RADIO SEVNICA NHM 14 8290 SEVNICA D 1\, £< JL, no 88,7 In 95,9 MH* ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO Vilka 27 Leto 2 Cena 190 SIT 3. maj 2001 Najdimo sonce tudi na naši strani Alp .. osavje - Delitev naše države i azvitejši zahodni del in manj cvit vzhodni je že dolgo zakore-njena v povprečnem Slovencu. Inja študija-Urada za makro-u-noinskc odnose in razvoj pa savje glede na kakovost življe-c uvršča na sam rep slovenskih m 'stičnih regij. Tako naj bi se po sh tkih Poročila o človekovem voju Slovenija 2000-2001oce-d prebivalci Posavja sami. Če-tiv ocenjevati zadovoljstvo nega ni ravno lahka reč, pa pridobili podatki ne morejo biti pov-i objektivni. A kaže, da večina ni, da nam gre na slovenskem ■ i slabše kot v drugih predelih. 'odilni možje Posavja zato .udarjajo: “Potegnimo iz študije a ostale pozitivne kazalce in tdimo našo prihodnost na njih!” len od konkretnih nastopov je peno povezano Posavje. na strani 3 Državna meja je še poslabšala razmere v Posavju in v Brežicah. ‘Zagotovo vam obljubimo: Jurjevanje in vodovod na petnajsti se Vidimo” I Krško - S temi besedami sta se voditelja letošnje tradicionalne Ireditve Radia Brežice in časopisa SavaGlas, štirinajste “Z lojtrco |d okence”, Srečko Pavkovič in Janja Tanšek (na fotografiji) slovila od navdušenega občinstva v veliki dvorani Kulturnega doma Zdole - Ob prazniku KS Zdole je potekalo.tradicionalno jurjevanje, ki je bilo tokrat obeleženo z odprtjem priključka vodovoda Zdole na krški vodooskrbni sistem. Simbolično sta glavni ventil, ki se nahaja v centru Zdol, odprla župan občine Krško Franci Bogovič in predsednik Sveta KS Zdole Jože Slivšek. Sicer pa so se prireditve ob letošnjem jurjevanju zvrstile v štirih dneh, med najzanimivejšimi pa sta bili vsekakor sobotno pobiranje darov po vaseh KS in seveda nedeljsko zgodnje prebujanje s pritrkavanjem cerkvenih zvonov, budnico Pihalnega orkestra Krško (na fotografiji), jajčnim cvrtjem in zabavo skozi ves dan, ki je tokrat doživela višek z veličastnim ognjemetom. K.M. V Čemu še prvi maj - praznik dela? Krškem. In kaj sta pravzaprav obljubila? To, da se čez leto dni spet 'idemo. Vtise, podkrepljene s fotografijami, prinaša... ... stran 9 Krvodajalska akcija Brežice - Območno združenje Rdečega križa Brežice vabi Ha krvodajalsko akcijo, ki bo v prostorih nekdanjega Doma frmije v Brežicah v ponedeljek, 14. maja, od 13. do 17. ure in v torek, 15. maja, od 7. do 13. ure. Prijave pričakujejo na naslovu Območno združenje RKS Brežice, Gubčeva lOa, Brežice do >0 maja. Posavje - Tretje tisočletje je prineslo še kaj več kot samo čudežen prestop. Ob visoki tehnologiji vrednote človeškega dela zamenjujejo hladni inteligenčni stroji, ki na borzah dela večajo vrste nezaposlenih. V Posavju se kot domine rušijo še zadnja večja podjetja. Na njihovih pogoriščih pa rastejo lastništva tistih, ki jim za mali denar, na žuljih nekoč solidarnostnega dela, uspe postaviti novo podjetje. Kljub vse slabšemu položaju posavskega delavca še vedno ostaja spomin na leta, ko je praznik dela res pomenil praznik tistemu, ki dela in od dela solidno živi. S.V. Med prvimi letošnjimi mlaji v Posavju je “zrasel” v Sobenji vasi. Ob prvi obletnici SavaGiasa napovedujemo tednik Leto delovanja medija je relativno kratko obdobje za tiste, ki ga ocenjujejo kot opazovalci, za radijce, ki smo se čez noč prelevili v pišoče novinarje, pa je bilo preteklo leto leto oranja ledine na področju tiskanega medija. Ocenjujemo, da smo posavskim medijskim skeptikom dokazali, da ta prostor premore, predvsem pa sprejema lokalni informativni časopis. Zelje širšega posavskega prostora po objektivnem, uravnoteženem in neodvisnem mediju, ki smo jih zaznali pred ustanovitvijo SavaGiasa, in naše domneve, da Posavje potrebuje klasičen časopis, so se v tem času izkazale za točne. Prepričani smo, da je ta projekt uspešno zapolnil vrzel in pomanjkanje avtentičnega in avtohtonega posavskega tiskanega medija. Obletnico delovanja obeležujemo v času pomembnih nacionalnih medijskih mejnikov. O končnem imenovanju direktorja nacionalne televizije je bilo zapisanih že preveč besed in neposredno to lokalne medije malo zadeva, razen v tisti točki, ko gre za zloglasne tri odstotke od RTV prispevka, ki naj bi po novem Zakonu o medijih pripadli lokalnim radiem in televizijam. Po več kot triletnem napornem sprejemanju medijskega zakona smo ga prejšnji teden končno dočakedi. Že pred sprejetjem pa je bil zakon predmet ustavnih sporov. Prvega je napovedala vlada, ki je odločno nasprotovala, da se tri odstotke od RTV prispevka nameni lokalnim elektronskim medijem, prav tako je nekaj podobnega napovedal „ novopečeni “ direktor nacionalne televizije Aleks Štakul, ki ga mora potrditi še državni zbor. Poslanci so se torej kljub eksplicitnim nasprotovanjem nekaterih izrekli ZA zakon in s tem ZA tri lokalne odstotke. Presenetljivo? Da in ne. Pred vrati so lokalne volitve. To je prva resnica. Druga je ta, da srno nekomercialni mediji res že lep čas opozarjali na pomembnost lokalnih vsebin in visoke stroške dela za pripravo teh vsebin, ki zahtevajo usposobljen novinarski kader, s tem pa tudi na neenakopraven položaj na trgu v primerjavi s komercialnimi mediji. Resnic je še več, katera je prava, pa bo pokazal čas. Prvo leto SavaGiasa sovpada tudi z današnjim Svetovnim dnevom svobode tiska. Svoboda je letos grenka bolj kot kdajkoli prej, saj je nedavni primer Večerovega novinarja Mira Petka pokazal, na kako grob in krut način se lahko, žal že tudi v naši državi, poseže v novinarjevo svobodo. Tudi v našem uredništvu se srečujemo z ekonomskimi in političnimi pritiski, tudi z označbami na leve in desne. Takšno delovanje vedno z veseljem prepuščamo kreatorjem teh etiket in idej in se na take provokacije ne odzivamo, saj sta naša energija in čas namenjena zgolj in samo našemu največjemu kapitalu - bralcem in poslušalcem. Samo ti so poklicani za krojenje naših usod. Ob obletnici delovanja je prav prijetno spoznanje, da so nas bralci sprejeli medse, še posebej tistih več kot 1000 riaročnikov in tudi več kot 2000 ostalih, ki kupijo SavaGlas v prosti prodaji. Ostalih dobrih 1000 promocijskih izvodov pa prejmejo naši potencialni bralci. Porast naročnikov in pozitivne ocene našega delovanja so naša največja motivacija in hkrati obveza, da vztrajamo na zastavljeni poti in skušamo ponuditi še več. V jeseni bomo tako ponudili tednik, ki nam bo omogočal večjo aktualnost, bralcem pa še ažumejši vir informiranja ter širši pogled na posavsko dogajanje. Ob 27.številki, ki zaokrožuje prvo leto SavaGiasa, se vsem bralkam in bralcem zahvaljujemo za izkazano zaupanje! Lidija Kostevc v._________________________________________________________J Sejem obrti in podjetništva Brežice - Območna obrtna zbornica Brežice letos organizira sedmi Sejem obrti in podjetništva, ki bo potekal od 11. do 13. maja v športnih objektih ob brežiški osnovni šoli. Sejem bo prodajno-razstavnega značaja, pri čemer bodo imeli domači in tuji, predvsem hrvaški, razstavljavci tudi možnost prodaje, raznih posvetov, dogovorov, srečanj in podobno. Na voljo bo približno 2000 kvadratnih metrov pokritega sejemskega prostora z možnostjo razstavljanja tudi na prostem, kjer bo na voljo okrog 3000 kvadratnih metrov površin. , Predstavijo se lahko tudi vsi tisti, ki se na kakršenkoli način vključujejo v malo gospodarstvo, kot so banke, zavarovalnice in podobno. L.P. -če želite postati vidni, če žeiite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 stran 2 POD LUPO Ustavno sodišče zavrnilo pobude krajevnih skupnosti Ljubljana - Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud krajevnih skupnosti in združenj krajevnih skupnosti, med katerimi so tudi posavske krajevne skupnosti Senovo, Čatež ob Savi in druge ter Dobova sklenilo, da se pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin ter za določitev oz. spremembo njihovih območij in razpisu referenduma za spremembo imen in sedežev občin zavržejo. Pobudnice zatrjujejo, da njihova območja, na katerih Državni zbor (DZ) ni razpisal referenduma, izpolnjujejo pogoje po Zakonu o lokalni samoupravi, DZ naj bi podobne predloge obravnaval neenako, o njihovem predlogu za razpis referenduma pa naj ne bi odločil, čeprav so pravočasno vložile pobude za ustanovitev občine oz. za spremembo njihovega območja. Izpodbijana odloka sta določila referendumska območja, na katerih naj se izvedejo referendumi za ugo- tovitev volje prebivalcev za ustanovitev novih občin oz. za spremembo območij občin. Po izvedenih referendumih je DZ sprejel zakon za ustanovitev občin.Ustavno sodišče pa ni pristojno presojati zakonov, ki v času vložitve pobude ne veljajo več. Izpodbijani odlok je po svoji naravi akt začasnega značaja, saj v postopku za ustanovitev občin predstavlja zaključek prve faze postopka. Ugotavljanje volje prebivalcev je absolutni pogoj za nadaljevanje postopka in ustanovitev občine. Po izvedbi referendumov pa odloka ni mogoče več uporabljati. Pobude krajevnih skupnosti, med katerimi so tudi posavske, so bile na podlagi sklepa, objavljenega v Uradnem listu, vložene po izvedbi referendumov na podlagi odloka o razpisu referenduma in določitvi referendumskih območij za ustanovitev občin, kar pomeni, da tega odloka v času vložitve pobud ni bilomogoče več uporabljati. Lidija Petrišič Sprejeli osnutek programa investicij Krško - Na nadaljevanju 23. seje občinskega sveta Krško so svetniki razpravljali o osnutku programa investicijskih vlaganj v občini Krško za obdobje 2001 do 2004 ter ga ob koncu tudi sprejeli. V razpravi se je izkazalo, da bo potrebno veliko odgovornosti in časa za usklajevanje pri oblikovanju takšnega programa, kot so investicijska vlaganja, saj so interesi posameznikov in krajevnih skupnosti različni, vsote pa omejene. Izhodišče je bil že lansko leto sprejet dokument, najbolj pomembno pa bo po besedah župana Bogoviča prido- bivanje sredstev. Nekateri svetniki so poudarili, da bo potrebno oblikovati program, ki bo predstavljal vodilo občine in bi ga tudi v celoti upoštevali. Svetnik Mikeln pa je izpostavil, daje problem predvsem ta, da svetniki ne poznajo težav drugih ali pa jih preprosto nočejo poznati, zato je usklajevanje toli- ko težje. Predlagal je, da bi se oblikovale komisije, ki bi si ogledale določene “črne točke” in se odločile, v kaj je bolj smotrno vlagati. Sicer pa so svetniki ob koncu sprejeli osnutek programa investicijskih vlaganj z dopolnili, Občinska uprava pa bo morala program še uskladiti zaradi novih predlogov. L.P. Dopolnilo brežiškega poslanca Andreja Vizjaka Ljubljana, Posavje - V sprejetem proračunu Republike Slovenije za leto 2001 je Vlada RS upoštevala tudi dopolnilo brežiškega poslanca mag. Andreja Vizjaka, ki za učinkovitejše delovanje na področju posredovanja dela pri zagotavljanju zaposlitev brezposelnim osebam zagotavlja neprimerno več sredstev, kot jih je bilo prvotno namenjeno. Na podlagi tega dopolnila bodo pooblaščene zasebne agencije prejele plačilo za vsako uspešno posredovano zaposlitev in bodo s tem finančno stimulirane, da se še aktivneje vključijo na trg dela. Zasebne agetjcije bodo torej bolj zainteresirane, da v okoljih, kjer delujejo, sistematično iščejo povezave med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela oziroma med brezposelnimi osebami in ponujenimi delovnimi mesti. Država zagotavlja plačila na podla- gi sprejetega cenika, pri čemer je plačilo večje za zagotovitev zaposlitve težje zaposljivih oseb, kot so starejši delavci, invalidi, dolgotrajno brezposelni in podobni. Dopolnilo poslanca Vizjaka izhaja tudi iz obveze Slovenije do Evrop- ske skupnosti, da moramo v Sloveniji bolj vzpodbujati razvoj zasebnih agencij za zaposlovanje, v smislu izboljšanja sedanjega sistema posredovanja zaposlitev na trgu dela in bo gotovo vplivalo na padec brezposelnosti v Sloveniji. D.K. posavske mušice Mi smo pravzaprav že v Evropi V minulih prazničnih dneh so proti sv. Lovrencu pri Sevnici spet vodile poti množico obiskovalcev, ki so sredi košenice želeli občudovati kraljevsko modrino encijanovih cvetov. Starejšim častilcem razkošnega svišča se nam dozdeva rastišče vsako leto manj bogato, tisti, ki se iz Loke ali Brega povzpno tja gor prvič, pa ne morejo prehvaliti razodetja, ki se ponuja njihovim očem. Vsem pa stik z naravo, letos še posebej v soncu ožaijeno, vnovično srečanje z znanci in prijatelji ter bežen pomenek z novim tovarišem lahko obogati praznični dan. Tam gori ne pričakuješ godbe na pihala, borbenih pesmi in vihrajočih zastav, vse je videti prvobitno, tako, kakor pred leti in pred desetletji. Zato pa si toliko bolj kritičen doli v dolini. Budnemu opazovalcu se dozdeva, da krajane vse manj druži prvomajsko postavljanje mlajev in da ljudem vse manj pomeni slovenska zastava. Le z malokatere hiše se pne na ulico naša trobojnica; naj bo še tako neposrečena in nepriljubljena, znamenje naše državnosti je in že zato bi jo morali ceniti. Pa jo je v minulih večdnevnih praznikih bilo videti le malokje. Še javne ustanove in upravljalci stanovanjskih stolpnic so marsikje pozabile nanjo, kaj bi potem očitali podjetnikom, ki pozabljajo na zastavo v pehanju za bogastvom. Pomembneje seje voziti v razkošnem avtomobilu in preštevati denarce, ki se stekajo v mošnjiček. Njim ni mar naša zastava, njihov cilj je denar. Jim je škoda tistih nekaj tolaijev za nakup naše zastave ali morebiti preračunljivo čakajo, da se bodo naši parlamentarci dogovorili za lepšo trobojnico? Morda takšno, ki bo brez ščita s Triglavom in treh zvezdic celjskih grofov, zato pa s širšim pasom modre barve. S takšnim spoštovanjem slovenske trobojnice, kakršnemu smo priča danes, se ne moremo primeijati z evropskimi narodi in takšnih nas ne bodo sprejeli medse. Danci, denimo, tako cenijo svojo zastavo, da ves čas plapola ob njihovih domačijah in dajo razpno tudi tedaj, ko za konec tedna pridejo na svoj vikend! Takšnemu spoštovanju zastave se moramo približati tudi mi.. Tudi zato, da bo njena modrina takšna, kakršen je lovrenški encijan, vabila k modrim odločitvam. Ne pa k razprtijam, kakršnim smo priča v našem državnem zboru in občinskih svetih. Tudi v vseh treh posavskih občinah. Predvsem pa prebivalci ne vedo, o čem vse razpravljajo in odločajo predstavniki ljudstva in kaj vse se dogaja po občinah. Zdaj denimo prihajajo nasprotujoče si vesti s področja šolstva. Sevniški šef za šolstvo Jože Maurer (mimogrede - ob odhodu v pokoj, vse najlepše!) in podžupan Andrej Štricelj pa župan Kristijan Janc tudi sicer zagotavljajo, da bo že letos prišlo do prvih gradbenih del na Blanci, le pot do celotne naložbe bo nekoliko bolj zavita. Pri tem ne kaže pozabiti, da ima za vse skupaj nemalo zaslug tudi krška občina, ki je s svojega območja osnovni šoli na Blanci “posodila” nekaj otrok, daje bil tako izpolnjen eden od pogojev za dozidavo. Župan Kristijan Janc je za takšno prešolanje posebej hvaležen krškemu tovarišu Francu Bogoviču, saj ve, kako je v razredu s kombiniranim poukom. Takšnega še vedno imajo v Jančevem domačem kraju na Studencu. Kar nerodno pa se zapleta tudi pred začetkom gradnje nove osnovne šole v Pišecah. Zanimivo je, da tokrat za zagate ni kriva država, saj je svoje obveze izpolnila, pač pa nastajajo težave doma, v Pišecah. Območje, na katerem je lansko jesen Štetka Kučan, soproga predsednika države, položila temeljni kamen, je menda plazovito in ob pomislekih za gradnjo pod bregom je zdaj prišlo še do zapletov okrog starega šolskega poslopja. Če bo obveljal sklep spomeniškovarstvene službe, bodo staro pišečko šolo vendarle podrli. To pa bi pomenilo, da bo mogoče graditi na drugem mestu, kot je bil položen temeljni kamen in domačinom bo ostalo tudi športno igrišče, ki so ga zgradili sami.Vprašanje pa seveda ostaja, kaj lahko v primem novogradenj na Blanci in v Pišecah prinese predvidena revizija vseh naložb v osnovnem šolstvu. Šolskih in obšolskih težav pa seveda ne manjka niti v Krškem. Le na višji ravni so, kajti gre za srednjo šolo, ki je poldrugo leto že zgrajena, v njej pa še ni stekel pouk. Enako velja še za novo pravo športno dvorano, ki tudi čaka na mladež in prave športnike. S takšnim ravnanjem in razmetavanjem davkoplačevalskega denarja tudi ne bomo prišli v Evropo. Brežičani vsaj upajo, da do podobnih težav ne bo prišlo pri plinifikaciji občinskega in krajevnih središč. So pa v skrbeh, ker nič ne vedo, kdo bo izmeril njihovo zanimanje za napeljavo plina do gospodinjstev ter kako in kdaj bodo stekla dela. Tisti, nekoliko bolje obveščeni, so slišali, da bo osrednja plinska postaja menda pri sejmišču ob Savi. Zato se bolje usposobljeni sprašujejo, kako bo pri gradnji mogoče zaobiti tamkajšnje arheološko najdišče. Doslej namreč zaradi njega tam okoli ni bilo dovoljeno nikakršno kopanje ali nasutje gramoza. Bi pa morebiti gradnja plinske postaje bila priložnost, da bi kdo na občini Brežice naredil red na sejmišču, kamor bi kazalo ob sobotah napotiti tudi traktorje, ki delajo gnečo in ovirajo promet pri mestni tržnici. Zato pa na drugi strani sejmišče ostaja neopremljeno, saj zdaj nihče ne skrbi zanj, in promet upada Da ni treba plačati vstopnine in pokazati žJvinski list, prihaja do barantanja med prodajalci in kupci kar ob cesti pred gostilno. Kar zadeva plinifikacijo, pa bi kazalo pohiteti, kajti spet je treba popraviti ogrevanje v znanem Kolešnikovem “balonu”. Žal je ta spaka pri brežiški osnovni šoli za zdaj še edini prostor, kjer bi lahko množično sprejeli našo pevko Nušo Derenda, če se bo na Evroviziji uvrstila tako visoko, kot ji napovedujejo stave. Se bomo mar z njenim nastopom res uvrstili v Evropo? Tja hiti tudi posavska ljubiteljska kultura. Pred dobrimi desetimi leti so gledališke in pevske skupine nastopale po tovarnah in likovniki so svoja dela razstavljali po industrijskih dvoranah; zdaj pevski zbori pojo po cerkvah, ki niso vedno ogrevane. Očitno pa je akustika v sakralnih objektih tako dobra, da so se iz koncerta posavskih zborov v brežiški Rokovi cerkvi na medregijsko srečanje uvrstili kar štiije zbori. Moški pevski zbor Kapele, vokalna skupina Solzice Brežice, oktet Jurij Dalmatin Sevnica in mešani pevski zbor Primož Trubar iz Iurke pri Zidanem Mostu so tudi sicer navajeni prepevanja po cerkvah. Na zaključni prireditvi v Novem mestu se jim bodo čez teden dni pridružili še mešani pevski zbor Viva in Posavski oktet Brežice, mešani pevski zbor Svoboda Brestanica ter vokalna skupina Corona iz Boštanja. Tudi oni so že večkrat nastopili oblečeni v zimske plašče, a jih je včasih vseeno tako treslo, kakor tresejo potrošnike nakupovalni vozički v brežiškem Mercatorjevem Hipermarketu. tl* ’ . . i.- i j Prenekateri od naštetih pevskih sestavov nas je že vzorno zastopal na uglednih evropskih kulturnih prireditvah, vse pa jf nedavno tega prekosilo ledeno vino sauvignon Kmečke zadruge Krško, ki je na uglednem sejmu v Bruslju osvojilo zlato medaljo. Enolog Zdravko Mastnak,Posavje in Slovenija z njim, smo vsaj z rujnim vincem že v Evropi! Vlado Podgoršek j mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni. Otroci se radi igrajo Odraščala sem na podeželju in šele sedaj se zavedam, kako pomembno je, v kakšni sredini ljudje preživljajo ta del svojega življenja. Spoznavala sem zakonitosti narave, opazovala Živali, tudi delati sem morala, skratka starši so od nas otrok zahtevali, da združimo prijetno s koristnim. Menim, da je bilo tako prav. Sedaj z družino živim v mestu, v stanovanjskem bloku in velikokrat opazujem igro otrok. Tudi svojih. Vsi se najraje igrajo na zraku, kjer lahko po mili volji vpijejo, tekajo sem in tja ali kako drugače ustvarjajo. Nič posebnega, bi rekla, če ne bi bila dovolj pozorna. Toda ker resnično velikokrat pozorno spremljam doga- janje pred blokom, sem razočarana nad njihovo domiselnostjo. Današnji otroci, med njimi seveda tudi moji, se praktično sploh ne znajo igrati. Še punčke, ki smo včasih to resnično bile, danes postajajo vse bolj podobne fantom. Nežnih igric tako rekoč sploh ni več. Vojskovanje, ravsanje in pretepanje, to je igra večine naših otrok ne glede na to, kakšnega spola so. Ko se odpravimo k moji mami, se spomnim svojega otroštva in si neizmerno želim, da bi takega imeli tudi moji otroci. Toda, če sem čisto odkrita, pravzaprav niti ne vem, ali bi si ga sploh želeli, saj si niti predstavljati ne morejo, kako je bilo včasih lepo. Milka Zebec, Krško Ko bankomat zapiska Bankomat je tista naprava, ki nam da denar če ga seveda imamo. In to ne le ob delavnikih, pač pa vsak dan. Čeprav je takih naprav vse več, se vseeno zgodi, da ga na mestu, kjer bi ga najbolj potrebovali, preprosto ni. Tudi v bližini večjih nakupovalnih centrov ne. Toda, še huje je, če bankomat obstaja in celo deluje. Ko odtipkamo pravilni vrstni red štirih številk, se nam odpre svet. Pomislite, celo svoj denar lahko dobimo in če smo z banko dogovorjeni drugače, kot je to običajno za navadne ljudi, ga lahko dobimo resnično toliko, kolikor ga imamo. Ni pomembno to, kar se je meni zgodilo že dvakrat, morda je bolj pomembno to, da se je kaj podobnega zgodilo tudi vam. Ne dolgo tega sem moral dvigniti vsoto, ki ni bila ravno majhna. Ker je bil že večer, sem se odpravil do najbližjega bankomata, saj drugje ob tej uri do svojega denarja ne moreš. Odtipkal sem magične številke in že sem lahko opravil storitev po izbiri. Vse je bilo v redu in bankomat je zapiskal. Vzemite kartico, je pisalo, mene pa je na to, da jo moram vzeti, bolj opozarjalo naraščajoče piskan- je. Ko sem kartico vzel, sem pogledal v predel, kjer se pojavi denar. Neverjetno, ta je bil že tam, toda ne v količini, ki sem jo zahteval jaz. Čeprav ne veliko, toda nekdo je ta denar dvignil in ga pozabil vzeti. Do svojega denarja sem le nekoliko kasneje prišel tudi jaz, a i' rokah sem že imel tuj denar in to ne po svoji krivdi. Ravno po takem naključju, kot je že dvakrat nekdo ime! mojega. Velikokrat se sprašujem, zakaj mora bankomat tako neznosno piskati, ko je potrebno vzeti kartico? Ali ne bi bilo bolj logično, če bi takšen pisk opozarjal, da je potrebno vzeti denar? Gotovo se nihče ne bi oddaljil od bankomata, dokler bi ta piskal. Marjan Vračun, Sevnica Spoštovani! Najprej prav lep pozdrav vsem na Radiu Brežice. Pišem vam prvič in to z namenom pohvale. V petek sva bila z možem na prireditvi Z lojtrco pod okence - prvič in to ne zadnjič. Vsa pohvala za čudovito prireditev, za izbiro ansamblov, za čudovit voditeljski par. Tri urice so minile prehitro. Domov