOE=!OI
IOE
4
OBIŠČITE
Leo
KROJAČNICO
kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre)
GARMEN-DIA 4947
Bs. Aires, Paternal

» «Hi * "
S proslave Vidovega dne v Berissu
Mehanična delavnica
Splošna popravila. Izdelovanje nadomestnih delov. — Avtogen-sko varjenje (Soldadura Autógena)
, Alojzij Furlan
YERUA 5167 — PATERNAL
U. T. 59 - 4967 Buenos Aires
KROJAČNICA
Martin Turk
ima na izbero
vsakovrstnih vzorcev ter Vam napravi elegant
no obleko. Prepričajte se! loria 1760 Buenos Aires
Trgovina čevlje
B E L T R A M
. Vsakovrstna izbera čevljevS ¡ |! ,	in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
.........
V»'""-........-
Slov. Babica
filomena beneš-bilkova
diplomirana na univerzi v Pra-giOS Bs. Airesu ter večletna babica v bo!ni8ñici Juan Fernández. — Zdravi vse žefcreke,bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordínirá od 9 zjutr. do 9 zvečer lima 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Or&n,|389
Str. 4
SLOVENSKI LIST
Núm. (štev.) 129
Slovenci doma in po svetu
Za Julijsko krajino prihaja na vrsto Koroško
Trgovci in gostilničarji v Selah na Koroškem so pretekli teden dobili uradni poziv, da morajo dvojezične napise na svojih poslopjih odstraniti sicer da bodo kaznovani z denarno globo. Torej bodo napisi samo v nemškem jeziku. V Julijski krajini je že tako, sedaj pride pa Koroško na vrsto. Vse to se dogaja v .znamenju miru in enakopravnosti.
ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE
Predjama pri Postojni. — Na 17. junija t. 1. so položili k večnemu počitku preblago in nepozabno mater Dolinarjevo. Kako je bila ta žena vseobče spoštovana in priljubljena je pričal nje veličastni sprevod okoličanov na njeni zadnji poti, ki so se ga vdeležili od vseh sosednih vasi.
Pokojna zapušča doma dve hčeri: Katarino in Angelo, tu v Argentini pa dva sina: Janeza in Matevža, ki jo bodo ohranil v najlepšem spominu.
Naj počiva v miru v domači zemlji! Preostalim pa naše iskreno soža-Ije
VESTI IZ VIPAVSKE DOLINE VPOKLIC VOJAKOV
Kakor je gotovo znano je Italija vpoklicala mnogo letnikov pod orožje. Nekatere so za nedoločen čas odpustili domov, da opravi nujno kmetijsko delo, drugi so pa še nadalje pri svojih kadrih. Nekateri, ki so bili sicer tudi pozvani pod orožje, so potom prošnje ostali doma, toda tudi samo za nedoločen čas in še med temi samo poročeni, ki majo mnogo otrok. Je ni pri nas vasi, da bi ne bilo po več fantov in mož mobiliziranih. Letnik 1901 je moral ves pod orožje, pri tem niso izvzeti niti poročeni. Precejšnjo pomanjkanje delavskih moči se čuti radi mobilizacije po naših vaseh. Zraven tega pa tare naše ljudi tudi skrb, če nastane vojna. Sploh pa je pri nas velika žalost in revščina.
kazal veliko veselje do dela. Ko je njegov očem pred par leti kupil pristavo "Ravna", ki je bila last grajščaka g. Evgena Mayerja, se je cela družina preselila iz Lož na Slap. Ker je to posestvo jako obširno ter so lian jem velike njive, si je pokojni Ivan umislil motorje, s katerimi je obdeloval emljo, jih sam vodil in do katerih je imel velikansko veselje. Motor je pa tudi povzročil njegovo smrt. Njegov pravi oče je izginil 1914 leta nekje pri Gorlicah v Galiicji.
Naj bo pokojnemu lahka domača zemlja!
SMRTNA KOSA V LOŽAH
V Ložah je umrl Avgust Terbi-žan, po domače Borštnerjev. Zadela ga je kap. Star je bil 50 let in zapušča ženo Heleno ter več otrok.
Naj počiva v miru!
POPIS VOZIL IN NASADOV
Nov zakon, ki zadeva vozila, vinograde in druge sadne nasade, je zadel tudi našo dolino. Vsak poset-j nik mora na občini naznaniti živino, i vozila, vinograde in sadovnjake. Na-¡ znaniti mora tudi število trt in sad-| n ih dreves.
; Ljudje se boje, da je to v zvezi z novimi davki, ki se napovedujejo. Še tega bi res manjkalo.
Na potu se je srečala s kravami, ki so bile last šuca Lojza, pa se je ena j od njih z rogovi zagnala vanjo. Krava jo je podrla na tla, da je nesrečni-ca obležala v nezavesti. Ljudje, ki so delali na polju, so pazili nesrečo ter so ji takoj prihteli na pomoč in jo spravil domov. Poklicali so zdravnika in goriškega komisarja, ki sta ugotovila, da zanjo ni več pomoči.
Nesrečna Frančiška si je namreč pri padcu na lomila roko v rami in na levem sencu si je zadala smrtni udarec, radi katerega je naslednjega jutra podlegla poškodbam.
Pokojna zapušča moža in sedem otrok, od katerih Avgust in Vladko se nahajata v Trstu, doma pa je Lojze, Marija in Zofija, poročena Širca; tu v Argentini pa sta Roza in Kristina. poročena Vrabec.
Kako je bila pokojna priljubljena med vsemi, je pričal nje pogreb, ki so se ga udeležili od blizu in daleč ter jo pospremili na nje zadnji poti.
Naj ji bo lahka domača zemlja. Preostalim pa naše iskreno sožalje!
ŽALOSTNA SMRT MLADENIČA
Ko se je peljal s svojim motorjem, je na cesti med Slapom in Vipavo padel raz njega 25 letni Ivan Ko-delja, po domače Pangarcev iz Lož. Pri padcu si je razbil glavo, se mu pretresli možgani ter zadobil .je še druge težke notranje poškodbe. Nesrečni mladenič je bil takoj prepeljan v goriško bolnišnico, kjer pa je po 3 dneh že izdihnil. Njegovo truplo je dal njegov očem, Alojzij Žorž prepeljati iz Gorice na Slap, na pristavo "Ravne", kjer je bil položen na mrtvaški oder. Od tam pa na vaško pokopališče.
Pogreb pridnega in nadarjenega Ivana je bil nekaj posebnega. Takega pogreba Slap še ni doživel. Iz vseh bližnjih vasi, Lož, Manč, Planine, Goč in Vipave, kakor tudi iz Slapa samega, so prihteli ljudje, da so se udeležili pogreba. V sprevodu so nosili 12 vencev in mnogo šopov cvetja. Pevci iz Goč, Manč, Lož in Slapa so mu zapeli v zadnji pozdrav.
Pokojni mladenič je bil jako priden in nadarjen ter je že kot deček
SMRTNA KOSA
Po daljšem bolehanju je na Gočah umrl posetnik Edvard Ferjančič, star 67 let in samec.
Edvard Ferjančič izhaja iz boljše rodbine Jamškovih, ki je dala več izobraženih mož.
Rihard, brat preminulega edvar-da, je bil pred vojno in za časa vojne do svoje smrti župan na Gočah. Bil je izvrsten organizator in izbo-ren pevovodja. Da so goški pevci sloveli po vsej vipavski dolini in celo po Krasu, je bila to njegova zasluga. Umrl je pred 22 leti. Drugi brat Frane je sedaj kanonik v Novem mestu. Imenovani je dober skladatelj in pesnik. Herman je sodnik v Benetkah. Malo čudno zveni to, pa je resnično. Tretji brat Jožef je bil redovnik. Pozneje je prišel za župnika na Goče. Od tod je moral v zapor na Gornje Avstrijsko, radi ob-dolžitve, da je pozival ljudstvo naj napade tamošnjo gurjevo hišo, v kateri jso imeli naprednjaki svojo zabavo. Napad se je tudi dejansko izvršil .
Po prestani kazni pa se ni več vrnil na Goče, ampak odšel je v Sev. Ameriko, kjer je pred 2 leti umrl. Bil je dober govornik in zelo izobražen, žal da je bil preveč zagrizen strankar.
Sestra Rozina, poročena Kobe, živi nekje pri Rihembergu ter je ločena od svojega moža.
Predaja "Karadjor-djcvih topov" jiigo-siovenski vojski
22. junija je bila v Beogradu zelo slovesna predaja dveh starih topov vodje Karadjordja, ki ju je voditelj in kancler Hitler podaril jügoslovenski vojski. Slovesnosti so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kralja Petra II. polkovnik Durbesič, vojni in mornariški minister general Milutin Nedič, poveljnik Beograda Peter Popovic, osebe nemškega poslaništva s posdanikom v. Heerenom na čelu, nemški vojaški ataše z letalskim odposlancem in mnogo višjih častnikov. Goste je sprejel upravnik vojaškega muzeja general Vukovič, čast pa je izkazala častna četa z zastavo in godbo.
NOV REKTOR LJUBLJANSKEGA VSEUČILIŠČA
Na seji univerzitetnega sveta 24. junija je bil izvoljtn za novega rektorja ljubljanskega vseučilišča dr. Matija Slavič, profesor bogoslovja. Po vseučiliški uredbi je voljen rektor za dve leti. Dr. Matija Slavič je bil že enkrat rektor in sicer v dobi ( v letih od 1932—1934. Že tedaj je I užival tako pri profesorjih kakor pri | akademikih velik ugled in priljub-' ljenost, zato je sedaj, ko je vrsta i prišla zopet na teološko fakulteto, da postavi rektorja, izbira univerzitetnega sveta zanj odločila. Dr. Matija Slavič je profesor bibličnih ved. Poleg drugega znanstvenega dela prevaja zadnja leta z veliko vnemo sv. pismo stare zaveze in sicer iz hebrejskega originala. Pravkar je v natisu prvi zvezek stare zaveze, obsegajoč pet Mojzesovih knjig in Jo-zuejevo knjigo, ki bo izšel že tekom letošnjega poletja. Tako bomo Slovenci po zaslugi prof. Slaviča dobili nov prevod stare zaveze, ki je že od "Wolfa dalje ni bilo. Za tisk pa so pripravljeni tudi že nadaljni zvezki v prevodu istega znanstvenika.
NOV GROB
V Solkanu pri Gorici je umrla Marija Gomišček.
ŽALOSTNA VEST IZ DOMOVINE
V Pliskovici na Krasu je 13. junija zadela huda nesreča družino Ščukovo, po domače pri Planinknih. Nesreča je zahtevala življenje dobre matere, Frančiške Ščuka.
Pokojna se je bila zgodaj zjutraj odpravila na polje z namenom, da poišče potrebne zelenjave za kosilo.
KAJ TO ZNAČI?
Kulturbund v Jugoslaviji objavlja v "Deutsches Volksblatt' sledeče: Delovnio dbor je na svoji seji 23. junija sklenil, da iz posebnih razlogov, ki so se pripetili v zadnjem času, ustavi vsako nidaljno delova-nječ razen tistega, ki se nanaša na redno poslovanje posameznih krajevnih skupin. V prvi vrsti se tiče to priredb večjega obsega in tečajev, ki se ne bodo več vršili.
