Leta XIV., štev« $8 Ljubljana, četrtek 9, marca 1933 Cena Din Opravništvo: Ljuoljana N.n.atljcva ulica 5. — ieletcm št 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Inscratni oddelek: LJubljana Selrn-Ourgova al 1 - leL 3492. 24V2 Podružnica Maribor: Gosposka ul« ca štev. 11. _ Telefon št. 2435. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, \V-en žt 105 241 Avstrija Ibrez parlamenta Dogodki, ki so se odigrali prošlo soboto v dunajskem državnem zboru, so obogatili parlamentarno zgodovino za izredno anomalijo, ki ji človek zaman išče precedenčnega primera. Pri glasovanju o likvidaciji posledic dveurne že-lezničarske stavke ce je zgodilo, da ni propadla vlada, marveč je sam parlament povzročil svoj samomor ter dal .<-*vojim nasprotnikom povod, da ga popolnoma izločijo. Znano je, da je avstrijska vlada prišla zaradi velikega primanjkljaja državnih železnic v velike plačilne težave in je železničarjem izplačevala njihove mesečne prejemke le v obrokih. Železniško osobje je zaradi tega in zaradi delnega znižanja prejemkov napovedalo pred tednom dni protestno stavko, ki pa ni bila dosledno izvedena, čeprav je bila proglašena le za dve uri. Kancelar Dollfuss in njegova ?:.bka večina sta bila trdno odločena, da kaznujeta krivce stavke ker sta hotela s tem udariti socialno demokratske strokovne zveze. Vlada je odstavila precejšnje število višjih in nižjih uradnikov in je pripravljala še obširne persekucije železničarjev na temelju vojnega zakona iz 1. 1914., ki izrečno prepoveduje vse stavke na železnici. V ostalem je debata o tem v parlamentu zašla čisto na stranski tir, ker je vladna večina o s pora val a pravilnost glasovanja o so-c-a listi čnem predlogu poslanca Koniga in o predlogu Velenemcev — v obeh pri-rtierih je namreč pomotoma po en poslanec glasoval dvakrat. Pri socialističnem predlogu, ki je bil odklonjen z večino 22 glasov, bi to ne izpremenilo dejanskega stanja, pač pa je bilo v nevarnosti glasovanje o velenemškem predlogu, ki je bil sprejet le z enim glasom večine. Predsednik zbornice, socialni demokrat dr. Renner, je hotel obe pomoti nekake kompenzirati in je hotel proglasiti veljavnost obeh sklepov, pa je naletel na oster odpor krščanskih social-oev, osobito bivšega kancelarja dr. Bu-reseha, ki je tako neprizaneljivo žigosal neobjektivnost predsednikovo, da je Renner v hipni nervoznosti napravil usodn „■ napako. Odložil je predsedstvo ir njegovo mesto je zavzel prvi podpredsednik dr. Rarr.ek. Ker si tudi ta v splošnem trušču ni verjel pomagati, je storil isto. dragi podpredsednik dr. S-.raffner pa je po kratkem predsedovanju brez formalne iziave zapustil svoje mesto in razpravno dvorano in se tako via facti tudi on odpovedal svoji funkciji. Tako je ostal parlament brez predsedstva. Nastali izredni položaj so spretno izrabili nasprotniki parlamenta, ki jih je dovolj v vseh avstrijskih strankah, vendar z edino izjemo socialne demokracije. Po nemali zaslugi političnega razvoja v Nemčiji je zlasti v krščansko socialni stranki močno narasla struja, ki je nasprotna parlamentu, ker so v njem socialisti tako močni, da je treba v vseh važnih zadevah z njimi paktirati. Ta struia se je po demisiji vseh treh predsednikov postavila na stališče, da se je parlament s tem sam izločil, ker ustava ne daje nobene možnosti za njegovo zo-petno oživljenje. Seje parlamenta sme po ustavi sklicevati samo predsednik in vlada ali državni predsednik te pravice nimata. Zdaj torej ni nikogar, ki bi lahko sedanji parlament zopet veljavno poklical v življenje. Nekateri gredo celo tako daleč, da zanikajo tudi ustavno možnost novih volitev, ker mora državni predsednik po določbah ustave dekret o razpustu parlamenta in o novih volitvah izročiti predsedniku parlamenta. ki ga danes ni. Po tej, vsekakor precej nasilni interpretaciji se je avstrijski parlament z demisijo vseh treh svojih predsednikov trajno izločil iz avstrijskega državnega življenja in je prešla vsa moč na dragi ustavni faktor, torei aa državnega predsednika. si je viada kancelarja Dollfussa mor ]a sama želela takega razvoja, da se o križa nadležne socialistične kontrole in nagajivosti, o tem je težko soditi. Ne manjka glasov, ki trdijo, da sta dragi in tretji predsednik, ko sta sledila Rennerjevemu vzgledu in tudi odstopila, ravnala v sporazumu z vlado, da bi ustvarila stanje, ki brez vidnega in nasilnega kršenja ustave omogoča trajno ali vsaj začasno izločitev parlamenta. Dejstvo je, da si vlada lahko umije roke in da ima vsaj navidezno moralno kritje za prikrito diktaturo, ki jo je uvedla. Socialisti so prekasno spoznali, kako usodno pogreško je naredil dr. Renner. Radi bi jo popravili in Renner je svojo demisijo preklical, odnosno jo je hotel interpretirati tako, da je njegova po sebi umevna dolžnost, da vodi predsedniške posle kljub demisiji dalje do novega konstituiranja poslanske zbornice. Vlada te interpretacije ni priznala, marveč se je — formalno zopet v skladu z ustavo — postavila na stališče, da je bila Rennerjeva demisija de-finitivna. Avstrijska ustava pozna dva koordinirana ustavna faktorja kot nosilca dr- INarucnina /naša ojoeCoo L)id 25 — Za mozfm«f'" D>n 40 —. Uredništvo: Ljubljana. Knatljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125. 3126 Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440 Celje. Strossmaverjeva trt. 1. Tel. Rokopisi se ne vračajo. po tanfa — Oglasi Izjemno stanje v Avstriji Zaradi nevzdržnih notranjih političnih razmer si je BollSttssova vlada izposlovala od predsednika Miklasa izjemna pooblastila Dunaj, 8. marca. d. V pretekli noči so se odigraii v avstrijski prestolnici presenetljivi politični dogetiki. Krx/.a, ki je nastala zaradi d^misije predsedstva Narod. sveta je politični položaj nepričakovano poostrila. Včeraj so se ves dan vršila mrzlična posvetovanja vodstev posameznih političnih strank, a tudi vlada je zasedala skoro permanentno. Popoldne bi se imel sestati starešinski svet, to je predstavništvo vseh parlamentarnih skupin, da bi razpravljal o nadaljnjih ukrepih glede likvidacije parlamentarne krize. Že iz dejstva, da se vladne skupine tega sestanka niso udeležile in se zaradi tega sestanek tudi ni mogel vršiti, se je v političnih krogih sklepalo, da se pripravlja nekaj nenavadnega. Snočj so se širile razne vesti, ki pa jih ni bilo mogoče kontrolirati. V vladrih krogih so odklanjali vsako pojasnilo. V vsej politični javnosti ie zavladala popolna nejasnost ln splošna negotovost. Govorilo se je sicer, da pripravlja vlada izredne ukrepe, širile so se celo vesti o narodnosocialističnem puču, vendar pa tem vestem ni skoro nihče verjel. V gotovi meri pa so »s alarmantne vesti v teku noči uresničile. Popoldne ob 5. se je sestala vlada k izredni seji ministrskega sveta, ki je zasedal skoro nepretrgoma do polnoči. Na seji so bili sprejeti daJekosežni sklepi, ki jih je vlada objavila v teku noči v posebnem proglasu na narod. Ob 10. zvečer je zvezni kancelar dr. Dollfuss odšel s sejo ministrskega sveta v avdijenco k predsedniku republike tn ostal pri njem skoro dve uri. Pri tej priliki ie podrobno poročal o političnem položaju in predlagal izredne ukrepe. Po kratkem premisleku je zvezni kancelar g. Mik-las pristal na predloge dr. Dolliussa in podpisal tudi zasilno uredbo, ki daje vladi vsa oot^ehna pooblastila. Položaj je bil tako napet, da ie vlada že sklepala o ostavki. Spričo dejstva, da ie predsednik republike zrazil DolHussovi vladi popolno zaupanje in jo celo prosil, naj z energičnimi ukrepi zaščiti jav- ni red in mir, pa ie vlada sklenila, da prevzame vlogo, ki je docela istovetna z diktatorskim režimom. Ob 1. zjutraj je vlada izdala na narod naslednji proglas: Vsemu avstrijskemu Narodni! svet, zakonodajni a skupščina avstrijske republike, ie ohromel m je nezmožen za delo. Kako je pr-šlo do tega? Zara-dii hudega nesoglasja o veljavnosti nekega glasovanja pretekilo soboto so vsi trije predsedroiki Narodnega sveta odložili svoje funkcije. Tak primer v ustavi in v poslovniku ni predviden. Zaradi tega obstoja trenutno huda kriza parlamentarizma. Vlada ne želi, da bi država stalno pogrešala delazmožno, splošnim koristim služeče narodno zastopstvo. Vodstvo države pa ne pripada samo zakonodajni skupščini, marveč tudi državnemu poglavarju in vlad:. Od zveznega predsednika imenovana zakonita vlada vrši redno svoje posle. Njeno poslovanje od parlamentarne krize, ki ie nastala brez vsake krivde vlade, ni pr za-deto. Zaradi tega tudi mi govora o kaki državni krizi. Zvezna vlada je trdno odločena storiti svojo dolžnost napram narodu in domovini. Z vso energijo bo skrbela za to, da zaščiti red in m.r proti vsakemu poskusu kršitve. !