smo odšli polni lepih vtisov. Oglasila pa se nisem samo s tem namenom. Po TV spremljamo razne pri- reditve, vse lepo in prav, toda to je zavajanje gledalcev in poslušalcev. Play back zna lahko vsak, usta odpirati tudi. Vaši prireditvi vse pohvale, kajti enajst ansamblov ni kar tako, pa še igrali in peli so v živo. Veliko uspehov še naprej. Lep pozdrav! Marija Frelih iz Zg. Pohance Umrite, potem se oglasite Ne čisto dobesedno tako, ampak v navednicah. Namreč, pred dnevi sem bila priča, kako se je v brežiško bolnišnico oglasila oseba z napotnico za “nujno ” preiskavo. Očitno je bilo, da se ne počuti dobro. Že ko je potrkala na vrata sprejema in nato vstopila, jo je mlajša gospodična zavrnita, češ da se knjižica odda v predalček pred sprejemom. Pacientka ji je pojasnila, da potrebuje le datum za pregled. Čez nekaj časa se je uslužbenka vrnila, a datum, ki ga je pacientka dobila, ni ustrezal tistemu, kar je pisalo na napotnici. Nujno! To, kar smo lahko slišali čakajoči na svoj “trenutek”, je bilo žalostno, a resnično. Tisti “Nujno!" očitno ni veljal prav nič, kajti datum, ki je zadonel po čakalnici, je bil oddaljen za dober mesec dni. Pacientka, ki se je najprej nekoliko zmedla, je vendarle vprašala, kaj storiti, če bo le prehu do, v odgovor pa smo slišali, naj se v tem primeru le oglasi, jo bodo pač žt “nekam zrinili Ali mora človek pri nas najprej izdihniti, da bi ga potem kdo resno vzel^ j Jana Orel, Brezja, Popravek in dopolnil V 26. številki SavaGlasa s, na 4. strani objavili intervju s po slancem DZ Jožetom Avšičem. Pomotoma smo zapisali, da je predsednik parlamentarne komisije za Slovence po svetu, kar ne drži, saj je podpredsednik te komisije. Poslanec Avšič je tudi član odbora za obrambo. Brežiška občina je bila namreč močno vpeta v obrambni sistem nekdanje Jugoslavije (Cerklje itd.), tako da je bilo približno 20 odstotkov prebivalcev vezanih na nekdanjo JLA, stanovanjsko in zaposlitveno. Problemi, ki so iz tega nastali, se rešu jejo že deset let in po njegovem mnenju se bodo reševali še kar ne. kaj časa. Zato se mu zdi smotrne da se je vključil v parlamentar-U odbor za obrambo in tako ski. prispevati k pospešitvi reševan teh problemov. ___________________Uredništvo 1 P li - * TEMA Posavju črna napoved v Poročilu o človekovem razvoju Se bomo v Posavju prebudili ali le jokali nad usodo Posavje - Zadnje Poročilo o človekovem razvoju za Slovenijo 2000-2001 ponuja predvsem kritičen pogled zatečenega stanja in s tem pesimistično interpretacijo podatkov, ki jih je zbral Urad za makroekonomske odnose in razvoj v omenjeni publikaciji. Se zlasti to velja za nas Posavce, saj nas ob splošno slabih pokazateljih vzhodnega dela slovenskih statističnih regij naproti zahodnim uvršča na sam rep po oceni kakovosti življenja. Ali ostaja jug države res pravi “jug”? Za prihodnost so namreč bolj pomembni obstoječi ugodni vidiki poročila in te bi morali iskati v statističnih podatkih. V pripravi regionalni Poročilo Razvojnega programa Združenih narodov o človekovem razvoju je sociološka študija, ki ugotavlja stanje v posamezni družbi. Slovenija sodeluje pri tem projektu že tretje leto. Indeks človekovega razvoja (HDI) in mesto Slovenije v svetu se je od leta 1997 izboljševal. Izračuni za leto 1998 Slovenijo ponovno, enako kot leto prej, uvrščajo na 28. mesto. K temu izboljšanju je po mnenju enega od avtorjev besedila, ki zdaj nastopa v vlogi varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka, največ prispeval hitro se dvigajoči vpisni količnik na vse ravni izobraževanja, ki je po njegovi oceni veijetno edina pozitivna posledica povečane brezposelnosti. HDI je sestavljen iz treh indeksov, ki predstavljajo področje človekovega razvoja, in sicer gospodarstvo, zdravje in izobraževanje. Presenetljiva ugotovitev avtorjev poročila je, ugotavljajo naši sogovorniki, daje kljub relativno dobrim ekonomskim kazalcem samoocena kakovosti življenja v Sloveniji močno pod svetovnim povprečjem. Razlog je tudi pri nas, tako kot je to svetovni problem, v tem, da se gospodarska in politična moč kopiči v rokah majhne ekonomsko-politične elite. Na samooceno kakovosti življenja pa imajo vpliv tudi drugi dejavniki. 0 kakovosti življenja Po podatkih Eurobarometra zadovoljstvo z življenjem v državah EU v jetu 2000 izraziteje upada, v povprečju je le 17 odstotkov prebivalstva zadovoljnih. Slovenija je imela leta 1997 višje povprečje od članic EU, pri nas je bilo 30-odstot-no. Vendar pa samo zadovoljstvo z življenjem ne pokaže celotne slike kakovosti življenja prebivalcev. Slovenija tudi po letu 1999, oporja Hanžek, ostaja pod svetovom in EU povprečjem iz leta 1992 7ede na tri kazalce: srečo, zado-oljstvo s finančno situacijo in oceno zdravstvenega stanja. Iz študije izhaja, daje bila Slovenija po vseh kazalcih kakovosti živ- ljenja najbolj podobna Romuniji, po podatkih za obdobje 1995-1998 pa je najbližje Poljski, podobno kot Potrugalska, Španija in Vzhodna Nemčija. Analiza kakovosti življenja kaže polarizacijo Slovenije na relativno dobro samooceno kakovosti življe- je vzrokov za slabe kazalce za Posavje veliko, med njimi gotovo že sama majhnost statistične regije in s tem povezana majhna akumulacija razvojnih potencialov, težja prilagoditev na prestrukturiranje gospodarstva, nadaljnje geografska umeščenost na obrobje države brez Goriška 0.07 0.11 0.38 Obalno-kraška -0.03 -0.07 0.31 Osrednjeslovenska -0.14 0.25 0.28 Gorenjska -0.16 0.14 0.24 Koroška -0.24 0.05 0.21 Notranjska 0.06 -0.11 0.21 SLOVENIJA -0.17 0.04 0.20 Zasavska -0.44 -0.32 0.20 Savinjska -0.27 -0.11 0.18 Podravska -0.20 -0.04 0.16 Dolenjska -0.40 -0.01 0.08 Pomurska -0.17 -0.01 0.05 Posavska -0.24 -0.28 -0.27 Tabela: Prikaz aritmetične sredine spremenljivke “kakovost življenja” po regijah v posameznih letih. Vir:Poročilo o človekovem razvoju Slovenija 2000-2001 nja prebivalcev zahodnega dela (goriška, obalno-kraška, osrednjeslovenska regija) in nizko oceno vzhodnega dela Slovenije (posavska, zasavska, dolenjska, pomurska). Hanžek meni, da na to oceno v največji meri vplivajo izobrazba, starost in dohodek; ocena se z izobrazbo in dohodkom viša, s starostjo pada. V Posavju razočarani, a optimistični V imenu občine Brežice tajnik Ferdo Pinterič poudaija, daje ocena stanja za Posavje v poročilu seveda zaskrbljujoča, je pa pozitivna v toliko, da so razmeija prikazana v neodvisni študiji na podlagi dejanskih pokazateljev. Ugotavlja, da vzpostavljenih normalnih odnosov s sosednjo državo. “Podatki zadnjih nekaj let kažejo, daje trend devetdesetih s takratnim zlomom močnega krškega gospodarstva ustavljen”, opozarja žu- pan Franc Bogovič. Posavje po zadnjih podatkih ni več na repu slovenskih regij. Na 8. mestu smo tako po BDP na prebivalca kot tudi po bruto osnovi za dohodnino na prebivalca. Po stopnji zaposlenosti smo celo na 7. mestu, medtem ko smo po stopnji brezposelnosti na 8. do 9. mestu med dvanajstimi slovenskimi regijami, še poudaija. Sevniški župan Kristijan Janc opozarja: “Na samo kakovost življenja ne vplivajo samo merljivi statistični pokazatelji in dokazovanje o vlaganjih proračuna v različne programe za večjo kakovost bivanja, ampak je pogojena s, recimo temu, “psihosociološkim” profilom ljudi, ki jih raziskave zajemajo. Vse le ni tako čmo Poslovni izid posavskega gospodarstva je bil v letu 2000 najboljši v zadnjem desetletju, po mnogih letih zopet pozitiven in ugoden, tudi glede na sosednje regije, opozarja krški župan Franci Bogovič, ki še dodaja: “Ne iščimo krivcev za nastalo stanje, ampak skupaj ugotovimo vzroke ter poiščimo rešitve”. Boljši neto čisti dobiček je izkazalo le gospodarstvo dolenjske regije, medtem ko je gospodarstvo celjske regije ugotovilo nižji neto čisti dobiček kot posavsko. Posavsko gospodarstvo je prehitelo zasavsko in pomursko ter je primerljivo z gospodarstvom koroške in mariborske regije. Primerjava nekaterih kazalcev uspešnosti poslovanja gospodarskih družb v letu 1999 in poročila Agencije za plačilni promet o poslovnem izidu gospodarskih družb v Posavju v letu 2000 kaže določen napredek, a tudi na razlike med posavskimi občinami. (Glej tabelo spodaj.) Kako do lepšega jutri Razvoj občin in regije moramo zastaviti sami. Ob premajhnem “zanimanju” države za posavski prostorje pravna podlaga za izboljšanje položaja gotovo Zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, vendar samo ob pogoju, da bodo tudi dejansko zagotovljena sredstva za realizacijo razvojnih programov Posavja, poudarjajo na vseh treh občinah. Smernice razvoja so v večji meri začrtane, tako na področju občin kot tudi regije. Predstavniki občin poudarjajo, da mora zavest o nujnosti osebnostnega razvoja postati cilj vsakega posameznika, pa tudi vseh skupaj, zato je prizadevanje v smeri nadgradnje izobraževalnih ustanov v Posavju in zagotavljanje novih možnosti izobraževanja znotraj regije gotovo eden od pomembnejših ukrepov za izboljšanje stanja. Konkretno izboljšanje razmer vidijo s takojšnjo realizacijo državnih projektov, ki so predvideni v Posavju, Ti bi zagnali določen razvojni ciklus v tem prostoru, dvignili kakovost življenja in pozitivno učinkovali na lokalne spodbude. Povprečna plača Neto čisti + dobiček/ - izguba v SIT v mio SIT 1999 2000 1999 2000 BREŽICE 124.007 140.395 -1.148 -909 KRŠKO 158.713 171.865 -777 5.981 SEVNICA 118.478 130.766 -149 270 POSAVJE -2.075 5.342 SLOVENIJA 153.992 171.780 119.520 117.521 Vir: Delovni zvezek Urada za makroekonomske analize in razvoj, št.8/2000 (Občina Krško). razvojni program So pa vse tri posavske občine nastopile enotno in povezane zaupale pripravo regionalnega razvojnega programa Regijskemu pospeševalnemu centru Posavje (RPCP). Ta bo predstavljal temeljni programski in izvedbeni dokument na regionalni ravni. Kot je povedala v.d. direktorice RPCP Mateja Jazbec, je ustanovljen programski odbor, ki je odgovoren za vsebinsko usmerjanje in spremljanje regionalnega razvojnega programa. Odbor je 12. aprila letos potrdil načrt priprave programa, in sicer naj bi do junija letos pripravili strateški del, izvedbeni del programa pa do konca leta. RPCP kot izvajalec načrtuje, da bi bil regionalni razvojni program potrjen in sprejet februarja 2002. RPCP ima status regijske razvojne agencije in povezan z lokalnimi pospeševalnimi centri, in sicer Podjetniškim centrom Krško, Razvojnim centrom Brežice in podjetjem KIM Poslovni center Sevnica, tvori Konzorcij Posavje 2010. Država pomaga in bo pomagala Po zagotovilih ministrstva za gospodarstvo in Agencije RS za regionalni razvoj bodo prioritete, določene v regionalnih razvojnih programih, postale sestavni del državnega razvojnega programa. Državni sekretar na omenjenem ministrstvu mag. Igor Strmšnik poudaija, da je glavni namen vseh njihovih aktivnosti spodbuditi regije, da razmišljajo o svojem razvoju, kar dosegajo s sofinanciranjem tako regionalnih razvojnih agencij kot njihovih programov. K večji naklonjenosti najbolj ogroženim, tudi Posavju, pa jih zavezuje lani poleti sprejeta vlad- Nadaljevanje na strani 4 Bojana Pirc, študentka iz Malega Podloga: Strinjam se z večino, ki pravi, da Posavci živimo slabše kot Slovenci v ostalih pokrajinah. V Posavju je še posebej težko najti primemo zaposlitev kot drugje po Sloveniji, tudi kar se plač tiče, zaostajamo, saj so naše plače veliko slabše. O krivcih je težko govoriti in ugibati, saj jih je najbrž kar več. Mogoče bi lahko rekla, da so to posavske občine, ki premalo vlagajo sredstva tja, kamor bi bilo najbolj Potrebno. Tudi ljudje sami bi morali storiti veliko več, kar je najbrž še v'_ tjbolj pomembno. Vidijo, da ni de-"■ nih mest, pa se niti malo sami ne . trudijo, da bi jih našli. Na koncu ;a mislim, da je tudi država sama lekako pozabila na nas in na Po-avje. Ciril Veble, avtomehanik iz Brežic: Kakovost življenja pri nas je zelo slaba, a naj slabša vendarle ni. Tisti, ki so bližje Ljubljani, živijo tudi veliko boljše. Pri nas je že hrana precej dražja kot drugje, pa tudi druge izdelke vključno s storitvami plačujemo v Posavju več kot drugod. Za to pa je v prvi vrsti kriva država in tudi občina, župan pa bi lahko bil bolj odgovoren. Najbolj pa so prizadeti delavci in upokojenci, delavci v proizvodnji imajo tudi veliko slabše plače. Obrtnike preveč obdavčijo. Mislim, da bi morali bolj razvijati proizvodnjo in trgovino, kajti če človek nima dela, tudi kupovati ne more, podjetja propadajo, Brežice so čisto pordele od Mercatoija in bojim se, da se obetajo še hujši časi. Marija Zavišek, nezaposlena, čakajoča na borzi dela iz Brežic: To, da v Posavju živimo najslabše, je sto odstotna resnica. Za to pa so krivi tako država kot občina, delno pa tudi zdravniki, ki imajo dokaj neresen odnos do bolnih ljudi. Sama preprosto ne zmorem takšnega življenja. Ne samo, da sem bolna, tudi s temi tolarji, kijih dobim na zavodu, ne morem preživeti. Mislim, da bi morali dobiti še kakšno dodatno pomoč, saj konec koncev nisem sama kriva, če sem zbolela in da sem zdaj še brez službe. Slabo je, zelo slabo in še slabše bo. Mi smo le prišli do nekod, kaj pa se bo zgodilo tistim, ki pridejo za nami. Njim bo še hujše, kot je nam. In kaj imam jaz od vsega tega? Prav nič, veliko žalosti in bolezen. Miran Kozmus, vodja progo-vzdrževalnega stroja iz Sevnice: O tem, da Posavje, v železniškem žargonu povedano, postaja nekakšen slepi tir, smo v različnih krogih že velikokrat ugotavljali. Podaljšek re-vitjev, ki z nami delijo podobno usodo. Morda bi morali bolj izkoristiti obmejno lego naše regije, čeprav se mi zdi, da se je v zadnjih letih veliko preveč sredstev vlagalo v nakupovalne centre in veliko premalo v proizvodne programe. Teh skorajda ni, a edini prinašajo kvalitetna delovna mesta in kvaliteten denar. Če priftieijam plače v Ljubljani in plače v Posavju, so pri nas plače vsaj za 40 odstotkov nižje, cene na tržnici v Sevnici pa vsaj za 40 odstotkov višje kot na tržnicah v Ljubljani. Zanimivo, ni kaj. Darja Sotošek, svetovalka za razvoj človeških virov in kmetijstva pri RPC Posavje iz Brestanice: Podatki res niso razveseljivi, ampak ali ne velja več reklo, da je doma najlepše? Z lahkoto je kazati na krivca, težje pa je za svoja dejanja prevzeti odgovornost.Uspešnega razvoja ni brez ljudi, ti pa so premalo samoiniciativni, ne vedo, na koga se obrniti, za kar je nekako kriva tudi togost institucij. Če se k reševanju stanja ne bo pristopilo takoj, bo malo tistih, ki bi zaradi mladostnega en-tuziazma ostali v Posavju. Novi razvojni pogledi poudaijajo aktiviranje še neizkoriščenih možnosti domačega prebivalstva, izrabljanje naravnih virov in ostalih potencialov regije, ki lahko s podjetno iznajdljivostjo pripomorejo k razvoju. Janko Žveglič, strojnik iz Za-bukovja: Ker opravljam svojo službo skoraj v vseh pokrajinah naše države, tudi sam opažam veliko razliko med kakovostjo življenja v Posavju in drugje. Če pogledamo zaslužke delavk in delavcev, ugotovimo, da so pri nas občutno najnižji, posledično pa je vse manjša tudi kupna moč prebivalstva. Razloge za tako stanje vidim v politiki in ravnanju naše vlade in ne toliko v lokalnih oblasteh. Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi se razmere izboljšale, ne vem, gotovo pa bi morali ohranjati in razvijati naše tradicionalne dejavnosti, saj od trgovine in turizma vsi nikakor ne bomo mogli živeti. Zal mi je, da v očeh drugih in tudi dejansko vse bolj in bolj postajamo pravi jug naše države. POD LUPO na uredba o spodbudah, pomembnih za skladni regionalni razvoj, ki pripravljenim programom teh regij daje prednosti na razpisih. Str-mšnik še poudaija, da težijo k temu, da bi tudi čim več sredstev drugih ministrstev delili bolj usklajeno. Ob že znanih konkretnih raz- pisih je tako trenutno objavljen razpis za financiranje lokalne infrastrukture (občinskih cest), letos povečujejo sredstva za projekte regionalne infrastrukture, na katere lahko kandidirajo občine. Posavju pa ob teh predlaga še nov projekt “južna meja”, kjer spodbujajo male projekte z do 10 milijoni tolarjev, ki so namenjeni vsem, od šol do občin in posameznikov. Res pa je, daje k temu svoje prispevala tudi politika, pravzaprav strankokracija. Zapiranje politike v ozke kroge, ki vodijo dolgoročno neperspektivno politiko, prav gotovo ni dobro. Sam bi želel biti optimist, vendar ko vidim, kaj se dogaja, preprosto to ne morem biti več. Očitno je tudi, da nosilci političnih funkcij v Posavju niso dovolj močni, da bi znali dovolj odločno zahtevati začetek uresni- Kaj o kakovosti življenja v Posavju menijo posavski poslanci? Branko Kelemina (SDS) “Sam sem presenečen nad izsledki raziskave. Posavje obsega široko ozemlje, ki je redko poseljeno in je zelo težko zagotoviti kakovostno življenje. Mislim na temeljne dobrine. V zadnjih desetih letih pa je na slabšanje kakovosti življenja vplivala izredno velika nezaposlenost. Pri nas je tudi precej storitvene dejavnosti, ki pristaša majhen donos, poleg tega pa so za regijo značilne izredno nizke plače. Z nizkimi plačami se gotovo ne da kakovostno živeti. čevanja že dolgo napovedanih velikih projektov, kot so savske elektrarne, hitra cesta in železnica. Res pa je, da smo tudi preveč razbiti med seboj. Vsi skupaj, nosilci političnih funkcij v Posavju in poslanci DZ, bi morali sesti skupaj, če je potrebno, tudi vsak dan, in iskati rešitve za stanje, kakršno je. Namesto tega se politična opcija, ki je toliko časa na oblasti, posipava s pepelom in še naprej neodločno nastopa. Tipičen primer je izgradnja verige savskih elektrarn. Imamo zakon, zagotovljena so tudi precejšnja sredstva, zato sem se sam veliko boril, zdaj pa so se znova pojavili izgovori za zavlačevanje, češ da je treba vse preprojektirati in poiskati druge vire financiranja, vsa stvar pa se bo znova odložila za nedoločen čas. In to zdaj, ko smo bili tik pred začetkom izgradnje. Isto se dogaja tudi s cestnim projektom, ki je tudi prestavljen za nekaj let. To se ne more dogajati, ne da bi odločno reagirali. Drugod v Sloveniji se kaj takšnega ne more zgoditi, mi v Posavju pa takšne reči mirno sprejemamo. Tega enostavno ne razumem. Nič se ne bo spremenilo, če ne bomo stopili skupaj, ne glede na politično opcijo, in se začeli zavedati, da skupna blaginja ni stvar posamezne politične opcije ali celo posameznika samega.” mo število samomorov. Pri tem smo prvi v Sloveniji. Enako velja tudi za razširjenost mamil. Po nekaterih podatkih je v Posavju ta problem izjemno pereč. Nezadovoljstvo ljudi je lahko tudi posledica osebnih pogledov na stanje v pokrajini. Ne poznam namreč natančnih podatkov oziroma kaj je tisto, kar ljudi dela tako nezadovoljne. Res pa je, da je bilo že v času nekdanje Jugoslavije območje občine Brežice med manj razvitimi območji, danes temu rečemo demografsko ogrožena ali območja z razvojnimi motnjami. Razen pomenilo odpiranje določenega števila novih delovnih mest.” Magister Andrej Vizjak (SDS) “Na nezadovoljstvo ljudi v Posavju gotovo vpliva več razlogov. Nedvomno je eden izmed njih gospodarski zlom kovinsko predelovalne in tekstilne industrije. Ljudje so izgubili delo, hkrati pa jim ni bila ponujena druga mož- nost. Jože Avšič (LDS) “V točnost ugotovitve, ki izhaja iz tega poročila, ne dvomim, saj so tudi nekateri drugi kazalci, ki kažejo na to, da ljudje v Posavju živijo v stiskah, iz katerih ne vidijo izhoda. Če pogledamo sa- Krškega, zaradi nuklearke in razvoja industrije, je to veljalo za celo Posavje. Krško, ki je takrat sodilo v območje najbolj razvitih, pa je po osamosvojitvi doživelo šok, saj je večina industrijskih gigantov dobesedno propadlo. Posledica tega je izguba velikega števila delovnih mest, novih pa ni. Eden izmed razlogov za nezadovoljstvo je torej prav gotovo pre-počasnost urejanja razmer, ki so nastale po osamosvojitvi Slovenije. Na slovensko-hrvaški meji se v tem času ni nič spremenilo, saj DZ v desetih letih ni našel dovolj politične volje in motivov, da bi ratificiral maloobmejni sporazum s sosednjo državo. Poleg tega načrtovani veliki projekti (savske elektrarne, ceste in železnica) nikakor ne zaživijo, srečujemo pa se tudi s preveliko centralizacijo države. Sem pa optimist glede začetka gradnje cest in izgradnje sistema savskih elektrarn, kar bo Politična oblast oziroma garnitura, ki je vladala v tem obdobju, je storila bistveno premalo za prestrukturiranje gospodarstva pokrajine. Tako je mnogo ljudi ostalo brez dela, plače zaposlenih so nizke, cene življenjskih stroškov pa za njihovo v žep previsoke. Mislim, da v takšnih razmerah politična oblast, ki je krojila in še kroji življenje v pokrajini, ni storila dovolj oziroma je zatajila. Vedeti je treba, da so tudi nosilci oblasti isti v vsem primerjalnem obdobju od leta 1992 do 1999. Prepričan sem, da morajo ti ljudje vso energijo, ki jo morajo imeti tudi za druge ne le zase, usmeriti v iskanje projektov oziroma možnih načinov za plasma državnega denarja v naše Posavje. Sam skimi potrebami v pokrajini in možnostmi plasmaja državnega denarja nazaj v Posavje. Sam očitanI$Bmituri, kije Posavje vodila v tem obdobju, da se je preveč osredotočila na lokalne infrastrukturne projekte, premalo pa na gospodarsko prestrukturiranje in odpiranje novih delovnih mest. Sam ne omalovažujem štirih velikih projektov (obmejne kontrolne točke, savske elektrarne, cesta in železnica), o katerih se veliko govori. Vendar sem prepričan, da bodo ti projekti le v določenem segmentu pokrili posavske kapacitete, ne bodo pa v celoti rešili naših problemov. Naloga nas poslancev v DZ je v povezavi s podjetji iz pokrajine iskati vire in poti, kako državni denar kanalizirati v zdrave in perspektivne projekte. Prvi pogoj za to je vzpostavitev dobrega sodelovanja med gospodarskimi subjekti, lokalnimi skupnostmi in nami kot predstavniki regije v državnih organih. Žal moram ugotoviti, da je tega sodelovanja premalo, žal tudi zaradi nerazumljivih političnih razlogov. Ocena v poročilu bi nas morala strezniti, očitno pa je, da moramo dati priložnost drugim, mladim, novim, ambicioznim ljudem, ki imajo drugačne in manj sebične poglede na perspektivo Posavja.” žaja je padla tudi ocena o kakovosti življenja. Menim, da obstajajo velike razlike v gledanju starejšega, srednjega in mlajšega rodu na to vprašanje. Mlajši rod je nezadovoljen zaradi majhnih možnosti kakovostnega zaposlovanja, kar je posledica neustrezne gospodarske strukture v pokrajini in neizpeljane regionalizacije Slovenije. Mladi strokovnjaki bi se radi vrnili v Posavje, vendar se nimajo kam