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdfavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
'07
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
CERKVENA STATISTIKA JUGOSLAVIJE
Katoliški episkopat naše države jo izdal "Obči sematizem katoliške Cerkve v Jugoslaviji". Jugoslavija ima samo dve cerkveni pokrajini, ki imata svoja metropolita, to je hr-vatsko-slavonsko in vrhbosansko. Metropoliti ostalih pokrajin so ostali izven mej Jugoslavije. Hrvatsko-slavonsko cerkveno pokrajino tvorijo zagrebška nadškofija, senjsko-modruška in bosansko-srijemska (djakovska) škofija ter grško-kato-liška križevska škofija. Ta cerkvena pokrajina meri 44.595 kvadr. kilometrov, od tega samo zagrebška nadškofija več kot polovico (22.896 kv. km.). Vernikov šteje 2,548.097, od teh zagrebška nadškofija 1,775.576. Na področju te cerkvene pokrajine je bilo pravoslavnih 743.461, protestantov 57.841, starokatoličanov 5153, Židov 21.245. muslimanov 4256. Vrhbosanska cerkvena pokrajina obsega vrhbosansko nadškofijo ter mo~ starsko in banjaluško škofijo v ot>-segu51.281. Na njenem področju je 1,024.977 pravoslavnih, 7094 protestantov, 11.267 Židov in 718.074 muslimanov. Dalmatinske škofije z otokom Krkom se raztezajo na površini 13.201 kvadr. kilometrov in imajo 675.030 vernikov. Pravoslavnih je na njihovem področju 117.505, protestantov 328, starokatolikov 251, Židov in muslimanov 644. Ljubljanska in mariborska škofija se raztezata na področju Slovenije (16.188 kv. km.) in štejeta 1,182.092 vernikov. Pravoslavnih je v Sloveniji 6745, protestantov 25.717, starokatolikov 102, Židov 820, muslimanov pa 927. Barska, beograjska in skopljanska škofija se raztezajo na področju Srbije in Črne gore (105.4,32 kvadr. kilometrov) ter imajo skupaj 116.636 katoliških vernikov. Pravoslavnih je na tem področju 4,365.857, protestantov 4317, stacokatolikov 246, Židov 16.917 in muslimanov 835.568. Bačka in banaška apostolska administratura se razteza na področju Bačke in Banata (18.099 kvadr. km.) in šteje 691.957 katoličanov. Pravoslavnih je na tem področju 528.954, protestantov 135.872, starokatoličanov 327, Židov 17.573, muslimanov pa 1271. V vsej Jugoslaviji je torej po uradni cerkveni statistiki od i. srpana 1937: katoličanov 5,854.313, dočim je po državni
statistiki od 1931 pravoslavnih bilo 6,785.499, protestantov 231.169, starokatolikov 7273, Židov 68.405, muslimanov pa 1,561.166 ter 19.725 ljudi raznih veroizpovedi in sekt. Hr-vaško-slavonska cerkvena pokraji-ña ima 681 župnij, 5 samostojnih ka-planij, 1534 cerkva 735 kapelic, 144 moških in 148 ženskih samostanov. V vsej državi pa je 230 katoliških dekanatov, 1875 župnij in 150 samostojni k kaplani j. Župnije vodi 1881 svetnih duhovnikov in 244 redovnikov. Vseh katoliških cerkva v Jugoslaviji je 4709. kapel je 4258, 167 je moških in 479 ženskih samostanov. Svetnega duhovništva je v dušnem pastirstvu 2246, v drugih funkcijah 575, upokojenih 288. Duhovnikov-re-dovnikov je po vsej državi 1168, največ v Bosni in Hercegovini, namreč 328, bogoslovcev je 1433. Ženski re-dovi vodijo 9 srednjih in strokovnih šol z 928 učenkami, 4 ljudske šole in 6 konviktov. Sester raznih drugil'-kongregacij je v Jugoslaviji 6131-Te sestre vodijo 65 srednjih in strokovnih šol s 5044 učenkami, 86 ljudskih šol s 16.405 učenci in učenkami, 142 otroških vrtcev in podobnih zavodov ter 88 domov karitativ-nega značaja.
Nastop ljubljanske opere v Trstu
22. junija je v gledališču Rosetti spet nastopila ljubljanska opera z velikim uspehom. Predvajala je "Borisa Godunova". Gledališče j® bilo nabito polno. Predstavi so prisostvovali predstavniki oblasti, na čelu s prefektom ter jugoslovanskim konzulom v Trstu. Pred predstavo j® godba zaigrala obe državni himni-Posebno je ugajal bariton Primožiča v vlogi Borisa Godunova, burno pa so ploskali tudi dirigentu Poliču i» drugim članom.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V SKOPLJU Skopljanska železniška postaja, ki so jo začeli že pred dvema letoma nanovo graditi, bo do jeseni že dograjena. Postaja je zidana v orientalskem slogu. Obenem je železniška uprava zgradila tudi vse druge objekte, kakor novo kurilnico in tovorni kolodvor. Vsa dela so veljal® 250 milijonov din. Nova postaja bo po vsej verjetnosti najlepša in najmogočnejša železniška postaja, kar jih je v naši državi.
KONFERENCA DONAVSKE KOMISIJE NA BLEDU
Na Bledu se je končala konferenca mednarodne donavske komisije-Konferenca je trajala 16 dni, vodil pa jo je jugoslovanski delegat Beli-zar Ninčič. Na dnevnem redu so bila vsa važna vprašanja, ki se tičejo plovbe na Donavi. Istočasno pa je bil tudi izredna konferenca stalne tehnične komisije za režim na Donavi pod vodstvom francoskega delegata. Obe konferenci sta bili v hotelu "Toplice".
NOV PROSVETNI DOM V LOKI
Nov prosvetni dom soo dprli v nedeljo 18. junija v Loki pri Zidanem most". Navzoč je bil med drugimi odličniki tudi gradbeni minister dr-Krek.
I


• ¿
§ FOTOGRAFIJA
¡"LA MODERNA"
$ VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
$ Ne pozabite
i FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY R Av. SAN MARTIN 2579 M Telefon: 59-0522 - Bs. Aires §
mmm: ymzmmne«*».
v
KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
Izdelujem obleke po najnovejši modi
_ V zalogi je tudi velika izbera
vsakovrstnega blaga.
C é n e n i z k e.
Za obilen obisk se priporača rojakom
STANISLAV MAURIč
TRELLES 2642 U. T. 59 -1232
MOHeeww: '<♦:< jsbí •:♦>: mwmm >se< >jfci>8B09fsoms*
Í |
Í
I ...
i i
Nuni. (štev.) 1-29
SLOVENSKI LIST
¡átr. 5
0	(Ir. Mehmed Spahu
Veliko izgubo pomeni za državo, prevsem za jugoslovenske muslimane smrt njihovega voditelja dr. Meh-meda Spahe, ki ga je zadela 29. junija v Beogradu kap, potem ko se je vrnil s 14-dnevnega potovanja do Nemčiji, kjer se je mduil v postih našega železniškega prometa. Pokopali so ga ob navzočnosti zastopnika kralja, članov vlade, zastopnikov senata in skupščine ter ogromne množice ljudstva v Sarajevu 30. junija. Dr. Spaho se je rodil 13. marca 1882 v Sarajevu, je dovršil pravne nauke na Dunaju in bil za tajnika trgovinske zbornice v Sarajevu ter je po zlomu avstro-ogrske monarhije postal poverjenik za trgovino in industrijo pri narodni vladi za Bosno in Hercegovino. Bil je potem minister v Protičevi vladi, postal narodni poslanec in potem še večkrat zasedel ministrsko mesto. Bil je predsednik politične stranke musli-manov, je moral kot vodja svojih verskih sobratov, zlasti za časa diktature, veliko prestati, je pa leta 1934 s svojimi vstopil v vlado dr. Milana Stojadinovica kot minister za Promet, kar je ostal tudi pod Cvet-kovičem do svoje smrti. Bil je soustanovitelj JRZ in njen podpredsed nik. Pokojni dr. Spaho je bosanske muslimane, ki so bili izpostavljeni veliki nevarnoseti, da ne bi jih smatrali in ravnali z njimi kot z manjvrednim elementom, vzgajal in na-yajal k jugoslovanskemu državnemu čustvovanju in sodelovanju tako s »rbi in Hrvati, kakor s Slovenci, in je v tem popolnoma uspel. Bil je zelo previden, razumen in vseskozi uravnovešen politik, ki se ni dal nikoli zavesti na nobeno stranpot. Njegova smrt pomeni hudo vrzel v našem državnem in političnem življenju, v katerem bi bil gotovo igral zelo važno vlogo pri vprašanju sporazuma s Hrvati kot moder posredovalec. Muslimanska politična organizacija Je 30. junija izvolila dr. Spahu za naslednika ministra brez listnice §'• Džafer Kulenovica, ki se bo zvesto držal političnega programa svojega rajnega prijatelja. VZROKI PADCA STOJADINOVI-ČEVE VLADE
O padcu dr. Stojadinovica smo izvedeli, da je bil posledica njegove osebne politike, ki se je začela udej-«tvovati s škodljivimi posledicami za «rzavo že pred skupščinskimi voli-vanii decembra lanskega leta. Vzrok je bil, da je dr. Stojadinovič prejemal v stranko čedalje več lju-dl> ki jim ni bilo za program JRZ, ampak samo za njihov osebni polo-"zaJ m so bili sovražno razpoloženi nasproti Hrvatom ter so tudi dela-
1	težave dr. Korošcu, češ, da kot no-ranji minister postopa preveč prizanesljivo s Hrvati in so zato zahte-^ \ vlado takozvane močne roke.
•ladinovic sam se je izrazil po de-eeinberskih volitvah', da se njegov Program prav nič ne razlikuje od Programa JNS. To se je upal reči S^l.tega, ker je bil spravil v _ npsčino, zlasti iz savske banovine
de r' ki S° pre-' PriPadali JTNS in
ah y duhu unitarizma v svojem «vem položaju. Vprizorili so gonjo i dr- Korošcu in proti onim krogom JRZ sploh, ki so za sporazum s 1pvati. Posledica je bila ta, da je dr. ^°»'osec kot minister odstopil'in je ke i^0 dl'" Stojadinovič proste ro-
> «a postane svoje vrste diktator. lli®;ladln°vic je roval tudi zoper mi-Viv a za socialno politiko Cvetko-gtCa. 'j1 v narodni skupščini so dr.
Jadinovičev somišljenik minister
jnndžic ter nekateri drugi poslan-"jegovega najožjega kroga na-
padli Hrvate in sporazum z njimi. To je dalo povod, da je pet ministrov šei stega večera sklenilo podati ostavko. Kraljevo namestništvo je to krizo rešilo tako, da je dobil nalog za sestavo nove vlade g. Dragi-ša Cvetkovič. Novi predsednik vlade se je takoj lotil osnovnega vprašanja naše notranje politike in začel razgovore z voditeljem Hrvatov dr. Mačkom, ki so obetali hiter zaključek in uspeh. Dr. Stojadinovic je sedaj zbral vse svoje somišljenike v narodni skupščini in senatu, katere je pripravil do tega, da so podpisali interpelacijo na predsednika vlade, v kateri ga dolžijo, da je pri razgovorih z dr. Mačkom žrtvoval koristi skupne države, ki da mora sloniti integralnem narodnem edinstvu čisto v smislu politike bivše JNS. Predsednik vlade Cvetkovič pa tega ni gledal križanih rok, ampak je začel čiščenje in preured-bo stranke JRZ, da se odstranijo vsi elementi, ki hočejo preprečiti sporazum s Hrvati.
Hitlerjeva mladina na kmetih
Dunajski "Volkischer Beobach-ter" prinaša poročilo, da bo s 15. julijem nastopilo 10.000 Hitlerjeve mladine svojo službo v kmetijstvu, da pomaga pospraviti letni pridelek. Omenjeni članek pravi tudi, da bo to za mladino hkrati tudi najučinkovitejša obmejna služba. Mladina je delala povprečno po šest tednov. Poleg poljskega dela se bo udejstvo-vala tudi v področju vaške kulture in obmejne zaščite. Na Koroškem prideta v poštev predvsem Rož in Zilja.
DELOVANJE HITLERJEVE MLADINE
Državna kmečka organizacija je skupno s kulturnimi oddelki Hitlerjeve mladine priredila od 1. julija do 9. julija ob Zablatniškem jezeru nad Klopinjem v Podjuni nekak kulturni teden. Iz vsakega okrožja se je bila tega tečaja udeležila fant in dekle, ki jih je določilo okrožno kmečko vodstvo. Tečajniki so se vadili v nemški pesmi, plesu, nemški igri in v športu in bodo tako spoznavali elemente nemške narodnosti.
NEMŠKA VZGOJA V OTROŠKIH VRTCIH
Otroška vrtca v Logi vesi in v Vrbi na Koroškem sta že začela s svojim poletnim delom. Vzgoja je seveda popolnoma nemška.