>a pa bi mogla v teh kritičnih časih za-iamčiti red in mir, odreja do nadaljnjega splošno prepoved v^sh zborovanj in pohodov. Na podlagi vojno-gosipoiiarskega po-oblastilnega zakona ie vfada izdala tudi uredbo k tiskovnemu zakonu, ki naj prepreči, da Se tiskovna svoboda ne bo zlorabljala na škodo naroda in države ter da se prepreči vsako hujskanje. Vlada bo zastavila vse sile. da prinese čimprej olajšanje in bo posvetila vso skrb vsem slojem naroda. • -?ti delavstvu ki je izgubilo kruh. vsemu uradništvu, ki oh svojih skromnih plačah jedva • životari, prav tako kakor tudi obrtnikom, trgovcem in industrijcem. ki so zaradi nazadovanja gospodarstva v največvh težavah. N:ena skrb bo posvečena seveda tudi kmetskemu prebivalstvu :n bo vlada g:eda!a, da krizo poljedelstva s primernimi ukrep: kar nai-bolj omeji. Preglas končuje: Postali smo siromaSrn narod, ki ima edino uteho v tem da se tudi drugim, zlasti našim sosedom ne go»i; bolije. ali pa še slabše- V teh težkih časih ie potrebno složno delo. da najdemo v skupnih naporih izhod iz skupne bede. Sledite nam. pomagajte nam! Gre za to, da se avstrijski narod reši iz nevarnosti ki mu grozi. Konec zborovalne svobode Dunaj, 8. marca. d. Urad zveznega kancelarja objavlja: Razni dogodki zadnje dobe, kakor tudi nejasni položaj v parlamentu, s« izzvali med prebivalstvom politično (Krutost, ki nujno zahteva globljih reform, zlasti še zaradi tega .ker se mora v sedanjih neugodnih gospodarskih prilikah za vsako ccno preprečiti vsako nadaljnje vznemirjenje javaasti. V to svrho je državni tajnik za javno varstvo v Imenu zveznega kancelarja izdal na vse dežele in deželna poglavarstva generalno ustavno naredbo, po kateri so brezpogojno prepovedane vse politične manifestacije, in sicer zborovanja vse vrste in javni pohodi, ne glede p.a to, ali se vrše na prostem ali pa v zanrtih prostorih. Izrazito gospodarske in družabne prireditve kakor tudi društvena zborovanja, v kolikor se gibljejo v okviru društvenega zakona in nimajo nikakega demnstrativnega značaja, so od te prepovedi izvzeti. Podrejena oblastva im®«o navodila, strogo paziti na to, da Se ne bodo pod krinko društvenih aii drugih dopustnih prireditev vršile r«!i-tične demonstracije. Preventivna cenzura Druga zasilna naredba se nanaša na omeiiitev tiskovne svobode in določb preventivne conzure. Uredba določa, da se morajo vsi listi dve uri pred izdajo predložiti v cenzuro. Ce se list zapleni, se mora ves stavek uničiti. Razen tega pa se lahko tiskarni naroči, da mora tudj v»3 dru-l ge tiskovine predlagati v predcenzuro. Li- sti se smejo zapleniti zarodi žalitve domoljubnih. verskih in nravnih čavstev. Kršitve te naredbe kaznujejo politična oblastva z globo do 200" šilingov in zaporno kaznijo do treh mesecev. Državni tožilci se poleg tega pooblaščajo, da v primeru ponovne zaplembe lahko izdajo prepoved nadaljnjega izhajanja dotičnega lista- Javne žalitve zvezne vlade, dežehih vlad in inozemskih vlad se kaznujejo z globo do 2000 šilingov in zaporom do treh mesecev. Priziv proti tem odlokom na dopusten. Za ukrepe vlade je vavnost izvedv a šele danes dopoldne, ko ie bi! proglas vlade objavljen po vsej irža\i. Večina listov je zšla pred ob;avo teh ukrepov in zato današnja listi še nimajo obširnejših komentarje v. Stališče strank Dunaj. S. marca, g Danes popcldne se jo vršila seja predsedstva socialno demokratske stranke, ki se je bavila s položa.ein. nastalim po zasilnih naredbah vlade Bilo je sklenjeno, da se bo jutri vršilo 17 političnih J; uštvemh zborovanj. Poleg tega bodo socialni demokrati zahtevali takojšnjo sklicanje deželnih zborov na Nižjem Avstrijskem. na Dunaju, Solnograškem in r.x Koroškem V parlamentarni krogih smatrajo izglede za sklicanje ljudskega zastopstva za zelo malenkostne. Čeprav smatrajo tudi socialni demokrati to kot eno svojih glavnih zahtev, so vendarle v poučenih krogih prepričani. da večinske stranke ne bodo vpo-števale te želje, temveč storile vse. da so zopetni sestanek parlamenta odg-odi vsaj za prihodnie mesece Zatrjuje se, da bodo večinske franke onemogočile ponovni sestanek parlamenta s tem da se eventucl-nemu pozivu na sejo ne bodo odzvale, tudi ako bi se sklicala seja zaradi volitve predsedništva. Zlasti krščanski socialci bodo tak sklep pobijali z utemeljitvijo, da Narodni svet po ustavi ni delazmo/en. da bi s tem omogočili Dollfussu za daljšo dobo izvajanje diktatorskega režima. Dunaj. 8. marca. s. Danes popoldne se ie sestal klub Velenemcev na posvetovanja. Nemški nacionalci zastopa io mnenje, da ^o mora zopet sklieat' seja Narodnega sveta. Ako krščanski socialci ne bi prišli na 1o jo. bi bil Narodni svet kljub temu sklepčen. ako bi prišli vsi soe:alni demokrat', ker je po poslovniku potrebna navzočnost ene tretjine za sklenitev naknadnega vetu proti odlokom vlade. Dunaj. 8. marca. č. V krogih opozicije so se pričele priprave, n bombardiral mesto tudi z letali General Kondilis je v tem trenjtku že odredil mobilizacijo petih letnikov v Larisi in je zbral vse moštvo v vojašnicah ter ga zaprisegel, da se bo borilo za narodno 6vobodo in obnovo ustavnega stanja. Ko je ministrski predsednik Otonaios izvedel za ultimat generala Kondilisa, je takoj sporočil voditelju opozicije Tsaldarisu kot predstavniku najmočnejše opozicijske stranke, da mu je pripravljen izročiti vso oblast. Istočasno je odredil takojšnjo aretacijo generala Plastira«a. ki pa ga niso niogli na iti. Zatrjuje se. da jo pobegnil 2 letalom v Egipt. Vest o ultimatu generala K'.iidilisa se je bliskovito razširila po vsem mestu in pred palačo predsednika repr/olike se je zbrala oirromna množica, ki je burno zahtevala takojšnje imenovanje nove vlade pod predsedstvom T^aldar sa. General Kondilis j® kmalu po tretji uri popoldne prispel z leta-loim v Atene ter je od generala Otonaioea prevzel vso vladno oblast. Nemudoma je p>>-zts»: Tsaldarisa. naj sestavi vlado. Tsaldari* je prosil za dvodnevni rok. da bi se mogel posvetovati z ostalimi voditelji opozicije glede sestave vlade. Do imenovanja nove vla de Im» vodil vladne posle soneral Otonaios pod kontrolo generala Kondilisa. Vest o tem najnovejšem prevratu je ia-zvala v opozicijskih krogih vel ko zmagoslavje. Po vsem Peloponezn je prebivalstva presrnalo vse uradništvo, o katerem je bilo znano, da nripada stranki Venizeloea in so povsod prevzeli vodstvo oblasti pristaši Tsaldarisa, tako da je v večjem delu Grčiie že uveden rejalistični režim. Razburjenje se je polastilo tudi vojske in je vojaštvo mnosib tx>lkov presrnalo vse ofi-c rje. ki so bili vdani Ve'nize!osu. Generalu Otonaio6u se je pridružil tudi poveljnik ijarnizije v Solunu general Klados, ki ¥ skoro istočasno tjdi s svoje strani poslaš Otonaiosovi vladi ult niat, zahtevajoč takojšnjo izročitev vse oblasti Tsaldaris**. Novi občinski zakon pred senatom Notranji