vrniti. Starejša generacija ima zagotovljen materialni položaj, vendar v primerjavi z drugimi pokrajinami ugotavlja, da je njihov položaj slabši in so zato nezadovoljni. Srednja generacija pa je generacija, ki je v vsem tem plačala največjo ceno in nima razloga za zadovoljstvo. Menim, da ne le regionalna ali lokalna politika, tudi nacionalna politika je vidim veliko možnosti za plasma državnih sredstev v pokrajino, seveda če bomo znali v Posavju pripraviti kakovostne razvojne programe. Doslej je pri tem posavska politika storila mnogo premalo in ni iskala vezi med gospodar- Branko Janc (LDS) “Ocena sama po sebi ni presenetljiva, presenetljiva je primerjava z drugimi regijami, ki so v obdobju od leta 1992 do leta 1999 kazali podobne trende, kot so konstantno značilni za Posavje. Očitno je, da se je zadovoljstvo ljudi v Posavju glede na status v 80-ih letih, ko je bilo Krško eno najbogatejših glede na BDP na prebivalca, drastično zmanjšalo. Gospodarski zlom je imel svoje posledice, pričakovanja ljudi, ki so imeli v preteklosti visoko stopnjo socialne varnosti in relativno dober osebni materialni položaj ter velike možnosti kulturnega in športnega udejstvovanja, pa se niso uresničila. S padcem materialnega polo- preveč naravnana na kratkoročne cilje, kot so kilometri asfalta in podobne komunalije. V celotni družbi moramo doseči, da se ekonomska rast ne meri samo po ustvarjanju dobička posameznika ampak po materialni rasti celotne strukture prebivalstva. V Posavju moramo zato zagotoviti gospodarski razvoj z investicijami v projekte, o katerih pri nas pojejo že vrabci na strehah, in zagotoviti razvoj panog, ki imajo za to možnosti. Po mojem je to razvoj industrijskih panog in turizma, ki bi v pokrajino pripeljal goste z debelejšimi denarnicami, ter malega gospodarstva.” Suzana Vahtarič, Jurij Popov Živel l.maj, praznik dela, in delavci brez dela Sevnica - Prvih 50 delavk Jutranjke je pred praznikom dela prejelo odločbe o prenehanju delovnega razmerja. Po načrtu finančne reorganizacije jih bo ostalo na cesti še 64. Nedopusten pa je tudi način, kako so jim bili dogovori in odločbe vročeni. Zato se za nadaljnje postopke dogovarjajo z območnim sindikatom. Po načrtu finančne reorganizacije konfekcije Jutranjka Sevnica, na osnovi katerega je bila na Okrožnem sodišču v Krškem konec marca izglasovana prisilna poravnava, naj bi v Jutranjki izgubilo delo 114 delavk. Prvih 50 je odločbo dobilo v dneh pred prazniki. Delavke so dobile odločbe v podpis na delovnem mestu in so jih morale podpisati takoj, ob tem pa so dobile v podpis še dogovor, da se odrekajo odpravnini. Če dogovora ne bi podpisale, bi bile premeščene na delovno mesto v Dol pri Hrastniku, kjer ima sevniška Jutranjka svoj obrat. Nekatere delavke so v strahu odločbe in dogovore podpisale, druge ne. Direktorica Konfekcije Jutranjka mag. Zdenka Marčič ob omenjenih dogodkih pojasnjuje, daje prisilna poravnava postopek pred uvedbo stečaja, pri kateri je znižanje delovne sile nujen ukrep. Marčičeva je še dodala, daje bilo dogovorno z vsemi urejeno sporazumno prenehanje delovnega razmeija in da so vsi delavci prejeli odpravnine, kot jih določa jamstveni sklad. Delavke trdijo, da niso bile seznanjene z ukrepi, najbolj pa jih boli to, da so odločbe prejele pred prvomajskimi prazniki in daje postavljen rok za ugovor le osem dni. Če bi delavke ukrepale šele po praznikih, bi bili vsi roki že zamujeni. Delavke, ki jim je več desetletno delo v Jutranjki pobralo moči, so se množično odzvale povabilu območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov (ZSS) Posavja na razgovor, kjer niso mogle skriti žalosti, obupa in razočaranja. Po dolgih letih predajanja tovarni, ko se niso ozirale ne na 16-umi delavnik ne na nizke plače, jih je zabolela krivica in način, kako jih je podjetje postavilo na cesto. Sekretar ZSS Posavje Lado Rožič je delavkam povedal, da jim po zakonu pripada kot odpravnina za vsako leto dela pol plače. Sindikat se bo skušal z vodstvom Jutranjke dogovoriti, da umakne nezakonite dogovore, v nasprotnem primem pa bo sprožil sodne postopke in ukrepal tudi zoper vodstvo podjetja. l.maj, praznik dela, je tako za premnoge, tudi za delavce Jutranjke, izzvenel žalostno in pokazal, da bomo morali - kot v starih časih -1 .maj spet obeleževati s protesti in ne s proslavami. Nada Černič Cvetanovski Nič več z osvinčenim bencinom Slovenija, Posavje - V naši državi kmalu ne bo več mogoče kupiti osvinčenega bencina. Predvsem avtomobili, ki so starejši od desetih let in so doslej uporabljali osvinčen bencin, bodo po 30.juni-ju morali uporabljati neosvinčen bencin z adetivi. V Sloveniji bo namreč začela veljati prepoved prodaje osvinčenega bencina, ker je svinec med vsemi nevarnimi snovmi v izpuhu motornih vozil najnevarnejša sestavina. Osvinčenega bencina pa že sedaj ni mogoče dobiti na vseh bencinskih servisih v Posavju, saj od 1 .januarja letos lahko prodajajo le še zaloge. Petrol Ljubljana namreč dnevno ukinja prodajo osvinčenega bencina na servisih, ki jih je v Sloveniji kar 1280. Odgovorni na Petrolu se dnevno sestajajo in ocenjujejo porabo omenjenega goriva na posameznih servisih ter se na osnovi prodaje odločajo za ukinitev prodaje in preureditev za prodajo zgolj neosvinčenega bencina. Če avtomobil poganja osvinčen bencin, mu je potrebno primešati poseben dodatek, pri čemer uslužbenci ria bencinskih servisih kupcem radi priskočijo na pomoč, če se ne znajdejo sami, so zagotovili na centrali v Ljubljani. Na upravi Petrola pa so med drugim povedali še to, da zaradi zniževanja stroškov Petrol ukinja nekatera skladišča goriva, osrednji oskrbovalni center pa bo v Zalogu. Tudi skladišče goriva v Brežicah je v fazi zapiranja. Zaenkrat ima le funkcijo prodajnega skladišča za kurilno olje in je samo še vprašanje časa, kdaj ga bodo zaprli. Kaj bo z odvečnimi delavci, niso želeli govoriti, povedali so le, da vedno poskušajo najti najbolj ugodno možnost, tudi za delavce. Nada Černič Cvetanovski Nasprotujejo podpisu pogodbe z občino Dolenja vas - Na podlagi statuta Krajevne skupnosti Dolenja vas je predsednik sveta Branimir Vodopivc sklical zbor krajanov, na katerem so obravnavali predlog pogodbe z Občino Krško o ureditvi nadomestila zaradi prisotnosti sanitarne deponije v Spodnjem Starem Gradu. Zbora, na katerem so številni krajani predlog pogodbe zavrnili, so se udeležili tudi župan občine Franci Bogovič, direktor občinske uprave Franc Glinšek ter načelnika notranjih oddelkov Rafko Jurečič in Vojko Sotošek. V prostorih Športnega centra Spodnji Stari Grad je potekal zbor krajanov Krajevne skupnosti Dolenja vas, na katerem so prisotni obravnavali predlog pogodbe z Občino Krško o ureditvi nadome-, stila zaradi prisotnosti sanitarne deponije v neposredni bližini omenjenega naselja. Predsednik sveta krajevne skupnosti Branimir Vodopivc je prisotnim pojasnil, daje po dolgotrajnem usklajevanju z Občino Krško, za novo obdobje obratovanja obstoječe sanitarne deponije, končno prišlo do predloga pogodbe, s katero bi opredelili nekatere zahteve in pričakovanja krajanov ter nedvoumno določili pogoje obratovanja deponije. Po izčrpnih predstavitvah vsebin, ki so jih podali župan Franci Bogovič, direktor uprave Franc Glinšek ter načelnika Rafko Jurečič in Vojko Sotošek, je sledila daljša, na trenutke dokaj burna razprava, med katero se je večina krajanov opredelila proti podpisu pogodbe Krajevne skupnosti Dolenja vas z Občino Krško. Tako možnost so zavrnili za- radi že znanih razlogov, saj nekaterih obveznosti, ki so bile določene že v prejšnji pogodbi, Občina Krško do danes še ni izpolnila. Po mnenju krajanov je deponija zanemarjena, neurejena in slabo varovana. Ograja je na več mestih prerezana in poškodovana do te mere, da nepoklicanim ne more preprečevati vstopanja na območje. Krajani Spodnjega Starega Gradu se še vedno pritožujejo zaradi papirja in ostalih lažjih smeti, ki jih ob vetrovnem vremenu raznaša tudi več kot kilometer daleč v naselje, nenazadnje pa tudi zaradi smradu, ki se širi in še dodatno povzroča nerazpo-loženje med tamkajšnjimi ljudmi. Ob koncu so krajani sklenili, da predsednik Sveta KS Dolenja vas Branimir Vodopivc nima mandata za podpis nove pogodbe Z Občino Krško, dokler že dogovorjeni in določeni pogoji iz preteklega obdobja ne bodo v celoti izpolnjeni. u Danilo Koritnik stran 5 GOSPODARSTVO, TURIZEM Sava Glas, 3.5.2001 i Agencija za plačilni promet Krško predstavila rezultate gospodarstva Sest veličastnih v Posavju Posavje - Po večletnih slabih rezultatih posavskega gospodarstva izkazujejo nerevidirana finančna poročila za leto 2000 neto dobiček, ki je krepko presegel 5 milijard SIT. Od sosedov so boljši le Dolenjci, medtem ko sta celjska in zasavska regija izkazali slabše rezultate. Iz poslovnih poročil, zbranih na Agenciji za plačilni promet Krško, je Marjanca Malus predstavila analizo podatkov 901 gospodarske družbe iz regije. Lansko leto je bilo v znamenju velikih gospodarskih družb, ki S 30.6.2001 se zapre ekspozitura Agencije za plačilni promet Krško v Sevnici. Družbe m društva prenesejo transakcijske račune na poslovne banke, tega pa ne morejo storiti osebe javnega prava.To so proračunski porabniki, kot so krajevne skupnosti in zavodi. V občini Sevnica jih je 29, svoje Poslovanje pa bodo morali prenesti na agencijo v Krško. jih je 24, preživljajo pa polovico vendar je struktura dejavnosti dru- družb finančnega posredništva -vseh zaposlenih v Posavju in so gačna. pa je skazil “celostno podobo” ustvarile 60 odstotkov vseh pri- Za gospodarstvo v Brežicah pa občinskega gospodarstva, saj so hodkov v regiji ter skoraj 7 mili- je značilno, da ob največjem šte- družbe skupaj ustvarile preko 2 jard čistega dobička. Srednje veli- vilu registriranih družb zaposluje milijardi SIT izgube, kih gospodarskih družb je 65 in najmanj ljudi med občinami v so ustvarile dobrih 23 odstotkov Posavju. Sistem Nika - vseh pet Branka Dernovšek prihodkov gospodarstva, preko 800 družb pa je majhnih in so v skupnem pregledu ustvarile skoraj milijardo in pol SIT izgube. Toda, kot rečeno uvodoma, je celotni gospodarski rezultat Posavja solidno pozitiven. Največ zaslug ima krško gospodarstvo s podjetji Vipap, Termoelektrarno Brestanica in Nuklearno elektrarno Krško, kjer so izkazani naj višji dobički. Sledi umirjeno in že več let predvidljivo sevniško gospodarstvo, ki je sicer ustvarilo štirikrat manj prihodka od krškega, Plače v Posavju kar za 11 odstotkov zaostajajo za republiškim povprečjem. Povprečna bruto plača v regiji znaša 153.000 SIT. Glede na leto poprej so plače v povprečju zrasle za 2 odstotka, ampak po občinah različno: v Brežicah za 4 odstotke, v Sevnici za odstotek in pol, v Krškem pa naj bi celo realno padle. Ob dobrih finančnih izkazih pa celotno posavsko in slovensko gospodarstvo tare nelikvidnost. Ta v Posavju narašča fz meseca v mesec.Torej, Zakon o finančnem poslovanju, kije lani stopil v veljavo prav z namenom vzpostavitve likvidnosti, ni odigral svoje vloge. Direktor Agencije za plačilni promet Krško Andrej Zupančič izraža prepričanje, da doseženi gospodarski rezultati Posavja ne bodo muha enoletnica. Končno na vrsti mostiček v Trnju Brežice - Po nekajkratnih prestavitvah del na rekonstrukciji mostička na regionalni cesti Brežice - Dobova, so se letos dela končno pričela. Most naj bi bil v aprilu dokončan, a kaže, da se bodo dela tudi tokrat zavlekla vsaj do konca maja. Most v Trnju je, zaradi zožitev Pred leti sicer rekonstruirane ces-te> povzročal črno prometno toč- ko, saj je bila cesta zaradi majhnega prepusta nevarno zožana. Z deli, ki bodo po predvidevanjih Namesto mostu so tam delovni stroji. Direkcije RS za ceste končana v pogodbenem roku dveh mesecev, se bo prepust podaljšal. V dolžini približno 100 metrov bo razširjena tudi cesta, kot je poudarila Tanja Barašin iz Direkcije, na normalno širino kot je pred in za popustom. Dela izvaja Cestno podjetje Novo mesto. Investitor del, katerih vrednost je ocenjena na 15 milijonov tolarjev, je Direkcija RS za ceste, nadzor pa izvaja Družba za državne ceste, d.o.o. Delo na cesti Brežice - Dobova bo po njihovih zagotovitvah tako končano konec maja, kar priča tudi nova vloga o podaljšanju cestne zapore še v tem mesecu. Sicer je obvoz za ves promet urejen. S. V. Vlada sprejela uredbo o lokacijskem načrtu za naš odsek avtoceste Ljubljana - Sprejeta uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Krška vas - Obrežje omogoča investitorju ob dokončno veljavni verziji poteka avtoceste, da pridobi potrebno okumentacijo za pričetek gradnje. Dograditev našega 12,3 km °lgega odseka avtoceste je pred-v*dena na celotnem poteku na severni strani sedanje hitre ceste, 0|raJena bo kot štiripasovnica. Na V(,ravnavancm odseku sta dva iz-in ,^llv°iska priključka - Brežice nabrežje in spremljajoči objekti t Čatežu in pri Mokricah. Ses-, Va' de* lokacijskega načrta je tudi jee narodni mejni prehod Obrež-1Je razdeljen na tri ploščadi, na katerih se odvija pretok potnikov in blaga z nadzorovano policijsko in carinsko kontrolo. Sprejeti dokument, ki gaje po usklajevanju z lokalno skupnostjo pripravil Urad za prostorsko planiranje pri Ministrstvu za okolje in prostorje zdaj podlaga investitorju, Družbi za avtoceste za odmero parcelacije območja in odkupe zemljišč, v vmesnem času pa ob predvidenih raziskavah te- Nlc več intimno KoRade“ ~ N propadli radeški jet 0 se na n°ge postavlja novo pod-Je Intima Fashion, kjer prvih deset v Polenih za italijanski trg že šiva nsko in moško perilo. Kot je pove-nt -en ^ solastnikov Janez Vala-’ 1Scejo še dodatne proizvodne pro-* artle in pripravljajo na zaposlitev ^skupino delavk. Do konca leta aJ oljih bilo v radeški Intimi Fash-on zaposlenih 40. Šivilje v Modi In-T*a na Rudi' pod Lisco (podjetji sta Rezani) pa delajo perilo za znane-a kupca v Italiji, ki je tudi večinski ‘astnik podjetja. ]■ i^Hjan jih je s svojo dokapita-^ acijo pravzaprav rešil, pravi Ja-* Valant, kije ob tujem partneiju spoznal, kako razvite države stimulirajo razvoj podjetništva. B.D. Nova tržnica Sevnica - Tržnica v Sevnici je dobila končno podobo, pred dnevi pa je že potekal tudi tehnični pregled objekta. Kot je povedal direktor investitoija, podjetja Real iz Novega mesta, Jakob Andoljšek, je bila tržnica zgrajena v peteh mesecih po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Objekt je pripravljen za prodajo, predvidevajo, da si bodo kupci svoje lokale uredili do avgusta, uradno odprtje naj bi bilo v jeseni. Sicer pa je velik del prostorov, ki so zgrajeni do 4.gradbene faze, še na voljo, prav tako tudi prostori v zgornji etaži, ki so pripravljeni za vselitev. B.D. rena še pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor, za področje prehoda Obrežje, je Servis skupnih vladnih služb. Glede na februarske sklepe o pospešitvi postopkov za ureditev tako avtoceste kot prehoda , Obrežje v približevanju sprejemanja v EU, pa je mogoče pričakovati, da bodo gradbeni stroji v posavsko zemljo res zaorali letošnjo jesen. STA/S.V. Celostna podoba Občine Sevnica Sevnica - 21 različnih dokumentov in pripomočkov za vsakodnevne in protokolamejše potrebe bo poudarilo profesionalnost Občinske uprave Sevnica. Akademski slikar Alojz Konec, ki mu je bilo zaupano oblikovanje celostne podobe, je za osnovna motiva izbral sevniški grad in grb, obema motivoma pa je dodal umetniški značaj. Na čestitkah in voščilnicah je uporabil podobo gradu s svojih slikarskih del, zlatoporočenci pa si bodo ponovno potrditev zakonske zveze Zapiranje Rudnika Senovo Senovo - Z letom 2000 se je končalo petletno obdobje izvajanja zapiranja rudnikov rjavega premoga, v skladu z Zakonom o zagotavljanju sredstev za zaprtje rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica. Z vidika zakona bi morala biti zaključena že vsa zapiralna dela, toda na podlagi Uredbe o ustanovitvi družbe Rudnik Senovo v zapiranju d.o.o. družba preneha poslovati z zaprtjem rudnika na podlagi določil Zakona o rudarstvu. Ta pa še zdaleč niso izpolnjena. Zapiranje rudnika Senovo seje izvajalo po krovnem programu, ki so ga izdelali v podjetju Sava-projekt d.d. Krško. Programje bil ovrednoten na 4,1 mrd SIT, sredstva, ki so jih v minulem petletnem obdobju pridobili, pa v skupnem znesku niso zadoščala za pokrivanje izvajanja aktivnosti zapiranja rudnika. Člani Nadzornega sveta so na svoji 6. seji pregledali načrt začasnega financiranja za obdobje prve polovice leta in predlagani delovni načrt za leto 2001 ter se seznanili s stališčem Sveta delavcev, v katerem opozarjajo, da neporavnane terjatve v višini 395,5 mio SIT lahko ogrozijo pravočasno izvajanje zapiralnih del in drugih tekočih investicij v letošnjem letu. V stališču Sveta delavcev pa je poseben poudarek namenjen tudi skrbi in ustreznemu reševanju kadrovsko socialne problematike v rudniku, saj 19 rudarjem potečejo aneksi k pogodbam o prezaposlitvi. Svet delavcev predlaga, da vodstvo rudnika pripravi potrebne anekse za ureditev podaljšanja roka prezaposlitve za vsaj 12 mesecev oz. do dokončnega zaprtja rudnika, saj bo v nasprotnem primeru opravljenih del v lastni režiji še bistveno manj kot doslej. D.K. zapomnili po listini z motivom freske iz grajske poročne dvorane. S premišljeno in kakovostno oblikovano ter izdelano celostno podobo Občina Sevnica ne promovira le sebe kot institucije, temveč izkazuje spoštovanje do vseh, s katerimi sodeluje. To pa so v prvi vrsti občani. B.D. Kako je z varnostjo in zdravjem na delovnih mestih? Posavje - Zakon o varnosti in zdravju pri delu delodajalce obvezuje, da izdelajo in sprejmejo izjavo o varnosti z oceno tveganja. Tildi v Posavju so potekale delavnice, na katerih so delodajalci spoznali osnovo, postopek in način izdelave takšne izjave. «* Pisna izjava se nanaša na odgovornost delodajalca, da izvaja vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, preprečuje nevarnosti in tveganja pri delu, obvešča in usposablja delavce, daje navodila, skrbi za ustrezno organiziranost ter zagotavlja materialna sredstva v ta namen. Poleg pisne izjave delodajalca mora izjava o varnosti po Pravilniku o načinu izdelhve izjave o varnosti z oceno tveganja obsegati zlasti datum in kraj izdaje izjave, podatke o osebah, ki so sodelovale pri izdelavi izjave o varnosti z ocenjevanjem tveganja, podatke o prejšnjih pregledih in preskusih, podatke o delovnih mestih, organizacijskih enotah delodajalca in številu delavcev ter ocenjevanje tveganja. Slednje obsega opredelitev nevarnosti, opredelitev delovnih mest in delavcev, ki so izpostavljeni tveganju, ocenitev ravni oziroma stopnje tveganja, določitev potrebnih ukrepov za preprečevanje tveganja oz. zmanjševanja tveganja, revizijo v primeru sprememb tehnoloških postopkov in ob uvajanju novih tehnologij. Ocenjevanje tveganja je kombinacija resnosti (možne poškodbe ali bolezni, ki lahko nastanejo zaradi obravnavane nevarnosti) in verjetnosti nastanka poškodbe. Delodajalec je po Pravilniku o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja do julija 2001 dolžan izvesti ocenjevanje tveganja za vsa delovna mesta. Lidija Petrišič certifikati Kam so torej šli certifikati, ki ste jih vložili v PID-e? Različne družbe za upravljanje s skladi so različno uspešno vnovčile zbrane certifikate. Le zelo redkim je uspelo zamenjati vse. Kmalu seje izkazalo, daje privatiziranega premoženja manj, kot je bila prvotna ocena in začelo se je govoriti o privatizacijski “luknji”. Delničaiji pidov so nezadovoljni in krivijo pide, pidi pa obtožujejo državo, ker jim ne zagotovi manjkajočega premoženja ter s tem omogoči uspešnejše poslovanje pidov in večjo vrednost delnic. Država je lastnica pomebnih podjetij in bank v Sloveniji, vendar se temu lastništvu ni pripravljena kar tako odreči, zato je pidom ponujala slabša podjetja, pa še ta za visoko ceno. Delničarji tistih pidov, ki še niso zamenjali vseh lastniških certifikatov za delnice podjetij, so s sprejetjem Zakona o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb dobili možnost, da tiste delnice pidov, ki so predstavljale še neizkoriščen del certifikatov, zamenjajo za pokojninske bone ali pa še naprej obdržijo delnice. Pokojninski bon je vrednostni papir, S katerim se trguje na Ljubljanski borzi pod oznako PB0N in dosega trenutno vrednost okoli 44 SIT. Za primerjavo naj povem, da se cene pidovskih delnic gibljejo od 18 do 108 SIT za delnico (ob upoštevanju stare nominale delnice 1000 SIT je to od 180 do 1080 SIT za delnico). Pokojninski bon je možno kadarkoli zamenjati za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja Prvega pokojninskega sklada, ki ga upravlja Kapitalska družba. S to polico dobi imetnik pravico do mesečne rente z dopolnjenim 60. letom (vendar ne prej kot 13.7.2004). Če zavarovanec umre, preden pridobi pravico do pokojninske rente, pripada pravica do zavarovalne vsote v višini odkupne vrednosti police njegovim dedičem. Višina mesečne pokojninske rente bo natančno izračunana ob začetku prejemanja rente. Odvisna bo od vrednosti police (število točk oz. zamenjanih pokojninskih bonov, na katere glasi zavarovalna polica), zajamčenega donosa, zavarovalnega obdobja,... Boni so zagotovo poceni socialna varnost, predvsem za starejše od petdeset let, ki bodo po dopolnjenem 60. letu deležni prvega izpla-' čila pokojninske rente v višini minimalno 11.441 SIT (ob predpostavki, daje zavarovalna polica vredna 10.000 točk oziroma bonov, in daje vrednost 1 bona 48,4 SIT, bi bila vloga 484.000 SIT). Pokojninska renta se začne izplačevati v prvem naslednjem mesecu, ko je zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pravice in se izplačuje do smrti zavarovanca. Za zavarovanje pri zavarovalnici bi za enako višino mesečne rente plačali okoli 2 milijona SIT. Ugodnost naložbe v pokojninske bone je torej očitna. Mojca Špiler, borzna posrednica M&D Špiler k.d. Poslovalnica CKŽ 58, Krško Tel: 07/490 5678, 041/513 886 Pogodbena enota Gorenjske borzno posredniške družbe d.d. #* Vloge za potni list na obrtnem sejmu Brežice - Na brežiškem obrtnem sejmu, ki bo trajal od 1 L do 13. maja 2001, bo sodelovala tudi Upravna enota Brežice. Poleg informacij, ki jih bodo obiskovalci sejma lahko dobili s področja upravnih zadev gospodarstva in kmetijstva, si bodo lahko ogledali tudi predstavitev elektronskega poslovanja državne uprave na infomatu. V času sejma bo na predstavitvenem prostoru možno oddati tudi vlogo za nov potni list in osebno izkaznico. Državljani Republike Slovenije, ki