ZANIMANJE ZA ČITANJE V BEOGRADU
Desetkrat manj bero beograjske žene kakor moški. Najbolj redni gostje beograjskih javnih čitalnic in knjižnic so dijaki in mladina sploh. Najrajši bero moderna književna dela in klasike, le ženske« segajo rade po sentimentalnih romanih. Od slovenskih književnikov bero najrajši Cankarja in Finžgarja, nato pa Prešerna. Na poseben način pa je organiziral izposojanje knjig lastnik neke ruske izposojevalnice. Na kolo natovori knjige in jih razdeli med tiste odjemalce, ki so knjige naročili. Obenem pa spet pobere pri njih naročila za prihodnjih štirinajst dni. Na splošno pa pravijo beograjski knjižničarji, da tam ljudje še ne cenijo lepe knjige v tisti meri, kakor bi zaslužila.
DR. KULENOVIČ, SPAHOV NASLEDNIK
Poseben proglas so izdali musli-

KROJACNICA MOZETIČ
vznrÍ,,fanVe1ravaé kupiti novo obleko' Pridi in oglej si bo ž i11 .agro v m°Ji krojačnici, za kar Ti gotovo ne mod«Tt» ti imam vsakovrstnega blaga najnovejše ceni b i° trpežno in Prvovrstno, delo pa po najnižji ter o^T £ g tega ünam v 2alo?i tudi srajce, klobuke ne rtnvív -VSe moške Potrebščine po cenah kot jih uoois nikjer drugje. — Pridi in prepričaj ne sam!
0 s O R i o 5025 (Paternal) — Buenos Aires
¥
s
i *
i
I §
M
y %
i i
I I
manski narodni poslanci in senatorji iz Bosne in Hercegovine ob priliki izvolitve ministra dr. Džafera Kulenovica za naslednika pokojnega dr. Spaha. V proglasu pravijo, da bo tudi novi šef bosansko muslimanske skupine v JRZ delal po programu, kakor ga je začrtal dr. Spaho. Muslimani bodo ostali zvesti člani JRZ in odločno podpirali vlado Dra-giše Cvetkovica, zlasti pri njenem delu za sklenitev sporazuma s Hrvati. Končno pravi proglas, naj bi bila smrt dr. Spaha priložnost, da se muslimansko ljudstvo v Bosni in Hercegovini še bolj strne v delu za dobro naroda in države. Dr. Kuleno-j vič je bil dolga leta zvest sodelavec dr. Spaha. Za poslanca je bil prvi-| krat izvoljen 1. 1921. Minister je po-' stal jeseni 1. 1937. po odstopu dr. efkije Behmena. Kot minister brez portfelja je večkrat nadomestoval dr. Spaha. Dr. Kulenovič je bil tudi *od petih ministrov, ki so podali februarja ostavko in s tem povzročil padec vlade dr. Stojadinovica. Po poklicu je dr. Kulenovič odvetnik.
ZVEZA LASTNIKOV LADIJ IN POMORCI
Hrvaški pomorci še vedno zahtevajo novo kolektivno pogodbo. Nedavno je Zveza lastnikov ladij objavila, da odklanja zahtevo po novi kolektivni pogodbi, ker bi s tem prevzela nase ogromna denarna bremena. Pomorci pa odgovarjajo, da številke Zveze ne drže, pač pa hoče Zveza porabiti sedanjo priliko in urediti neke nelepe račune z nekaterimi posamezniki. Prav tako Zveza ni hotela pristati na začetek pogajanj, čeprav so pomorci pravilno odpovedali staro pogodbo in najavili pogajanja, kakor to velevajo določila stare kolektivne pogodbe. Pomorci ponovno predlagajo pogajanja za 10. julija v Splitu.
MEDNARODNA DIRKA V BEOGRADU
Mednarodne avtomobilske dirke bodo septembra v Beogradu. Za tekmovalno progo so izbrali cesto, ki se vije skozi mesto in delno ob obali Donave. Občina je dala cesto preurediti in jo tlakovati z malimi kockami. Proga bo dolga 2740 metrov ter jo bodo morali dirkači prevoziti petintridesetkrat. Vsem znanim evropskim dirkačem in svetovnim rekorderjem so že poslali vabila in mnogi med njimi so se že prijavili. Računajo, da bo na tej dirki zbrana elita evropskih dirkačev, katere bo gledalo najmanj 100.000 ljudi.
BANOVINSKE LITERARNE NAGRADE ZA 1938-39 LETO
Literarnega natečaja kraljevske banske uprave za 1. 1938-39 se je u-deležilo 15 avtorjev s 17 deli.' Na predlog razsodišča, v katerem so gg. Fran Albrecht, prof. France Koblar, prof. Jakob Šolar, Josip Vidmar in kot predsednik načelnik prosvetnega oddelka dr. Lovro Sušnik, so bile podeljene sledeče nagrade: Pavletu Sedmaku za knjigo "Kaplan Martin Čedermac" 7.500 din, dr. Igu
Grudnu za "Dvanajsto uro" 3.500 din, Janezu Jalenu za "Cvetkovo Tilko" 3.000 din, Vidi Tavčarjevi za "Veje v vetru" 2.000 din, dr. Vladimir ju Bartolu za "Alamuta" 2.000 din in dr. Ivu Šorliju za "Večne vezi" 2.000 din.
&
rvmaimmm*mmmmrnmmmmnmmmmmmm!
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SMILIŠ v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šib-kost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USE S A, vnetje, polipi: brez operacije ln bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30,—
PLAČEVANJE PO $ 5,— NA TEDEN
Naá zavod s Bvojimi modernimi napravami in z Izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. _ Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-
plačevanje. OD 0—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
V SPOMIN OBLETNICE DR. DO-LINARJA
2. julija je priredilo društvo "Pravnik" iz Ljubljane v Dorfarjili pri Škofji Loki pred rojstno hišo slavnega pravnika dr. Tomaža Doli-narja skromno, a prisrčno komemo-racijo s poklonitvijo venca v spomin stoletnice njegove smrti. Slavja se je udeležilo lepo število pravnikov iz Ljubljane in raznih krajev Gorenjske, zlasti Škofje Loke, ter domače prebivalstvo, ki je s svojo navzočnostjo najlepše počastilo spomin svojega velikega rojaka. Pred slavnostno okrašeno rojstno hišo Tomaža Dolinarja je pozdravil predsednik društva "Pravnik" univ. profesor in član slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. jur. in h. c. Metod Dolenc zastopnike obla-stev in ostale navzoče ter je orisal v kratkih jedrnatih besedah pomen velikega moža, ki ga je proslavljalo ta dan društvo "Pravnik". Slavnostni govornik privatni docent dr. Bajič je podal v globoko zasnovanem govoru življenjepis in lik Tomaža Dolinarja, ki je kot sin slovenskih staršev postal na tujem pri vsej osebni skromnosti učenjak evropskega slovesa na raznih pravnih področjih, zlasti v zakonskem pravu. Tomaž Dolinar je umrl pred sto leti kot upokojeni vseučiliški profesor na Dunaju ter je pokopan v María Enzersdorfu blizu Dunaja. Po slavnostnem govorniku so govorili v imenu pravne fakultete ljubljanske univerze univ. prof. dr. Sajovič, za slušatelje g. Hafner, za občino Staro Loko občinski odbornik Janez Šifrar, končni govor pa je imel starešina okrajnega sodišča v Škofji Loki Anton Ustar. Po položitvi zlatega lovorjevega venca, okrašenega z državno tribarvnico, je zaključil g. univ. profesor dr. Dolenc lepo slavje, ki je zapustilo pri vseh navzočih zaradi svoje prisrčnosti in preprostosti najgloblji vtis. ROJAKI IZ SEVERNE AMERIKE OBISKALI DOMOVINO
Ni še dolgo tega, ko se je pripeljala skupina ameriških rojakov izseljencev na obisk v Slovenijo, sedaj je prišla že druga. 28. junija se je namreč v Newyorku ukrealo na ladjo zopet 25 jugoslovanskih izseljencev, ki bodo v letošnjem poletju porabili počitnice za ogled svoje stare domovine.,Zanimivo je ,da so tudi ti naši rojaki izbrali za vožnjo čez morje največjo prekooceansko ladjo Normandie, ki je z njimi odplula iz Newyorka. Potovanje je organiziral lastnik potovalne pisarne v Newyorku in zastopnik francoske linije g. Leo Zakrajšek, brat znanega izseljenskega delavca g. p. Kazimira Za-krajška. 3. julija so izletniki že pristali v francoskem pristanišču Le Havre in potujejo z vlakom v domovino. Francoska linija jim je o-skrbela prijetno vožnjo čez Pariz, Basel in čez Nemčijo. Z gorenjskim trzovlakom so prišli izseljenci v Ljubljano v sredo 5. julija zjutraj ob
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
9. Večina od njih so Slovenci in so se zbrali z vseh vetrov Združenih držav. V Ljubljani jim je priredila francoska linija na postaji prisrčen sprejem, kateremu je prisostvovalo tudi mnogo Ljubljančanov.
Kosovska obletnica in Primorci
Dne 28. junija so v Jugoslaviji praznovali 550-letnico bitke na Ko-sovem polju, kjer je bila za dolga stoletja zapečatena usoda srbskega naroda in je zemljo južnih Slovanov preplavila turška vihra. Proslava te obletnice na Kosovem polju je bila res nad vse sijajna. Glas o njej ni šel samo do meja, v katerih danes žive Slovenci, Hrvati in Srbi v svobodni Jugoslaviji, pač pa je šel tudi po ostalem svetu. V duhu so pri proslavi obletnice te usodne bitke med Srbi in Turki sodelovali predvsem tudi tisti Slovenci, Srbi in Hrvati, ki so po končani svetovni vojni ostali zunaj nalih meja. Med njimi so tudi naši Slovenci iz Primorskega. Kako so ti sprejeli vest o sijajnih proslavah kosovske tragedije, bomo razumeli, če preberemo kratek odstavek, ki ga je objavila v svoji priložnostni številki "Istra". Takole pravi v njem: "Vsakemu narodu more služiti za primer to skupno občutje vseh Srbov. Mi Istrijani se moremo več kot kdo drugi naučiti od te slavne preteklosti. V naših šolah v Istri smo brali o "kosovski devojki", materi Jugovičev in o carici Milici. Tudi mi smo zapustili svojo rodno grudo, s seboj pa smo ponesli eno misel. Ta misel ne sme zamreti z nami, ona mora živeti v naših zanamcih. Preblizu so dogodki teh dvajset let, toda če bomo vedno videli pred seboj našo Istro, če bomo našim otrokom govorili o življenju istrskega kmeta, o naših narodnih bojih, o vsem, kar smo imeli in kar smo izgubili, o težnjah tistih, ki so ostali, ne bo zatrla naša zavedna misel."
RAZSTAVA ROČNIH DEL V PULJU
Za jesen napovedujejo veliko razstavo narodnih ročnih del v Pulju. Za to razstavo vlada med našim istrskim prebivalstvom že zdaj precej zanimanja. Kakor napovedujejo listi, ki jim je poverjena organizacija te razstave, naj bi ta prireditev pokazala domačinom in tujcem značaj in narodne običaje te pokrajine, o katerih prirediteljski zbor priznava, da so drugačni kot pa po drugih italijanskih krajih. Razveseljiva je ta ugotovitev pi-irediteljskega odbora. Res so značaji in običaji v Istri, kjer prebivajo Slovenci drugačni. Brez dvoma bo doživela prav zaradi tega puljska razstava narodnih ročnih del velik uspeh in bodo gotovo vsi tisti, ki si jo bodo ogledali, z njo tudi nad vse zadovoljni.