minister o važnosti izenačenja občinske zakonodaje — Problem združitve občin — Nadaljevanje punktaške debate Beograd. S. maroa, p. Po daljšem presledku se jc danes zopet sestal eenat. Seje ee je udeležil tud^ notranji minister Žika La-x č. Po otvoritvenih formalnostih so sledila poroči a predsedstva. Senator dr. Koštren-<-:č je bil imenovan za rednega profesorja im zagrebški univerzi n je zaradi tega po-d:i! ostavko na cnand.it senatorja. Senatu je b:l predložen zakon o paktu Male antan-te in zakonski načrt o preureditvi srezov v vrbaski banovini. Za oba zakona sta bila izvoljena odbora, v Katerih so tnecl drugimi tudi -"».tuurii gjg. Ivan Hr bar in dr. Miro-slav 1'loj. kot namestnika dr. Gustav Gre-gorin in dr. Vladimir Ravnihar ter dr. Janki) Rajar m kot njegov namestnik dr. Valentin Rožič. Na mesto odstop všega senatorja dr. kostrenčiča pride v senat ban "-ni ravnatelj g. dr. Mila*« Vrbanič iz Zagreba, i-igar mandat je r>»l danes po poročilu veri-i kaci^kega odbora potrjen. Nato -Jedilo čitanje mnogih prošenj in pritožb Med drug-mi ie zanimiva prošnja Avtomobilskega kluoa kraljevine Jugoslavije. da se ukne uredba o mešanju bencina s špiritom, prošma Zve/e mest kraljevine Jugoslavije zn spremembo nekaterih določil zakona o občinah, k' je na dnevnem redu senata, prošnja vojnih invalidov iz Maribora glede izboljšanja njihovega materialnega položaja in hončno protest Marijine knnaregaciip duhovnikov proti načrtu o Izgonu je/irt^Ke^a reda. Razprava o občinskem zakonu Končno je senat prešel na dnevni refl. Na dnevnem redu je bila razprava o načrtu občinskega zakona. Poročevalec odbora senator dr Daka Popovič i<> v svojem govoru naglašal. da odgovar uj načrt vsem mo-dcrrrm potrebam občinskih samouprav. Anabzira! j s, vse njegnve dobre strani m poudarjal, da ie to eden izmed unjvažnej-ših zak;nvkih predlogov, kar jih je bilo doslej predloženih Narodnemu predstavništvu v razpravo in odobritev. Ekspoze ministra Lazaca Zi njim je povzet besedo notranji im-Ti ster g Z.ika I.a/ie ki je obrazložil vsebt-iio '/'ikonskega načrta in utemeljil posamezne določbe ter prosil senat, naj načrt sprejme. Načrt ne potnem le unitikacije sedmih različnih občinskih zakonov ki veljajo sedaj v posameznih pokrajinah države, marveč je predvsem zstfcon. k; ie v skladu z rev<> ustavno in pravno ureditvijo države. Zakonski načrt ;tna predvsem dve zelo važ- ii- nalogi, da ukine dosedanji pravni parti-ku'arizem in da reformira staro zaseno-claio v skladu z ra/merami m potrebami novega ča-a V notranjem ministrstvu -e pripravlja tudi načrt /akona o upravi in Mimo uprav- mest. ki so večiega pumena m v katerih govor § 136. zakonskega načrta, ki je sedaj v razpravi. Z zakonskim naPrtom o velikih mestnih občinah bo tudi določeno. ya katera mosta bo zakon veljaven V svojem govoru je mimster analiziral posamezne določb? oredl-r.ženega načrta o or>-?'n:ih Občine bodo mogle izvrševati javne posle ize notranjega ministra. Dr. šilovičev obračun s separatisti V debati je nato p"rvi govoril senator dr Šilovič. ki je pohvalil vlado, da je pripravila zakon, ki sloni na ideji jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. V svojem nadaljnjem govoru jo omenil polemiko, ki je nastala zaradi izjave, ki jo jc podal klub senatorja dr. Superine in zaradi teze senatorja dT. Mažuraniea, češ, da je jugoslovenstvo sinteza hrvatstva, slovenstva in srbstva. Zanj in za vse prave Jugoslovene obstoja le eno jugoslovenstvo, to je integralno Obširno je govoril nato o zgodovinskem razvoju jugoslovenc.tva tet je pri tem posebej poudaril, da ;e bila v tem smislu jugoslovenska tudi vsa redbi na dr. Mažuraniea in pred vsem njegov veliki prednik. Sic^r pa sedaj ni več čas za to. chf bi se sploh razpravljalo o takih zadevah. Za nas so te stvari jasne in obžalovali je le. da se še oglašajo gospodje, ki jim to še vedno ni jasno in ki najdejo časa dovolj tudi za take že ne več potrebne polemike To je treba posebej poudariti, zlasti spričo mednarodnih političnih razmer, v katerih živimo. Svoj govor je senator dr. Šilovič zaključil z besedami, ki jih je izrekel kralj ob priliki otvoritve šole v Orašcu 17. februarja, ko je dejal, da naj bo ta šola spomenik, s-kozi koliko krvavih bojev je bilo treba od leta 1804. do končne ustvaritve jugoslovenskega državnega in narodnega edinstva, in obenem trajen vzgled, s koliko vztrajnostjo in odločnostjo je treba braniti našo očetnjavo proti vsakomur, pa naj bo to kdorkoli. Senat je pri zadnjih besedah govornika vstal in viharno vzklikal kralju in njegovim besedam. Zaradi osebnih pojasnil je povzel nato besedo senator dr. Mažurantč. ki ;'e dejal da pomeni njegova teorija, da je jugoslovenstvo sinteza hrvatstva, slovenstva in srbstva isto, kar je integralno jugoslovenstvo. Vako drugačno tolmačenje je tendenciozno. Mi smo Jugosloveni, o našem političnem stališču pa bom govoril v proračunski debati. Kot poslednji se ie na današnji seji oglasil k besedi bivši minister dr. Stanko Šver-Ijuga. ki je kritiziral zakonski načrt. Ob 13. je bila seia zaključena. Jutri dopoldne bo senat nadaljeval debato o zakonskem načrtu. Kot druga točka pa je na dnevnem redu društveni zakon. Zaključne razprave v finančnem odboru ZemIjarma ostane neizpremenjena - Novi krediti za Narodno gledališče v Ljubljani - Olajšanje financiranja občin Borba proti hripi Togal tablete so uspešno sredstvo zoper hripo in bolezni prehlada. Togal pomaga izločevati sečno kislino. Togal tablete, vzete v začetnem stadiju obolenja, preprečijo, da bi se hripa razvila. Več kot 6000 zdravniških ocen. Poskus bo tudi vas prepričal. — Sedaj samo: mala škatlica Din 21.—, velika škatlica Din 45.—. Odobreno MSPINZ br. 1878. 2673 Sestanek ameriškega kongresa Kongres bo razpravljal o izjemni zakonodaji, ki je potrebna zaradi velike bančne krize Beograd, S. marca. p. Danes popoldne se je vršila plenarna seja skupščinskega odbora, ki ie nadaljeval razipravo o naknadno predloženih amandmajih. Jutri popoldne bo zaključil svojo razpravo in predložil poročilo Narodni skupščini. Med dru-Srinti je finančni odbor na današnji seji spre-iel vladni predlo?: glede zemliarine- Odbor je izglasoval vladni načrt, da se zemljarina ne spremeni. Kakor dosedaj, bo znašala tudi odslej 10 odstotkov. Finančni minister je predložil odboru turi' neke manjše spremembe v proračunu, pr; katerem pa se končne efektivne številke v mčerner ne spremenijo. Po teh pred-k>£ili se državni dolgovi v proračunu zmanjšajo 5e za 5 milijonov dinarjev. Znižanje pride v poštev pri 6-odsto' ..ih obveznicah za likvidacijo agrarnih odnošajev v Dalmaciji.. V postavkah prosvetnega ministrstva se povečajo izdati za 1 milj* j on 4.36.756 Dim. Povišek bo šol v korist univerzam v Beogradu, Zagrebu in SmbO-t:ci. muzejema na Cetinju in v Splitu ter Narodnemu gledališču v Ljubljani. V Ljubljani bo mogoče namesto dosedanjih 50 namestit 90 koirtraktualnih nameščencev, in sicer pri drami, operi, zboru, orkestru, baletu in drugem strokovnem osebju. Izdatki ministrstva za notranje zadeve se znižajo za 200.000 .Izdatki ministrstva ža vojsko in mornarico Da za 1-6 milijona dinarjev. Izdatki ministrstva za javna dela se povečajo za 150.1 no Din. ministrstva za poljedelstvo za 3.700.000. ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje pa za 1,133.144 dinarjev. V finančnem zakonu so bile sprejete nato nove določbe glede končne likvidacije vojne odškodnine. Invalidom, ki jim je bila po invalidskem zakon« z d.ne 4. julija 1929 priznana invalidska pokojnina prve skupine po prejomfk.ih, kakor jih določa uradniški zakon, pri tičejo od 1. aprila 1933 dalje prejemki po položaju, ki jim je biil priznan po omenjenem zakonu kot osnova za določitev pokojnine. Zakon o samoupravnih financah se spremeni tako. da zamenja zakonsko pooblastilo odobrenje finančnega ministrstva, kolikor se nanaša na uvajanje novih ali povečanje obstoječih občinskih doklad. Proces proti dr. Pernarju Beograd. 