prebivajo na območju brežiške upravne enote, vse dni, v soboto, 12. maja, med 10. in 15. uro pa tudi državljani iz drugih upravnih enot. Ta dan bo državni podsekretar Ministrstva za notranje zadeve mag. Bojan Trnovšek na prireditvenem prostoru ob 11.uri predstavil nov slovenski potni list. L.P. Pozeba - katastrofa tudi za Posavje Posavje - Občini Sevnica in Brežice sta naredili prvo oceno škode po pozebi in podatke že posredovali Ministrstvu za kmetijstvo. V Krškem pa so bolj previdni in o številkah v denarju še ne govorijo. Škoda zaradi pozebe na velikonočno soboto ponoči v občini Sevnica po prvih ocenah znaša 250 milijonov SIT, v Brežicah jo ocenjujejo na 400 milijonov SIT, za občino Krško pa številka še ni v javnosti. Magda Krošelj z Oddelka za gospodarske dejavnosti je povedala, da so škodo v sadjarstvu ocenili po cvetovih, vendar ni enostavno izračunati izpad prihodka. Upoštevati je namreč potrebno tudi posledice lanske suše, možna pa je celo še kakšna pozeba.V Krškem so torej s prvimi ocenami previdni. V Sadjarski zadrugi Posavje, kjer člani na 120 ha nasadov oberejo 5000 ton pridelka in ga 80% prodajo na tuje, so lahko hitro izračunali letošnji izpad prihodka.Na ravni zadruge bo to 500 milijonov SIT, 62 njihovih članov pa bo ob 270 milijonov SIT zaslužka, meni direktor Toni Koršič. Sadjarska zadruga je doslej v izvozu dosegala solidne cene, zato so tudi veliko investirali. Brez pomoči države so ob letošnji katastrofi vprašljivi razvojni projekti, med njimi tudi ekološko sadjarstvo, meni Koršič. Letos so namreč računali na prvo polno letino bio-jabolk sorte topaz, obrali naj bi jih 80 ton. Največje sadjarsko podjetje v Posavju pa je Evrosad Krško z 270 ha nasadov, škodo še preračunavajo, prav tako v Sadjarstvu Blanca s 73 ha nasadov. Ali je in v kolikšni meri je pozeba povzročila škodo tudi v vinogradih, kjer trta sicer še ni cvetela, so pa pozebli prvi poganjki, bo znano šele kasneje, ko se bo trta znova obrastla. Prizadeti so tudi nekateri posevki zgodnjega krompirja, čeprav so bili pokriti s kover-tanom. Branka Dernovšek Prevod Ekologische Obstbau za sadjarstvo več kot knjiga Sadjarstvo - nazaj k naravi Šentjanž - Založba Kmečki glas letno izda do 25 knjig, njihova prva skrb pa je strokovno poljudna literatura za kmetovalce. Januarja letos so izdali knjigo Ekološko kmetijstvo, pred dnevi pa še Ekološko sadjarstvo. Predstavljena je bila v Šentjanžu, kjer so lani že obrali prvi pridelek jabolk topaz, vzgojenih na ekološki način. Knjiga Ekologische Obstbau Milko Krajnc je s pomočjo hčer-je nastala kot produkt večletnega ke Katje, germanistke, knjigo sodelovanja strokovnjakov iz prevedel in priredil za slovenske Avstrije, Italije, Švice in Nizo- razmere, zemske v programu Leonardo. Ekološko sadjarstvo je vzdrže-Pilotni projekt so 1995 prijavili v vanje ravnovesja med floro in Znanje združuje; mag.Karl Lind (v sredini) ter Milko Krajnc (levo) in hčerka Katja (desno) na predstavitvi knjige pri Repovževih v Šentjanžu. Zmagala Rangusova salama Glogov Brod - Salamarji spodnjega Posavja so v sodelovanju z okrepčevalnico Štritof tudi letos priredili tradicionalno salamiado, že četrto po vrsti, na kateri je komisija pod vodstvom Franca Škrabca ocenjevala kar 117 vzorcev salam. Te je bilo potrebno oddati že prej, na osrednji prireditvi z razglasitvijo rezultatov pa so vsem udeležencem podarili priznanja in praktične nagrade. Posebno slavnostna pa je bila podelitev nagrad najboljšim dvanajstim salamarjem, med katerimi so bili v Posavju in tudi širše dobro znani Davorin Rangus iz Šentjerneja, ki je prejel nagrado za najboljšo salamo, nagrado za drugo najbolje ocenjeno salamo je prejel Janez Tršinar iz Prekope, sicer letošnji zmagovalec kostanjeviške salamiade, tretje mesto pa je pripadlo Jožetu Ribiču z Blance. Vseh dvanajst najboljših salam seje uvrstilo tudi na letošnjo državno finalno tekmovanje, ki bo v mesecu maju v Sevnici. Janez Tršinar, Davorin Rangus in Jože Ribič po objavi rezultatov in podelitvi nagrad Na prireditvi pojj šotorom, ki pa je bil tudi tokrat nekako premajhen za vse ljubitelje te vrste ljudskih veselic, smo lahko videli nastope Pihalnega orkestra Kapele, harmonikarjev Tonija Sotoška in Tre-bežkih drotarjev, za resnično dobro vzdušje in prijetno zabavo do jutranjih ur pa so poskrbeli člani ansambla Domači fantje. D.K. Bruselj z namenom, da ponudijo manjšim posestnikom možnost ekonomskega preživetja z vse bolj cenjeno naravno vzgojo sadja, je v Šentjanžu pojasnil eden od avtorjev mag.Karl Lind iz Avstrije. Študija je na sedežu unije dobila odlično oceno. Sodelujoči strokovnjaki so izsledke natančnih opazovanj naravne vzgoje Sadja v različnih klimatskih pogojih “prevedli” v poljudnejšo obliko, razumljivo pridelovalcem, in pred dvema letoma je v Avstriji izšla omenjena knjiga. Priznan slovenski agronom favno v sadovnjakih, med koristnimi organizmi in škodljivci, brez pomoči agresivne kemije. Kako nahraniti tla, s kakšnimi pripravki in kdaj škropiti, kako sploh “zastaviti” sadovnjak za naravno pridelavo, je pregledno obdelano na 300 straneh s fotografijami in skicami. Karl Lind Krajnčev prevod knjige razume kot dodatni korak slovenskih sadjarjev v unijo in vidi možnost tesnejšega sodelovanja v razvoju ekološkega sadjarstva. Branka Dernovšek Dan zemlje v Posavju Posavje - Ob letošnjem Svetovnem dnevu zemlje so se tudi v Posavju odvijale številne čistilne in delovne akcije, pa tudi prireditve, ki so opozarjale na to, kako skrbimo za naš planet. Tako so učenci iz OŠ Raka skupaj z učiteljicami pred nakupovalnim centrom v Krškem mimoidočim podarjali vrečke iz papirja in blaga, šteli so promet in opravljali anketo o onesnaženosti našega ozračja. V Dobravi pri Kostanjevici se je odvijala čistilna akcija. Prostovoljci so skupaj z domačini organizirali akcijo, v kateri so čistili širšo okolico gradu Dobrava, v akcijo pa sta se vključili tudi podjetji Kostak in Surovina iz Krškega podprla pa sta jih še Občina Krško in grad Dobrava V Podsredi pa so letos že četrtič obeležili Dan zemlje, aktivnosti so posvetili vodnim virom in problematiki, ki je povezana z onesnaževanjem voda zalogami in ohranjenost- jo le-teh. Ob strokovnih predavanjih so podelili nagrade zmagovalcem likovnega natečaja za osnovne šole znotraj zavarovanega območja. Žal so se odzvale le šole Lesično, Pišece in Artiče. V obeh kategorijah sta bila med najboljšimi razglašena izdelka OŠ Lesično. Na razredni stopnji je 2.mesto zasedel izdelek ‘Travnik” Mojce Omerzel iz OŠ Pišece, 3. mesto pa ponovno OŠ Lesično. Na predmetni stopnji je 2. mesto osvojil izdelek “Cvet” Tine Rožman iz OŠ Artiče. Tretji sta bili Tadeja Bertole in Katarina Černelič iz OŠ Pišece, z izdelkom “Podvodni svet”. Praznovanje Dneva Zemlje so zaključili z odprtjem pešpoti do izvira Trebčice. K.M.in S.V. Posavske kmečke dobrote nagrajene Ptuj - Na 12.razstavi “Dobrote slovenskih kmetij” so se tudi letos posavske kmetije uspešno predstavile. Večina njihovih izdelkov je bilo nagrajenih, dve kmetiji pa sta se z razstave vrnili z bronastim znakom kakovosti, ki potrjuje visoko kakovost izdelka in ga komisija podeli kmetiji, ki je trikrat zapored na razstavi prejela zlato priznanje. Letos je sodelovalo 556 kmetij z 748 vzorci krušnih, mesnih in mlečnih izdelkov, kisov, olj 5 žganja, vina in suhega sadja. Na razstavi so se poleg slovenskih predstavile tudi kmetije iz Avstrije, s svojimi kulinaričnimi značilnostmi pa seje letos še posebej predstavila Primorska. Ocenjevalci so podelili 244 zlatih priznanjv,169 srebrnih, 144 bronastih in kar 29 bronastih znakov kakovosti in jih prejme kmetija za tri zaporedna zlata priznanja. Iz Posavja je sodelovalo 51 kmetij, iz brežiške občine 24, iz krške 11 in iz sevniške 20. Večina izdelkov je bilo nagrajenih; tako so dobrote z Vojko Šušterič Miroslava Podgoršek brežiških kmetij prejele skupaj 6 zlatih priznanj, 4 srebrna in 5 bronastih. Dobrotam s krških kmetij so bila podeljena 4 zlata priznanja, 2 srebrni in 4 bronasta. Sevniške kmečke dobrote pa so si prislužile 3 zlata priznanji 3 srebrna in 5 bronastih. V krški in sevniški občini letos ni bilo dobitnika najvišjega priznanja za kakovost, zato pa sta kar dva iz brežiške občine. Vojko Šušterič, Vrija d.o.o. iz Globokega je prejel bronasti znak kakovosti za jabolčni kis in Miroslava Podgoršek iz Pišec, ki je dobila bronasti znak kakovosti za sadni kruh. Jelica Koršič Zaščita gozdnega mladja Spomladanska sadnja v gozdu je večinoma že za nami. Na področjih, kjer je v gozdovih porušeno ravnotežje med prehranskimi možnostmi gozda in prehranskimi potrebami rastlinojede parkljaste divjadi, je gozdno .mladje precej poškodovano. Škode, ki jih povzroča divjad, so objedanje vršičkov in poganjkov gozdnega drevja, obgrizanje in lupljenje debel ter drgnjenje rogovja ob mlada drevesa. Najbolje je že sedaj razmišljati in tudi izvesti zaščito mladja pred divjadjo. Mladje je sicer najbolj izpostavljeno v zimskem času, vendar se v določenih predelih našega območja, kjer je divjad zelo številčna, pojavljajo škode tudi preko poletja. V našem območju so najbolj objedeni listavci (gorski javor, jesen, hrast), iglavci pa le tam, kjer se pojavlja jelenjad. Na rastiščih z bogatim naravnim pomlajevanjem in kjer je tudi dovolj grmovnih vrst, gozdno mladje običajno ni ogroženo. V predelih, kjer pa je gozd potrebno obnoviti s sadnjo, v večini primerov moramo posajene sadike tudi zaščititi. Poznamo različne načine in več vrst zaščite. Gozdno mladje lahko zaščitimo skupinsko ali posamično. Skupinska zaščita pomeni, da določeno površino ogradimo z žično ograjo. Ograjo uporabimo na večji površini (do 1 ha), kjer tudi relief terena to dopušča. Prednost tega načina zaščite je, daje poleg sadik zaščiteno tudi naravno mladje na celotni ograjeni površini. Posamična ali individualna zaščita pomeni, da Zaščitimo le določeno število posajenih sadik ali pa le posamezne osebke v naravnem mladju. Za posamično zaščito imamo na voljo več vrst različnih materialov. Iglavce pred objedanjem zaščitimo s premazi, ki odvračajo divjad. Tudi za zaščito debel pred drgnjenjem z rogovi uporabljamo premaze. Za listavce premazi niso primerni, ker se vršiček zasuši. Najbolj naravi prijazna zaščita listavcev so trije količki. Postavimo jih v trikotnik, sadiko obnje dobro privežemo, morajo biti višji od sadike, tako da divjad z gobcem ne doseže vršička. Najprimernejši les za pripravo teh količkov je kostanjev, hrastov ali robini-jev. Druga možnost je uporaba individualnih plastičnih mrež v obliki tulca. Postavimo jih okrog sadike in jih čvrsto pritrdimo na dva ustrezna količka, ki dajeta mreži oporo in potrebno obliko. Vsako pomlad moramo po ozelenitvi opraviti vzdrževalna dela; naravnati vršni poganjek, odstraniti zeliščni sloj, ki se prepleta skozi mrežo in po potrebi mrežo učvrstiti ali zamenjati količke. Mreže, kjer so sadike odmrle, izpopolnimo ali pa jih odstranimo. Ograje pregledamo tudi pozimi, da ne bi ostala kakšna luknja in po potrebi popravimo stebre. Le pravilno postavljena in vestno vzdrževana zaščita služi svojemu namenu. Po nekaj letih, ko mladje doseže ustrezno višino, zaščita ni več potrebna. Umetni materiali ne sodijo v gozd, zato jih, ko so opravili svojo vlogo, odstranimo in če je : možno uporabimo na drugem objektu. Za dela o zaščiti pred divjadjo se je potrebno odločiti po posvetu z revirnim gozdarjem. Delo ni enkratno, temveč je to nekajletna obveza. V delo in materiale so vložena precejšnja finančna sredstva iz državnega proračuna. Na osnovi Odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije (Ur.l. RS, št.58/94) lastniki gozdov na Krajevnih enotah ZGS prevzamejo materiale za zaščito, po vestno opravljenem delu pa jim bo izplačana tudi subvencija. Mojca Bogovič, unv.dipl.ing. gozdarstva Puranji zrezki Potrebujemo: 250 g sveže paprike, 100 g mesnate slanine, rastlinsko mast, 4 rezine vloženega ananasa, 1 žlico serija ali belega vina, sol, poper, 60 g kokosove moke, mleto sladko papriko, 4 puranje zrezke (belo meso, skupaj približno 600 g), 20 g moke, 1/8 litra vode, 1/8 litra sladke smetane. Papriko očistimo in narežemo na tanke rezance. Tudi slanino narežemo na tanke pramene in jo prepražimo na rastlinski masti, da postekleni. Dodamo papriko, premešamo in prepražimo. Zalijemo s šerijem ali belim vinom in z 1 žlico ananasovega soka iz konzerve. Solimo, popopramo in dušimo 10 do 15 minut. Odcedimo 4 rezine vloženega ananasa. 40 g kokosove moke zmešamo z mleto sladko papriko. V tej mešanici povaljamo ananasove rezine. Na hitro jih popečemo na rastlinski masti z obeh strani, nato jih shranimo na toplem. Tudi puranje zrezke popečemo na vroči rastlinski masti; pečemo jih približno 2 minuti z vsake strani. Ko jih obrnemo jih solimo in popramo. Rečene zrezke shranimo na toplem. V maščobi, kije ostala v ponvi, prepražimo moko, nato zalijemo z vodo in z malo ananasovega soka. Primešamo smetano za boljši okus in dodamo še 20 dag kokosove moke. Omako solimo in začinimo po okusu, na primer s curryem. Zrezke obložimo s papriko, slanino in z rezinami ananasa. Omako ponudimo posebej. “Dan šparglja” na Grmu Novo mesto - Srednja kmetijska šola Grm in Kmetijska svetovalna služba, oddelek Novo mesto pripravljata v sredo, 9.maja, na Vrtnarski postaji na Grmu Dan šparglja”. Na prireditvi bodo predstavili tehnologijo pridelave špargljev in subvencioniranje države pri napravi novih nasadov, predstavilo se bo Združenje pridelovalcev špargljev Slovenije, pripravili bodo nekaj špargljevih jedi, ki jih bo mogoče tudi pokusiti. Obiskovalci si bodo lahko ogledali nasad špargljev pri šoli na Grmu, sicer pa je mogoče v Posavju nasad špargljev videti še pri Deržaničevih v Arnovih selih 20, Artiče, m v Beli Krajini pri Brodaričevih v Rosalnicah 65, Metlika. ZDRAVSTVO, SOLSTVO Razpisane kadrovske štipendije Slovenija, Posavje - Zavod RS za zaposlovanje je že objavil razpis za kadrovske štipendije za prihodnje šolsko leto. Teh je vsako leto manj, tudi v Posavju. Prošnje na razpis kadrovskih štipendij morajo kandidati posredovati kadrovski službi štipenditorja, priložiti pa je potrebno potrdilo o vpisu v šolo in overjen prepis ali fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije o opravljenih izpitih. Posamezni štipenditorji pa lahko zahtevajo še druga potrdila. Vlada RS razpisuje 160 kadrovskih štipendij, mednje so zajete tudi upravne enote. Od posavskih treh razpisuje brežiška upravna enota 1 kadrovsko štipendijo za pravo, mednarodnogospodarska smer, in 1 sevniška upravna enota za gradbeništvo, komunalne ali hidrotehnične smeri, in sicer za 2.letnik. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport razpisuje 200 kadrovskih štipendij, Ministrstvo za pravosodje 15 in Ministrstvo za notranje zadeve - policija razpisuje 20 kadrovskih štipendij. Območna služba zavoda za zaposlovanje Sevnica oziroma uradi za delo v vseh treh posavskih občinah pa razpisujejo skupaj 48 kadrovskih štipendij. Tri v Brežicah, in sicer za Gozdno gospodarstvo Brežice, smer izobraževanja - gozdar. V Krškem 34, smeri izobraževanja so različne, štipenditorji pa so TUMA Krško (1), NEK (27), Kostak (1), Hermes (1), IHS (3) in Lipa Kostanjevica (1). V Sevnici razpisujejo 11 kadrovskih štipendij, KZ Sevnica (1), Klasje Celje za pekarno Sevnica (1), Armat Šentjanž (4), SGP Posavje (4) in Horizont inženiring - Srečko Hribšek Studenec (1). Roki za prijavo so različni, zato strokovne službe zavoda za zaposlovanje priporočajo kandidatom, da pri štipenditorjih čim-prej poiščejo vse dodatne informacije. Jelica Koršič “Omogočimo otrokom lažje učenje” Brežice - Knjižnica Brežice je za učence, pedagoge in starše °trok iz osnovnih šol brežiške občine organizirala delavnice 1 naslovom Omogočimo otrokom lažje učenje, ki jih je vodila Profesorica pedagogike Marija Gabrijelčič iz Novega mesta. Delavnice so potekale v treh različnih skupinah. Prva, dopoldanska je bila namenjena predvsem učencem in pedagogom petih razredov osnovnih šol, sodelovali pa so učenci osnovnih šol Brežice, Velika Dolina, Cerklje ob Krki, Dobova in Bizeljsko. g nalogami so učenci spoznali, da je branje še kako pomembno. Profesorica Marija Gabrijelčič je s predavanjem ter z zanimivimi "dogami in dejavnostmi učencem pokazala, da je tudi učenje lahko 'a avn°- Z delom vseh učencev je bila, kot je dejala v pogovoru s n dagogk zelo zadovoljna in se bo, če bo le možnost, v brežiško občino etos vrnila. Drugi dve delavnici sta potekali v popoldanskem času, ‘ Prvi so sodelovali učenci, stari deset in več let, kasneje pa so se c clvnic lahko udeležili tudi njihovi starši. L.P. BAG Res znajo tudi drugače Brežice - Glasbena šola Brežice je v minulem tednu pripravila še enega v nizu koncertov “Znamo tudi drugače”. Uvodni pozdrav v dvorani Prosvetnega doma je zaigral pihalni orkester glasbene šole, sledile so tako skupine kot posamezniki, Orffova skupina, godalni kvartet in simfonični orkester ter kar 17 citrarjev pod vodstvom Anite Strgar. In tudi njihovi profesorji so zbrani v salon orkestru zaigrali prepolni dvorani, ki je več kot dve uri trajajoči nastop spremljala z burnim aplavzom. S.V. Igralo je kar 17 citrarjev. V 3.krog vse prijavljene OŠ iz Posavja Slovenija, Posavje - Jeseni bo uvajanje devetletke potekalo že na 161 slovenskih osnovnih šolah (OŠ), v skladu s predlagano novelo zakona o osnovni šoli pa naj bi devetletka zaživela na vseh OŠ v šolskem letu 2003/2004. Za 3.krog devetletke, ki se bo začel jeseni, se je na razpis Ministrstva za šolstvo, znanost in šport prijavilo 74 OŠ, med njimi so bile tudi tri matične OŠ in ena podružnična iz'Posavja. Do konca marca so morale vse omenjene šole ministrstvu predložiti vlogo za pridobitev dovoljenja s potrebno dokumentacijo in v preteklih dneh je ministrica Lucija Čok že izdala dovoljenje 66 OŠ. Tako bodo v prihodnjem šolskem letu 2001/2002 z uvajanjem devetletke začeli tudi na OŠ Velika Dolina v brežiški občini ter na OŠ Adama Bohoriča Brestanica in OŠ Leskovec pri Krškem s podružnično OŠ v Velikem Podlogu v krški občini. OŠ iz Brestanice in OŠ z Velike Doline bosta devetletko uvajali le v l.razredu, na OŠ Leskovec pa bodo devetletko uvajali v 1. in 7.razredu. J.K. Najboljši mladi čebelarji Pišece - V organizaciji OŠ Maksa Pleteršnika Pišece in Občinske čebelarske zveze Brežice je na OŠ Pišece potekalo tekmovanje mladih čebelarjev Posavja. Učenci osnovnih šol Boštanj, Koprivnica, Leskovec pri Krškem, Jurija Dalmatina Krško, Maksa Pleteršnika Pišece, OŠ Marjana Nemca Radeče in dr. Pavla Lunačka Šentrupert so se pomerili v dveh kategorijah. V nižji je srebrno priznanje osvojila ekipa OŠ iz Radeč, zlato pa ekipe iz OŠ Koprivnica, Maksa Pleteršnika Pišece, Jurija Dalmatina Krško, Boštanj ter Šentrupert. V srednji skupini je bronasto priznanje osvojila ekipa Radeč, srebrno ekipa Pišec, zlato pa ekipe OŠ Jurija Dalmatina Krško, Koprivnica, Leskovec pri Krškem, Boštanj in Šentrupert. Najboljši se bodo udeležili državnega tekmovanja, ki bo petega maja v Prosenjakovcih na Goričkem. L.P. Mladi odkrivajo Posavje Krško - Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško, znotraj katerega deluje sekcija za promocijo Posavja, je v sodelovanju z Mednarodno pisarno Maribor organiziralo izlet po Posavju za tuje študente Univerze v Mariboru. Breži BAG da bi ce - Dvorana Prosvetnega doma Brežice je bila skoraj premajhna za vse, ki so si želeli ogledati - Brežiško akademijo gimnazijcev. Prireditev je bila prva tovrstna, vendar gimnazijci načrtujejo, Postala tradicionalna, vsakoletna, zgodila pa naj bi se nekoliko prej, v februarju, mesecu kulture. j Oo astoPajoči - bilo jih je preko Po ~ S° PreP'etaB ljubezensko v eziJ° *n prozo svetovne in slo-finske književnosti z glasbo na ayirju in še nekaterih instru-entih, s pesmijo, pa tudi s ple-s°ni dl 'gro. Številno občinstvo so Sv°jo eno in pol urno predstavo .