Ana C h r
a Liirpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
SEDEMDESETLETNICA ZNANEGA HRVAŠKEGA ZEMLJEPISCA IN KNJIŽEVNIKA DR. MILANA ŠENOE
70 letnico rojstva pranuje v Zagrebu znani hrvaški zemlejpisec in književnik dr. Milan Šenoa. Dr. Še-noa je profesor zemljepisja za zagrebškem vseučilišču ter je iz svoje stroke napisal veliko število znanstvenih del in izdelal več zemljepisnih kart. Poleg tega pa je znano tudi njegovo književno delo . Napisal je roman, več novel in gledaliških iger, ki zajemajo snov iz slavne preteklosti hrvaškega naroda. Dr. Šenoa je bil tudi med ustanovitelji društva hrvaških književnikov.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrrite se na rojakinjo
Berto Cernic
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
Str. b
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 129
Proslava kosovske bitke se je vršila tudi na samem Kosovem
PolJ
nepokvarjeno sadje na trge v Evropi. Kar se tiče suhega sadje, pa naj država poskrbi, da se cene ne bodo preveč dvignile, ker bi draginja imela za posledico, da bi sadje ostalo doma. Zanimivo je, da se že sedaj oglašajo kupci za sodje iz Švedske, Ilolandije in ostalih baltiških držav.
CENA PŠENICI DOLOČENA
Ceno novi pšenici je 23. VI. določil na svoji seji, ki jo je vodil finančni minister Vojin Djuričič, gospodarski odbor ministrov. Cena je bila določena na 165 dinarjev za me-
U
Pod pokroviteljstvom Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla so bile 28. junija velike narodne svečanosti na Kosovem polju o priliki 550 letnice kosovske bitke. Svečanost se je začela zjutraj s službo božjo za nesmrtne
junake, padle za svobodo in čast do-	terski stot pariteta Tisa Videti je,
movine od kosovske bitke do danes,	da je cena nekako v sredi med zah-
Ta dan je pokazal, da je Kosovo po-	tevami izvoznikov in med zahteva-
lje, na katerem je propadlo srbsko	mi potrošnikov, ki so že vnaprej pro-
carstvo, postalo zibelka življenja in'	testirali proti previsokim cenam. Da-
slave našega naroda. Ti kraji gotovo	Ije je odbor ministrov sprejel tudi
niso nikdar videli takšnih svečano-	uredbo o odkupu opija.
sti in tako spontanih manifestacij!	--
naše državne" misli. Okoli 100.000	NADŠKOFU BAUERJU BODO PO-
ljudi iz vseh krajev naše domovine	STAVILI SPOMENIK
se je zgrnilo 28. junija na Kosovo	Spomenik pokojnemu zagrebške-
gova šolska vzgoja. Pač pa je v poznejših letih mnogo čital, zlasti ruske klasike in pa knjige o socialnem življenju.
S 15. leti je Vorošilov postal tovarniški delavec. Bil je jako živahen in ga ni manjkalo na nobenem vaškem plesu. Samo slučaj je spremenil njegovo življenje. Nekoč, ko je šel iz tovarne, ni pozdravil orožnika Pre-kova. Orožnik je tedaj bila prva o-blast na vasi. Vorošilov je torej napravil hud prestopek, ker ga je prezrl. Bil je odpuščenen iz tovarne, nakar se je pričel potikati po širni ruski zemlji. Na tej poti je zašel v roke tajnim revolucionarnim organizacijam, ki se jih je z velikim navdušenjem oprijel. Z 22 leti je postal član komunistične stranke, v kateri se je odlikoval, tako da je bil v pismeni zvezi celo z Leninom in Gor-kijcm. Stranka ga je spravila celo v inozemstvo in se je leta 1905 udeležil komunističnega sestanka v Londonu. Tu se je osebno spoznal z Leninom. Po povratku iz Anglije ga je policija seveda zaprla in za tri leta deportirala. V pregnanstvu pa se je spoznal s svojo sedanjo ženo. Leta 1910 sta se oba vrnila v Peters-
polje, da izkažejo dostojno spoštova-	mu nadškofu dr. Anteju Bauerju bo-
nje padlim kosovskim vojakom. Pro-	do postavili v Zagrebu. Izdelava
slava se je začela ob 5 zjutraj z ar-	spomenika je bila poverjena kiparju
hierejsko službo božjo, ki jo je daro-	Frangešu, ki se zavzema za to, da
val patriarh srbske pravoslavne cer-	bi stal spomenik pred zagrebško ka-
kve Gavrilo ob asistenci mnogobroj-	tedralo. Spet drugi pa so mnenja, da burg, kjer sta dobila službo v tovar-
nih pravoslavnih škofov. Po službi	bi spomenik postavili v parku bli- ni in živela razmeroma udobno živ-
božji jebil veličasten sprevod v Ga-	zu škofijskih posestev v mestu. Brž- j ljenje boljše plačanega delavca. Tu-
zi Mestan. Na častni tribuni so bili	kone pa bo obveljaj predlog Fran- . di med vojno je Vorošilov ostal le-
zastopniki Nj. Vel. kralja Petra II.	geša, ki predlaga, naj bi se pred S po v tovarni in izdeloval municijo
Rekorderji hitrosti med živalmi
"Svetovni rekorder" v hitrosti med živalskim svetom je drobna, komaj za oko zaznatna žuželka, ki jo imenujejo prirodopisci Cephenomya. Ta žuželka preleti v eni sekundi 400 metrov, kar bi dalo na uro bajno hitrost 1140 kilometrov. Cephenomya potrebuje takšno hitrost, da ne-opažena prispe v gostance srn in jelenov, kjer odlaga svoja jajčeca.
žuželka je pri tej ogromni hitrosti skoraj nevidna. Ako bi letela mimo nas, bi jedva opazili v zraku lahno, sila tenko črtico, na kateri pa ne bi mogli razločiti niti barve. Njeno hitrost so mogli prirodopisci izmeriti
in Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla poveljnik armijske oblasti divi-, zijscki general Peter Nedeljkovič.; Prihod zastopnika Nj. Vel. kralja in kneza namestnika so pozdravili z navudšenim vzklikanjem kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu in naši slavni vojski. Spregovoril je zastopnik vlade in naše vojske vojni miinster general Miljutin Nedic, kateri je imel velik patriotski govor.
stolnico naredil trg tako, da bi mogli pozneje postaviti spomenike še vseh drugih znamenitih zagrebških škofov in naškofov.
Ko pa je po Vojni prišel Lenin na oblast, se je Vorošilov pridružil komunističnim revolucionarjem. V državljanski vojni je sodeloval in se spoznal z agitatorjem Jožefom Stali-j noin. Kot rdeči miličnik je hitro na-i predoval in pod vodstvom Trockega
mornarjev v
Popoldne pa se je vršila narodna	dokazuje, da sta ohe imeni slovan-veselica, pri kateri so vojaki konje- skega izvora. Novo naseljeni Slova-niškega polka "Obilic" izveli tudi ni so ob prihodu v današnjo Koroško zelo lepe igre in vaje, kar je priču- nazivali gorato deželo "Gorovje" in
KAKO JE NASTALO IME KOROŠKE IN KRANJSKE
Koroški filolog-amater prinaša v | pomagal zatreti upor zadnji številki "Koroškega Sloven- j Konstadtu. Ker jo imel dobre zveze ca" prav zanimivo razpravo o na-' z vodilnimi komunisti, je prišel v Stanku imen Koroške in Kranjske, vojno ministrstvo in bil kmalu ime-
joče ljudstvo zelo navdušilo in se je ta pristna ljudska svečanost v naravi zelo lepo vršila cel dan.
JUGOSLOVANSKO LETALSTVO
Na beograjskem letališču je bil pred nedavnim izvršen krst devet novih jadralnih letal, ki pripadajo Akademskemu klubu jadralcev. Pri svečanosti so bili navzoči zastopniki dvora, vojske, mesta in univerze. Letalskega športa se je akademska mladina oprijela z velikim navdušenjem ter računajo", da se bo na devet novih jadralnih letalih izvežbalo v teku letošnjega leta okrog 300 novih letalcev.
njene prebivalce "gorovjane". Nemški zgodovinarji so to ime polatinili i v "Carantanum", iz tega pa je nastalo sedanje ime Koroška in Kárn-ten. Naziv "Kranjske" izvaja iz korenine "krajina", to je obrobna ali obmejna pokrajina, kakor je "Ukrajina" obrobna dežela Rusije. Če se pomisli, da je bilo jedro slovenskega
novan za prvega maršala Sovjetske Rusije.
Vorošilov je bil tisti, ki je mnogo pomagal Stalinu, da je mogel odstraniti Trockega. Zaradi tega mu je rdeči diktator zelo hvaležen in ga ima za svojega najboljšega prijatelja in svetovalca. Verjetno bi Vorošilov bil tudi njegov naslednik, ako bi Stalin bil na kak način odstranjen. Vorošilov je tudi dosmrtni član vodstva komunistične stranke in član Politbiroja. Star je že 58 let.
naroda na Koroškem, je ta razlaga ¡ Se vedno je jako vesel in živahen in
zelo naravna. Tudi Herder je bil tega mnenja in v svojem leksikonu imenuje "Kranjce" — "Grenzsla-wen".
DOBRA LETINA SE OBETA V JUGOSLAVIJI
Pridelek sadja, zlasti pa sliv, hrušk in grozdja bo letos v naši državi po vsej verjetnosti rekorden. Ker je obilna letina prišla po več za-povrstnih slabih letinah, so se med sadjarji pojavile tudi skrbi, kam s sadjem. Težko bo namreč spraviti v denar ne samo sveže blago, temveč tudi suho sadje. Zato so izvozniki sadja izbrali nekaj predlogov, kako naj se to pereče vprašanje uredi, ter poslali svojo spmenico na merodaj-na mesta. V prvi vrsti bi si bilo treba zagotoviti nemški trg. Vlada naj bi poskrbela, da bi se določila posebna postavka za okrog 15 milijonov nemških marlc za izvoz sadja. V neklirinške države pa naj se izvoz zagotovi na osnovi terjatev tako i-menovanih vezanih dinarjev, a cene naj še vnaprej nadzira Priviligirana izvozna družba. Glavno skrb pa je treba posvetiti posebnim vagonom za prevoz svežega sadja po železnici, kakor jih imajo Bolgari, kajti le na ta način se da dostaviti sveže in
SLOVENSKE ORGANIZACIJE NA KOROŠKEM IN DESETINA
Nemška delovna fronta (DAF) na Koroškem .je predpisala, da se dese- ^ ^ _ tina dohodkov društvenih prireditev j vaj'ca pobira za sklad ustauove KDE ("Kraft durch Freude"). Na vprašanje slovenske osrednje organizacije glede slovenskih prireditev je pristojni referent pojasnil, da omenjeni predpis slovenskih organizacij ne zadene.
še marsikatero noč prekroka s svojimi tovariši. To je njegovo posebno veselje. Zelo ljubi elegantne uniforme in njegovi konji, ki jih jaha pri paradah, so vsi inozemskega izvora. Kot govornik ni posebno cenjen, u-živa pa popolno zaupanje Stalinovo. Od Vorošilova bo veliko odvisno, ali bo prišlo do pogodbe z Anglijo, ker velja za prvega Stalinovega sveto-
Kdo je maršal Vorošilov
Rdeči lasje
Taki, ki rdeče lase gledajo z nekimi posebnimi očmi, še niso povsem izumrli. Nekaterim rdeči lasje pomenijo bogve kaj vse, v prejšnjih časih so imeli zvezo celo s čarovništvom. Tudi na značaj človeka bi radi nekateri sklepali iz barve las in pravijo, da so rdečelasi prepirljivi in sploh nevarni ljudje. Vsi taki sklepi pa so neosnovani in zgolj človeške površne razlage sicer res bolj redkega naravnega pojava. Kliment Efremovič Vorošilov. je T()da nebaj mora Je biti za rde_ kmečki sin iz pokrajine Jekaterino- ¿imi ]asmi) ker so nekaj izjemnc slav v Ukrajini. Njegov oce je pasel ,>ojav SQ opazovali že itevi]ni znau. ovce pn nekem vek-posestnmi. Tudi stve„iki, med drugimi v novejšem
času tudi praški vseučiliški profesor
mali Kliment je bil v otroških letih kozji pastir. Do 12. leta sploh ni posečal nobenega pouka. Šele pozneje se je zanj zavzel podeželski učitelj in ga tri leta poučeval v branju in pisanju. To je bila vsa nje-
?!	____S
AKO HOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zaterite se k
Dr. A. GOD E L
AKUTNE, KRONIÍ.NE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične ... f.	bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGALLO 1542 ^»t s&y. y»cMBe :<tr.< >: :< bok vrne. >2»x3«bo»c«'
dr. Zdenko St.ary, ki je v laseh ugotovil tri temeljne elemente, od katerih sestavine je odvisna barva las. Imenoval je te elemente, leukokera-
tin, ki daje svetle lase, melanokera-tin, ki daje temne lase, in še tretji element, ki daje lasem rdečo barvo in ga je imenoval rodokeratin. Ta rodokeratin je vsebovan sicer v vsakih laseh, pri nekaterih pa v tako majhni meri, da ga ostala dva elementa popolnoma prevladata in sploh ne pride do izraza. Večji dei rodokeratina daje zlatoplave, rdeče-kostanjeve ali rdečerjave lase, ki so posebno lepi. Rdeči lasje nimajo temnih barvnih sestavin. Od ostalih las se torej ločijo ne samo po barvi za oči, ampak tudi po svojem kemičnem sestavu. Lasne korenine so zlasti v otroških letih zelo nagnjene k temu, da proizvajajo rodokeratin, pozneje pa to lastnost izgubljajo, zato je med otroki veliko več "dečela-feih kot med odraslimi.