8. marca p. Proces proti bivšemu poslancu dr. Ivanu Pornarju in tovarišem pred državnim sodiščem za zaščito države zaradi protidržavn.h letakov, ki so bili odposlani 5z Zagreba v Dalm:ici;o, se je včeraj nadaljeval, že predvčerajšnjim so bili zaslišani trije obtoženci, včeraj pa se je zasliševanje obtožencev zaključilo. Zaslišani so bili obtoženci Kemfelja, dr. Pe.r-nar, Plazonič in Paško Kaliterna. Vsi obtoženci zanikajo vsako krivdo. Na včerajšnji popoldanski razpravi sc je začelo čitanje izpovedi prič. na današnji razpravi pa se je začelo zasliševanje prič. Iz državne službe Beograd, 8. marca p. S kraJjerim dka_ zom sta na predlog ministra ža socialno politiko m narodno adfavje naprčdovaJa y višjo Skupino dr. Bogoljub DragaŠ, ki je obenem imenovan za višjega pristava državne šole za bolniSke Sestre V Ljubljani. ter dr. Janko Rab, zdravstveni pristav pri s reškem načel-stvu v tior. gradu. DaV-Cna pripravnica Milica Peric je bila premeščena iz Celja v Ljubljano. Anglija in izvoz orožja v Azijo London, 6. marca. V Angliji, kjer vlada sedaj politično mrtvilo in ne leže pred parlamentom nikaki posebni domači problemi, se je javno zanimanje osredotočilo na velike zunanja politična vprašanja. V ospredju političnega in-teresiranja stoji poleg dogodkov v Nemčiji zlasti spor med Japonsko in Kitajsko, ki je že od nekdaj razburjal in razdvajal duhove v Angliji bolj kakor drugod na svetu. Pro-tijaponski afront izredne skupščine Društva narodov, odhod Japoncev iz Ženeve in obnova vojašikih operacij v Džeholu so v parlamentu in tisku predmet dnevnih pokmik, ki se jih s pravim ognjem udeležuje tudi javnost. Zlasti se je v dva tabora razcepilo javno mnenje v vprašanju prepovedi izvoza orožja obema bojevnikoma na Daljnem vzhodu. Poslanec Lansburv, ki je po iz«topu Mac-donalda in padcu Hendersona prevzel vodstvo delavske stranke, jo v imenu opozicije naslovil v parlamentu na zunanjega ministra Simona ostro interpelacijo, zakaj vlada z omogočanjem prodaje in dobavo orožja podpira prelivanje krvi na vzhodu. Zunanji minister je odgovoril, da vlada nima ničesar proti takojšnji in obči prepovedi izvoza orožja. Vendar bi ta korak, če bi ostal omejen samo na Anglijo, ne rodil nikakega usipeha. Imel bi pomen le, če bi se mu priključile vse države, ki izdelujejo orožje in munieijo. Anglija se zato v tej zadevi pogaja še z drugimi državami. Par dni po teh ministrovih izjavah pa je angleška vlada vendar prepovedala izvoz orožja na Japonsko in Kitajsko, ne da bi čakala na pristanek drugih v poštev prihajajoč držav. Javnost je njen ukrep sprejela zelo deljeno. Delavska stranka še vedno ni opustila uade na. mednaroden nastop proti Japouski in se nadeja, da bi tudi Združene države tako akcijo podprle. Zato očita vladi, da je premalo odločna, ker ne izsili splošno mednarodne prepovedi pošiljanja orožja na Japonsko, in ji obenem očita favoriziranje Japoncev, ker je svečo prepoved razširila tudi na Kitajsko, čeprav jc ta v silobra-nu in nima nikake svoje industrije, kakor jo imajo Japonči. Predvsem pa grmi proti Japonski borbeni Lloyd George. Liberalni tisk, ki ubira njegove strune, ne prinese nobenega uvodnika o Daljnem vzhodu, ki ne bi končal z zahtevo: >Nobenega orožja Japonski«. Bilo bi žalostno in nezaslišano, pravijo liberalci če bi se dovoljevalo izvažati orožje v državo. ki se je dosedaj uprla še vsem sklepom Društva narodov. Zapora sc pa mora omejiti samo na Japonsko ter se nikakor ne sme razširiti tudi na Kitajsko. Dobavljati orožje Japonski pomeni raztrgati versajski mir in Kellogov pakt, med tem ko dobavljati ga Kitajski pomeni, pomagati žrtvi, ki se brani proti razbojniku. Toda Japonci imajo še vedno tudi dobre prijatelje v Angliji. >Daily Mail<, ki svojih simpatij in antipatij ponavadi nikdar ne skriva, odkrito hvali Japonce kot dobre in zveste prijatelje Anglije in pravi, da se Japonska v tem boju le brani proti sabotaži Kitajske. Brez nesmiselne potuhe, ki jo je Društvo narodov dajalo Kitajski, bi se slednja nikdar ne drznila izzivati Japoncev. Mandžurija je delo Japoncev in oni so jo iztrgali i-z sovjetskega vpliva. Prepoved izvoza orožja pa ne bo imela nobene praktične vrednosti, če se ji ne pridružijo še druge države, a poleg tega bo še povzročila veliko škodo angleški industriji. Nekako v istem smislu modruje konservativna >Morning Post<, češ da bi bilo nemogoče omejiti zaporo samo na Japonsko. Vendar bo tudi zapora za oba pritivnika brezuspešna in obenem nevarna. Brezuspešna, ker danes ni predmeta, ki ne bi služil vojni, in nevarna, ker bo imela brez dvoma za posledico neprijetna diplomatska trenja. Ruska emigracija in položaj v Nemčiji Tednik Ros&ija i slavjanstvo«, ki ga izdaja desničarska frakcija ruske emigracijo v redakciji akademika prof. Petra Struve-ja, je priobčil v številki z dne 4. t. m komentar k dogodkom v Nemčiji. Članek je zanimiv zaradi tega, ker kaže, kako gleda ruska emigracija, predvsem njeno nacionalistično usmerjeno jedro, na razvoj političnega življenja v Nemčiji, osobito še na Hitlerjevo borbo s komunizmom. List piše med drugim: »Boj proti komunizmu je danes najvažnejša naloga vsake države. Ne moremo dvomiti o tem, da bi pomenilo ogromen uspeh v borbi zoper komunistično inter-nacionalo, če bi bil komunizem v Nemčiji zatrt; pri tem je vseeno, kdo bi ga zatrl in kako. Vsekakor bi bil obenem močno prizadet tudi režim v Rusiji. Ce bo Hitler res zadal smrtni udarec nemški sekciji ko-mmterne, ki je najmočnejša na zapadu, tedaj bodo ruski nacionalni krogi samo pozdravili ta rezultat. 2e zdavnaj jc upa.rije na revolucijo v Nemčiji poglavitna točka komunističnega načrta. Če bo nemška komunistična stranka likvidirana, tedaj bo končana tudi nemško-sovjetska zveza, najsi bi jo siccr Hitler ali Stalin še tolikanj hotela: take trde preizkušnje to zavezništvo ne vzdrži.« List pa se boji, da bodo Hitlerjevi ukrepi proti volji voditeljev socialne demokracije ustvarili enotno fronto socialistov in komunistov, kar bi komunizem notranje ojačilo. Nujno potrebna je popolna izolacija komunizma, v posameznih državah in v njihovem odnosu nasproti Sovjetski uniji Izpremembe v francoski diplomaciji Pariz. 8. marca AA. Danes dopoldne se je jainiatrski svet sestal fia sejo. Zunanji minister Paul Poncour je na seji podal ekspo-ze o raznih problemih, ki so se pojavili na razoirožitveni konferenci. Dalje jc predložil v podpis predsedniku odlok o važnih izpre-membah v francoski diplomaciji. Po tem odloku bo imenovan ravnatelj v zunanjem ministrstvu Del?boulaye za poslanika v Wash:ngtomi, dosedanji washing>tonski po slanik Claudel pa ipojde za poslanika v Bruselj. Dosedanji bruseldski poslanik Corbin bo imenovan za poslanika v Londonu, ker pojde dosedanji londonski poslanik Fleurian v pokoj. Dunajski poslanik Clauzel bo ime novan za poslanika v Bernu, dosedanji bernski poslanik Marcilly bo pa upokojen Dosedanji dublinški poslanik Althand bo imenovan ža poslanika v Moskvi, dosedanji moskovski poslanik girof Dejean bo pa upokojen. Newyork, 8. marca A A. Jutri se sestane novi kongres na zasedanje. Verjetno je, da bo kongres razpravljal samo o izjemni zakonodaji zasitran bank in se nato za nekaj tednov odgodil. Roosevelt bo od kongresa zahteval, da odobri dosedanje ukrepe. Govori se, da ne namerava ničesar izpremenit i v strogih odredbah glede bančnega sistema v Zedinjenih državah. Predsednik bo v kratkem predložil popoln načrt o preureditvi bančnega sistema. Banke 14 držav so danes zopet odprle svoja okenca, a kmalu nato znova nehale poslovati zaradi negotovosti in zmede, ki