‘^dušili, še posej z zadnjimi pekarni, ki so bile tudi “za Ted ■ Pripravili so namreč dva eca, enega v angleščini, druge-;a ^ ^rih različnih jezikih, avtor-rijdnjega sta dijaka. „ "stopnine ni bilo, prostovolj-^.Prispevke, ki so jih darovali 'kovala, pa bodo porabili za v *UP knjig za šolsko knjižnico gl*inaziji. J.K. Nastopajoči so prireditev zaključili s pesmijo “Dan ljubezni ”. Sodelovalo je 36 študentov iz enajstih držav Evrope in južne Amerike, ki študirajo preko programov izmenjave Erasmus ali Ceepus. “Iskre v očeh in nasmejani obrazi študentov so dokazali, da je zanimanje mladih za Posavje veliko, saj so z navdušenjem odkrivali raznovrstno kulinarično in bogato vinsko ponudbo, naravne lepote, zgodovinske in etnološke znamenitosti in tudi gostoljubnost domačinov,” pravi vodja projekta Tanja Kunej. Sekcija DZMP v različne projekte vključuje mlade, tudi tujce, da v Posavju izkusijo možnosti za zabavo, rekreacijo in učenje. Eden večjih projektov bo tudi mladinski raziskovalni tabor na primeru starega delujočega mlina, v katerega bodo preko programa EU Mladina vključeni Nizozemci in Slovenci. L.P. V. -V* i :;'..", 11 mm Zakon zaradi zdravljenja ali zaradi česa drugega? Posavje - V DZ RS je bila sprejeta Novela zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je državni zbor razdelila, poenotila pa je slovensko strokovno in laično javnost, ki ostro nasprotuje uveljavitvi takega zakona. Ta naj bi bil sporen vsaj iz treh vidikov, in sicer zdravstvenega, pravnega in etičnega. Zato se je 34 poslancev odločilo podpisati zahtevo po razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma, ki naj bi bil izveden predvidoma v drugi polovici meseca junija. O tem, kaj o sprejetju zakona in določil, ki omogočajo zdravljenje neplodnosti in oploditev z biomedicinsko pomočjo tudi zdravim samskim ženskam, smo vprašali nekatere prebivalke in prebivalce regije Posavje. Anketo pripravil: Danilo Koritnik Dženi Rostohar, absolventka pedagoške fakultete z Goleka: Zdi se mi prav, daje državni zbor sprejel takšno dopolnilo in da so se na ta način izenačile pravice vseh žensk do možnosti umetne oploditve. Predvsem tistih z zdravstvenimi težavami, ki živijo v partnerstvu z moškim in si z njim želijo otroka, kakor tudi tistih, ki moškega partneija nimajo, pa si prav tako želijo imeti otroka. Gre za pravico osebne izbire ženske in upam, da v primerih omogočanja te pravice, ne bo prihajalo do zlorab. Marko Hercigonja, komercialist odkupa iz Brežic: Odobravam in podpiram prizadevanja, da se ženskam, ki imajo zdravstvene težave, omogoči zdravljenje in umetna oploditev, ne glede na to, ali živijo v zakonski ali izven zakonski skupnosti z moškim partnerjem. Problem vidim v tem, če se zdrava samska ženska odloči imeti otroka in s tem otroku že v naprej odvzame pravico imeti očeta. V mislih bi morali imeti predvsem zdravljenje neplodnosti, ne pa neomejeno genetsko produkcijo otrok brez enega starša. Marija Bobič, samostojna podjetnica iz Sevnice: To, da bi ženske same odločale o tem, ali bo njihov otrok odraščal brez očeta, je v nasprotju z elementarnimi otrokovimi pravicami in absolutno ni v skladu z zakonitostmi narave. Pomisleke imam tudi glede mentalnega zdravja takih žensk, ki bi se, sicer zdrave, na ta način odločale, kako priti do svojega otroka. Sicer pa je takšen zakon sprejela vladajoča večina, ki ima, po mojem mnenju in mnenju večine ljudi, tudi in predvsem komercialni interes. Meri Kelemina, ekonomistka v podjetju Lisca z Blance: Pri tem zakonu gre za velika etična, moralna in kulturna vprašanja. Če sem konkretna in kot mati povem svoje mnenje, menim, da bo ženska, ki v vsem zavrača moškega, težko vzgojila svojega otroka v osebnost, ki ji bodo blizu tudi vse moralne vrednote tega sveta. Bolj prav bi bilo, da bi ta proračunska sredstva v večjem obsegu namenjali pomoči tistim parom, ki si zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo po naravni poti ustvariti svoje družine. Miha Žagar, upokojeni mizar iz Nove vasi: Zadevo vidim tudi s stališča, da želijo biti nekatere ženske bolj samostojne, torej če želijo živeti brez moškega partnerja, ne vidim nobenega razloga, da ne bi tudi takšne ženske postale biološke matere. Seveda se pri tem postavlja več vprašanj, na katere mora družba znati odgovoriti. Ali bo otrok, ki bo živel brez očeta, poleg tega pa ne bo niti vedel, kdo je njegov oče, srečno in zadovoljno bitje? Po mojem mnenju vsekakor ne bo. rojstva v porodnišnici brežice v .. • . Od 13.4. do 30.4.2001 Dečke so rodile: Barbka Pavlin iz Novega mesta, Darja Pačnik-Pečnik z Ledine, Marija Novak s Trebeža, Zlatka Jurkovič iz Loke, Bronja Račečič iz Gorenjih Skopic, Tatjana Mervič iz Krškega in Sidonija Brajdič iz Dobruške vasi. Deklice so rodile: Jožica Plevnik iz Bukoška, Melita Ogorevc iz Pišec, Mira Kuhar-Radež iz Loke pri Zidanem Mostu, Ksenija Zupan iz Brestanice, Anica Martič iz Prušnje vasi, Nada Krajnc iz Podgorice pri Sevnici, Ivanka Kovačič z Brezovice, Ladislava Ocvirk iz Pečic in Cvetka Hudorovac z Gorice. KULTURA Ivanka Počkar promovirana v doktorico znanosti Ljubljana - Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Jože Mencinger je 17. aprila promoviral 12 novih doktorjev znanosti, med njimi je bila tudi etnologinja Ivanka Počkar iz Posavskega muzeja Brežice, ki. je svojo doktorsko disertacijo z naslovom Rokodelci in obrtniki v Brežicah od 2. polovice 19. stoletja do 2. svetovne vojne uspešno zagovarjala 2. januarja 2001. Dr. Počkarjeva prva z leve Etnologinja dr. Počkarjeva pravi: "Krono svojega dosedanjega dela si želim pripraviti v tiskani obliki, da bi postala publikacija in bi bila taka dosegljiva ljudem, iz katerih je izšla in jim je tudi namenjena.” Čestitamo! N. Jenko S. Zlati Marko Ferlan Toscana, Viareggio - Na odprtem mednarodnem, kitarskem tekmovanju sije učenec 5. razreda kitare in glasbe Glasbene šole Brežice (učenec 6. razreda OS Dobova) Marko Ferlan ( na fotografiji) na zaključnem koncertu z igranjem na kitaro priigral zlato priznanje in 1. nagrado v A kategoriji. Njegov mentor, profesor Tomislav Vrandečič pravi: "Markoje pravi kitarist, saj je že lani na slovenskem državnem kitarskem tekmovanju TEMSIG prejel zlato priznanje. Pri Marku je zanimivo, da rad igra in da z veseljem nastopa. Je muzikalen, saj je komisija ocenjevala tudi muzikal-nost, ne le tehniko igranja. Na zaključnem koncertu je dobil tudi 200.000 lir denarne nagrade. Ima že veliko materiala, pripravlja zgoščenko in se glasbeno izvrstno razvija. Naslednje leto pa se bomo poskušali predstaviti še po glasbenih šolah v Sloveniji, kjer bi radi pokazali, da imamo tudi pri nas nadarjene glasbenike.” Tekmovanje je bilo v A, B in C kategorijah. Kot zanimivost naj še povemo, da so bili tekmovalci iz Nemčije, Francije, Italije, Poljske, Amerike, Mehike, Kitajske in Japonske. N. Jenko S. napovedi 8. maj Brežice - Gledališče Ptuj s komedijo Nevarno razmerje, ob 19.30 Prosvetni dom, za abonma in izven 9. maj Krško - otvoritev likovne razstave Boge Dimovski, ob 19. v Galeriji Krško 10. maj Brežice - medobmočna revija otroških pevskih zborov Dolenjske, Bele Krajine in Posavja, ob 17. v avli Ekonomske in trgovske šole Brežice 15. maj Brežice - otvoritev, pregledne fotografske razstave ljubiteljskih fotografov iz Brežic, ob 19. v Galeriji Dolenjske banke 16. maj Brežice - koncert Nataše Stopar - sopran in Metoda Palčiča - tenor, ob 19.30 v glasbeni šoli Krško - območna revija plesnih skupin, ob 18. v Domu Svobode Brestanica ob koncu tedna Literarni večer v Krškem Krško - Kulturna sekcija Kluba posavskih študentov je v zeleni dvorani hotela Sremič pripravila predstavitev del udeležencev literarne delavnice, ki jo je vodil priznani slovenski pesnik in pisatelj Aleš Šteger. Literarni večer, v katerem so svojo poezijo predstavili Stanka Hrastelj, Matija Jagrič, Barbara Mežič, Karmen Ple-vanč in Petra Rep, je vodil Benjamin Siter, s petjem pa so ga popestrile Aleksandra Barič, Silvija Jelen, Monika Ogorevc in Andreja Zlatič. D.K. Mednarodni dan knjige v Posavju Posavje - V vseh osrednjih občinskih knjižnicah v Posavju so z različnimi dogodki obeležili Mednarodni dan knjige. V Valvasorjevi knjižnici Krško so pripravili razstavo knjig iz lastnih arhivov, organizirali pa so tudi pravi knjižni sejem in ponudili v izbiro preko 500 naslovov knjig, ki sojih zainteresirani lahko kupovali tudi do 70 odstotkov ceneje. Z razstavo knjig in knjižnim sejmom so se prireditve nadaljevale tudi v izposojevališču Videm z “Dnevom odprtih vrat”. V minulih dneh so odprli tudi vrata kapucinske knjižnice in organizirali skupinske oglede, knjižni sejem pa so organizirali še v prostorih izposojevališča v Kostanjevici. Morda lahko že ob tej priložnosti napovemo tudi dogodek, ki bo potekal 10. maja, ko bodo predstavniki podjetja Numip iz Krškega Valvasorjevi knjižnici podarili faksimile knjige polihistorja Janeza Wajkarda Valvasorja - Topografija Kranjske. Sevniška občinska knjižnica je praznik knjige okronala s predstavitvijo knjižnega prvenca Tanje Mencin iz Krmelja - Harlekinov padec. Knjigo, ki je pravzaprav mistična avtobiografija, je avtorica izdala pod psevdonimom Juta Ve-nonni. Življenje Jute Venonni je, kot lahko razberemo iz nekaterih avtoričinih biografskih podatkov (npr: študij teologije in filozofije), in- Juta Venonni timno povezano z iskanjem Boga in Resnice. Zakaj Juta Venonni? Avtorica zelo dobro pozna ezoterično tradicijo in mitologijo ter šamanizem, kjer ima vsakdo poleg svojega še drugo ime. Zakaj Harlekinov padec? Harlekin je norček, burkež, a v bistvu človek, ki se pri iskanju nečesa novega zapleta v pajčevine življenja. Kot je zbranim v poročni dvorani Posavskega muzeja poudarila podžupanja Milena Jesenko, se bi knjigi v Posavju in državi slabo pisalo, če ne bi bilo knjižnic, kajti kruta realnost je, da ekonomski položaj onemogoča poseganje po knjigi. Vendar je po njenih besedah knjiga vselej zmagala in meni, da bo premagala tudi v minulih dneh napovedano ukinitev založništva literature pri DZS. Ob krajšem sprejemu je utrinke iz knjig Glasbene šole Brežice v zvoke harmonike prelevil učenec Matjaž Predanič. D.K., N.Č.C., S.V Posavje poje Leskovec pri Krškem, Sevnica, Brežice - Iztekla se je revija Pesem Posavja 2001. Najboljši se bodo predstavili v Novem mestu. Na treh koncertih seje predstavilo kar 24 posavskih pevskih zborov. Kot seje pokazalo na dobro obiskanih revijah, je pevska dejavnost najbolj razvita v brežiški občini, od koder prihaja kar dve tretjini zborov. Za dva zbora bi lahko rekli, da sta posavsko naravnana. To sta Posavski oktet ter Vokalna skupina Ekonomske in trgovske šole Brežice. Vokalna skupina Corona Vse tri revije, na katerih so bile posnete tudi zgoščenke, je ocenjeval Karli Leskovec in izbral najboljše, ki bodo nastopili na zaključni reviji Posavja in Dolenjske v Novem mestu. N.C.Č. V Zanzibaru že sonce zahaja... Sevnica - “Zanzibar. Otok pred vzhodno afriško obalo, ki vzbuja skomine zaradi vseh zgodb, ki so se napletle o njegovih lepotah in radoživem življenju. Kaj bi si človek po naporni hoji na najvišji afriški vrh Kilimandžaro želel drugega kot nekaj dni na tem otoku”, pravi svetovni popotnik Franci Horvat iz Celja. Vtise in slike s svojega enomesečnega popotovanja po Keniji in Tanzaniji je strnil v sevniški knjižnici. Eksotično živalstvo in rastlinstvo ter ljudstvo Masai so bili osrednja tema njegovega zanimanja. Z Janezom Levstikom iz sevniške Lisce, ki je v Keniji službeno preživel skoraj dve leti - tega je že 20 let - sta družno ugotavljala, da se v tem času Afrika ni kaj bistveno spremenila. Le korupcija se je razrasla, kar je dokaz več, da gre tudi Afrika v korak s časom. N.C.Č. Tihožitja Tuga Lebiča Brežice - V galeriji Dolenjske banke Brežice je na ogled osem tihožitij slikarja samouka Tliga Lebiča, rojenega v Brežicah leta 1927. Risal je vseskozi, intenzivneje se je slikarstvu začel posvečati pred tridesetimi leti, v tem obdobju pa je nastal obsežen opus krajin in tihožitij. tr Predstavil se je na dvajsetih samostojnih in mnogih skupinskih razstavah doma in v tujini. Občutek za lepoto starega in tradicionalnega izhaja iz slikarjevega otroštva, kije bilo obdano z lončenino Mastnakove lončarske hiše, v kateri so vsaj že od začetka 19. st. lončarili Lebičevi predniki, saj je odraščal v hiši, zgrajeni na obzidju starega mestnega jedra, v Ulici stare pravde.NJ.S. Medobmočna revija Krško - V organizaciji Javnega sklada R Slovenije za kulturne dejavnosti Območne izpostave Krško je v Kulturnem domu potekala medobmočna revija mladinskih pevskih zborov Dolenjske, Posavja' in Bele Krajine. Nastopili so pevski zbori iz Brestanice, Trebnjega, Žužemberka, Črnomlja, Cerkelj ob Krki, Brežic, Novega mesta in Dobove. D.K. Pevski zbor OŠ Brestanica med nastopom Big band Krško gostoval v Loki Loka pri Zidanem Mostu - Člani Kulturnega društva Primoža Trubarja iz Loke pri Zidanem Mostu so v tamkajšnji dvorani kulturnega doma priredili koncert Big Banda Krško. Skupino vodi Aleš Suša, ki trenutno študira na Jazz akademiji v Gradcu. V bandu se pojavlja v dveh vlogah, in sicer kot dirigent in kot solist na alt in tenor saksofonu. V ponovno prepolni dvorani so ljubitelji bigbandovske glasbe lahko resnično prišli na svoj račun, saj so vidno navdušeni pozdravljali sleherno swing, blues ali latino skladbo ter balade Glena Millerja, Duka Ellingtona, Stana Kentona in ostalih mojstrov jazz glasbe. D.K. In je dolg čas potapljanja v sebe, iskanja miru in tišine in v obojem ravnovesja in harmonije. Vedno več takih prihaja nasproti. Zbranih, ki vedo, kaj hočejo, kam gredo in kaj želijo drugim dati. Prepričanih v sebe, ko jih v tišini hrup ne preglasi, ko jih ne zmotijo drugačna hotenja in okusi drugih. So neomajni na svojih poteh, pa vseeno v soskladju z različnostjo, ki ji nihče ne ubeži. Tem srečanjem bi lahko dejali “življenjska šola”. Ali - od vsakega, ki pride nasproti, se da učiti; so učitelji, če se hočemo učiti. K temu prebrane knjige, revije in časopisi, ki pridejo v roke. Za njimi stoje ljudje, ki sojih napisali. Več kot prebremo, več znamo, si lažje ustvarimo mnenje, si širimo obzorja in morda nismo zapeljani. . Danes je mednarodni dan svobode tiska. Tako tudi našega tiskanega medija, SavaGlasa, v katerem prinašamo vse, kar lahko napišemo iz dogodkov, ki se za štirinajstdnevnik vrstijo kot po zbezljanem tekočem traku. In delajo drobnogledi. Naklonjenost in bralno sozvočje ponikne, če o “sosedu” napišemo vrstico več. Sploh še, če je ta v drugi stranki in je drugače misleči. Pa je mlado uredništvo premišljeno. To se je z enoletnim časopisom znašlo v nadvse pisani pišoči konkurenci. Smo to, kar smo, in se trudimo biti korektni s svojimi oblikovanimi “jazi”, ko vsega in vseh po vrsti ni moč pohvaliti. Ker je najtežje iz domačega okolja v domačem časopisu avtoiju članka napisati tisto, kar ni pohvalno prebrati. Je vseeno, če teče beseda o politiki, kmetijstvu ali kulturi. Mar ni krasno, da je domača osnovnošolska dramska sekcija navdušila z igro bolj kot gostujoča profesionalna? Minule dni je na revijah pelo mlado in odraslo Posavje in ponovno dokazalo, da zna ubrano peti. Mladi glasbeniki so pokazali, da znajo tudi drugače navdušiti, g. Tugo Lebič je S svojim naravnim darom ponudil občudovanje tihožitij s spremljavo Janeza Budiča na harmoniki. Razpeljane možgane sta vsak na svoj način znala fantazijsko popeljati v nek drug i svet umetnosti, v prestolnico, ki sej' pravi Pariz. Nemara smo v podajan' ju vsakršne umetnosti Posavci zares edinstveni. In o tem je lepo pisati. Kot je lepo pisati, da mutirajoči osnovnošolec, kije zapustil šolski zborček, posluša in si brunda sedaj Šifreijevo I “Ko zvonovi zapojo, v sebi čutih1 s novo moč...” V sebi čutim novo moč, ko lahko v tišini oblikujem misli in pišem. In zapišem, daje povest s časopis' in na časopisne resnice stara toliko-kot so stari časopisi. Ko še slišim, & noben časopis ni pravi, da vsak p°" daja neke svoje resnice. V SavaGlasu bi bilo lažje pisati0 Afriki in Rusiji kot o Posavju. Lahko o Bushu, težko o Drnovšku, najtežje o Avšiču, Vizjaku, Jah cu in Kelemini. In tako naprej do ph' hodnje številke SavaGlasa. V dirki ^ časom, dogodki in iskanju resnic. Natja Jenko Sun> $ z lojtrco pod okence 2001 lestvice GLASBA Mm Nuša Derenda odhaja na Evrosong ki7a^a NUŠA DERENDA, doma iz Artič pri Brežicah, 5. maja odpotuje na Dansko, na EVROSONG, katerega finalni večer bo v soboto, 12. maja 2001. Z njo bo tudi njen mož Frenk, 0 na izboru le držal pesti zanjo. Pred odhodom je Nuša v polnem zamahu priprav, seveda pa ne manjka novinarjev, ki bi tik pred zdajci hoteli imeti njeno izjavo. Tudi mi smo poskrbeli °’ ujeli smo jo pri čiščenju hiše, saj bo dom zapustila kar za nekaj dni. kak 6 VSe javljeno, Je vse jasno, p 'zgledal tvoj nastop na odru ? Ve .nPrave sicer še potekajo, n ar pa je bolj ali manj že vse a Svojem mestu. U[. stilsko ostala v istih okvirih, s .nas boš spet prijetno presenetila "n novim? Pravzaprav |30 S(-jjsjco vse os_ b0 boli ah manj isto. Oblečena aaci'V ysnie’ barve bodo v kombiji1 crne in rumene, frizura pa 1 Podobna kot na naši EMI. In tudi tokrat je za styling poskrbel Sandi Radič. Si morda za to pot dobila kakšne sponzorje ali je vse skupaj tvoj strošek? Ja, imela sem srečo, usnje sponzorira in podarja Industrija usnja Vrhnika, pa nekaj malega dobim od blagovne znamke Sam-sonite, čevlje bo naredilo čevljarstvo Lopatec iz Novega mesta. Televizija pa je seveda poskrbela za letalske karte in vse ostalo, kar spada zraven na Danskem. Na Evrosong odpotujete 5. maja, to je čez nekaj dni. Na evropskih stavnicah pa kotiraš kar dobro, v povprečju si nekje na drugem ali tretjem mestu. Kaj pa ti meniš o tem? To je sicer zelo dobro, vzpodbudno, vendar pa to ne more veliko pomeniti oziroma se ne zanašam nato. Vse je odvisno od številnih drugih dejavnikov, na katere pa sama več kot toliko ne morem vplivati. Vse se bo pokazalo na Danskem. Sem pa izjemno vesela, da me države ocenjujejo tako visoko. Imaš kaj treme? Treme nimam. Cisto nič. Pesem dobro poznam, zlezla mi je pod kožo in dala bom vse od sebe, kot to storim na vsakem nastopu. Tokrat se bom še bolj potrudila. Sem tudi bolj sproščena, saj sem izvedela, da so sprejeta nova pravila, in Slovenija je sigurno na Evrosongu tudi prihodnje leto. tako da me resnično ni strah. Kako pa bo izgledal tvoj nastop, pripravljaš morda kakšno posebno koreografijo? Nastop bosta popestrila dva rutinirana plesalca, dve pianistki in jaz, seveda. Prepričana sem, da vam bo nastop všeč. In kdo vse gre s teboj, poleg tvojega Frenka? Torej midva pa avtorja skladbe Matjaž in Urša Vlašič, aranžer Boštjan Grabnar, Miša Molk s TV in še nekaj ostalih nastopajočih, tako da nam prav gotovo ne bo dolgčas. Nuši sem v imenu uredništva časopisa SAVAGLAS ter vseh ostalih zaželela vse najlepše na Danskem in seveda dobro uvrstitev, za kar bomo držali pesti na rokah in nogah. Srečno! Majda Arh-Sevšek RADIO/BREŽICE f na m,l in 95,9 MHx / Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec” SLOVENSKA LESTVICA 1. RECI DA SI ZA - SEBAST1AN 2. SONCE V OČEH - TINKARA KOVAČ 3. OSTANI TU Z MENOJ - KARMEN STAVEC 4. NE NI RES - NUŠA DERENDA 5. ŽIVLJENJE JE - ANDRAŽ HRIBAR 6. KO SO LIPE CVETELE - PAX 7. ČE VERJAMEŠ ALI NE - ALENKA GODEC 8. DOBRA VILA - TABU 9. DA SI NEBI KEJ NAREDU - SUNNY ORCHESTRA 10. ZAVESE PLEŠEJO - ZMELKOOW TUJA LESTVICA 1. WHOLE AGAIN - ATOMIC KITTEN 2. I AIN’T GONNA STAND FOR IT - ERIČ CLAPTON 3. IT WASN’T ME - SHAGGY 4. AT A FEELING - DJ BOBO&IRENE ČARA 5. WHAT TOOK YOU SO LONG - EMMA BUNTON 6. LIKE FLAMES - ALANNAH MYLES 7. CRASY TOWN - BUTTERFLY 8. SAVE ME - HANSON 9. JADED - AEROSMITH 10. THANK YOU - DIDO LESTVICA DOMAČIH 5 Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE. 1. NIČ NAM NE MANJKA - Mladi prijatelji 2. HEJ, JUBILEJ - Celjski instrumentalni kvintet 3. SMEJ SE, LE NASMEJ SE - Jože Burnik in Kurt Gartner s prijatelji 4. BELE PLANIKE - Podkrajški fantje 5. SLOVENSKO SRCE - ans. Grm 1" KUPON ZA GLASOVANJE . Glasujem za slovensko pop skladbo:_______________________ . Glasujem za tujo skladbo:________________________________ . Glasujem za narodno zabavno skladbo:_____________________ . Moj naslov:________________________________________________ | Kupone pošljite na naslov: I Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice I-----------------------------------------------------------------I In takole so bili „uigrani“ Čuki. Naj si bodo „narodni“ ali pa „za-bavni", vedno so „ta pravi “ in enkratni. Ko, ko, ko, ko, ko, ko, dak...je odmevalo po dvorani, ko so zapeli člani ansambla Vita svojo “naj polko „Po klinčku gor, po klinčku..." Krško - V organizaciji Radia Brežice in časopisa SavaGlas je letos že štirinajstič zapored potekala tradicionalna prireditev narodno zabavne glasbe “Z lojtrco pod okence”. Letošnja prireditev je bila spet nekaj posebnega, takšne so pravzaprav vse, a tokrat smo se po dveh sezonah ponovno srečali v veliki dvorani Kulturnega doma v Krškem. Kot pred letom dni je tudi letos številno občinstvo pozdravil voditeljski par Janja Tanšek in Srečko Pavkovič, skupaj z enajstimi nastopajočimi ansambli in humoristoma pa sta v dveh predstavah pričarala neponovljivih skoraj stoosemdeset minut čarobnega vzdušja in milih narodnozabavnih zvokov. Spomini, še posebej lepi in prijetni, zlepa ne zbledijo, če pa jih ovekovičimo še v fotografijah, potem lahko skoraj oživijo. Zato vam namenjamo malo besed in veliko fotografij. Da smo se do solz nasmejali, sta bila „kriva" Luka in Pepi. Salve smeha smo doživeli ob zgodbi o mamici in kužku... ^e/e Štajerke so res vesele. Tako na odru kot za odrom jim dobre Je in „veselja“ ni zmanjkalo. Fotografije: Foto BB Da je ansambel Tonija Hervola res zelo priljubljen, je znano, a na „Lojtrci“ so to še enkrat dokazali. Karmen Molan T°ni Sotošek in njegovi harmonikarji so „ urezali “ živahne viže, ki So navdušile občinstvo v dvorani. ŠPORT Vsi nastopi so bili uspešni Blackpool, Celje - Plesni par Posavskega plesnega kluba Lukec Krško, Luka Vodlan in Amade-ja Plecel sta se vrnila iz Anglije, kjer sta se uspešno predstavila na pionirskem svetovnem prvenstvu. Uspešni pa so bili tudi drugi plesalci tega kluba, ki so nastopili na državnem prvenstvu v stepu, ki je potekalo v Celju, medtem ko je v Domžalah potekal kvalifikacijski turnir standardnih in latinskoameriških plesov. Luka in Amadeja sta imela že prvi dan po prihodu v Anglijo tekmovanje v Brimighamu, kjer sta med dvajsetimi pari iz Anglije, Rusije, Italije, Ukrajine in Slovenije dosegla 7. mesto v standardnih (STA) in 9. mesto v latinskoameriških (LA) plesih. Odlično pa sta se odrezala v posebnem tekmovanju za posamezne plese, tako sta bila v tangu četrta, v dunajskem valčku in pasadoblu peta in skupaj v rumbi in ča-ča-ča-ju šesta. Že naslednji dan sta začela tekmovanje na svetovnem prvenstvu v Blackpoolu, kjer sta med osemdesetimi pari iz Anglije, Rusije, Ukrajine, Finske, Islandije, Danske, Jugoslavije, Irske, Severne Irske, Južne Afrike, Japonske, Avstrije, Nemčije in Slovence dosegla odlično 25. mesto. Četrti dan sta skupaj s še tremi slovenskimi pari tekmovala za slovensko reprezentanco v tako imenovanem team matchu. Tekmovala sta v latinskoameriških plesih in več kot opravičila zaupanje selektorja državne reprezentance, saj sta vse tri plese zelo dobro odplesala, na koncu pa so štirje slovenski plesni pari priplesali sicer odlično, a nehvaležno četrto mesto na svetu. V času svetovnega prvenstva pa je v Celju potekalo tudi državno prvenstvo v stepu za člane. Že s petim naslovom najboljše med članicami se je okitila Vesna Vučajnk, drugič v karieri pa je ta podvig uspel Sebastijanu Vod-lanu med člani. Mala plesna skupina PPK Lukec Krško v postavi Vesna Vučajnk, Sebastijan Vodlan, Mateja Radej, Tina Metelko, Urška Klakočar in Alja Brinovec pa je po tesnem rezultatu tekmovanje končala na tretjem mestu in si že sedmič zapored zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu. Isti dan pa je v Domžalah potekal še državni kvalifikacijski turnir v STA in LA plesih, katerega sta se udeležila Simon Cerjak in Maja Omerzel, ki sta prvič zmagala, in sicer tako v STA kot tudi v LA plesih med pionirji C. Med pionirji B pa sta Dejan Bali-ban in Zala Zorenč bila tretja v STA in četrta v LA plesih. K.M. Amadeja Plevel in Luka Vodlan Odhajajo v svet Krško - Po uspešno odigranih šahovskih partijah na nedavno končanem državnem prvenstvu za mlade šahiste, ki je potekalo v Mariboru, so že znani potniki za letošnje evropsko in svetovno prvenstvo. Med udeleženci so tudi mladi posavski šahisti. Krčana Mirela Ahmatovič in Samo Štajner ter Mariborčanka Karmen Mar, vsi trije so sicer člani Šahovskega kluba Triglav Krško, se upravičeno nasmihajo v objektiv. K.M. strelstvo Streljali so pionirji Trebnje - Četrti turnir regijske pionirske lige v streljanju s serijsko zračno puško, ki je na trebanjskem strelišču potekal v organizaciji SD Iskra iz Semiča, je v ekipnem delu pripadel mladim strelcem iz Leskovca pri Krškem, brežiški Kruno