Poleg naravnih rdečih las si jih je mogoče pridobiti tudi z umetnim barvanjem. 'Ako si jih bolj časa bar-. varno z barvo "henne" — posebna! barva nalašč za lase — začno dobi- j vati rdečkasto barvo. Pa tudi brez j namena postajajo rdečkasti, če si, jih! dalj časa češemo z glavnikom ali Er- ; tačo iz žice. Tudi po .salmiaku, ki se drži kakih starih škarij, glavni-! kov ali zaponk, dobe lasje na me-' stih, kjer se ta orodja najbolj upo-1 rabljajo, rdečkasti ton (barvo)v j
Imajo pa rdeči lasje še druge fiziološke značilnosti. Ugotovljeno je namreč, da so rdeči lasje najmočnejši od vseh las in tudi od vseli naj -debelejši. So močnejši kot izrazito črni lasje. Zato pa imajo rdecelasci manj las kot drugi ljudje, pa kljub temu ni videti, da bii meli redke lase. Plavolasci imajo n. pr. okrog ; 140.000 las, črnolasci okrog 110.000, | ljudje s kostanjevimi lasmi do i 100.000, rdečelasi pa samo okrog ! 88.000, ker so njihovi lasje pač de-j belejši in prej napolpijo lasišče na j glavi.
! Opazovanja pa so pokazala, da so j rdeči lasje v zvezi še z drugimi last-
i nostmi telesne konstrukcije. Tako n. pr. taki ljudje neredkokrat kažejo
v kožnem tkivu izredno malo pigmenta in je zato njihova koža zelo občutljiva za sonce; bolj kot drUgih
se jih rade primejo "sončne pege" na obrazu in po rokah. Moški z rdečo
brado so zelo sprejemljivi za bolezni
v sklepih, vnetja in podobne nadloge ; rdečelaske sei zredilo redkokdaj oprimejo kajenja, iz česar bi se dalo sklepati, da so take ženske za nikotin bolj občutljive kot druge i» da jim ni ugoden.
Dolka opazovanja so torej potrdila, da so rdeči lasje v zvezi s celo vrsto fizioloških pojavov. Nobenega dokaza pa ni, da bi bila ta lastnost kaj v zvezi z značajem ali duševnimi zmožnost mi rdečelaseev.
šele s pomočjo finih in natančnih fotografskih aparatov.
S hitrostjo 400 metrov na sekundo lete skozi zrak topovske granate. Najhitrejše letalo na svetu pa je doslej doseglo komaj polovico te bajne hitrosti. Ako bi sedli v letalo, ki bi letelo s hitrostjo 400 metror na sekundo, bi v 17 urah prileteli okrog zemlje.
Kot druga nahitrejša vrsta v ži-valjskem kraljestvu pridejo na vrsto ptiči. Eden najhitrejših ptičev je pač hudournik, o katerem so priznani prirodopisci ugotovili, da pri svojem lovu na žuželke doseže hitrost nad 100 kilometrov na uro. Nekateri učenjaki so namerili pri hudournikih celó hitrost 160 kilometrov na uro. Tudi lastavice lete zelo hitro. Neka lastavica je preletela razdaljo od mesta Roubaix (v Franciji) do> Pariza. Za 257 kilometrov dolgo pot je porabila 90 minut, kar pomeni hitrost 170 kilometrov na uro.
Neko letalo je nekoč sledilo jastrebu, ki je pri poletu navzdol dosegel hitrost 176 kilometrov na uro. Tudi v vodoravnem letu dosežejo roparske ptice veliko hitrost. Slavni naravoslovec Roy Chapman Andrews, ravnatelj velikega ameriške-. ga prirodopisnega muzeja, poroča, da je ugotovil pri planinskih orlih hitrost 190 kilometrov na uro, pri močvirski kanji pa celó hitrost 260 do 290 kilometrov na uro.
Ustavimo se slednjič še pri štiri-nožcih! Med najhitrejše štirinožce spada tšitah (neke vrste leopard), čigar telo je tako prožno razvito, da doseže na kratke proge hitrost 70 kin na uro. Malokatera žival, ki si jo je izbral za plen, mu more uiti. — Y sredrijeazijski puščavi Gobi žive posebne vrste gazele, ki razvijajo br- j zino okrog 95 kilometrov na uro. Ta njihova lastnost jim kaj dobro služi, kadar beže pred puščavskimi volkovi, ki morejo dirjati le s hitrostjo 60 kilometrov na uro. — Mongolski divji osc-J spada tudi med brze štirinožce. Doseže hitrost 65 kilometrov na uro. Naši krotki oslički so lahko ponosni na tega svojega sorodnika.
Tn človek? Z ogromnim tehničnim napredkom se je šele v zadnjem času približal "rekorderjem" med živalstvom. S tehničnimi izumi se je približal, pravimo, to je z železnico, avtomobili in letali, sam s svojimi telesnimi silami pa je nasproti "rekorderjem" med živalmi nebogljen revček. Najhitrejši športniki-tekačU ki so se urili leta in leta, potrebujejo za 100 metrov nekaj nad 10 sekund, kar bi dalo na uro hitrost samo ofei-og 35 kilometrov. Uren kuža bi jih z lahkoto'posekal!
£
1
i 8
i
X I
V i
S! i!
2

ŽENSKA
Kadar je bog ustvaril prvega moža, je razumel, da ga ne more samega pustiti.
Ko jo dobro prestiMiral vse, je napravil sledeče: Vzel je malo lunino okroglasti in malo kačjega strupa, trepetlikovih vej in nočnega strahu, dišečih rož in česmina, neumnega veselja in žalostne samote, temnih oblakov in viharja, zajčjega strahu in pavjega peresa, ptičjega glasu in trdega diamantnega kamna, sladkega modu in tigrovo ljudo-milost, vročilo ognja in mrzloto snega, papagajsko zgovornost in značaj želve. Zmesil je še nekaj drugib kontrastov in nastala je ženska, A-damova prva žena, ki se še do dane®
ni v ničemer spremenila.

l Uprava "Slovenskega lista"
1
s
Neverjetno!
N Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, šuknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se
DANIEL KOSIČ
Villa Devoto Ul. Calderón 3098
M '
Tu vam pošiljam imena ................. novih naročnikov, vf
(zapiši število)	jjg
katerim izvolite poslati par številk na ogled.
&
«5 Naslov:
M
D
v
*
I
I
¥
X
v
■
(Ime in priimek) (uliea in štev.) (Mesto, kraj in želcznica) 'l
2)
3)
4)
lil b» |

■ t "'t vi o-ffllc: •••:•;••• >

K
$ (Izreži in pogii na! naslov: Slovenski list, Gral. Cesar Díaz 1657
Baenoa Aires.
•mm yma. >mc wmsms vam vam vm «■» ?m®mK xmmmnmmmmhmk ***
Núm. (štev.) 129
SLOVENSKI LIST
Str. 7
BELA LJUBLJANA
. Nekdaj v zgodovini jé bila naša L.ela..Ljubljana središč.' svetovnega ^ni'inanja. Hilo ;je ¿obleta '1821, y iiapoleon.ski dobi, kó s.' je v Ljubljani vršil "kongres". Taiii s¿>.se sré-' ■Sal^jiu'alijii in cesarji. Sam ruski"¿ar jf 'úl' gost Bele Ljubljane. V Ljubljani se je razpravljalo o preureditvi nadaljne. evropske politike in je. tiski,leto in tisti kongres ostal kot nekak mejnik v zgodovini narodov.
Spet letos se imenuje ime naše Bele Ljubljane po širnem svetu. To pot Pa ni svetna politika predmet, ki dviga ljubljansko ime, pač pa je Ljubljana pozornica internacionalnega kongresa "Kristusa* Kralja", se tamkaj vrši v teh dneh. Glavni kongresni dnevi so od 25. <!<> 30. julija.
In zakaj je padla odločitev prav "a našo slovensko prestolico, to bi vprašal kdo. In je prav, da tudi to vemo.
Mnogim rojakom tukaj je znano »ne .Janez Kalan. Tam doma ga pa Poznajo vsi ne le poi menu, temveč ™di po obrazu in po besedi. Kjerko-1 se slovensko poje in moli, tam se tudi Janez Kalan prikaže. In tudi v -Ameriko bi prišel, če bi ne imel že toliko let lia hrbtu. Saj je že starček um le malo manjka do osemede-Set. Že starček je bil, ko je obiskoval nase ljudi raztresene po Nemčiji in drugih evropskih deželah. In v tistih časih je v njem spoznanje dozorelo: V zrok tolike moralne bede in toli-^e8a trpljenja je res v socijalnih kovicah, katere nižje ljudstvo trpi, oda več nesreče še izhaja iz moralne revščine in verskega propada, Kajti socijalne krivice so ravno poklice verske in moralne krize. Bi-sjvo modernega problema je torej v obnovi pravega verskega življenja.
Ko se je janez Kalan mudil v Po-*'en,ju v Nemčiji, je tamkaj ta misel 1 »jem dozorevala tako daleč, da jo Je sprožil v javnost. Jasno, da je nadela na nerazumevanje. Toda našlo ®e je pa tudi takih, kateri so jo spre-Jel1 z odprtim srcem in šli tudi v boj Za to. misel z željo, da pridobijo za-nJ° tudi množice ljudstev, j f^ta 1923 se je to gibanje začelo. prva javna zborovanja je imelo Nemčiji, nato v Švici, in potem je ZaJemalo vse bolj na široko.
Letos se vrši šesti kongres te vr-K ki je že mednarodni. Upuštevaje
j dejstvo, da'je praV naš rojak1 Janez ! Kalan začetnik.tega gibanja, so do-I luči!i našo- Bela L jubljanó kot sedež : tega kongresa, kateri bo zbral za-!,st;0|pi)iktf ,,izvjjeh dežel in vseli delov ••»veta v Ljubljani, središču Sloveni-
! J *'-
Ker je Ljubljana v takem sjemlje-' pisnem položaju, da je prav dobro j pristopna i z vseh strani, v sedanjem ! pa še prav posebno dobro do-hstopna in nekaka mirna točka v zbe-
I	ganosti sedanje evropske zmede, je bila izbira tega mesta zares dobro
! pogodena.
Tako je bila osebnost Janeza Ka-
II	ma, ki je najbolj pripomogla k te-' mu, da je Ljubljana letos središče ! pozornosti vesoljnega krščanskega ' sveta.
Z vso vnemo se vsa Slovenija in vsa Jugoslavija pripravlja na ta veliki dogodek, majhna je Ljubljana za ti.ke velike dogodke, na katerih I se navadno zberejo stotisoči ljudi. ! Toda tudi naša Ljubljana se je že 1 na daleč raztegnila in tako gosto-i 'jnbno pričakuje vse goste iz tujine.
Vf.o orga'Uzacijo vdeležbe iz tuji-¡ ne je kongresni odbor izročil med-1 narodni potovalni družbi, ki ima svo.i sedež v Švici. Ta družba je napravila propagando po vsem svetu Ko sem se neki dan obrnil na "E-VES", potovalno družbo v Buenos Airo.m, mi je uradnik pokazal dopis te švicarske družbe. Že so dobili cd tam opozorilo, da naj prevzamejo skrb za potovanje na ljubljanski kongres.