vlada v nekaterih državah, NeTVVorške hranilnice so sklenile zahtevati dvomesečni odpovedni rok za dvig vlog. Te hranilnice razpolagajo s 4 milijardami dolarjev. Carinska vojna z Nemčijo Beograd, S. marca AA. Z odlokom finančnega ministra od 4. marca bodo veljale ugodnosti iz pripomb uvozne carinske tari fe samo za blago, ki se uvaža iz držav, ka tere imajo z Jugoslavijo pogodbo. Za dokaz pogodbenega izvora blaga bo veljalo izfca žilo o izvoru blasa. Do tega ukrepa je prišlo zaradi sedanjega nepogodbenega stanja z Nemčijo. Zato Nemčija za svoje blago ne more več zahtevati ugodnosti iz navedenih pripomb, ker Re na podlagi tega odloka dovoljuje samo za blago iz pogodbenih držav. V svrho pravilnega izvajanja te okrožnice in v interesu trgovine, industrije in gospodarstva je finančni minister izdal danes navodila o izvajanju te okrož-ce za blago, ki je prispelo že pred objavo okrožnice, in za blago, ki je bilo že na poti, V navodilih je finančni minister glede na načelo, izraženo t čl. 24 zakonskega predloga o splošni carinski tarifi, odredil: 1) da ostanejo v veljavi vsa dovoljenja, izdana še preden je stopila v veljavo okrožnica št. 6.2r27-»IV, ne glede na izvor blaga, če je bilo to blago prijavljeno carinami s splošno prijavo poprej, kakor je ta okrožnica stopila v veljavo; 2) da ostanejo v veljavi vsa dorotjenja, izdana še preden je stopila v veljavo okrožnica IV š predložita carinami. Francosko konsoffdacifcko posojilo Pariz, 8. marca s. Senat je danes dobil predlog- vlade glede pooblastitve za najem 10-milijardnega konsol i da oljskega posojila, ki je bil že sprejet, od zbornice. Razpravljal bo o njem že jnitri popoldne, ko ga bo proučil finančni odbor. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved m dane«: Pretežno oblačno, zmerno toplo. Mogoče je, da bo ponekod, zlasti v gorskih krajih, deževalo. — Situaeija včerajšnjega dne; Velika barometrpka depresija prevladuje nn-l severni m delom Atlanskeira oceana, nad z°-padiiim delom Sredozemskega morja pa s** je stvoril manjši ciklon. Nad vzhodno in zlasti severo - vzhodno Evropo prevladuje vieok pritisk. V naši državi je pritisk v splošnem narasel za 1 do 8.5 m, najbolj na vzhodu, najmanj na jugu in v južnem Pri-morju. Temperature so ostale brez večje spremembe le v centralnih krajih države, drugod so narasle za 1 do 3 stopinje, najbolj v gornjem Primorju. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Zjutraj mrzlo, podnevi zmerno toplo, manj oblačno. Mogočen zbor mariborskih planinarjev Navzlic krizi ima mariborska podru dinarjev prometa — Dr. Mp.ibor, 8. marca. Mariborska podružnica SPD v vseh 14 letih svojega obstoja še ai imela takega občnega zbora kakor v sredo zvečer. Ve« občui zbor je potekel kot lepa manifestacija solidarnosti in najLdealnejšega sožitja vseh naših planincev ter je izzvenel ob zaključku v krepak izraz iskrenega jugoslo-venstva. Predsednik dr. Senjor je pozdravil tako števiino zbrane člane, posebej pa še odlične goote, zastopnike centrale SPD, raznih mariborskih ustanov, oblasti, kor-poracij in društev. Nato je poročal: Delovanje vse podružnice je bilo lani zelo uspešno. Ovirale so ga splošne gospodarske razmere, vendar sta volja in požrtvovalnost zmagovali. Število članstva je padlo od 1010 na S60, kar p«i v primeri z drugimi podružnicami ne pomeuja pretežke izgube, ker je ostal ob sk naših koč in domov še vedno na stari vižini, ali je tu in ram celo napredoval. SPD pa je tudi edino društvo, ki ne pobira obligatne članarine, temveč prepušča njeno plačilo vestnosti članov. Železniške olajšave se je poslužilo 574 članov in je upatri, da bo SPD doseglo v bodoče znatnejše ugodnosti, zlasti, ker predvideva novi zakon o turizmu možnost potovanja po znižanih cenah že za skupine po 3 turiste. Odnosa ji do ostalih tujsko-prometnih ustanov in oblastev so bili tudi lani najboljši. Polno razume\an;e je našlo SPD tudi v časopisju i« pri denarnih ustanovah. Na skupnih sestankih podružnic SPD so bile določene enotne cene za prehrano in pre-nočn'no v vseh planinskih domovih ter so pritožbe prenehale. Na pohorskih postojankah je bila odpravljena vstopnina z reševalnim prispevkom vred. Načrt izvedbe letnih in zimskih markacij v celoti ni bil mogoč zaradi pomanjkanja sredstev. Vsemu dijaštvu so bile ukinjene po skupnem sporazumu vseh podružnic posebne ugodnosti, ke? so se nekateri obnašal; tako škodljivo, da so vzbujali zgražanje... Podružnica Fe je udeležila vseh pomembnejših planinsk h sej, sestankov in slavij sirom ožje domovine. priredila pa je tudi sama več prireditev, ki so vse zadovoljivo uspele. Podružnica je izgubila lani več agilnih čianov, in sive r Dimnika, Novakovo, Vicmana, Iršiča in Smerdujevo, katerih spomin so navzoči počastili stoje. Odnošaji podružnice nasproti centrali niso preveč zadovoljivi, ker se podružnica nikakor ne more strnjati z dekm in politiko centrale. Naposled je predsednik še izrekel najiskrenejšo zahvalo ban^ki upravi, Posojilnici v Mariboru, industrijcu Hutter-ju, mariborski občini, dr. Miillerju in drugim. Pismeni pozdravi z zahvalo so bili poslani banu dr. Marušiču in Dodbanu dr. Pirkma jerju. Nato se je župan dr. Lipold zahvalil za žnica SPD 860 članov in 2,500.000 Senjor častni predsednik pe;drave in naglasi!, da je mariborska mestna občina vselej voljna podp rati po vseh močeh napredek tujskega prometa v navh krajih. Umestno bi bilo. da bi se tudi v mariborski občini ustanovil poseben tujsko-prometni odsek. Posebno zahvalo je šc izrekel SPD, ki vrši tudi veliko prosvetno in patriotično nalogo v obmejnem ozemlju. Njegovim izvajanjem se je pr:dru tudi sres>k' načc'nik Makar in izrazil prepričanje, da bo SPD tudi v bodoče delovalo kot v«-žen nacionalen činitelj v našem javm-m življenju. Tajnik Gajšek je v svojem poročilu obširno opisal delovanje organizacije. Z vedno večjim razmahom podružnice raste neprestano tudi njeno delo. Sej je imel odbor S, njegov gospodarski odsek pa 12. Tn -ništvo je rešilo 2408 dopisov, /a 177 več kakor lani. Pisarna je poslovala redno s pomočjo in naklonjenostjo T».jsko-promet ie zveze. Odbor je tudi lani propagiral širjenje »Planinskega Vestnika«, žal p3 zaradi krize pri naročilih ni ime! povsem željen -ga uspeha. Bilo je t'. preglednika in/. š'aj»ner in dr. Las h* sta ns-šla vse »• najlepšem redu. nakar je bil izrečen absolutorij odboru s posebno pohvalo blagajniku. — Sledila so podrobna poroditi gospodarjev pri Mariborski koč'. Koči rs Klopnem vrhu. Senjorjcvem domu in zavetišču pri Sv. Pankracu. Vse koče t,o z-ibeležile lani stalno naraščanje obiska, zlast' pa se ponaša Senjorjev doni. Koče se neprestano modernizirajo in opremljajo s čim večjim kccnfortom po zgledih v tujini. Nadalje so poročali za zimsko-športni odsek Gajšek, propagandni Straširk in mark«cij-ek; škofi?, za »Aljažev klub« dr. Jehart in za klub »Mejo« dr. bgolie. Iz dobro utemeljenih razlogov je dosedanji velozaslužni predsednik dr. Senjor absolutno odkloni! nadaljnjo izvolitev, kar g« navzoči sprejeli z obžalovanjem na znanje. Pri volitvah je nato bila izvoljena za dobo 3 let naslednja nova uprava: predsedn k inž. .Šlajmer, odborniki Major. inž. .Telenc. Gajšek, Škofič. dr. Sekula. SfraŠnik. Sor-šak, Pagon, K ra vos. Novak. Kasper, doktor Rojko. dr. Jehart. dr. Irgolič. mr. Maver. dr. Rosina. inž. Jug, Vetrih. Gnus. inž. \Volf. kpt. Jan-črkovič. Lenart, dr. Kovačec. dr. Kac. clr. Dev, inž. Dov. Pivka. Voglar in dr. Bergoč. Namestniki so: dr. Bcriic. Č prti etič in Rautar. \arzorn:ka dr. Rosi n s -in Dostal. — P-i slučajnostih je Kilo rešenih in razpravijanih več internih podružničnih zadev. Občni 7jbor je na predog odb. Krnvrv-sa nato soglasno in z vsem priznanjem izvolil dr. Seniorla ra prvega ?3>tnega predsednika podružnice. Maš Položaj trboveljskih rudnikov in rudarjev Od vseh odločujočih strani zbrani podatk« nudijo točen pregled produkcije, zaposlitve in mezd ter dajejo tako najtočnejšo sliko o položaju rudarjev, ki jih revir ske občine, ki so v največji meri odvisne od položaja rudarjev, ne morejo vzdrževali. Produkcija in oddaja premoga Ljubljana. 