je bil na 4. mestu. Leskovčani se lahko pohvalijo tudi z najboljšim posamičnim rezultatom. S 183 krogi gaje dosegla Nina Zupančič, kije tako ugnala vse vrstnike in vrstnice. Po štirih krogih med ekipami vodi Leskovec, med pionirji Judež (Leskovčan Resnik je tretji), med pionirkami pa z velikansko prednostjo Zupančičeva. karate speedway DP v Boštanju Boštanj - V športni dvorani v OŠ Boštanj je potekalo državno prvenstvo v karateju za člane in članice v katah posamezno in ekipno ter v športnih borbah posamezno.Tekmovanje se je odvijalo po novih WKF pravilih. V katah posamezno je bila v ženski kategoriji najuspešnejša Karolina Racman, KK Brestanica, njena klubska kolegica Danijela Grilc je bila druga. Pri moških pa je v tej kategoriji slavil Marko Stopar, KK Hypo Sevnica, Rok Črepinšek, KK Hypo Sevnica je bil tretji. Ekipno je v katah pri ženskah slavil KK Brestanica, pri moških pa sevniški Hypo. V športnih borbah pa je v kategoriji moški do 65 kg David Hladin, KK Flypo Sevnica osvojil drugo mesto, Marko Stopar, KK Hypo Sevnica, pa je zmagal v kategoriji do 70 kg, medtem ko si je njegov klubski kolega Denis Orač delil tretje mesto. V kategoriji moški do 75 kg je zmagal Sevničan Rok Črepinšek, Darijan Tabak pa je bil najuspešnejši v kategoriji do 80 kg. Zmagovalec absolutne kategorije je bil Marko Stopar, KK Hypo Sevnica. n '■'-r BsSSs V Se ena zmaga za Rain Ljubljana - V organizaciji Gym kluba Šiška je potekal 10. pokal Šiške, na katerem so telovadke Gimnastičnega društva Rain Krško v postavi Urška Štus, Vesna Bregar in Nika Močivnik v “B” programu ekipno osvojile prvo mesto. V mnogoboju so zbrale 103,550 točke, na posamičnih orodnih pa: na preskoku 25,350 točke, na bradlji 25,850 točke, na gredi 26,650 točke in na parterju 25,700 točke. Med posameznicami je bila Urška Štus peta, prejela je naj višjo oceno za sestavo na gredi, 9,250 točke, Vesna Bregarje bila sedma, najvišjo oceno pa je prejela za sestavo na gredi, 8,800 točke. Na deveto mesto pa seje uvrstila Nika Močivnik, ki je prejela najvišjo oceno za preskok, 8,600 točke. V kategoriji kadetinj pa je kot posameznica nastopila še Urška Gramc, ki je ob koncu osvojila 20. mesto. Selekcijske telovadke GD Rain Krško pa bodo letošnjo gimnastično sezono zaokrožile 13. maja z nastopom na uradnem državnem prvenstvu 2001 v športni gimnastiki B-programa Gimnastične zveze Slovenije. strelstvo 1. Pokal SZS v skeetu Pragersko - Na olimpijskem strelišču v Pragerskem so se zbrali strelci na tekmi I. Pokala SZS v skeetu. To je strelska disciplina, ki je pri nas najmlajša od strelskih disciplin na leteče tarče oziroma glinaste golobe. Prvi znaki kažejo, da bo imela ta strelska disciplina svoje privržence. Predvsem to kažejo strelci iz Strelskega društva Rudar Globoko. Posamezni strelci so se namreč odločili, da bodo streljali le v tej disciplini, pod vodstvom priznanega mednarodnega trenerja Igorja Lustina iz Uzbekistana. V rednem delu tekmovanja so strelci streljali tri serije 75 tarč, najboljših šest seje uvrstilo v finalno serijo. Zmagovalec prvega pokala je Tone Ajster iz Strelskega društva Rudar Globoko, 97 zadetkov, pred Rudijem Mlinaričem, Dolomiti Tils, 96 zadetkov, in klubskim kolegom Marjanom Lahom, 87 zadetkov. Ferjan petič prvak Lendava - Koncem meseca aprila se je zaključilo tudi letošnje državno prvenstvo posameznikov v speedwayu. Tudi letos ni bilo nikakršnih dramatičnih preobratov, in tako se je tokrat že petič z lovoriko najboljšega okitil Ljubljančan Matej Ferjan. Matej Ferjan je zmagal na vseh treh dirkah za državno prvenstvo, tudi na zadnji, tretji dirki Matej Ferjan v Petišovcih pri Lendavi, in zbral skupno 60 točk. V Lendavi je bil v “A” finalu boljši od Izaka Šan-teja (Krško), Mateja Žagarja (Ljubljana) in Aleša Dolinarja (Ljubljana). Izak Šantej pa je navkljub nenavadnim dogodkom na drugi dirki v Krškem le uspel zadržati naslov vice prvaka, skupno je zbral 49 točk, letos tretji najboljši v državi pa je Ljubljančan Jernej Kolenko, 46 točk, medtem ko je nova moč krškega kluba Zlatko Krznarič prvenstvo zaključil na šestem mestu s 40 točkami. Denis Štojs, ki seje po dveh sezonah premora vrnil na dirkališča, je na Osmem mestu, deseti pa je Stan-ko Glavan, medtem ko seje Primož Klenovšek zaradi padca na prvi dirki v Ljubljani in poškodbe moral odpovedati nastopom v državnem prvenstvu. K.M. Izak Šantej motokros V Funovci še enkrat odlični Liebenfels - Štirje motokrosisti Fun športnega Bence MX teama so zelo uspešno nastopili na prvi dirki za pokal McDonald’s v Avstriji. Kar trije so se domov vrnili s pokali. Lanskoletni zmagovalec tega pokala Nik Rovan, v razredu juniorjev do 85 ccm, je na prvi dirki dokazal, da v tem razredu nima prave konkurence in v obeh vožnjah suvereno in z lahkoto zmagal. Vodil je vse kroge in za sabo pustil svoje konkurente, teh pa je bilo kar 21. Zelo dobro seje na progi znašel tudi njegov klubski kolega Denis Dolinšek, ki je v drugi vožnji le dva kroga pred ciljem prehitel svojega kolego Domna Janca. Tomaž Salobir pa je bil skupno osmi. Ker so organizatorji podelili pet pokalov, so z njimi domov odšli kar trije: Nik je odnesel pokal za prvo, Denis za drugo in Domen za četrto mesto, le malo pa je manjkalo, da niso rumeni Fanovci odnesli vse tri najžlahtnejše lovorike. Domen Janc in Tomaž Salobir pa sta nastopila tudi na predzadnji dirki spomladanske lige na Rakeku. Domen je spet pokazal svojo odlično formo in med podmladkom obakrat zmagal, Tomaž pa je bil dvakrat tretji. Domen zdaj vodi na lestvici, saj ima 150 točk, in vse kaže, da bo postal tudi končni zmagovalec te lige, medtem ko je Tomaž tretji, z dirko manj je zbral 97 točk. Med veterani pa je Iztok Bence zbral 32 novih točk in se na lestvici s četrtega mesta prebil na drugo, skupno pa ima 142 točk. rokomet Obakrat poraženi Slovenj Gradec, Dobova - Rokometaši Preventa so v 19. krogu L A SRL premagali Dobovo z 41:28 (23:10). 20. krog pa so Dobovčani odigrali na domačem parketu, njihov nasprotnik je bila ekipa Gorenja, kije srečanje dobila z osmimi goli prednosti. Srečanje se je končalo z izidom 18:26(9:11). mali nogomet Viceprvaki so Sevnica - Člani Kluba malega nogometa Sevnica so v končnem obračunu klonili proti Lesni iz Litije in tako postali viceprvaki letošnjega državnega prvenstva. Prvaki so Li-tijčani, tretje mesto pa je osvojila ekipa NTO Zagorje. Podelitev pokalov bo v soboto, 12. maja, v Litiji. plavanje Slapšakova zmagala Spittal - Krška plavalka, sicer članica Radovljice Park hotel Bleda, Urška Slapšak je zmagala na plavalnem mitingu v Spittalu na avstrijskem Koroškem. V seštevku treh rezultatov je zbrala kar 2.503 točke in krepko prehitela drugouvrščeno Avstrijko Judith Draxler (2.278). Slapšakova je na 50 m delfin dosegla celo osebni rekord 27,63 sekunde, zmagala pa je tudi na 50 (26,06) in 100 m prosto (58,05). praktično streljanje Levičar v odlični formi Senovo - Na drugi tekmi za pokalno prvenstvo Slovenije, kije potekala pod pokroviteljstvom Slovenske zveze za praktično streljanje I.P.S.C., je v kategoriji “pištola tovarniška izvedba” zmagal Andrej Feguš, S.C.L. Ljubljana, v kategoriji “pištola standard” je zmagal Uroš Jereb, P.S.C. Kamnik, v kategoriji “revolver standard” pa je bil zmagovalec Dušan Levičar, C.P.S. Krško, kije, kot kaže v letošnji tekmovalni sezoni, v odlični formi. radioamaterstvo Lisico “lovili” v Bjelovaru Bjelovar - Dva člana Radiokluba Krško sta se udeležila odpr- . tega kratko valovnega prvenstva v amaterski radiogoniometriji “ARDF Bjelovar 2001”, katerega organizator je bil Radioklub Nikola Tesla iz Bjelovara. V kategoriji mlajših juniorjev je Jaka Ber-nardič zasedel šesto mesto, Janez Kuselj pa je kategoriji vetemanov zmagal. ju-jitsu Duaši v Globokem Globoko - V organizaciji Ju jit-su Zveze Slovenije in Društva borilnih veščin Katana Ten team Globoko (DBV Katana) je potekalo državno prvenstvo v ju-jitsu prikaznih tehnikah. Skupno je nastopilo I 16 parov iz šestih slovenskih klubov, borci iz Posavja pa so dosegli naslednje uvrstitve: v mladinski kategoriji do 15 let je med mešanimi pari par DB V Katana Andreja Ferenčak in Matic Derenda zmagal, drago mesto je pripadlo Maruši Mohorko in Urošu Bizjaku, tretje pa Nastji Prijatelj in Sinetu Ba.šiju. oba para DBV Ippon Rucanor Sevnica. V kategoriji moških parov je prvo mesto zasedel par iz Globokega Roman Predanič in Matjaž Sušin. na četrtem mestu pa sta tekmovanja končala Matej Gorišek in Damjan Žerjav, prav tako Katana Globoko- V članski kategoriji je pri ženskih I. parih zmagala dvojica Vanja t Preskar, Andreja Šetinc Katana I Globoko, pri mešanih parih sta bila najuspešnejša Vanja Preskar in Dejan Bahč, Katana Globoko. Janja Vavtar in Marko Zakšek >z sevniškega Ipona pa sta bila druga- Pri moških parih pa sta bil3 Globočana Gorazd Kostevc in D®" jan Kink draga, Sevničana Mark0 Zakšek in Grega Ivanjšek pa peta Karmen MoU KRONIKA Letni občni zbor PVD Sever Posavje Kostanjevica na Krki - V gostišču Žolnir so se na letnem občnem zboru sestali člani Policijskega veteranskega društva Sever Posavje in med drugim slavnostno obeležili 10. obletnico osamosvojitvene vojne, najbolj zaslužnim članom pa so podelili tudi 4 zlate, 210 srebrnih in 64 bronastih znakov osamosvojitve. Člani Policijskega veteranskega društva Sever Posavje so Pred desetimi leti prevzeli velik del odgovornosti v projektu osamosvajanja Slovenije. Kot vrhunsko usposobljeni posamezniki so Prevzemali naloge, ki so jim bile zaupane bodisi kot pripadnikom aktivnih policijskih enot kakor tudi tistim, ki so v obdobju med 1990-1991, na svojih domovih skrivali orožje in ostalo vojaško °Premo, brez katere gotovo ne bi uspeli tako učinkovito obraniti našo, komaj nastalo državo Slovenijo. Predvsem zato je bil letošnji občni zbor nekaj posebnega. S svečano obeležitvijo 10. obletnice uspešne osamosvojitvene vojne so najbolj zaslužnim članom društva podelili znake samostojnosti. Zlate znake, podelili so štiri, so prejeli takratni komandirji Stefan Hren, Andrej Bobek in Zlatko Pirš ter sekretar Albin Namestnik, podeljenih pa je bilo tudi 210 srebrnih in 64 bronastih znakov osamosvojitve. Sicer pa so člani veteranskega društva Sever po krajših razpravah sprejeli poročila predsednika društva, finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora ter v nadaljevanju, po razrešitvi starega vodstva, izvolili nov 12-člans-ki upravni odbor, 4-članski disciplinski organ in prav tako 4-član-ski nadzorni odbor društva. D.K. Motoristi izpostavljeni na cesti Posavje - Na PU Krško opozarjajo, da bodo tudi letos poostreno nadzirali voznike motornih koles in koles z motorjem. Pri svojem delu namreč ugotavljajo, da sta ti kategoriji udeležencev v cestnem prometu pogosto udeleženi v Prometnih nesrečah, tudi z najhujšimi posledicami. V letu 2000 so bili vozniki koles z motorjem in motornih koles udeleženi v 58, leto pred tem v 66 prometnih nesrečah. V dveh Primerih sta voznika motornih koles povzročila prometni nesreči, y katerih so tri osebe izgubile življenje. Tudi v tem letu se po opajanjih policistov ne obeta izboljšanje prometne varnosti na posavskih cestah, saj so bile v dveh Prometnih nesrečah, ki so jih Povzročili vozniki motornih ko-jes tri osebe hudo telesno poškodovane. V večini primerov je vzrok Za takšno stanje, po opažanjih Policije, v njih samih, in sicer faradi namernega kršenja cest-no-prometnih prepisov ali ravnanj, ki niso v skladu s pravili v cestnem prometu. Posebnosti motoristov so predvsem v tem, da so vozniki zel° mladi, da slabo poznajo ne-varnosti, ki jim grozijo in da ne Poznajo osnovnih pravil o vami v°žnji. Zato bodo policisti PU Krško tudi letos nadaljevali s poostrenim nadzorom za to skupino udeležencev v cestnem prometu, njihove hvnosti pa bodo usmerjene predvsem v ugotavljanje kršitev, kot s°- Prekoračitev hitrosti, uporaba varnostne čelade, nevarne pre-dave vozil in podobne. Večkratnim kršiteljem pa bodo začasno zasegli motorno kolo. S.V. Ni se hotel umiriti 24. - V poznem popoldnevu je 22-letni D.B. iz okolice in domačim s Sevnica, vmce p0(j vplivom alkohola doma razbijal inventar Po]2*- S PretePom m ubojem. Ob intervenciji je z ubojem grozil tudi 2 IClst°ma in kljub opozorilom s kršitvami ni prenehal. Policista sta je b ]UP°rabila fizično silo in ga umirila šele z vklenitvijo. Mladenič 11 Pridržan do streznitve, ko je sledilo še srečanje s sodnikom. Tudi letos preizkušnja v znanju o prometu Brežice - Letos je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Brežice že četrtič organiziral občinsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Občinsko tekmovanje so tudi letos organizirali po vzoru dosedanjih tekmovanj. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, tako za učence na kolesih kot na kolesih z motorjem, ki so morali opraviti testiranje, ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah ter spretnostno vožnjo na poligonu. Skupaj se je prijavilo 32 tekmovalcev, po be- sedah tajnice sveta Teje Leben se tekmovanja nista udeležili OŠ Bizeljsko in Globoko. Večina, kar 27 tekmovalcev, seje pomerila na kolesih. Ponovno so neprekosljivi Artičani, v kategoriji kolo so zasedli kar prvi dve mesti, prvo Rolfa Normana ni bilo na sodišče Krško - Na Okrožnem sodišču v Krškem sta bili sklicani kazenski obravnavi, v katerih zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja, na podlagi 392. člena Kazenskega zakonika R Slovenije, zaradi nevestnega gospodarjenja, povzročitve stečaja, nevestnega ravnanja z zaupanim družbenim premoženjem in predvsem razsipništva na škodo družbenega premoženja, poteka postopek proti nekdanjemu direktorju podjetja Vidempapir Krško, Rolfu Normanu. Nekdanji direktor se obravnave ni udeležil, čeprav smo po neuradnih informacijah izvedeli, da mu je bil poziv za obravnavo vročen. Obravnava je odložena za nedoločen čas. D.K. Zadnji posveti pred odločilnim preizkusom mesto je osvojil Uroš Ban, drugi je bil Viki Pavlič. Na tretjem mestu pri znanju in ravnanju s kolesom pa Matej Vučajnk iz OŠ Dobova. V kategoriji kolo z motorjem, kjer se je pomerilo le 5 tekmovalcev, je največ znanja pokazal Aleš Baznik iz OŠ Cerklje ob Krki, drugo in tretje mesto pa sta osvojila učenca OŠ Velika Dolina, drugo Toni Škoflanc in tretje David Deržič. Pri izvedbi občinskega tekmovanja so Svetu za preventivo in vzgojo Občine Brežice pomagali sodelujoči iz Združenja šoferjev in avtomehanikov, policisti PP Brežice, Avtošola Golf, Upravna enota Brežice, Avtomoto društvo | in Občina Brežice, ki je tudi | prispevala del nagrad. Tako kot so ^ nagrade omogočili še Maraton ■! Brežice s kolesom in opremo ter ^ Dolenjska banka. Potrebno sig-"7 nalizacijo za izvedbo je priskrbeli lo podjetje HICON, za malico pa Mercator Dolenjska ter OŠ Brežice z logistiko. S.V. Prijeli organizatorje Brežice, 19. - Ob ilegalnem prehodu mejne reke Sotle pri naselju Rakovec je skupino 18 državljanov Iraka pričakal 24-let-nik iz okolice Kranja. Njegovo tovorno vozilo pa so policisti ustavili že v Kapelah. Voznika so prijeli, prav tako pa tudi njegovega tri leta starejšega tovariša, ki gaje spremljal v osebnem vozilu. Zoper oba organizatorja bo podana kazenska ovadba, ilegalni prebežniki pa so bili vrnjeni na Hrvaško. Mamila kot osebna prtljaga Obrežje, 22. -Na prehodu Obrežje seje v minulem tednu pojavilo kar nekaj posameznikov s prepovedano drogo. Policisti so v treh dneh prijeli nekaj osumljencev. Nedeljski večer je poskušal izrabiti 28-letnik iz Hrvaške, ki je v rezervoar Audija 100 skril 12 zavitkov, ki sojih odkrili po policistovi odločitvi, da vozilo pregleda s pomočjo carinske mobilne skupine. Test je pokazal, da gre za 6.888 gramov konoplje. Dan kasneje je policist na istem mejnem prehodu pri 38-letnem Ljubljančanu našel 364 gramov heroina. Ob podrobnejšem pregledu vozila pa je enota za zatiranje tihotapstva našla še 158 gramov istega mamila. 19-letnik iz Kranja je v našo državo poskušal vstopiti z 973 grami indijske konoplje. Prepovedano drogo so našli mejni organi z medsebojnim sodelovanjem. Osumljenim so odvzeli prostost. Smrt v gozdu Mali Kamen, 19. - Pri sečnji dreves v gozdu je smreka, ki jo je žagal 50-letni J.P. iz okolice Krškega, pri padanju za seboj potegnila še eno drevo. To je padlo na drvarja in ga pokopalo pod seboj. Poškodbe so bile tako hude, daje na kraju nesreče kljub spremstvu znanca umrl. Od 19. do 30. aprila Na PU Krško so obravnavali 42 prometnih nesreč. Pri ilegalnem prestopu državne meje so izsledili 37 tujih prebežnikov. Pri tem so ob koncu tedna prijeli dva Ljubljančana in 26-letnega D.M. iz okolice Brežic, ki so prebežnikom nudili pomoč, pred tempa so prijeli še dva mladeniča iz okolice Kranja, ki sta tudi organizirala ilegalni prestop meje. Na mejnih prehodih so vstop v državo zavrnili 9 tujcem, ki so imeli ponarejene dokumente. Iz kapelice v Govejem Dolu na sevniškem območju je neznanec, potem ko je vanjo vlomil, odnesel sakralni kipec sv. Florijana, vreden približno 75.000 SIT. Iz rastlinjaka v okolici Sevnice je neznanec odnesel 700 sadik različnih okrasnih rastlin, škode je za 150.000 SIT. HH 12 - 112 - 112 Na Regijskem centru za obveščanje Uprave za obrambo Krško - na številki 112 so prejeli 40 klicev za nujno medicinsko'pomoč. Dežurnim veterinarjem so posredovali 17 klicev za pomoč na domu. Prav tako so na pristojne službe posredovali 6 klicev za odstranitev kadavra ter 9 za odstranitev poginulih živali ob cestah. Sevniški gasilci so posredovali pri požaru na stanovanjski hiši na Artu, pri gorečem kamionu pri vasi Telče ter osebnem vozilu, ki je zgorel na Planinski cesti v Ševnici. pravni nasveti IVo postaja draga 'P odgovorna zadeva njAac^Uevanje članka iz prejš-na^Stev’lkc o tem, kaj nam pri-l°Dlc n°V' ^akon o pravdnem pos-z°rni' ^ na kaJ moramo biti pojo !;ahko bi se reklo, da postaja-prg rayde za stranke, ki iščejo stvaIC„° na sodišču, zelo draga do e tli ^ namreč Zakon o prav-biti v ?0stoPku zahteva, da mora roK. e lko yeč zadev kot prej v čene Cvetnika ali z njim izena-prav®a Profesionalca (pravnika s s°dnim izpitom). Neznanje Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin v pravni stroki lahko rodi velike materialne posledice, saj sodnik ni več dolžan tako kot prej sam iskati materialno resnico, temveč je ta vloga v veliko večji meri kot prej prepuščena pravdnim strankam. Sodišče si mora predvsem prizadevati, da se opravi sodni postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Kot rečeno, je na strani pravdnih strank dan veliko večji poudarek, da še pravda odvija po pravilih Zakona o pravdnem postopku in da tisto, kar navajajo, res doprinese k izidu pravde. Nič več ni dopustno, da stranke zavlačujejo postopek z raznimi neumestnimi predlogi, kajti sodišče lahko izreče celo denarno kazen ali druge ukrepe, če ugotovi, da istranke zlorabljajo svoje pravice. Za fizično osebo lahko odmeri denarno kazen do 300.000 tolarjev pravni osebi, samostojnemu podjetniku posa- mezniku, odvetniku pa do 1,000.000 tolarjev. Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. V sklepu določi rok, v katerem je treba plačati kazen. Če fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali odvetnik, ne plača denarne kazni v roku, ki ga določi sodišče, se kazen izvrši tako, da se za vsakih začetih 10.000 tolarjev denarne kazni določi največ en dan zapora, pri čemer zapor za fizično osebo ne sme biti daljši od 30 dni, za samostojnega podjetnika posameznika ali odvetnika pa ne daljši od 100 dni. Denarna kazen pa je za zlorabo pravic določena tudi za pravno osebo. Zakon določa, da če pravna oseba ne plača denarne kazni v roku, ki ga določi sodišče, izterja sodišče to kazen, povečano za 50 odstotkov po uradni dolžnosti. Poučevanje neuke stranke Doslej je bilo sodišče dolžno v vseh primerih poučiti stranko, ki tekom pravde iz nevednosti ni uporabljala svojih pravic, o pravilni uporabi teh pravic, po novem pa le, če nima svojega pooblaščenca oz. odvetnika, sicer ne. To pomeni, da zakon uvaja bolj odgovorno zastopstvo strank, zahteva večjo pripravljenost na obravnavo, predvsem pa strokovnost. Sodišče ni več dolžno pooblaščenca stranke opozarjati na nekaj, kar je npr. prezrl ali pozabil, vse, kar pravilno strokovno in korektno ne opravi, gre v škodo stranke, ki jo zastopa. Zamudna sodba-za toženo stranko Po prejšnji ureditvi je sodišče običajno po predhodnem preizkusu tožbe razpisalo pripravljalni narok, medtem ko je bil odgovor na tožbo neobvezna faza postopka. Sedaj pa je vročitev tožbe stranki, zaradi odgovora na tožbo, obvezna faza sodnega postopka. Medtem ko pripravljalnega naroka novi Zakon o pravdnem postopku (ZPP) sploh več ne pozna. Tako da se takoj že v začetni fazi postopka morajo stranke potruditi, da obrazložijo svoja stališča. Če tožena stranka ne odgovori na tožbo v postavljenem roku, lahko sodišče izda zamudno sodbo, in sicer v naslednjih primerih: - da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; - da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (če zahtevek nasprotuje prisilnim predpisom); - da izhaja utemeljenost tožbe-nega zahtevka iz dejstev, ki so navedeni v tožbi; - da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. V zgoraj naštetih primerih sodišče izda zamudno sodbo na podlagi listinskega gradiva, s katerim razpolaga. Take odločitve sodišč so običajno v škodo neaktivne stranke, saj sodišče lahko tožniku prizna vse, kar je zahteval v tožbi. Zamudna sodba-za tožečo stranko Lahko pa sodišče izda zamudno sodbo tudi v škodo tožeče stranke. To pa se zgodi v primerih, kadar je vložena tožba nerazumljiva in iz nje ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, pa tožnik v roku, ki mu gaje določilo sodišče, tožbe ustrezno ne popravi. Tudi v teh primerih izda sodišče zamudno sodbo, s katero tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrne. Nadaljevanje prihodnjič... RAZVEDRILO horoskop OVEN Močna roka in odločna stališča bodo zaznamovali vašo dominacijo. Pokorili boste šibkejše od sebe in jim ukazovali. Nekateri vas bodo občudovali in spoštovali, drugi pa vas bodo proglasili za egoistične. BIK Pričelo se bo obdobje realizacije načrtov in uspeha. Vse, kar je bilo zgolj na papiiju, boste uspešno realizirali. Postali boste bolj družbeno aktivni. Pričakujete lahko nove poslovne ponudbe. DVOJČKA Učvrstili boste vaše zaupanje v neke osebe in odnose, hkrati pa se boste soočili z dejstvi, pred katerimi že dolgo bežite. Za kratek čas se boste hoteli umakniti in pustiti drugim, da