Ta švicarska agencija je organizirala iz vseh strani izletne skupine, ki bodo prihitele v Ljubljano. Več vlakov vdeležencev pride iz Italije in Francije, močne skupine so napovedane iz llolandije, Belgije in Anglije, Švice, Češke in Poljske. Prav tako iz Ogerske.
Iz Severne Amerike in celo iz Mehike jih bo nekaj. Tudi Slovenci iz Združenih Držav so organizirali večjo skupino. Najbolj oddaljeni gost bo brez dvoma kitajski apostolski vikar, to je misijonski škof. V njegovi deželi delujejo namreč tudi slovenske šolske sestre, njegov pomočnik je tudi Prekmurec Slovenec Kerec. Napovedani so tudi iz Južne Afrike.
Kaj pa Argentina?
Tudi tu smo imeli lepo napeljano. Že so bili izdelani programi za dve skupini. Eno bi vodil škof De An-
drea, drugo pa bi peljal v Ljubljano nadškof iz Montevidea in bi se jim pridruži L nadškof iz Santa Fe kot oficielni zastopnik Argentine., Todry prav v tistem času je bilo politično ozračje tnko žejo napeto, da je bilo brezupno misliti na kako tako stvar,
Tam doma se na ta veliki dogodek pridno pripravljajo. Kongresni odbor je vso -organicacijo glede preskrbe stanovanj izročil "Putniku'';
I ki je glavna ljubljanska ageneija.
i In kot poročajo, so žč v zadregi/kako preskrbeti stanovanj za toliko ljudi, ki so se najavili. V mestu že ni dovolj prostora. Tudi okolica mora pripraviti vse sobe, ki so uporabne za streho tujcem.
Ljubljana bo v tistih dneh mravljišče, kjer bo vse brzelo križem in kjer bo slišati vse govorice celega sveta. Za posamezne narode so določene tudi cerkve kot zbirališča. Tako imajo posebe poskrbljeno za Hrvate, za Nemce, za čelie. za Italijane, za Francoze, za Angleže, za Ogre in za Poljake.
Višek slovesnosti bo v veliki ljudski igri, katero bodo predvajali v stadionu. Naslov predstave je "Igra o božjem kraljestvu", Nastopa nič manj kot 3000 igralcev. Trdijo da bo to največja tovrstna prireditev v srednji Evropi. Sodelovali bodo pa. tudi vsi gledalci, ker je igra taka, da v njej igra svojo vlogo tudi občinstvo. Ker računajo na najmanj 20.000 gledalcev, bo torej nastopila zares ogromna mnočiea. Kaj takega zmore samo Slovenija, ki je sicer majhna, a je kakor ena sama družina.
V igri sami se prikazuje vlada Antikristova in zmaga verne mladine, katera se jasno odloči za edino rešilno idejo, ki preostaja sodobnemu svetu: kraljestvo božje na zemlji, ki ga je treba uresničiti.
Mi Slovenci v Argentini, najod-daljenejša slovenska družina, ne bomo imeli nobenega zastopnika v Ljubljani. Toda mimo nas ta dogodek le ne sme kar tako. Saj smo tudi mi trdno uverjeni, da je samo en izhod iz sedanje zagate v katero je svet zašel: ta izhod je pokazal Kristus, ko se je predstavil kot "Pot, Resnica, in Življenje".
Ne smemo kar tako mimo tega dogodka, pa tudi ne smemo opustiti lepe prilike, da v javnosti pokažemo svoje ime.
Naša kongresna svečanost
V cerkvi svetega Jožefa bo v nedeljo 30. JULIJA ob 10. uri kongresna svečanost.
Med slovesno sveto mašo bodo zapeli naši pevci in se bo oglasil tudi naš govornik.
Velika cerkev svetega Jožefa, ena največjih tukajšnjih cerkva je ob tisti uri vedno močno obiskana. Tisti dan bomo pa tudi mi pomagali, da bo prav polna.
Vsi rojaki boste gotovo z veseljem prihteli in tako tudi doprinesli nekaj k lepemu delu.
Janez Hladnik
CERKVENI VESTNIK
V Ljubljani se vrši te dni internacionalni kongres Kristusa Kralja. Tudi mi se bomo pridružili svečanostim v domovini in bomo posvetili temu namenu službo božjo v nedeljo
23. JULIJA NA AVELLANEDI,
kjer bo ob 10 uri sveta maša.
Tudi pri popoldanskih molitvah na Paternalu bo spomin tega dogodka.
VELIKA SLOVESNOST pa bo 30. JULIJA ob 10 uri pri SV. JOŽEFU, (Flores), kjer bomo imeli peto sveto mašo.
Ta slovesnost je namenjena širši javnosti.
Cerkev Sv. Jožefa stoji poleg Pl. Flores na Rivadaviji G950. Je ena največjih pa tudi najlepših buenos-a j reških cerkva. Tej cerkvi sta pri-deljena tudi oba slovenska izseljenska duhovnika. V njej je tudi najlepša prilika za krste in poroke naših ljudi. Tudi prilika za spoved je tam vsak dan.
Zato je dobro, da to cerkev vsi spoznate in uporabite to priliko, da se zbrere čim več naših v tej cerkvi.
Zapeli bodo naši pevci, zastopane bodo tudi razne oblasti in seveda polna cerkve ljudstva, ki bo imelo priliko slišati našo prelepo pesem.
23. jul. na Avellanedi maša za Ka-rolino Budin.
.30. jul. v Floresu maša za Alojza Gulin.
6. avgusta na Paternalu maša za Ivana Wider.
Janez Hladnik
Štiristoletnica Sv.
NA SVETI &|)RI
se je 400 letnic* vršila nad vse sija jiui.Čfcfcirijiiio podobo so teden preje solkanski fantje prinesli v Gorico, kjer je bila en teden v stolnici. 17. julija zvečer so jo v dolgi procesiji nesli spet liazaj na Sveto goro, kamor so prišli o polnoči. ■
Med najčočimi udeleženci ste bila tudi nadškof Fogar in škof Srebrni?, ki je doma iz Solkana.
NAŠ FILM
To bo senzacija Filman je 18. junija na Paternalu se je sijajno posrečilo. Vse natanko in resnično bo oživel pred nami dogodek, ki smo ga praznovali o priliki 400 letnice.
Pač ne bo nihče zamudil prilike, da vidi samega sebe v filmu. Pokazali ga bomo 20. avgusta na veliki prireditvi v salonu na Azcuenagi 158.
Bodite gotovo točni. Preskrbite si vstopnice v predpi%laji. Vstopnina ni nič več kot pol pesa za osebo.
Janez Hladnik
SMRT STARE ŽENE
V Sv. Lovrencu na Štajerskem je umrla Marija Turin, stara 90 let.
Pokojna je bila dobra mati in blaga žena. Tu v Argentini zapušča sina Ludvika. Bodi ji blag spomin!
^Empresa "Premier" |
M
Avda. DE MAYO 1035 - 5" Piso
U. T. 38 - 3564	|
Construya ó Refaccione su casa * Pagaderos en mensualidades. * Hipotecas de 1 a 30 años. § Capital ó Provincia. 0 Trámites rápidos p

»
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
ZGODOVINSKI ROMAN
Cariein ljubljenec
Nadaljevanje 147 Nveži nočni zrak mi je pomagal. Takoj sem odšel k peči, tam pa Se,n dognal, da je nekdo zamašil cev.
Prihodnjega dne sem zvedel, da je "lr'la rekla služkinji, da bo že sama Poskrbela za peč v moji sobi.
Nekaj dni pozneje je Cirila zvedeli da nameravam odveslati z majh-'11,11 čolnom na Izlet, bil sem namreč 0 nepreviden, da sem že prej go-v°ril o tem izletu.
f sem s čolnom priplul že sko-aJ do sredine jezera, ki je bilo last '"ojega očeta, je naenkrat udrla pri n voda v čoln.
Čoln se je, samo po sebi umevno,
tak dv
°J potopil, potegnil pa bi bil brez
voina tudi mene v globino, če bi ne
11 že tedaj tako dober plavalec.
./Udi to je bilo delo "dobre" Cirile.
mojim očetom pa je bilo slabo, e|bio slabše, — v vsakem pogledu. Nesreča in kesanje radi te po gre-v lle žen i t ve mu je vzelo vse moči in voljo, _ jel se je starati» — po-Sl Je začel piti in postal je pijanec. K« je zjutraj vstal, je moral po-■ ^ 1 nekaj čašic žganja, njegove roke se tresle in če je nesel v roki ko-k ree v°de in napravil z njim nekaj orakov, je razlil skoraj polovico
.. Rebine.
sn^'T1" pa Sem opazi1' c)a Je Cirila : ok !? ala sv°Jefía moža in se hoče j. noor*titi z njegovo slabostjo. Ved-j vedno mu je znova prinašala « jg ,nja in ,nu ga ponujala. Cirila ga otela brez dvoma čimpreje sprani 111 s sveta.
|	to me je sililo razžalilo.
I 0v"^°ja dolžnost je bila govoriti z ^ipx "n mU Povedati vse> kar mi-
zJt "	•<«'•»*> ¿«X ñteu'jvoi
^ ai° - ga. nekega dne povabil
1
na sprehod v gozd. To priliko sem hotel uporabiti, da bi se z njim dodobra sporazumel.
Ko sva obstala na nekem skritem kraju, sem mu jel pripovedovati, kako silno se je izpremenil.
Pripovedoval sem mu o tistem srečnem času, ki smo ga preživeli v Moskvi, ko je bil še ugleden častnik in ko je živela še moja ljubljena mati — predočil sem mu njegov sedanji položaj in njegovo življenje.
Povedal sem mu kako ga Cirila polagoma uničuje, kako je oče ni znal dvigniti do svoje višine in kako ga je Cirila nadvladala in ga potegnila k sebi v nižino.
M oj oče je jel plakati, — ne, to ni bil jok pijanca, ki pretaka solze pri vsaki priliki — to je bilo ihtenje človeka, ki je uvidel in ki iskreno priznava, da se nahaja na robu prepada.
—	Oh, sin, — mi je dejal oče s potrtim glasom, — moj dragi Aleksander, vsaka tvoja beseda je resnična. Nisem več tisti Potemkin, katerega je nekoč poznal svet in prav gotovo me je sram, da se še tako imenujem.
Res je, kar praviš, postal sem pijanec, nepotreben človek, če pa bodo prišli jutri upniki in mi vzeli še to zadnje, kar je še danes moja last, jim niti tega ne bom mogel preprečiti.
Ali misliš, da je jezero še moja last? Ni, sin, že davno ni več moja, kupil ga je neki sosed in sedaj pripada njemu.
Na hišo pa sem si izposodil že mnogo denarja, — čudim se, da mi je še niso vzeli. — Žrtve prihodnjih treh let sem tudi že zastavil.
—	Oče, na ta način si v zadnjih petih letih zapravil svoje ogromno premoženje!
—	Zapravil? — vzklikne starec '¿rpko,, -t- Ja? tla,sen» ga zaprayil? 'Sin, prisegam ti, da sem zase upoj-
rabil samo nekaj bornih kopejk!
—	Kje pa je potem denar?
—	Cirila ga je vzela!
—	Vzela? — Tedaj je tatica? To se pravi, hotel se mreči — dal
sem ji denar. Bil sem slabič, Cirila mi je vedno trdila da jo moram preskrbeti za bodočnost, ker mi je ona žrtvovala s» ojo mladost in svojo lepoto.
Kdo je napravil iz mene pijanca? — Ona!
—	Kdo me je spravil na rob prepada? — Cirila.
—	Kdo me je pripravil do tega, da se prepiram s svojimi sosedi, da me vsi prezirajo? — Cirila in samo Cirila.
—	In če jo sovražim? — Sovra-
Stiskal sem pesti, spregovoriti ni- ' žira jo iz dna duše
sem mogel niti besedice.
—	Da, sin moj, bridko se kesam,
—	jeoiadaljeval moj oče, ko sva prispela do klopi. Bog mi je priča, da se kesam, ker sem se poročil s to žensko.