8 marca. Iz podatkov, ki so jih zbrale gospodarske in delavske organizacije ter tudi sama TPD in uprave državnih rudnikov, dobimo naslednjo sliko položaja trboveljskih rudnikov in rudarjev, pri kateri v ilustracijo nevzdržnih razmer ni potrebno še posebej opisovati bede v posameznih rudniških krajih. Stalež delavstva v rudnikih TPD sc je od leta 1929 sprmenil takole: V rudniku v Trbovljun je bilo tedaj zaposlenih 4-S16, letos 1. februarja pa 2663 rudarjev. V Zagorju 1142, sedaj 741, v Hrastniku 1176, sedaj 707, v Hudi jami 684, sedaj 125, v Rajhenburgu-Senovo 784, sedaj 145, v Kočevju 475. sedaj pa 99. Stalež se je cd konca leta 1929. zmanjšal za 3986 rudarjev. V glavnih revirjih Trbovlje. Hrast siik in Zagorje je izgubilo v tej dobi zaslužek 2023 rudarjev in je sedaj zaposlenih 4111 rudarjev. Brezposelnih pa je 1526 in upokojenih 1583 rudarjev. Nasproti zaposlenim 4111 je torej upokojenih in brezposelnih 3109 rudarjev po staležu od 1. februarja. Upokojenci se delijo na 182 nezgodnih, na 572 starih in na 829 novih upokojencev. Če pa vpoštevarno, da bodo delali zaposleni rudarji od 15. prejšnjega do 35. tekočega meseca le 11 šihtov, to je 44 v lst. normalnega delovnega časa, tvorijo 7. .poslani le 44 odst. celotnega staleža in V.j prišel na vsakega zaposlenega rudarja ye po eden upokojenec. Iz tega je najbolj razvidno, da grozi Bratovskim skladnicam propast. Bratovske skladni« o imajo za u pokoj e-re na razpolago le neznatna sredstva. Upo-l ~>jenci se vzdržujejo v glavnem z dckla-tbimi. ki jih plačujejo zaposleni delavci. Pri normalnem delovnem času znaša samo delavski prispevek za socialne dajatve okrog 10 odst. mezde, ta prispevek pa mora ostati zaradi konstantnih izdatkov Bra-tnv&kih skladnic trajen najmanj v isti me-r . Če ~c deli skrajšano, doseže zaradi tega tudi 20 do 25 odstotkov brut to zaslužka. Vsi;ka nova redukcija v revirjih spravlja v veliko nevarnost preskrbo onemoglih V vsej državi je padla produkcija premoga od leta 1929 od 100 na 72.4, v samem trboveljskem revirju pa od 100 na 51.6. Se L-ujše je padlo v revirjih TPD število delovnih dni. Leta 1929. je znašalo 2.665.000, z zaključkom knskega leta pa samo 1,217.001) Din in je tako padlo od 100 na 47.5. Število delavnikov je padlo v rudnikih od 317 v letu 1929. na 198 v lanskem letu. Delež trboveljskih rudnikov na dobavah državnih železnic je znašal leta 1928-29 na mesec 75.000 ton, ali 44.2 odst. vseh nabavk. prihodnje leto je padel na mesečnih 50.000 ton, Ietos pa znaša 27.925 bon. kar tvon 20.9 odst. vseh nabav. Zelo znač-lnv in važno za razumevanje razmerje med povprečno vrednostjo premoga in deiavskimi plačami. To razmerje je važno tudi zaradi tega, ker je nekak indeks za produktivnost dela v rudarski industriji. Po podatkih letošnjega državnega proračuna, znaša povprečna vrednost produkcije vseh 14 državnih rudnikov v milijonih 214.25, iznos delavskih mezd pa 83.07 in znašajo tako mezde 39 odstotkov od povp-ečne vrednosti produkcije. Pri trboveljskih rudnikih pa /e v milijonih naslednje povprečje: vrednost produkcije 195. iznos mezd 60, odstotek mezd od vrednosti povprečne produkcije pa samo 31. Vkljub periferični zemljepisni legi in zaradi tega tudi nižjim cenam loko rudnik ter višji povprečni mezdi, v kateri je bil v dobi polnega obratovanja tudi znatno večji davčni vir, se plača za mezde v trboveljskih revirjih relativno manj, kakor v večjem delu državnih rudnikov, ki obratujejo ali pod neugodnejšimi geološkimi pogoji ali pa tudi z nezadostnem kapitalom. Zmaga češkega zvočnega filma Film »Pred maturo« daje odlično spričevalo slovanski filmski Industriji — Popoln uspeh premiere Triumf slovanske filmske umetnosti! Hitite in oglejte si prekrasno filmsko delo prvi češki govoreči film RED IHHTUR0 PrED MATURITOU Režija Svatopluk Innemann Prekrasna filmska drama iz življenja naše dozorevajoče mladine V predsporedu Nj. Veličanstvo naš kralj v razgovoru s poslanikom češkoslovaške republike dr. Fliederjem in najnovejši Ufin zvoč. tednik Predstave ob 4., y4 8. in y410. zv. Elitni kino Matica Telefon 2124 Ljubljana, 8. marca. V torek zvečer so začeli v Elitnem kinu Matici vrteti film »Pred maturo«. Premiera tega filma je bila v našem kinematografskem življenju dogodek: ž njim smo namreč dobili v Ljubljano prvi če.škj nočni film. Vodstvo Elitnega kina Matice je z nabavo češkega filma ustreglo želji občinstva in svoji želji, saj je vedno bi'o njegovo stremljenje, da seznanja našo publiko tudi s slovansko filmsko produkcijo. Naravno je, da za pa dno slovanska filmsika industrija ni tako razvita in toli mogočna, kakor pveljskih revirjih pa je ga, komaj je prišel v mesto, pa se že pači.« Kmet bo na vprašanje vedno odgovoril z glagolom: »Ali greš v mesto?« — »Grem — Ne grem.« »Ali boš naredil?« — »Bom — Ne bom.« Na to lepo, izrazito posebnost slovenskega jezika, žal, tudi naši pisatelji vse premalo pazijo. Vrhovnik je svojo temeljito, pa kljub temu prijetno pisano študijo opremil s 7 slikami. Z zanimanjem jo bodo čitali nele številni Vrhovčevi učenci, marveč zlasti tudi še vsi Ljubljančani in Novomeščani in vob-če vsak, ki mu je mar razvoj in potek našega domačega kulturnega življenja. Ob smrti slikarja in pes-nika Zder.ka Skalickega Kakor mene, je gotovo slehernega intelektualca. ki je študiral med vojno na novomeški gimnaziji, globoko pretresla vest. da je te dni iznenada umrl inž. Zdenko Skalic-ky. prokuriet tovarne »Šešir« v Škof ji Loki. Še pred kratkim sva se sešla v Unionu. kjer mi je pravil, da pričenja zopet »delati«. Mislil je pri tem na svoje literarno in slikarsko delovanje. Danes se malokdo spominja. da je bil Zdenko Skalicky eden naših najmarkantnejših povojnih slikarjev. L. 1920. se je kot maturant udeležil sloveče umetnostne razstave v JakopiSevem paviljonu skupaj z Jakcem. bratoma Kraljema, Mu š i če m in Napotnikom. Razstavil je 24 6lik z motivi iz novomeške okolice, ki so vse vzbudile veliko pozornost. Njegove slike so se razlikovale od takrat še zelo probtematič- flikt med Kafko in Šimunom ter Klečem doseže višek v prizoru z revolverjem, ki vrže vso šolo iz ravnotežja in požene Kleča, ki se je sam težko ranil, ko je dijaku iztrgal orožje in ga otel pred samomorom, na operacijsko mizo, dijaka pa v policijsko preiskivo. In prav tedaj, ko se bojiš, da bosta tba mlada, tik pred maturo izključen? dijaka pahnjena na dno, se docela naravno poleže napetost in obzorje v dušah zjasni: Kleč, mrki matematik Kleč se v bolnici spreobrne v sočutnega človeka. vse odpusti in postane vesel in dober človek, kakršen je profesor češčine Donat. Kafka in Šimon položita maturo: Klečev zanikrni računar Kafka se začudo pokaže dobrega matematika in z logarinnično nalogo doseže odliko. Življenje, mladost, tovarištvo, sočutnost zmaga nad vsemi sencami m vso trdoto: šola ni mučilnica, šola je učilnica, pripravljalnica za življenje, za delo! Odlično zrežirani m igrani film je tudi tehnično tako izdelan, da niti malo ne zaostaja za izdelki nemške filmske industrije. Zares ga smemo biti veseli. »Pred maturo« kaže, da so Čehi z odliko prebili filmska maturo in obeta, da bomo še večkrat z zadoščenjem in veseljem uživa'i njihovo filmsko umetnost! —o. Grenčica Hunvadi Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona in ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik? Rimski sarkofag in druge nove najdbe Ljubljana, 8. marca. V jugozapadnem delu Ljubljane se