pokažejo, kar znajo. Privoščili si boste poslovni oddih. RAK Občasno boste lahko imeli v vaši družini različna mnenja in interese. Zdelo se vam bo, da bližnji nimajo posluha za vašo prezaposlenost. Življenje si boste hoteli organizirati drugače. Ob obveznostih ne boste imeli dovolj časa zase. To je seveda samo prehodno obdobje. LEV Konec je dolgotrajnih preizkušenj, notranjih blokad in težav, ki so vas zaustavljale na poti k začrtanim ciljem. Vaša samozavest bo večja, prav tako ugled v javnosti in družini. Pričakujete lahko več poslovnih obveznosti in s tem večje delovne napore. DEVICA Začenja se novo poglavje v vašem čustvenem življenju. Različne osebe bodo to doživele različno. Nekaterim se bo zdelo, da se jim občutki ohlajajo, druge bo privlačila neobičajnost. V družbi boste začutili več gotovosti in samozaupanja. TEHTNICA Energični in odločni boste, zato je to obdobje ugodno za uresničenje ljubezenskih načrtov. Nasprotni spol se vam bo težko odrekel, vendar bodite previdni in diplomatski. Delali boste z žarom in strastjo. ŠKORPIJON Znova boste polni energije, nemimi in radovedni. Opazili boste tudi najmanjše spremembe v obnašanju in videzu ljudi v svoji okolici ter burno reagirali na njihove besede in dejanja. Kritika vas lahko zelo prizadene, zato so možni prepiri. STRELEC Nova poznanstva boste sklepali zlahka in hitro. Družbo boste zabavali z bistrimi domislicami in šalami ter z lahkoto našli skupne teme in interese z različnimi ljudmi. S svojim navdušenjem. boste izredno privlačili nasprotni spol. KOZOROG Dobili boste novo samozavest in ambicije. Kreativni boste in prodorni, vaše reakcije pa bodo odločne. Pri poslu boste pokazali mnogo iniciative in domišljije v finančnih transakcijah. VODNAR Pokazali boste veliko spretnosti pri ravnanju z denarjem in prepoznali prave poslovne priložnosti. Vaši prihodki bodo zelo narasli, denar pa boste pridobili iz različnih virov. RIBI Po vašem mnenju bo preveč pretiranih strasti in energičnih izpadov ter nemogočih želja in pričakovanj bližnjih oseb. Malo stvari se bo odvijalo tako, kot si želite. Razmišljali boste, kako bi spremenili svoj položaj. moda Poletje se bliža, prave zime, kakor smo je navajeni, sploh ni bilo, dežja pa imamo tudi že vrh glave. Kmalu bomo pospravili našo zimsko kolekcijo in se podali v pomlad - poletje. Komaj čakamo na novo kolekcijo, nove modne trende, nove materiale, druge barve, manj oblačil, lažjo obutev in svobodno oblačenje. To poletje bo predvsem divje, veliko različnih slogov bo na izbiro in kot že rečeno, zelo svobodno. Nekaj modnih pravil za to pomlad - poletje, ki enostavno morajo biti v naši garderobi, če želimo biti modni oz. v koraku z modo. Kar to sezono res ne bo težko. Imeti morate nekaj črnine, skoraj vsi jo imamo radi. Poleg črnine pa obvezno, črno-bele vzorce, naj bodo to črte, krogi..., v glavnem, simetrija nas ne zapušča. Nikar ne pozabite na rože, kakšne želite. Na lahkih materialih. Lahko rečemo tudi vzorčni mix. Kar je najbolj zanimivo: pozabite na pravilno kombiniranje spodnjih in zgornjih delov. Vse lahko zmešate. Zgoraj barvno ter polno vzorcev, spodaj pa tudi. Na čme nogavice lahko obujete bele čevlje. Ne pozabite na krila, najlepše, če so v rožnatih vzorcih. Navdih 80-ih. Imejte kakšno safari majico ali hlače. Tudi to je obveza. Kdaj pa kdaj ste lahko tudi rock zvezda. Zaželeno je usnje in predvsem tudi jeans. Vse, kar želite: krila, hlače, majice... Nikar ne skrivajte nog, kajti mini krila in vroče hlačke so spet in ter skoraj obvezne to sezono. Kot dodatek morate imeti razne pase, široke in kičaste. Obutev pa mora biti predvsem odprta in opazna. Ne pozabite na barvna in velika sončna očala. Navdih je v 80-ih, malo predelan v novem tisočletju. Kjer tudi smo. UŽIVAJTE!!! Tokrat ni nihče v nevarnosti. Saj so slogi za vsakogar. Kombinacija je lahko tako nora, bolj nora bo, bolj moderni boste. Lahko se igrate in kombinirate, lahko ste zvezda, lahko ste seksi, lahko ste resni, elegantni, v stiku s safarijem oz. u.s. army, lahko ste v občutku 80-ih in še več. Kar želite, to imejte. Lea Šinko Štraus nagradna kri SUMI Nagrade Nagrade, ki jih poklanjata ČASOPIS SAVAGLAS in RADIO BREŽICE za pravilno rešitev, prejmejo: SESTAVIL BOJAN MACUR 1 .nagrada - 5-mesečna naročnina na časopis SavaGlas in zgoščenka Helena Bastardi, Krmelj 70a, 8296 Krmelj 2. nagrada - 3-mesečna naročnina na časopis SavaGlas in zgoščenka Pavel Molan, Trebež 22, 8253 Artiče 3. nagrada -dve zgoščenki Albina Tekavčič, Kozjanskega odreda 16, 8281 Senovo Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: PESAR, OMAMA, RONDO, ONA, KECAL, LEGITIMACIJA, EPIFIZA, JAZ, ORO, ČO, SKAJA, NUNA, LAPA, AR, IVO HVALICA, DE, LENDL, NBA, ATRIJ, AKSIOM, SAVNA, NASTJA. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 11.5.2001, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! EMBRIO ODVZEM PROSTOSTI PEVEC ■TOPIČ LES IZ EBEN0VCA JAPON, DROBIŽ PISATELJ CANKAR SIMBOL, SPOMENIK VRSTA VIŠNJE 11 BANKOVEC nemška IGRALKA f KARIN) 8 Fotokopij ne upoštevamo! UGAND. DRŽAVN. (MILTON) STADION V BUDIMR ZDRAVILO T<0TI MAL. TROPSKI KUŠČAR AMERIŠKI IGRALEC. VVcsrren FRAN ALBREHT 12 PREDEL SMOLA KARIB, DREVES SLOV. -PESNIK I SIMON ) 14 NOGO- METNI REKVIZIT PAPEŽEV DOHODEK POLOŽAJ PRI JOGI NEOBDEI ZEMLJA JUDOV. KRALJ PLAČA: VLADAR, TOMO ČESEN SAVAGLAS SVETOV. PRVENST .PESNIK. ZUPANČIČ GESLO FRANC. REVOLUC. SPONA SLADKO VINO ANTON ČEHOV TROPSKI VETER 13 8 $ 4 1 ' ■ 10 11 12 13 14 Kako in kje se priključiti na internet? Internet ter vse njegove storitve so danes zelo pomemben dejavnik za večino podjetij, posameznikov, institucij in podobno. Danes že malokdo vpraša za številko faksa, večina želi vedeti naslov elektronske pošte, kje se nahaja naša domača internetna stran ipd. Skratka brez interneta danes ne gre več. Pri tem pa si mnogo podjetij in posameznikov postavlja vprašanje, kako in kam se priključiti na Internet. Odgovor na takšno vprašanje se zdi zelo enostaven, v resnici pa temu sploh ni tako. Ob vseh tehnoloških možnosti, ki so danes na razpolago, že sama izbira ustreznega modema ni več tako enostavna. Seveda je izbira modema ter vrste povezave predvsem pomembna od števila ur, kijih bomo preživeli na Internetu. Če bo teh ur malo, npr. do 10 na mesec, potem izbira modema ne bo težka, saj lahko izberemo tudi cenejši modem, ki nas bo čisto zadovoljivo povezoval. Večinadoma-čih uporabnikov danes še vedno uporablja običajne telefonske linije in modeme. Težava pri uporabi običaj- nih linij je v tem, da so dokaj počasne, hitrost prenosa podatkov se nenehno spreminja in se na trenutke lahko celo popolnoma ustavi, poleg tega pa imamo v tistem času zasedeno običajno linijo in smo zato nedosegljivi. Najverjetneje je že večina opazila, da nekaterih svojih prijateljev, sodelavcev včasih ne moremo priklicati dlje časa. Edina logična rešitev je, da se odločimo za ISDN priključek. Že v osnovi nam ISDN priključek nudi dve telefonski linij, tako da lahko hkrati opravljamo običajni telefonski pogovor in brskamo po Internetu. Za uporabo ISDN linije pa moramo na žalost zamenjati tudi modem, vendar je to enkraten strošek, ki se nam bo kmalu povrnil. Poleg teh t.i. običajnih načinov povezovanja v internet, je danes v marsikaterem slovenskem mestu možna še tudi druga pot. Zelo v porastu je t.i. kabelski internet, ko nam operater kabelske televizije poleg gledanja običajnih televizijskih programov, lahko omogoči tudi povezavo Interneta po istem kablu. Prednost kabelskega sistema je večja hitrost, 24 uma nenehna priključitev v omrežje, ni nam več potrebno plačevati telefonskih impulzov ipd. Za takšno povezavo moramo imeti poseben, t.i. kabelski modem, ki se ga ne priključi neposredno na računalnik, ampak preko kabla na mrežno kartico v računalnik. Za vse tiste, ki pa si želijo še večje hitrosti, pa sije danes možno omisliti ADSL priključek, posebno najeto povezavo ali celo satelitsko povezavo. Vse te opisane rešitve pa so zato tudi precej dražje. Ko smo končno uspešno kupili in namestili modem v računalnik, pa se pojavi drugo, še težje vprašanje. Kam se priključiti na internet? Tudi ta odgovor je lahko zelo težak, saj je kar nekaj podjetij v Sloveniji, ki se ukva-ljajo s to dejavnostjo. Vsi ponudniki interneta se hvalijo, da so najboljši, najhitrejši ipd., vendar to vedno ni res. Najbolje je to preizkusiti in se nato odločiti, vendar če se bomo prvič priključili, tudi to ni tako enostavno. Lahko tudi pokličemo kakega znanca, ki nam bo znal svetovati, najbolje pa kakšnega pravega računalniškega strokovnjaka. Pravi internetni ponudnik mora imeti svojo opremo, saj le na ta način lahko zagotavlja zanesljivost in hitrost delovanja interneta. V Sloveniji je kar veliko računalniških podjetij, ki ponujajo internet, v resnici pa so samo posred- niki, preprodajalci. V primem težav se bodo izgovarjali na sto in en način, resničnega razloga težav pa nam ne bodo povedali, ker ga preprosto ne bodo vedeli. Vsi pravi ponudniki interneta v Sloveniji nam zagotavljajo izredno preprost priklop, saj imajo v ta namen pripravljene posebne zgoščenke, kijih samo vstavimo v našo CD enoto, nato pa program (čarovnik) sam poskrbi za pravilno priključitev. Po zagonu programa je potrebno samo vpisati naše osnovne podatke in zadeva je opravljena. Ponudnik interneta nam mora zagotoviti stalno tehnično pomoč, omogočiti nam mora, da lahko sami spremljamo porabo ter da si lahko sami zamenjamo geslo. Izjemno je pomembno, da geslo za dostop do interneta in elektronske pošte vemo le sami, ker nam ga v nasprotnem primem lahko kdorkoli zlorabi- Branko Lavrenčič \ mobilna telefonija ALCATEL One Touch 501 Veliki up Pomlad je, o tem ni dvoma, že zaživela v vsem svojem sijaju. To se navkljub slabšim poslovnim rezultatom izdelovalcev aparatov GSM pozna tudi na evropskem trgu mobilne telefonije. Tokrat predstavljamo enega iz novega vala pametnih malčkov, čistokrvnega Francoza, ki sliši na ime Alcatel One Touch 501. Kompaktna oblika aparata OT 501 ne skriva, da želi s svojo ergonomičnostjo ugajati in zdi se, da ji to v večji meri dobro uspeva. Srebrni okvir okoli zaslona ter kakovostne tipke v isti barvi dajejo telefonu nezgrešljivo noto, ki je značilna za terminale višjega cenovnega razreda. Tipka na levi strani malčka služi aktivaciji glasovnega klicanja (za do dvajset številk, ki morajo biti vnesene v pomnilnik aparata), ob vztrajnejšem držanju gumba pa se vključi snemalnik pogovorov (za 60 sekund v stanju pripravljenosti ali med klicem). Vstopu v glavni meni služi, kot običajno, navigacijska tipka, ki zagotavlja pomikanje v štiri smeri neba, obenem jo koristimo tudi za potr- jevanje izbire (med pogovorom pa z njeno pomočjo nadziramo glasnost zvočnika). Nikakor ne gre prezreti odličnega, 96x64 pik velikega osemvrstičnega grafičnega zaslona, ki je, podobno kot tipkovnica, ozaljšan z oranžnim ozadjem, znaki na prikazovalniku pa so čitljivi in dobro vidni; Kot smo pri Alcatelu že vajeni, je dodatno mogoče nastaviti tudi osvetlitev in kontrast zaslona. Menijev je devet, vanje, kot rečeno, pridemo s-pritiskom na navigacijsko tipko, v posameznih menijih, kot so zvoki, sporočila, imenik, rokovnik, glasovni zapis in drugi, pa se je moč sprehajati tudi horizontalno po ikonah znotraj menija, s čimer dobimo boljši vpogled nad njegovim upravljanjetf1-Posebnost Alcatela OT 501 pred' stavlja obsežen pomnilnik; vanj }e moč shraniti kar 500 imen in p*1 tem pri vsakem dodati še 23 vpN ov, vnesti pa smemo kar 1.20^ opomnikov in 60 opravil. Seved*1 ne manjka tudi brskalnik WAP, p4^' tra izbira zvonjenj in vibracij opozarjanje, pogrešali pa smo, k0* se za telefon takšnega cenovne!?? razreda spodobi, infrardeč' vmesnik za brezžično povezavo- Gregor Žvip^l m HHHI BnHBflBHDmEHHnMi malček palček Modna revija Otroci priprave na šolo v VVE Najdihojca Dobova so za svoje starše pripravili modno revijo. Doma so pobrskali po omarah in s toliko zanimivimi in različnimi oblačili pripravili pisano in zanimivo modno revijo. “Manekeni” in “manekenke” so si obleke izbrali po svojih željah. V njih so se dobro Počutili in jih zato na zanimiv in zabaven način predstavili. Kakšen je bil odziv pri starših, je najbrž znano. Od ploskanja so jih bolele roke in solze v očeh se nikakor niso mogle posušiti. Marija Stajnko, VVE Najdihojca Dobova Sem trobentica Jaz sem trobentica. Rastem po travnikih in ob robu gozda. Moji Pnjatelji so zvonček, teloh, žafran in podlesna vetrnica. Vsak dan se Pogovarjamo. Danes smo se zmenili, da bomo šli obiskat žafrana. Ko smo šli k Pjernu, je bil bolan. Drugo jutro ga je šel obiskat teloh. Žafran je Povedal, da bo umrl. “Ne boš, ne! No, bom pa spet jutri prišel.” Nekaj dni pozneje je žafran ozdravel. Vse travniške rože smo se Veselo zbrale pri njem. Bil nas je zelo vesel, saj je videl, da ga nismo Pozabili. Nekega dne je šel fantek Tomaž v gozd. V gozdu je zagledal Zvončke, žafrana in teloh. Nabral je šopek in ga odnesel domov. Doma Saje dal v vazo. Tako so rožice še naprej cvetele v Tomaževi sobi. Tina Perko, 3. razred, OŠ Krmelj Bili smo v vojašnici Otroci iz koprivniškega vrtca smo v četrtek, 19. aprila, odšli na ogled vojašnice v Cerklje ob Krki. Pokazali so nam helikopterje, šolska in bojna letala, tanke, oklepni transporter ter vsa druga vojaška vozila. Srečali smo se z vojakom na straži, ki nam je pokazal svojo opremo: bojni pas, prvo pomoč, čelado, puško, naboje,... Vsi smo imeli možnost sedeti v letalu, tanku (na fotografiji) in transporterju. S tankom pa se je zaradi varnosti peljal le naš šofer, ki je spoznal, daje razlika med tankom in avtobusom velika. Mi smo jih od daleč samo opazovali in bili presenečeni, kako se tank lahko z dimno zaveso skrije pred sovražnikom. Čas je hitro tekel, zato smo se morali po dveh urah potepa po vojašnici odpraviti proti vrtcu, kjer nas je že čakalo kosilo. “Žabice" in “Slončki", Vrtec Koprivnica Dan odprtih vrat Brežice - V soboto, 5. maja bo na OŠ Brežice od osme ure zjutraj potekal Dan odprtih vrat. Učenci in zaposleni bodo predstavili svoje delo, s koncertom se bodo predstavili člani otroškega in mladinskega pevskega zbora, za prijeme trenutke pa bo poskrbel tudi gost Joseph Rakotorahalahy, ki bo obiskovalcem predstavil Madagaskar v glasbi. 5. Cici umetnije Založništvo revij Ciciban in Cicido Založbe Mladinska knjiga ter Otroški vrtec Ajdovščina sta letos že petič organizirala razstavo otroških likovnih del. Otroci z risbo, sliko, grafiko in kipi predstavljajo sebe in svoj odnos do sveta, ki jih'obdaja. Razstavljena likovna dela pa so hkrati tudi odsev strokovnega dela mentorjev, ki se vedno bolj zavedajo vloge likovnega izražanja otrok. Razstava je zanimiva in poučna tako za otroke kot tudi za starše in vzgojiteljice ter vzgojitelje in vsem sporoča, kako neponovljiva, iskrena in hkrati lepa je otroška ustvarjalnost. Na natečaju so s skupno 1521 likovnimi deli sodelovali predšolski otroci in učenci od 1. do 3. razreda devetletke oz. 1. in 2. razreda osemletke ter zavodi, ki usposabljajo otroke s posebnimi potrebami, bolnišnični oddelki vrtcev, otroški ateljeji ter posamezniki. Med njimi je strokovna komisija izbrala 123 likovnih del, od tega 18 kiparskih, 11 najbolj uspelih likovnih del pa je bilo nagrajenih. Likovna dela so razstavljena v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani v času od 24. aprila do 5. maja, v Ajdovščini bo razstava na ogled v Pilonovi galeriji od 1L maja do 2. junija, v Slovenski Bistrici v galeriji Val pa si jo lahko ogledate v času od 5. do 30. junija. Potovanje po svetu Otroci skupine Pikapolonice, stari 5 in 6 let, so “potovali” po svetu. Spoznavali so različne kulture in običaje. Ustavili so se tudi na “Kitajskem”, kjer so se preizkušali v spretnosti uživanja hrane s paličicami. Marija Stajnko, VVE Najdihojca Dobova Območna revija otroških pevskih zborov Cerklje - Predstavilo se jih je osem iz osnovnih šol: šole gostiteljice ^rklje ob Krki, Maksa Pleteršnika Pišece, Bizeljsko, Brežice, Veli-® Dolina, Globoko, Dobova in Artiče ter Mladinski pevski zbor OŠ aksa Pleteršnika Pišece, ki zaradi bolezni v zboru ni sodeloval na vev'T Ml.PZ v Brežicah. Sodelujoči so prejeli priznanja in CD Poje ■n mladost Tomaža Habeta. Program je povezovala Anita Jurečič, _ rokovno spremljanje revijeje pripadlo Marinki Šuštar iz Ajdovš-ne- Ravnateljica Slavica Šebrek je pohvalila zborovodje in ‘Jelujoče, ki so s pesmijo uresničili lep konec dneva. vse N. Jenko S. Ml“dinski pevski zbor OŠ Maksa Pleteršnika Pišece z zborovodko ____Rožman, v ozadju scena Brigite Barkovič in Andreje Urbanč aD .. s°delovanju z Mladinskim centrom Brežice smo si v mesecu “Npi* °^ec*a'’ razstavo Koroškega pokrajinskega muzeja z naslovom ,Razstava o drogah”. e.vCenc' 7., in 8. razreda smo se v petek dopoldne odpeljali v vSehlce v Mladinski center, kjer smo se pobliže spoznali s tematiko sVq- Vrst drog in problematiko le-teh. Ustvarjali smo v skupinah -aies 1C^e Pa smo prenesli na plakate. Zaključili smo z mislijo, da leto^^rez zasvojenosti ni samo dnev. 3 nas Je bil to mesec april Razstava o drogah ‘levu zd v mesecu novembru, ampak celo , ko smo tudi namenili pozornost ravja - 7. aprilu. Zbirali smo papir Na OŠ Velika Dolina je stekla akcija zbiranja odpadnega papirja. Aktivno zbiranje se je začelo v torek, 20. marca, in končalo v ponedeljek, 2. aprila 2001. Učenci so tekmovali v zbiranju papirja za najboljši “Eko razred”, počistili so marsikatero podstrešje, arhive in nenazadnje poskrbeli tudi za čisto okolico. Urejeni, zvezani kupčki so se v učilnicah vsak dan večali. Učenci so radovedno pogledovali v sosednje učilnice in primerjali količine papirja. V tem času je prevladovalo delovno in tekmovalno vzdušje učencev in aktivno sodelovanje vseh delavcev na šoli. V akciji so sodelovali tudi člani in članice Društva prijateljev mladine Velika Dolina - Jesenice. • Zbrali smo 9943 kg papirja. Od tega so ga največ zbrali učenci 4. razreda (2348 kg), nato učenci 5. razreda 2017 kg in učenci 6. razreda 1621 kg. Šola jim je podelila naziv “Eko razred” in nagrade, ki sojih bili zelo veseli. Najuspešnejša razreda sta bila pogoščena s picami v piceriji Amor. Tretje uvrščeni razred pa je bil pogoščen s kosilom v šoli. Tudi ostali učenci so bili za svoje prizadevno zbiranje nagrajeni. Izkupiček akcije bo namenjen nakupu dodatne opreme za sodobno čitalnico v prostorih knjižnice, ki bo učencem omogočila sproščeno prebiranje literature, tako v okviru pouka, kot tudi pri aktivnem preživljanju prostega časa. Z akcijo smo bili zelo zadovoljni prav vsi, zato se vsem, ki ste v njej sodelovali, iskreno zahvaljujemo. Ravnatelj OŠ Velika Dolina Florijan Bergant, Zvonka Jarkovič in Andreja Ninkovič Ravnatelj OŠ Velika Dolina, Florijan Bergant, Zvonka Jankovič in Andreja Ninkovič Pozdrav pomladi v “OVI” Krško V deželo je prišla pomlad in otroci ter mladostniki iz oddelkov vzgoje in izobraževanja pri OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško so jo v petek, 6. aprila, praznovali skupaj s starši. Predstavili so se jim skupaj z igrico Zrcalce, z recitacijami, petjem in plesom. S prisrčnim in sproščenim nastopom so med starše vnesli dobro voljo, ki je dosegla vrhunec, ko so skupaj zaplesali. Na koncu pa so jih pogostili s sladkimi dobrotami, ki so jih spekli skupaj s specialnimi pedagoginjami. Marinka Herakovič in Romana Cvar, OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško Moj najljubši jedilnik Prehrana je vedno bolj pomembna za zdravje ljudi. Strokovnjaki priporočajo veliko zelenjave in sadja. Povprašala sem učence 6.d razreda, kaj najraje jedo. Ugotovila sem, da imajo radi dobro, a ne preveč zdravo hrano. Miha: Velika družinska pica, koka-kola, sadna kupa Ana, Tea: Krompir, solata, dunajski zrezek, mineralna voda Matej: Puranji zrezek, pomfrit Natalija: Zapečen puranji zrezek, pire krompir, solata, juha, sladoled z veliko čokolade Uroš: Ribe, solata, pomfrit, torta, koka-kola. Danijela Bosančič, novinarski krožek, OŠ Brežice OGLASI, REKLAME, OBVESTILA stran 14 ■■■■■■■■ Brežina sejem obrti rj/jfedjcfmšfva V/aZstaf/ic iJivdcjiu srnin uksmusk-vhiviiusii ■bug ute gcsiiiishz [jvnudbz ■peste/ H&v&iiilui [uvgiciii OBM O čNA 9 B R l_N A ZBOR NICA JB R.E I I C E Ž Generalni sponzor Pokrovitelj zavarovalna dražba d.d. RADIO ! BREŽICE J Radio Brežice d.o.o. Jf Trg izgnancev 12,8250 Brežice I»c-,v h. ce,v ate Tel.:07 49 91 250; Fax;07 49 91 253 / Sprejem čestitk, malih oglasov, osmrtnic in zahval: na Radiu Brežice, Trg izgnancev 12 in na recepciji Hotela Sremič \ Krškem od ponedeljka do petka od 8.-15. ure. Informacije po telefonu 07/49 91 250 oz. E-mail: sprejem o radio-brezice.si / Reklamno oglaševanje: 07/49 91 254 oz. E-mail: komerciala//radio-breziee.si S l redništvo: 07/ 49 91 265 Pri naročilu malega oglasa na Radiu Brežice dobite brezplačen mali oglas v časopisu FM 88,7 in 95,9 MHz AM 1584 kHz Grafotrg d.o.o. Krško Krško, Cesta 4. julija 44 07/49 05 100 Brežice, Cesta 1. borcev 46 07/49 66 512 foto -izMava fotografij ■fotoaparati -alkami -fotografije, m Aokamemte, ■-ostali fotografi M material TCC TRANJCOMMERCE D.O.O KO/OVELOVA 16, CELJE Razveselite svoie bližnie z darilom! Izbirate lahko iz bogatega prodajnega programa: daril »škc AKCIJSKE PONUDBE MESECA SO ŠE POSEBEJ PR!JUN A PRESENEČENJA! NC INTERMARKET Brežice Tel.: 07/499 3530 Da bi za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin zagotovili čimveč sredstev, se zbiranje sredstev v akciji POMEŽIK SONCU-ODPRIMO POČITNICE VSEM OTROKOM, nadaljuje. Zveza Prijateljev Mladine Krško Vas vabi, da pomežiknete sončku tudi vi! 4 Tudi vi lahko lahko pomagate Zvezi Prijateljev Mladine Krško pri organizaciji počitnic otrokom, katerih starši ne zmorejo plačila, s prispevkom na žiro račun: ZPM KRŠKO številka 51600-678-65277 (za akcijo ODPRIMO POČITNICE VSEM OTROKOM). Za dodatne informacije smo vam na voljo v pisarni ZPM v Krškem, CKŽ 23, ali na telefonskih številkah 488-03-60 in 041-342-095. Svoj prispevek lahko namenite za otroka oziroma družino, ki jo poznate. Pokličite nas, poslali vam bomo obrazec na katerem boste podali vaš predlog in položnico. Polo Variant. Spomladanski popust! • Citirana počitnice! Ram bomo pa pospravili vso prtljago? Polo Variant z novo notranjostjo in velikim prtljažnim prostorom ponuja odgovor na dlani. Za dobro voljo in razvedrilo med vožnjo pa bo poskrbel serijsko vgrajeni radio »alpha«. Odslej se ne bo potrebno odpovedati niče* mur več. Vse o izjemni spomladanski {ponudbi izveste pri nas. Polo Vonont * peni infolMMaivmi »n mivreni mi ratmnih ramiCTij Radanovič Brežice d.o.o.