Toda človek je slaboten in je nagnjen h grehu, ona pa je vedela, kako me bo po smrti tvoje matere ujela v svoje mreže.
Tedaj sem bil nesrečen, sin, nesreča pa je vedno vzrok, če človek hrepeni po ljubezni.
Tako je prišla črnolasa Cirila, bila je mlada in lepa — in postala je moja ljubica.
Ona pa ni hotela biti samo ljubica, hotela je postati moja žena.
Tega ji nisem hotel izpolniti, Cirila pa mi je pretila, da bo vsem ljudem pripovedovala o najinem razmerju in da bo trdila, da sem se ljubimkal z njo že takrat, ko je živela še tvoja mati, — to pa je bila laž, — laž Bog mi je priča.
In vidiš, Aleksander, nisem bil dovolj močan, da bi kljuboval sodbi ljudi.
—	Nisi bil dovolj pogumen, oče,1
—	in vendar si bil vedno hraber častnik, ki si je v bojih pridobil nftarikatero odlikovanje!
—Moj dobri sin, — odvrne moj oče in povesi glavo, — lažje se jé lK>riti v metežu krogel kakor pa se upirati lepi ženi.
-Ali pa si prepričan, da je .lnf» dobna in da te ni vredna?
—	Seveda' —» vzklikne oče, —
ga
—	Oče, — sem vzklknil, — če je j temu zares tako, — zakaj se je ne
osvobodiš? — S to žensko ne smeš ; živeti več pod eno in isto streho!
Starec je žalostno zmajal z glavo.
—	Ne morem, ne morem! —~ je vzkliknil oče in me žalostno pogledal.
—	Zakaj ne moreš? — -sem vprašal.
—	Bojim se je, — je zašepetal, se sti-esel in me prijel z obema rokama. — Ali slišiš, bojim se je. če bi zvedela, da jo nameravani zapustiti, bi me zastrupila.
—	Poleg tega pa, — je pristavil oče, — ne morem biti več brez nje, Cirila pozna moje navade, nihče bi mi ne mogel tako streči kakor ona. — Ne, ne, sin moj, moj dragi Aleksander, jaz morara ostati pri njej.
—	Nekaj pa mi obljubljaš, kajneda?
—	Kaj oče, govori!
—	Ko boš zvedel, da sem umrl, pridi na moj pogreb. Nikar jie dopusti, da bi me ta žeiiska sama pokopala. — Ce pa ti bo mogoče, — oh, ta misel, je tako lepa— bi' rad počival poleg groba tvoje matere na pokopališču v Moskvi. (JI* lOŠSIl
ganjen. — Obljubljam ti, da bom storil, kar želiš.
In oče me je prijel za roko — sram me je to povedati — se skloni in mi pritisne poljub nanjo.
Objel sem ga.
Dolgo sva tako sedela in jokala.
Ko sva se vrnila s sprehoda, me je Cirila jezno pogledala. —
Najbrž je slutila, da se nisva navduševala ob njenih lepih lastnostih
Prihodnjega jutra sem odpotoval.
Moj oce ni hotel, da bi se ločil od njega.
Ko sem že sedel na vozu, je neko-likokrat skočil k meni in me gledal, pri tem pa so mu tekle iz oči debele solze.
Slutil je, da me ne bo več videl. Slutil je, da bom kmalu imel priliko, da bom izpolnil svojo obljubo.
Stopil sem v kadetsko šolo in čez leto dni sem postal že častnik.
Ravno ko sem postal poročnik in sem se tega veselil, je prispela vest, da je moj dobri oče umrl.
Zaprosil sem dopust in odpotoval v Tavrisko.
Stopil sem k odru svojega očeta, Cirile pa sploh nisem pogledal, kaj šele, da bi jo pozdravil.
Oh, Bog, truplo mojega očeta, — to ni bil več moj oče, to je bil kup kosti brez mesa. Ganjen sem ga opazoval in mrmral tiho molitev, ko je nekdo poleg mene spregovoril:
— Bil je čisto do svoje smrti' — star pijanec'3
Obrnenf še, pred menoj je stala
aVLTÚai $
Ogrnjena je bila s črno rutó, oblečena pa je bila v. črno svilnato oble-flffiSBilS'je zares še vedno zelo lepa,
der, in ga odpelji v Moskvo, ko pa me bodo položili v zemljo poleg tvoje matere, bodi prepričan, da mi je oprostila, kajti ona je bila dobra iir plemenita.
—Bom, oče! -f- sem mu <?dg6voril
Pridi po moje truplo, Aleksan-». "to sem moral priznati tudi samemu

•»v t*
pebi.'	-— .oü-J&q S
Tedaj je bila stara šele dvaj*et-pet let, bila je mlada žena in kakor so pozneje pripovedovali — zelo bogata mlada žena.	,
Toda, ko sem",slišal njene beséde, ^ „ , i,	U
U^IU. n; i■ ¡-o .	vjhu	■	* - r-' -•> ~ i-'« OgpJj;;: ' ' ' ' ' ; ;" : ' " ; ' ' '
SLOVENSKI


r-.GIJI ASb,

List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
=2=
:rzfcfc

ji i. y jrtj iatb 2
.v jC'ji")«	£
" šaagv 3 e u	.-«.s-
"«i-
Solze princese
(Kitajska pravljica)
Stari cesar Roangvaj je sedel na vrtu svoje palače in je čakal. Bilo je nekaj najvažnejšega, kar je imel svojih vladarskih poslov, zakaj njegova najljubša žena je bila na porodniški postelji. Nad cesarjevo koničasto kučmo, ki je bil na njej velik demantov gumb se je bočil balda-hin prekrasnega češnjevega cvetja. Na kljunačastih strešnih slemenih pa je jutranje sonce sijalo na srebrne kapljice majhnih zvončkov, da so se iskrili v mladi luči. Cesar Ho-angvaj je pogledal navzgor k njim, zamišljeno si je pogladil črno brado, ki mu je segala do prsi, in je globoko zavzdihnil.
Tako tiho je bilo na vrtu, da se je kar prestrašil, ko se je vsul cvet tulipana. Potem je spet prisluhnil, ali ne bodo zazveneli zvončki, slovesno in polno, da bi mu oznanili rojstvo sinčka.
Takšna je bila navada že od davnih dni, in cesarju Hoangvaju so že dvakrat storili to svojo lepo dolžnost. Dva sinova je imel cesar. Prvi je bil že lep in krepak vojščak, ki je znal, kot nihče drugi v armadi, streljati z lokom. Drugi pa je bil silno darovit, znal je vse jezike cesarstva, in modrijani so občudovali njegovo duhovitost. Cesar je hrepenel po tretjem sinu, in z njim ga je pričakovalo ljudstvo zunaj pred palačo.
Tedaj so začeli srbreni zvončki nežno in sladko pozvanjati, kakor bi se hihitale deklice, in cesar je pod svojo rumeno kožo pobledel. Princesa se je rodila.. . "Ničvredna pun-čara?" je kriknil cesar srdito. "Pri zmaju, ali ne boste umolknili!" Toda zvončki so radostno pozvanjali dalje. Hoangvaj je odtrgal dragulj s svoje kučme in ga zagnal v najbližji zvon. "Bimbim, bimbim! Princesi Mai-Li živim!" je zvon nevljudno za vreščal nanj. Toda cesar je bil potrt in se je splazil v najoddaljenejši kot svojih razkošnih dvoran. Tudi ljudstvo je z njim vred žalovalo, in cesarica sam je bila do smrti žalostna. Po ljubila je nežno bitje, nasmehnila se je in umrla .
Na Kitajskem deklice nič, ne štejejo, ker se ne morejo bojevati, ampak samo trpijo, čeprav je trpljenje
\!AJ3GH ,
VblJ
Mladinski kotiček
4.
IC«?
najhujši boj.
Kakor je napovedal zvon, se je deklica imenovala Mai-Li. Praz za prav ji pa nihče ni rekel tako, razen stare komornice, ki jo je vzgajala. Med mnogimi ljudmi v palači, je Mai-Li sama samcata bivala ondi. "Kako-si lepa, Mai-Li!" je večkrat dejala starka. "Tvoje oči se svetijo ko črni biseri, tvoje roke so riževe skodelice same dobrote!'' Vsa začudeno jo je poslušala Mai-Li, ker je ni razumela. Večkrat pa se je mlada princesa jokala, pa sama ni vedela, kakšno gorje jo mori.
Ko je Mai-Li postala prekrasno dekle, ki je imela zlate puščice v laseh, so ji naročili, da mora vsako jutro pripraviti čaj za cesarja. Sleherno jutro je odšla na vrt in je potrgala vrhnje lističe čajevega grma, čim je posijal nanj prvi sončni žarek. Ob določeni uri je Mai-Li nesla skodelico vroče, trpke pijače na pladnju iz najfinejšega porcelana pred vrata cesarjeve spalnice in ga je ondi položila na mizico. Čim je pozvonila z gongom, je morala Mai-Li že izginiti, zakaj cesarjevo oko ni smelo biti užaljeno po pogledu na ničvredno deklico, čeprav je bila to princesa, njegova hči.
Neko jutro je komornica razpiha-vala oglje pod rešetko, kjer je Mai-Li pripravljala čaj za cesarja. "Zakaj ne smem nikoli videti obraza svojega očeta, zakaj se ne smem nikdar dotakniti njegove častitljive roke?" Tedaj se je stara služabnica razjokala, rekoč: "Ne smeš, Mai-Li! Zakaj — ne vem." — "Pa je ni poti do njegovega srca?" — "Ni je!" je odvrnila starka. "Našla jo bom!" si je mislila Mai-Li. Vendar ji ni prišlo nič pametnega na mar. Zamišljena se je sklonila nad belo posodico, ki se bo smela dotakniti očetovih ust, in svetla solza ji je zdrknila v čaj... Mai-Li se je čudno nasmehnila... Odtlej je vsako jutro primešala čaju kapljico svojega hrepenenja.
Cesar je pokusil čaj in zdelo se mu je, da ni še nikoli pil tako dobrega.
Pozdrav
(Prekmurska) Zdravo tebi, štajerski brat, zdravo ino slava! Neprijatel tebe naj nigdar ne premaga.
Zdravo tüdi vam, Hrvati, zdravo ino slava, od žalosti naj ne vejne venčana vam glava!
Zdravo naj bo vsem Slovencom, zdravo ino slava! Oster meč njih neprijatle slavno naj premaga.
Moja žela
(Prekmurska)
Kak ftica na gnjezdo, tak sili domo srce mojo revno v zemeljsko nebo.
Tá daleč mi sli, gde Müra teče, gde oča, gde mati, gde rod moj žive.
Žele mi na pole, gde rožce cveto, zelé mi v on gozd, gde ftički pojo.
Le silim v on kraj, gde zvon naš zvoni, gde pesem slovenska tak milo doni.
Tedaj se je zgodilo, da je divji mongolski kan vdrl v cesarstvo in povsod požigal, ropal in moril. Hoangvaj, cesar, mu je poslal svojega najstarejšega sina, najhrabrejšega vojščaka tistih dni z vojsko nasproti. Sani pa je šel v tempelj in se je zahvalili bogovom, da so mu podarili takega sina.
Sonce je trikrat zašlo. Ko se je četrtič nagnilo k zemlji, so se odprla vrata ponosnega mesta, da so spustile skozi ostanke uničene armade. Toda lepega, krepkega princa ni bilo
zraven, zakaj Mongolec ga je bil u-jel in dodelil svojim sužnjem. Tedaj se je stari cesar zaprl v svojo sobano in se razjokal.
"Daj, da pojdem jaz nad sovražnika!" je dejal drugi sin, ki je bil tako učen, da so ga modrijani občudovali. "Moj duh bo obvladal divjo oblast in jo bo premagal!" In stari cesar mu je položil roko na glavo in mu rekel, naj gre. Toda princ se je zaman blestel s sijajem svoje zgovornosti, z izumetničenimi prispodobami svojega jezika. Mongolec ga je dal dodeliti svojim služabnikom in je divjal dalje s svojimi tolpami.
Cesar ni vedel več, ne kako bi, ne kaj bi. Poln tožba je padel v templju na kolena in je pričakoval sovražnika.