je davi raznesla senzacija o rimskih izkopaninah na stavbnem prostoru Trgovske akademije, na voglu Gregorčičeve ulice in Bleivveisove ccste. Delavci tam že nad tri tedne kopljejo temelj za novo lepo stavbo v vsej širini od stanovanjske hiše ZTOI do Gregorčičeve ulice Čim so prišli delavci do 2 m globine, so naleteli na izredno trden fundament stare rimske ceste, ki je tekla mimo Emone. Prav na kraju, med Trgovskim domom in med zbornično hišo, so morali voditi v Emono tudi mestna vrata. DeJavci so pri kopanju skoro dan za dnem naleteli na kak sitar rimski novec; ko pa so danes zjutraj pričeli kopati temelj ob zbornični stanovanjski hiši in pa kanal pod Bleivveisovo cesto, io zadeli na velike skalne kvadre. Tik ob njih so nato odkopali dobro ohranjen rimski sarkofag iz peščenca, ki je bil še pokrit in počen le na nekaterih mestih. Sarkofag so odkrili in našli notri dobro ohranjene človeške kosti. O najdbi so na odredbo inž. Dimnika takoj obvestili muzej in magistrat. Na kraj zanimivih najdb je dopoldne prispel direktor muzeja dr. Mal s kustosem dr. Ložarjem in preparatorjem Herfortom, kmalu pa se je tam zglasil tudi profesor arheologije na univerzi dr. Balduin Saria. Poleg kosti, ki so menda ostanki kakega mladega Emončana, so našli v sarkofagu tudi več rimskih posod, zraven pa razne rimske kovance iz tretjega stoletja po Kri-stu. Pri nadajnjem izkopavanju so naleteli delavci še na kakih 7 okostij, ki pa so ležala prosto v zemlji. Na tem kraju je bilo vsekakor nameščeno manjše pokopališče, bržkone pa je .stala tik zraven tudi starorimska vojaška čuvajnica. Zdaj odkopavajo delavci številne kvadre, ki so menda bili nekaki nagrobni spomeniki. Ko bodo te kamne popolnoma izkopali iz zemlje, se bo natančneje proučilo, če imajo kake napise Kosti starih Emončanov so znosili delavci na kup, da bodo skupno preneše-ne na pokopališče. Sarkofag sam z razno posodo pa so spravili že dopoldne na mestni magistrat. nih slik bratov Kraljev po tem, da so bile predmetne in podane z živimi barvami. Prav kakor bi hotel poudariti, da so v najožji zvezi z ognjem v njegovih prsih. Način njegovega ustvarjanja je vplival na marsikaterega starejšega slikarja kakor razodetje. Kje so danes si ke Skalickega? Ko je bila razstava zaključena, so jih odnesli razni prijatelji. Skalickv je b'l radodaren, češ. saj jih lahko še novih ustvarim in še boljših .. . Skalicky >e bil tudi pesnik. Bojim se, da so se prav tako kakor slike razgubiie tudi njegove pesmi. Imel pa jih je več, ki bi morale biti — vsaj po mojem mnenju — objavljene v vsaki antologiji slovenske poezije. N. pr. ta-le, ki sem jo priobčil L 1922. v »Treh labodih«: Pevee v rakvi. V moji spalnici stoji klavir. Zdi se mi, da še vedno jetical pradedje po njegovih alabastrskil: tipkah udrihajo. Tadi črne so vmes kakor rakve razpoteg-njene... Kadar udarjam z zelenim baržunom podvle-čena kiadvica, kakor strojne puške reg-ljajo. kot topovi pokajo trpeče strune. Ves sem od njih kakor v svilenem kokonu omrežen že. Na vsaki tipki kakor vc»5cena roka f»toji. Zdaj, kadar igram, 6em ves kakor v kirur-gifini mizi. Krvavim in kakor žimnato sito eem, ki skozi nje malinov sok teče. V moji spalnici stoji klavir, nikar, rakvarji, razbiti ga. Pregled dela Splošnega ženskega društva Ljubljana, 8. marca. Na Rimski cesti 9 se je popoldne ob zelo zadovoljivi udeležbi vršila 32. redna skupščina Splošnega ženskega društva. Predsednica gospa Franja Tavčarjeva ie v lepem nagovoru opisala lansko dele nakar je podala izčrpno poročilo tajnica ga. Vida Lapajnetova. Bil je to uspešen dokaz, kako mnogostransko je delo naših ženskih organizacij, združenih v Splošnem ženskem društvu. Ženstvo je z zanimanjem sledilo vsem pomembnejšim dogodkom našega javnega življenja. V okviru Jugoslovenskega ženskega saveza so predlagale članice, da se mora pri nas uvesti tudi civilni aa-kon, za kar je večina naših juristov. Članice so se pridružile tudi zvezi delavskih žen in deklet in podprle njihovo prošnjo za nastavitev žene zdravnice pri OL"ZJ>. Dalje so se zavzele na prošnjo Osrednjega zavoda za žensko obrt za izdajo albumov čipkarskih vzorcev zavoda. Akcija se je pospešila, slovenska čipkarska umetna obrt je s tem veliko pridobila. Med odseki se je zlasti lepo razvil umetno obrtni odsek pod vodstvom nedavno umrle ge. Lindr.erjeve Knjižnični odsek je bil prav tako na delu in bo knjižnica precc] preosnovan?., o čemer je izčrpnejše poročala vzorna knjižničarka gdč. Erjavčeva. Zelo lepo je napredoval tudi gospodarske-s t rok ovni odsek »Zveze gospodinj« podnj;-čelstvom ge. Kraigherjeve, o njem bomo še izpregovorili. Splošno žensko društvo je priredilo tudi lani ciklus predavanj o s'j-vanskih ženah. Gospa Ivanka Leskovčeva je sporočila, da je imelo društvo lani 21.936 Din dohodkov in 19.415 Din izdatkov. Blagajniško poročil« »Zveze gospodinj« je podala ga. Mila Vidmarjeva, tu je b;lo 32.299 Din dohodkov in 22.922 Din izdatkov. Preglednici računov ga. Josipina Čudnova ter jjospa Kermaunerjeva sta nato predlagali absolutorij, ki je bil sprejet. Z odobravanjem je bila zopet izvoljena za predsednico gospa Franja Tavčarjeva in soglasno tudi ves dosedanji odbor. Pri slučajnostih je razvila program za prihodnje leto ga. Minka Govekarjeva: tako se bodo v bodoče iskali stiki v glavnem s slovanskimi ženskimi društvi v slovanskih državah, priredilo pa se bo tudi več predavanj o slovenskih ženah, ki so se odlikovale s prosvetno, literarno ali sooiino politično delavnostjo. V. t: ..JUGEFA" d.. Zagrrt G3jf»? 32. Osla? te reoistf uoč S br. 2670 oo 15. II. 1933. Za Skalickega veljajo v polni meri besede, ki jih je zapisal Knut Hamsun v »\fi-sterijitK: »Namesto teh (velikih genijev) ceniiu majhne, neznane genije, mladeniče, ki so umrli v cvetu let. ker jih je razsnala njihova duša. Nežne, bleščeče kresnirs, ki jih je bilo treba videti, da se ve, da so eltei^ii- rali. Tak je moj okus.< ★ Pokopali bodo Zdenka Skalickega dane»* popoldne na romantičnem šinihelskeiii pokopališču pri Novem mestu, tam, k$er lepo kopa na Primeeva JaLja. Anton Pedbe^šek Zagrebško pismo Premiera »Adela in Mara« v operi. _ Gostovanja v drami, koncerti in druge iovic<\ Po krstni predstavi v Ljubljani in izvedbi v Beogradu, se je Hatzejeva opera »Adel in. Mara« pojavila tudi na našem odru »Adal in Maras pomeni vrnitev k »Povratku«, prvi Hatzejevi operi, ali z drugimi besedami: da sta »Adel in Mara« prišla na svet za •nekaj taktov prepozno Medtem ko je simpatični Josip Hatze po »Povratku« (1911) padel v skladateljsko zimsko spanje in so nad njim odvihrale že cele glasbene nevihte, da, celo glasbene revolucije, ko se je nenadno predramil in glej — vse gla^jene reforme, ki so se medtem dogodile, se nit-o tega skladatelja kar nič dotaknile. Vprav ganljivo je, s kakšno naivno srčnostjo ee je »JUTRO« Št. 68 4 Četrtek, 9. HI. 1933 MIHE NAQY lomač« vesli + Vojaške vesti. Na službovanje so pride-Ijoni: sanitetni kapetan 2. dr. Anton Štor kot vršii.-c dolžnosti šefa oddelka za bolezni oči, nosa in grla staini mornariški bolnici v Boki Kotorski; poročnik korvete Milan Mainarič kot slušatelj višjega fotografskega tečaja komandi zrakoplovnih strokovnih šol; poročnik korvete Albin Semen pa kot nadzorni oficir dijakov mornarice pole? redne službe. Žonitev je dovoljena pehotnemu poročniku Lazarju Kol are u z giič. Ruži-co Zicovo, hčerko gostilničarja v Novem mestu. * Sprejem rezervnih oficirjev v žandar-merijo. Komanda žandarinerije sprejme v svrho popolnitve žarniai uierijskega kadra deset oficirjev iz rezerve v činu poročnika n i podporočnika v starosti do 30 let, ki so dovršili najmanj osem razredov gimnazije, učiteljišče srednjo tehnično šolo. Re-Lektante t^ozarjamo na razpis v S. številki >Vojnega lista.