{^ Černelčeva ulica 5 Telefon (07) 49 92 1S® 8250 Brežice Telefax (07) 49 92 VU OGLASI, REKLAME, OBVESTILA C 3 Olga iz Brežic sprašuje pokojninski zavod, kdaj bo dodatek za rekreacijo oziroma regresu za leto 2001 za upokojence. Odgovarja vodja informativnega centra Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS, Brane Kokot: , “Skupščina zavoda doslej še ni sprejela odločitve glede pogojev in višine dodatka za rekreacijo, tako da lahko sporočimo samo, da bodo vsi upravičenci do tega regresa, pridobili Prvi del regresa predvidoma z junijskim izplačilom pokojnin, drugi del Pa v mesecu novembru, skratka po istih rokih kakor prejšnje leto.” Milka iz Mrzlave vasi je opo-z°rila na ceno cepljenja proti pasji steklini oziroma takse, ki so v ceni. Zanima jo, kako občina porabi to občinsko takso. Iz Veterinarske bolni.ce Brežice °dgovarjajo: “Specifikacija računa za opravljanje cepljenja psa proti steklini je naslednja; taksa 3.030 SIT, cepljenje 2-075,63 SIT in 19 odstotni DDV 294,37 SIT, torej skupaj cepljenje 'naša 5.500 SIT. Višina takse je objavljena v Uradnem listu št. 8, z dne 21-1.2000, kjer je objavljen Zakon o Upravnih taksah. Taksa za cepljenja Psa proti steklini je navedena v tarifni številki 54 in 61. Takse so prihodek fržavnega proračuna in so oproščene J19V. Minimalno ceno cepljenja psa Proti steklini v višini 2.075,63 SIT pa Je določila Veterinarska zbornica Slo-Venije in je enaka ter obvezujoča za Vse veterinarske organizacije v državi.” Marija iz Pisec je opozorila, da ^rkakor ni mogla pridobiti številke avtobusnega prevoznika Integral “rebus Brežice za splošne infor- macije, nato pa so bile številke ves čas zasedene. Odgovarja direktor podjetja Jože Baškovič: “Ob menjavi telefonskih številk v Sloveniji, smo se na Integralu odločili, da bomo prešli na sistem Centreks, kar pomeni, da smo popolnoma zamenjali telefonske številke. Zal to ni bilo zabeleženo v telefonskih imenikih, ki so izšli po zamenjavi, ki so izšli po spremembah v državi. Ni pa tudi pravilna informacija, če pokličete službo informacij o novih številkah na Brebusu. Zaradi tega smo v dogovoru s Telekomom, da to uredijo in bodo podane nove številke. V informacijo vsem, je številka za informacije (07) - 4994 180.” Ivan iz Brežic je opozoril na prekope ceste v Gregorčičevi ulici, zanima ga, zakaj niso odgovorni popravili prekope cest in kdo jih bo popravil. Odgovor na to bodico smo iskali na več naslovih. Na podjetju Intel Brežice, ki skrbi za kabelsko televizijo je Darija Šetinc povedala, da je prvi prekop posledica njihovih del in ga bodo sanirali takoj, ko bo vreme ugodno. Za rešitev še ostalih prekopov odgovarja iz podjetja Elektro Celje, poslovna enota Krško, območje Brežice, Jože Kelhar: “Po preverjanju na terenu smo ugotovili, daje med večkratnimi prekopi Gregorčičeve ulice naš prekop med hišama Zorčič in Aleksič. V tej ulici smo izvajali dela v letu 1997 in je zaradi prehitre sanacije in asfaltiranja prekopa prišlo do sesedanja gramozne podlage. Za naš prekop lahko zagotovimo, da bo ustrezno popravljen takoj, ko bo na voljo asfaltna masa.” 7Ad*0 z NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS me in priimek ___________ ^°djetje(naziv in naslov) živčna številka podjetja 'Zavezanec za DDV_________ Kraj ^lica DatUm \ Poštna št. Telefon Podpis ^tevilo izvodov \ ^Uročnimi skupaj s PTT stroški znaša 180,00 SIT na izvod. ar°čnina velja do pisnega preklica. In še odgovor iz Telekoma Slovenije, poslovne enote Novo mesto, iz sektorja za investicije odgovarja Jože Kocijan: “V tem trenutku naše podjetje na omenjenem področju ne izvaja nobenih gradbenih del. Je pa res, da so bila pred časom dela v Zupančičevi ulici. Ta dela so v celoti končana, ostala so samo montažna. Če so eventualno ostala kakršnakoli nedokončana dela na območju Gregorčičeve, bi želeli na podrobnejših podatkih točno odgovoriti. Po naših podatkih, zaenkrat v Gregorčičevi ulici, nimamo nikakršnih del.” Bernardka iz Ljubljane je izpostavila, da je podjetje Kostak Krško večkrat opozorila, da na naslovu matere v Krškem nihče ne stanuje, podjetje pa pošilja račune za odvoz smeti. Sprašuje, kako lahko to še počnejo. Izpostavlja še zaračunavanje kanalščine, kanal oziroma odvod pa ne sega do njihove hiše. Odgovarja vodja sektorja za komunalo na Kostaku Krško, Srečko Planinc: “Zaradi sprememb obračuna smetarine, so bile gospe na sedežu podjetja podane ustne obrazložitve na njena vprašanja, katerim sta nato sledila še dva pisna odgovora, posredovana s strani podjetja Kostak. V nadaljevanju povzemamo pomembnejša dejstva oziroma določila odlokov, veljavnih na področju Občine Krško, ki so bila gospe že posredovana in znana, in sicer: skladno s 16. členom Odloka o pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Krško, je priključitev na javno kanalizacijo obvezna za vse uporabnike, pri katerih stanje javne kanalizacije omogoča priključitev. Po navedbah naših strokovnih služb ima hiša na naslovu Ulica Anke Salmič možnost priključitve oz. lahko odvaja te vode v javno kanalizacijo. Zato je dolžna plačevati storitve kanalščine. Kot navaja gospa, je letna poraba vode na odjemnem mestu omenjene ulice nizka, torej je osnova za izračun kanalščine temu primerna. Nadalje, 6. člen Odloka o ravnanju z odpadki v Občini Krško, Uradni list št. 36/2000, določa izvajalcu javne službe tj. podjetju Kostak, da storitev odvoza organizira na celotnem območju Občine Krško, saj govori, da je obvezno zbiranje, odstranjevanje in deponiranje odpadkov. V 4. členu navedenega odloka pa obravnava kategorije uporabnikov, med katerimi najdemo tudi občasne povzročitelje. Skladno s 4. in 29. členom odloka smo gospo uvrstili v kategorijo občasnih povzročiteljev, saj je lastnica objekta in nima stalnega bivališča v Občini Krško in jo mesečno bremenimo s stroškom odvoza minimalne količine. To je tretjina povprečne mesečne količine odpadka 160 litrske posode na mesec, torej 53 litrov na teden oziroma cca. 300 tolaijev na mesec. Gospe bomo račune za zgoraj navedene storitve pošiljali tudi v prihodnje, saj smo kot izvajalci javne službe pri svojem izvajanju dolžni izvajati določila odlo- kov, ki smo jih na kratko predstavili.” Marija iz Brežic je v bodici na naš radio izpostavila, da smo v poskušanju polepšanja velikonočnega vzdušja na velikonočno nedeljo najprej zavrteli pesem Dobro jutro, dobro jutro gospod kaplan, za katero meni, da sodi morda na veselico v pijano družbo, nikakor pa ne v velikonočni program, takoj za tem pa pravi, je bila predvajana še poslanica škofa Krambergerja. Pravi, da se je podobna neslanost zgodila na božični dan, ko naj bi zavrteli kvantaško pesem v srbskem jeziku, zato pravi, da ne gre za naključje, ampak norčevanje s krščanskih praznikov in poslušalcev. Odgovorila je urednica Radia Brežice Lidija Kostevc: “Kot smo obljubili, smo v našem programskem arhivu preposlušali programski pas za 25. april po 8. uri in ugotovili naslednje; ob 8.26 smo, kot navaja poslušalka, res zavrteli skladbo Kaplan, avtoija Modra kronika zatem, 3 minute kasneje, kratek instrumental ter ob 8.30 običajno nedeljsko rubriko Duhovna misel, ki je trajala dobrih 8 minut. Takoj po tej rubriki, ob 8.38 pa še velikonočno poslanico dr. Franca Krambergeija. Torej ugotovitve poslušalke, ki je v svojem vprašanju kontradiktorna saj uvodoma ugotavlja da smo se trudili polepšati velikonočno vzdušje, zatem pa sodi, da skladba Kaplan ni naključna ampak naj bi bila norčevanje iz krščanskih praznikov in poslušalcev, niso točne. Velikonočna poslanica je bila objavljena po rubrild Duhovna misel in ne po skladbi Kaplan. Kot odgovorna urednica ki sem objektivno odgovorna za program Radia Brežice, lahko poslušalki, če že moram to javno utemeljevati, zagotovim, da vsi delavci Radia Brežice spoštujemo ustavno pravico do veroizpovedi, saj nas na prvem mestu k temu zavezuje ustava zatem nas kot medijske ljudi, k temu zavezuje Zakon o javnih glasilih in tudi kodeks novinarske etike. Kršitve teh pravnih norm ugotavljajo za to pristojni organi, ki do danes teh kršitev niso zaznali in ugotovili. V naših dveh medijih, na Radiu Brežice in v časopisu SavaGlas, delujemo neobremenjeni ljudje, ki spoštujemo pravne norme države in pozitivno medijsko zakonodajo. Zavedamo se namreč, da smo kot medij ogledalo družbe, smo avtonomni, politično neodvisni in ne glede na kakršnokoli veroizpoved, naši sodelavci spoštujejo ustavno pravico do veroizpovedi, saj le tako lahko delujejo v medijih. Program ustvaijamo za zelo širok krog poslušalcev, ne glede na njihovo veroizpoved, jezik, kulturo, politično opredelitev ali svetovni nazor. Poslušalki Mariji sporočam, da naše delovanje kot ga je razumela ona, gotovo ni bilo zlonamerno ali žaljivo, če pa gaje poslušalka razumela tako, se ji javno opravičujem. Na koncu še enkrat poudarjam, da vsi, ki delamo v tem mediju spoštujemo vsa izročila, ne samo krščansko.” mali oglasi Prodam Škodo Favorit, letnik 93, rdeče barve. Cena po dogovora. Pokličite 49-62-764 v popoldanskem času ali na številko 031-569-250. 7 mesecev, težko okoli 600 kg. Pokličite 49-67-951 ali se oglasite pri Vinku Ferenčaku, Gabije 26, Dobova. Prodam Renault Clio 1,2 RN, letnik 93, kovinsko sive barve, z zatemnjenimi električnimi stekli in centralnim zaklepanjem. Avto ima prevoženih 95.000 km in je lepo ohranjen. Cena po dogovora. Pokličite 07-49-63-010 ali 041-290-384. Odkupujem gosja jajca. Cena po dogovora. Pokličite 041-889-216. Prodam parcelo na Bojsnem s sadovnjakom in vso dokumentacijo za gradnjo v izmeri 26 arov. Na parceli so brunarica ter elektrika, voda in telefon. Pokličite v večernih urah na številko 49-25-703. Prodam Alfa Romeo 33, letnik 91, rdeče barve. Pokličite 041-887-088. V Brežicah kupim ali vzamem v najem garažo. Pokličite 49-63-195 popoldne. Na Bočju prodam parcelo v izmeri 30 arov z manjšim vinogradom in tri leta starega kozla sanjske pasme. Pokličite 49-78-095. Prodam traktor Štore 502, letnik 85, opremljen s kompresorjem, prekucnim ventilom in utežmi. Pokličite 49-68475 ali 041-385-658 v popoldanskih urah. Prodam gradbeno parcelo za vikend in parcelo za nasade. Pokličite 49-71-829. Prodamo starejšo hišo v Brežicah, v Vodnikovi ulici. Pokličite 49-65-004 ali 041-242-850. Prodam traktor Štore 502, letnik 84, z 2.750 delovnimi lirami, z vso dodatno opremo, registriran, v brezhibnem stanju - vreden ogleda. Pokličite 49-68475 ali 041-385-658 v popoldanskih urah. Prodam stanovanjsko hišo s centralnim ogrevanjem, garažo in vrtom v Krškem na Kvedrovi 1. Pokličite 49-61-814 ali 49-20-812. Prodam trosilec hlevskega gnoja in puhalnik Tajfun. Pokličite 031 -870-022. Prodam štirisobno in dvosobno stanovanje v Krškem. Pokličite 041-801-895 ali 040-283-9(4. Prodam puhalnik Tajfun z elek-tromotoijem in cevmi, tračni obračalnik SIP -220 in dva hrastova soda, 550-litrska, nova, že ovinjena. Pokličite 031-893-093. V Brežicah vzamem v najem dvosobno stanovanje. Pokličite 031-546-235. Ugodno prodam brezhiben pisalni stroj nemške izdelave. Pokličite 49-62-045. Prodam kosilnico Gorenje Muta, kupim pa BCS kosilnico z vozičkom ali menjam z doplačilom. Vse informacije dobite na številki (41-522-937. Vdovec petdesetih let iz okolice Brežic išče žensko, staro od 48 do 58 let, za skupno življenje. Ponudbe pošljite na Radio Brežice pod šifro: “Pomlad”. Prodam rotacijsko kosilnico SIP-135. Pokličite (41-543-839. Prodam suho koruzo v zrnju. Pokličite 49-05-556. Prodam telico simentalko, brejo Ločen 44 letni Slovenec želi spoznati Slavenko, staro okoli 40 let, za skupno življenje v hiši z nekaj zemlje. Ponudbe pošljite na Radio Brežice pod šifro: “Naj bo lepa prihodnost”. 3.0 MHZ • Čestitke in mali oglasi: 07/ 373 10 10 • Trženje: 07/ 373 10 14, 373 10 15 ■ Uredništvo: 07/ 373 10 20 e-mail: studiod@ studiod. si glasbene zelje: glasbene, zelje @ studi od. si spletna stran: ivivw.stadiod.si Prometne informacije sporočajte na GSM 041 900 800 3BK; ' mmammmm Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Peter Špiler Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250 Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič, Boštjan Colarič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Fnlrt ■ lurlith 7t Šestnajsta špranje in okenca Posavcev '\ \J, ! m Nada Irgolič - prva direktorica Urada RS za zdravila Življenjsko pot je mag. Nada Irgolič, rojena Jamšek, začela 10. marca 1940 v Sevnici ob mami Mihaeli in očetu Martinu, železničarju in velikemu “muskontarju”, ki se je razdajal ljudem, posebno, ko je učil klasično in havajsko kitaro. Po sevniškima osnovni šoli in nižji gimnaziji se je vpisala v Srednjo farmacevtsko šolo v Ljubljani in se 1958 takoj zaposlila v Lekarni Sevnica. Svojo poklicno pot je torej začela zgodaj. Na Zavodu RS za transfuzijo krvi v Ljubljani je delala 36 let, med tem je poleg službe redno študirala na Fakulteti za farmacijo, jo končala v rednem roku 1981. leta, 1984. je specializirala “oblikovanje zdravil”, bila pol leta v.d.direktorica Zavoda za transfuzijo, nato je do 1994. leta na Zavodu prevzela predstojništvo Farmacevtskega oddelka. Mag. Irgo-ličeva: ”V tem času sem postavila proizvodnjo infuzijskih raztopin, ki so ena najbolj delikatnih proizvodov v farmaciji. Posodobila sem proizvodnjo medicinske plastike, to so sistemi za infuzijo in transfuzijo, katetri, sonde, aspiracij ski in urinski pribori. Za vse to sem izpeljala tudi registracijske postopke, pri tem pa sem ponos- na na to, da sem dala ljudem delo in na trg proizvode, kijih niso dale naše tovarne.” Ko je končala to delo, bi lahko šla v pokoj in je tudi šla za leto in pol. Nada Irgolič: “Nakar mi je minister za zdravstvo dr. Boži- dar Voljč ponudil oz. je predlagal vladi, da me imenuje za direktorico Urada RS za zdravila. Mesto sem sprejela kot izziv, hkrati tudi z velikim strahom, saj je zadeva spet zahtevala mnogo izobraževanja, temeljito poznavanje stroke, poznavanje zakonodaje, ne samo s področja zdravil, temveč tudi drugih področij: Zakon o državni upravi, o gospodarskih družbah, o zakonodaji, ki je veljala za področje medicinskih pripomočkov. Delo je obsegalo pravzaprav postavitev celotne zakonodaje na področju zdravil.” Skratka, mag. Irgoličevo je čakalo formiranje Urada za zdravila z vzpostavitvijo služb, kijih opisuje: "Registracija zdravil, ki pomeni dovoljenje za promet z zdravili in je delo, ki je povezano s sodelovanjem najvidnejših ekspertov farmacevtske in medicinske stroke pri nas; klinična preizkušanja, kar pomeni ovrednotenje dokumentacije iz pravnega in strokovnega vidika do izdaje in odobritve. Sledijo služba za uvoz zdravil, ki pomeni izdajo posebnih dovoljenj za uvoz rizičnih in nujnih zdravil, ki nimajo dovoljenja za promet; ekonomska služba, ki pokriva področje cen zdravil; pravna služba za področje zakonodaje in gospodarskih družb; informativna dejavnost, ki je zelo pomembna za strokovno delo farmacevtov in zdravnikov, kar pomeni, da so vsem dostopni vsi podatki o zdravilih in služba medicinskih pri- pomočkov, ki obsega številno skupino izdelkov (400.000 in je Evropska številka), katerih proizvodnja in dobava je pod nadzorom Urada RS za zdravila.” Mag. Nada Irgolič je prva, ki je postavila zakonodajo Urada RS za zdravila, sledila bodo le še do-polnjevanja.Urad je najmlajši in po številu zaposlenih najmanjši v Evropi, začenši z dvema, jih je danes 17 (za primer: v Norveški jih je zaposlenih 96, v Slovaški pa 252). V Ljubljani živi in dela tudi brat Marci Jamšek, dr. stomatologije. Sameva pianino, ki ga ni igrala, odkar ji je ’87. leta umrl oče, in je prepričana, daje napočil čas, da gre po 40 letih delovne dobe v pokoj, kar je težko verjeti po mladostnem videzu in izredni vitalnosti. Nada Irgolič: ”Vse mogoče še lahko počnem in vidim. Treba je prebrati še kako lepo knjigo, Rafku bi rada pomagala urejati glasbeni arhiv, je še Iztokova družina z vnučkom Rafkom in še in še... Na urad pa res mora priti nov človek z novim zagonom in mora iti gor in rasti.” Natja Jenko Sunčič Kapelica Sv. Florijana na Bizeljskem je v več kot dvesto letih, odkar sojo zgradili, doživela marsikaj. V začetku prejšnjega stoletja pa vse do druge svetovne vojne je bila središče, kamor so se prihajali ponujat predvsem delavci, dninarji in težaki s Hrvaške, da bi pri tukajšnjih kmetih, sadjarjih in vinogradnikih dobili delo. Leta 1952 šo v njeni neposredni bližini neznanci mučili in križali takratnega župnika Žmavca, sedaj, ko jo je pričel obnavljati Zvonko Šepetave, pa je doživela tudi takšen “krst”. Vodstvo Policijskega veteranskega društva Severje na svoj minuli občni zbor, kot ponavadi, povabilo tudi župane posavskih občin, vendar se je zbora udeležil le brežiški župan Vladislav Deržič. Sevniški župan Kristijan Janc seje vodstvu in članom zbora zaradi drugih, prej J načrtovanih obveznosti, pisno opravičil ter jim zaželel uspešno delo tudi v prihodnje, med tem ko se, na veliko razočaranje prisotnih, župan občine Krško Franc Bogovič vabilu na letni občni zbor sploh ni od- J zval. Le zakaj, so se spraševali veterani. Pozabimo skrbi Spomini jih družijo Brestanica - Krajevna organizacija Rdečega križa Brestanica je organizirala srečanje starejših krajanov, ki se gaje udeležilo več kot sto Brestančanov. Srečanja Krajevne organizacije iz Brestanice imajo v okviru krškega Območnega združenja najdaljši staž. Kot pravi predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Cvetka Kinčič, pa so namenjena predvsem temu, da bi se starejši krajani vsaj enkrat na leto srečali in se skupaj veselili. Članici krajevnega odbora Jožici Pavlič so za požrtvovalno delo podelili posebno nagrado. L.P. Starejše krajane so s pesmijo razveselili učenci OŠ Adama Bohoriča Brestanica. Teden praznovanja za lepoto Boštanja Boštanj - Še leto dni po slovesni blagoslovitvi obnovljene farne cerkve v Boštanju se ljubljanski nadškof-metropolit dr. Franc Rode z veseljem spominja prijetnega srečanja s krajani. Ti so družno ugotovili, da morajo postoriti še precej stvari, da bo Boštanj res tak, kot si ga želijo; urediti morajo igrišče, okolico cerkve, odvodnjavanje, narediti pločnike in podobno. Zato so organizirali vrsto prireditev, s pomočjo katerih so zbirali potrebna sredstva. Organizirali so zabavo s srečelovom po maši, nastop mladih glasbenih talentov, revijo jurjevih pesmi ter krono prireditev - dobrodelni koncert v cerkvi, na kateri so nastopili domači pevci in godci ter skupina Čuki. Daje metropolitov blagoslov Boštanju pomagal, pove podatek, da so bile vse prireditve zelo dobro obiskane. N.Č.C. Revija jurjevih pesmi v boštanjski cerkvi Sevnica - Ustanovitev Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo v Sevnici ne pomeni, da so se tukajšnji veterani prvič povezali v društvo. Območni odbor je pod predsednikovanjem Janija Koširja namreč deloval 6 let, sedaj pa so se registrirali zaradi nove zakonodaje o društvih. Novi predsednik je Branko Keber (na fotografiji). Generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Jože Kuzman je Sevničane povabil v zvezo, ki šteje skoraj 16.000 članov. Zveza skrbi za pravice veteranov in svojce padlih. S 1 .marcem so organizirali tudi brezplačno pravno pomoč. Mitja Teropšič, predsednik Pokrajinskega odbora zveze veteranov Posavje pa je spregovoril o pripravi zbornika, ki bo izšel v jeseni in bo obeležil prispevek Posavcev v pripravah na samostojno Slovenijo. B.D. Otroški extempore Kostanjevica na Krki - Kulturna dediščina Kostanjevice je bila tema, na katero je bil uglašen 12.otroški slikarski extempore. Razstavo so odprli pred dnevi v Lamutovem likovnem salonu in bo na ogled še do 6.maja. Številni mladi avtorji so si s svojimi mentorji Ob odprtju razstave ogledali, kako se njihovo delo odraža v družbi ostalih. 75 slik izpod čopičev šolarjev iz Posavja, Dolenjske in Bele Krajine -sodelovalo je namreč 25 šol - prikazuje detajle Kostanjevice. Detajle, ki jih običajni obiskovalec mesta niti ne opazi in prav to bogati omenjeno razstavo, je ob drugih pohvalnih besedah dejal prof. Dušan Tršar, akademski kipar. Posebnemu žaru otroške slikarije pa so na prireditvi svoje dodali še mladi glasbeniki iz Krškega, združeni v kvartet klarinetov “Klarino- va”. B.D. Akademski slikar prof. Dušan Tršar na odprtju razstave Grafiti fest v Brežicah Brežice - Dijaška skupnost Posavja je v sodelovanju z Mladinskim centrom Brežice, Klubom posavskih študentov in Društvom študentov Brežice v parku Mladinskega centra Brežice organizirala prvi posavski Grafiti fest, na katerem so mladi ustvarjalci iz Posavja in ostale Slovenije ter gostje iz sosednje Italije radovedne obiskovalce popeljali v svet “sprejev”, zidov in grafitov. L.P. Utrinek iz Orešja na Bizeljskem kaže, da naša narava še dolgo ne bo čista in človeku prijazna. Navlečeni avtomobili nimajo lastnika, zato jih “brežiški komunalec” v večmesečni obljubljeni akciji odvoza avtomobilskih školjk naj ne bi pobral. Kdo je torej bolj marljiv, tisti, ki so avtomobile zvlekli z dvorišč, ali tisti, ki naj bi obljubljeno izvedli? Salamiada pri Štritofu je po mnenju mnogih največja salamiada' Posavju, z najbolj množično udeležbo salamarjev tako rekoč iz vs6 Slovenije. V preteklosti so v Glogov Brod prihajali tudi salamarjis Hrvaške, letos pa so jim nenavadne mesne okoliščine to preprečil6: Toda Hrvati ne bi bili Hrvati, če se ne bi tudi to pot znašli in s svojin)1 salamami tekmovali pod drugimi, seveda slovenskimi imeni in priimk*’ Ne glede na to pa vrstni red zmagovalne trojice nikakor ni bil vprašlj'v' Zmaga se je odpeljala na Dolenjsko. Uspešno I. mednarodno srečanj* filatelistov Brežice - Organizator srečanja - Društvo zbirateljev “Ved' gar” Brežice je s prvim srečanjem filatelistov, kartofilov, h1* mizmatikov, bonistikov, vojaških emblemov in ostalega zbirate*' jskega materiala na področju Posavja nadvse zadovoljen. Zanimive trgovine seje udeležd0 22 tovrstnih trgovcev, kar 40 odst^ tkov so jih zabeležili s Hrvaške- ^ organizacijo so bili zadovoljnitu trgovci, tako da njihova udeležba prihodnjih srečanjih ni vprašljiv. Srečanja seje udeležil tudi pf^j stavnik v direkciji za izdajo k3 logov Pošte Slovenije. Bilo je u^ pesen uvod v oktobrsko me®L rodno razstavo Brežice FILAOl- tem ima vodstvo društva nan* obiskati šole, kjer bi lahko začele lovati take sekcije še med pri spoznavanju raznolikega 1 ^ rateljstva pa jim je pripravljeno diti tudi vso pomoč in znanje- N. Jenk^