Mai-Li ni od vsega tega prav ničesar zvedela. In ko je nekega dne pripravila dve skodelici čaja, ni slutila, da je bila ena za smrtnega sovražnika njenega očeta, ki je sedel pred njim na svilenih blazinah in sta se pogajala za življenje obeh bratov.
Hoangvaj je hvalil zlate dragoti-ne svoje zakladnice. "Drugega nič" se je zarežala okrogla lobanja. "Kaj boljšega! Denar jai mam več ko preveč!" — "Kaj boljšega?" je pomislil Hoangvaj, "boljšega pa nimam!"
Molče sta srkala čaj. Nenadoma je Mongolec tako hudo pogledal cesarja s svojimi poševnimi očmi, da se je ta kar stresel.
"Daj mi deset tovorov tega čaja za tvoja dva sinova! Najboljši je, kar ga je kdaj prišlo na moj jezik!"
Tedaj se je Hoangvaj prisrčno razveselil in je dal po vsej državi pobrati vrhnje lističe čaja, dokler se ni deset visoko natovorjenih kamel pri-zibalo v taborišče pustinjskega vladarja.
Kmalu zatem so videli, kako je Mongolec jezdil s svojim spremstvom v cesarsko palačo. "Ti si slepar!" je nahrulil osuplega cesarja. "To ni tisti čaj, ki ga ti piješ!" — "Oprosti, prijatelj, prav isti je!" je vzdrhtel Hoangvaj in ko j zaukazal, naj prineso skodelico čaja.
I 't-
Mai-Li. jo.,je, kot navadno, postavila pred vrata in je udarila na gong. "Skrivnosti?" je zarjovel zlo-voljni kan. Divje je planil k vratom in jih na stežaj odprl. Tedaj se je Mai-Li ponižno priklonila divjemu gostu. "Kdo si?" je osuplo vprašal in jo prijel za roko. "Mai-Li, ničvredna deklica, o gospod!" — "Pojdi z menoj, Mai-Li!"
Tedaj je princesa oklevaje presto-pila prepovedani prag in je prvikrat zagledala cesarja, svojega očeta.
"Poslušaj, cesar Hoangvaj", je dejal mongolski knez s krotkim prizvokom v surovem glasu, "tole dekle bo šlo z menoj in bo odtlej pripravljalo čaj zame. Ničesar boljšega mi ne moreš dati ko njeno ljubkost, ki mi je segla v srce. Tvoja (sinova se bosta še danes vrnila v tvoj objem. Zmeraj bom v prijateljstvu mislil nate." In je vzel Mai-Li s seboj in je pustil staremu cesarju njegovo krono.
Ko sta se sinova vrnila v palačo in iskala očeta, ga nista našla. Ležal je v najbolj skriti dvorani na ležišču in se je jokal, ker je izgubil najboljše kar je imel v cesarstvu, ničvredno deklico, malo princeso Mai-Li.
(Švedsko: Linstrom.)
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelie MARKO RADALJ
Facundo Quiroga 1325
U. T. 22 - 8327 DOCK S U D
ko sem videl kako je žalila mojega očeta, nisem mogel več molčati.
Vsa jeza in preziranje, ki se je nakopičilo v meni v zadnjih letih, je bruhnilo na dan in padalo na njeno glavo, kakor težki udarci s kladivom.
—	Ti, — sem zavpil jezno, -— pro-kleta, ti si drzneš prekoračiti prag' te sobe in se približati temu odru? Mar se ne bojiš, da te bo Bog pred tem truplom kaznoval?
Cirila je osupnila, pogledala me je tako prestrašeno, kakor da bi bila. prepričana, da jo bom na mestu ubil.
—	Na kolena! — sem zagrmel, — moli — prosi, da ti bo Gospod v nebesih oprostil, kar si storila mojemu mrtvemu očetu, meni in tisti, ki je bila tvoja dobrotnica, katere spomin pa si onečastila, ker si postala njena naslednica.
Zgrabil sem jo za roko in jo pritisnil k tlom, — ni se upirala, ko pa sem ji še enkrat zavpil: "Moli!" — je zares začela mrmrati neke molitve.
To je bila strašna scena.
Potemkin je umolknil, potegnil je iz žepa svilnato rutico in si obrisal s čela velike znojne kaplje.
Tudi doktor Betalesi je bil razburjen. Z roko si je zakril oči, med prsti pa je žalostno in sočutno gledal lepega mladeniča, ki je tako odkritosrčno pripovedoval o svoji zgrešeni mladosti.
—	Sedaj pa priznaj,— sem zavpil nad Cirilo, — priznaj kje so tiste velikanske vsote, ki si jih ukradla mojemii očetu!
—	Jaz nisem vzela ničesar, — je odgovorila Cirila, — to lahko tudi priséíem.
—	Če bi prisegla, bi bila tvoja prisega kriva! Okradla si mojega očeta, pa tudi mene. Posestvo je zadolženo in pade lahko danes ali pa
jutri upnikom v roke. — Kje je denar?
—	Ničesar nimam! — je zaječala Cirila. — Ničesar nimam!
Studilo se mi je, da bi jo izpraše-val.
Z roko sem ji pokazal na vrata.
Toda Cirila ni odšla.
Počasi je vstala in stopila k meni.
Pogledala me je tako, da sem vztrepetal, potem pa je položila svoje roke na moja ramena in mi zaše-petala:
—	Lagala sem. Imam dvesto tisoč rubljev, — ali hočeš deliti z menoj?
Od začudenja ji nisem mogel odgovoriti.
Njeno nepričakovano priznanje me je tako presenetilo, da nisem mogel spregovoriti niti besedice.
—- Vse bo tvoje, — mi je šepetala Cirila in me gledala, kakor da bi me bótela z očmi požreti. V poročniški uniformi sem bil najbrž čisto prijeten mladenič. — Toda ljubiti me moraš, Aleksander, — ljubiti! — Jaz bom tvoja ljubica, — tvoja služkinja, če hočeš, — tvoja sužnja!
še vedno sem stal kakor prikovan.
Sedaj so me nenadoma objele njene mehke roke, — začutil sem njene grudi na svojih prsih, — njeno srce je močno udarjalo, — vsa se je stisnila k meni, — tedaj pa...
Njene ustnice so se hotele dotakniti mojih, — videl sem oči, iz katerih je žarela divja strast — oh, Bog, to je bil najtežji trenutek mojega življenja!.,.. Doktor Betalesi, zakaj trepečete?
—	Čemu trepečem, -<- odvrne mladi francoski zdravnik, — trepečem za vas, kuez Potemkin! Ali ste podlegli izkušnja vi?
—	Na to vprašanje vam lahko odgovorim : Nisem! — vzklikne Potemkin. — Bila je sicer zelo lepa, ugajala mi je, — izkušnjava je bila ve-
lika, — dve sto tisoč rubljev je bilo za siromašnega poročnika, ki v Pe-trogradu največkrat ni imel niti večerje, zelo veliko, toda.. .
—	Toda? — zašepeče mladi zdravnik.
—	Toda, — pogledal sem svojega mrtvega očeta in lotilo se me je preziranje in sovraštvo, preziral sem to zapeljivko. Sunil sem jo, da je padla, potem pa sem zavpil:
—	Poberi se iz te sobe, prokleta blodnica, sicer te bom s silo spodil odtod! S svojo navzočnostjo žališ to sobo, ki jo je smrt posvetila! Ven, sicer se bom spozabil...
Cirila plane in krikne, kmalu pa se je zavedla in tako hitro odšla iz sobe, kakor da bi bežala pred zasledovalci.
Slišal sem, kako je zapirala vrata, da se je tresla vsa hiša, ko je zapuščala Cirila hišo mojega očeta.
Naslednjega dne sem hotel s truplom mojega očeta zapustiti Tavri-sko.
Pred mojim odhodóm pa so prišli upniki in izjavili, da ne pripada niti kamenček te hiše meni.
Edina moja dediščina, ki sem jo pripeljal v Moskvo, je bilo truplo mojega očeta.
Izpolnil sem objjubo, ki sem jo dal nesrečnemu očetu.
Pokopal sem ga poleg mrtve matere. Upam, da mu je moja umrla mati oprostila, — kakor mu tudi jaz oproščam iz vsega srca. — Amen!
Potemkin umolkne.
Svetiljka je dogorevala.
Skozi odprto okno je zapihal veter in svetiljka je ugasnila:
—	Ali ste se kedaj Srečali s Cirilo?— vpraša po dolgem molku doktor Betalesi.
—	Da, — odvrne Poterrikin, — srečal sem jo. Z« vami govorim lahko odkrito, čeprav je stvar diskret-
na, — toda vi ste moški, doktor.
Doktorjev obraz je nenadoma ob-lila temna rdečica.
Sedel je polzaprtih oči, roke pa je prekrižal na prsih.
—	Po smrti mojega očeta je Cirila odšla s posestva in se naselila v Pe-trogradu.
Tam je živela kot bogata gospa in mnogo potovala po vsej Evropi.
Pripovedujejo, da je nekaj časa živela z nekim Spanjolcem, ki je počasi pognal ves njen denar.
Ne vem vseh podrobnosti, vem samo to, da se je popolnoma siromašna vrnila v Petrograd.
—	Nekega dne se inšel iz našega kazina, — medtem so me prestavili
v Petrograd, bil sem poročnik Pre-obraženskijeve garde, — pridružilo se mi je nekaj napol pijanih tovarišev — tudi jaz nisem bil bolj trezen, — in krenili smo v javno hišo.
Doktor Betalesi vstane in stopi k oknu.
—	Rad bi opazoval luno, — reče zdravnik knezu Potemkinu, ki ga je začiideno pogledal, -— prosim vas, da nadaljujete, — jaz vas poslušam.
Tam sem našel v Salonu kakšnih dvanajst žen, vse pa so bile v zelo — zelo lahkih toaletah.
Ena izmed teh žen je stopila k meni in mi sedla na kolena.
Sunil seih jo od sebe, ker nisem hotel, da bi se me dotaknila, — takrat sem ljubil neko čisto, plemenito in dobro deklico, čeprav ji nisem o tetn črtani! hiti besedice.
V tem trenutku pa se mi je ženska zopet približala in preden sem mogel to preprečiti, me je objela in me poteghila k sebi.
—	Mar me ne poznate več? — mi je zašepetala.
—	Jaz sem se prestrašil, — bila je mdja mačeha...
Šila je Cirila.
Vrgel sem ji nekaj zlatnikov in ta-
koj odšel iz hiše, — drugič sem jo zopet srečal čez leto dni.
Dobil sem povelje, da odpeljem nekaj kaznjencev iz Petropavlovske trdnjave na neko postajo, odkoder so jih nameravali odpremiti v Sibirijo.
Med njimi se je nahajala tudi Cirila.
Bila je obsojena na petnajst let prisilnega dela, ker je umo.rila neko staro ženo, oderuhinjo.
Obsojena je bila radi roparskega umora.
Pogledala me je, rekla pa mi ni niti besedice.
Moj ubogi oče je bil maščevan. Tako, sedaj je konec moje povesti.
—	reče Potemkin, — morda ni bila zanimiva, iz tega pa lahko vidite, da tudi moja mladost ni bila z rožicami posuta.
Tudi pozneje, ko sem postal že častnik, nisem živel ravno najbolj ugodno. Častnik brez denarja je vedno velik siromak.
Doktor Betalesi je stal še vedno pri oknu. Sedaj pa je obrnil svoj bledi obraz proti Potemkinu.
—	Omenili ste neko deklico, — reče mladi francoski zdravnik s čudno razburjenim glasom, — kaj se je z njo zgodilo?
Potemkin vstane.
lBil je bled kakor smrt.
—Doktor, prosim vas, — reče1 Potéinkín, — za dartteš naj bo dovolj. Pozno je že in vi sami Ste' 'mi rekli, da boste še nocój pričeli s svojim delom.
—	Vaši visokosti želim lahko noČ,
—	reče mladi francoski zdravnik in se priklone.
Potemkin stopi k njemu in mu ponudi roko.
—	Lahko noč, prijatelj, — reče Potemkin, — oprostite mi, ker vam na vaše vprašanje nisem odgovoril.
(Nadaljevanje prihodnjič)