- + Iz srednješolske službe. S kraljevim ukazom je razveljavljena upokojitev g. Frana .Mašere, profesorja i. realne gimnazije t Ljubljani. •> Spremembe v banovinskj službi. Imenovani .so: Hinko Gračner za banovinskega pomožnega knjigovodjo, za banoviuske uradniške pripravnike pa Anton čeme pri sre-skem načelstvu v Brežicah, inž. Sorgej Mo-.. j s k i j pri s reške m načelstvu v Ptuju, Iv. Ure k pri s reške m načelstvu v Kočevju in Viktor Zrinšek pri sreskem načelstvu v Prevaljak. Razveljavil pa se je odlok, s ka-terim je bil dr. Alfonz Honigmann, bano-vi,n-ski zdravnik v Marenbergu premeščen v C a n kov o. + Službeni list dravske banovine objavlja v 1!). številki: predpise za cestne mostove; navodila glede delniških in komanditnih Zemltfa«, Ljubljana, Ga-jeva 9-1. B-roš izvod 40, vezan 50 Din. + Zelo važen del toalete 'e higiena ust ter ne pozabite, da vam bodo 'loma in zn-naj najboljše služile osusne pastiie Anaeo). od dr. Wandera. Dobijo se v vsen ekarnali za S Din. + Nekdaj in sedaj, življenjske razmere se stalno spreminjajo. Tako n. pr. so bili nekdaj Ljudje veliko več na zraku in so bili zaradi tega tudi odpornejši proti vplivom jesenskega in zimskega vremena. Dandanes pa se veliko vvč dela v zaprtih prostorih in so ljudje zaradi tega glede vremenskih vplivov veliko bolj občutljivi. ProhVijenja, kašelj in bronhialni katarji so stalno spremljevalci vremenskih sprememb. Te nevarnosti vestno proučava moderna medicina ter priporoča kot narjodličnejše sredstvo proti takim nevarnostim Kresi val »Bayer£. + Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. h Lfabliaiie u— Iz sodnijske službe. Za sodnika apela-cijskega sodišča v Ljubljani sta postavljena dr. Milko Krajnc, sodnik okrožnega so-diša v Ljubljani in dr. Leopold V i čar, sodnik okrožnega sodišča v Celju. __ Postavljeni so: za siužitelja v Radovljici Ferdinand Sinnreich, dnevničar-služitelj v Kranju, dnevničar Fran Marolt za siužitelja v Ribnici, za zvaničnika v Kamniku pa Josin Žr.uet. Premeščen je služitelj Martin Modic iz Radovljice v Kranj. u_ Poljudno znanstveno predavanje pri-rodoznanstvene sekcije Muzejskega društva bo drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo. kakor smo že poročali, g. univ. docent dr. A. Košir o proučavanju raka na živalih. Predavatelj bo tudi demonstriral poskusne živali ter s skioptičnimi slikami ponazoril svoje predavanje. u_ O bančni krizi. V petek 10. t. m. ob 20. priredi Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški pod okriljem ZKD predavanje o naši bančni krizi. Ker je predavanje zelo zanimivo in bo predaval pravi poznavalec tega problema, se ga bo šišensko občinstvo gotovo polnoštevilno udeležilo. Po predavanju se bodo predvajali kulturni filmi. u— Slovensko zdravniško društvo ima v petek 10. t. m. ob IS. v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice znanstveni sestanek. Predaval bo zobni zdravnik g. dr. Josip Tavčar o temi Sodelovanje praktičnih zdravnikov v zobni medicini. Zaradi aktualnosti problema so vsi gg. zdravniki vabljeni. u_ Občni zbor krajevne organizacije JRKD za kolodvorski okraj bo v soboto 11. t. m. ob 20. v hotelu »Štrukelj?:. Politično poročilo poda g. posl. dr. Rape, gospo darsko g. minister Moliorič, nadalje poroča zastopnik mestne občine in sreskega odbora JRKD. Vabimo na to skupščino vse člane in politične prijatelje. Mladostna prožnost in svežost ter po-mlajenje v splošnem samo v JaSSa pomarančah u— Francoski institut v Ljubljani opozarja na skioptično predavanje v ponede-1-jeK 13. t. m. ob 21. v društvenih prostorih. Predaval bo g. Maurice Mignon, profesor na univerzi v Aix en Provence o temi: >U:i pelerinage fran$ais: Vauclusec. Vabljeni. u— Na jutrišnjem prosvetno-družabnem večeru »Krke« pri Mikliču je na sporedu film Dolenjske in koncert opernih pevcev Ribičeve in Banovca. Po tem oficielnem delu l>o igrala godba jazz Odeona. Vstop vsem prost! u— Zahvala. Ob svojem 50 letnem poklicnem jubileju sem prejel mnoco čestitk, za kat-f-re se vsem častilcem iskreno zahvaljujem. Posebno izrekam zahvalo pevskemu društvu »Grafika^ za lepo podoknico, s katero me je na predvečer počastilo, ter stanovskim tovarišem iz Narodne tiskarne za spominsko darilo in govore, s katerimi sem bil počaščen. Vse mi ostane v trajnem spominu. — VINKO ZAJEC, strojni Stavec. u— Koncerti. 20. t. m. bo v unionsk: dvorani simfonični koncert Orkestralnega društva Glasben Matice, pod vodstvom skladatelja L. M Skerjanca. Izvajala se bodo dela Brahinsa, Mandelssohna. De Falle in Ste-vana Hrističa. Sodeluje pianist 'Ivan Noč. V začetku aprila pa bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom ravnatelja M. Poliča Beethovnovo Mis-so solemnis za soli, zbor in veliki orkester. — Pevski zbor G M ima zato drevi ob 20. važno vajo vsega mešanega zbora. _ Letošnji redni župni koncert se bo vršil v proslavo 20 letnega obstoja skupne pevske organizacije. V nedeljo ob 10. lxwlo zastopniki pevskih zborov na letni redni skupščini v Glasbeni Matici polagali račune svojega delovanja ob 15. pa bo v Unionu revija 15 zborov z nad 600 pevci. Občinstvo vabimo, da se oddolži idealnim pevcem. — Pri koncertu ge. Pavle Lov-šetove bo oskrbel klavirsko spremljavo znani dirigent in vodja Slogine glasbene šole g. Herbert Svetel, ki se u dejstvu je zadnje čase tudi kot skladatelj. Tri izmed njegovih najlepših pesmic zloženih na besedilo našo domače pesnice Ruže M. Petelinove bo zapela gospa Pavla Lovšetova 13. marca v Fi.lharmonični dvorani. G. Svetel se že izza gimnazijskih let intenzivno peča z glasbo, z mravljično pridnostjo si zbira znanje in izkustva. Kot skladatelj skuša združiti moderna glasbena načela z melodičnim elementom. Vstopnice nabavite v knjigarni Glasbene Matice. Kdor v obupu ss potaplja, naj poskusi da se reši, Slamičeva sladka kaplja ga pozdravi, ga poteši! u_ Komisijski ogled letališča. Danes ob 10. bodo na bodočem aredromu pri D. M. v Polju sestali zastopniki oblastev in lastniki zemljišč, da se porazgovore o ureditvi modernega letališča. V približni izmeri bo letališče obsegalo 4500 kvadratnih metrov. Poleg državne subvencijo, ki jo je finančni minister že odobril, so predvidene tudi večletne podpore banovine in mostne občine. Slednja je pripravljena prispevati primerne zneske, katerih višino pa bo sevo-da določil občinski svet. u_ Življenje in umiranje v Ljubljani. V februarju se je rodilo 69 dečkov in 73 deklic mrtvorojenih je bilo 6. Umrlo je 35 moških in 5-8 žensk, od teh domačinov 20 moških in 36 žensk, tujcev 15 moških in 22 žensk. Vzroki bolezni so bili: škrlatinka 2, influ-enoa 1, druge nalezljive bolezni 1, jetika 9, rak 4, vnetje 1, bolezni na srcu 12, pljučnica 5, bolezni na želodcu 1, driska 2, slepič 1, krčenje -jeter 1, ledvice 1, porodna mrzlica 1, prirojena slabost 6, starost 18, nezgo de o' samomor 1, druge bolezni 18. Mestnemu fizikatu so bile prijavljene te-le nalezljive bolezni: skupina tifuznih bolezni 1, škrlatinka 7, davica 4, šen 4 in influenca 28. V januarju in februarju jc tudi po Ljubljani močno razsajala influenca, a februarja je umrl samo en bolnik. EAU DE COLOGNE in parfum v vseh dišavah toči odprto na litre oziroma dkg PARFUMERIJA URAN, Mestni trg 11 Steklenico je prinesti seboj. 3738 Vsakoletni VALČKOV VEČER BO V SOBOTO, DNE U. MARCA 1933 V VSEH PROSTORIH 3708 NA TABORU Pri pomanjkanju teka, vzpehavanju, napenjanju, obloženem jeziku, zoperni sapi ust, glavobolu, vzemite zjutraj ali predno ležete spat pol ali cel kozarec naravne grenčice HUJN YADI JANOS. Kliniki in strokovni zdravniki za bolezni želodca in črevesja poudarjajo, da je »HUNYADI JANOS« grenčica idealno in neprekosljivo odvajalno sredstvo. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. BOLEČINE V LED JIH odpravite SLOAN-OV LINIMENT obvlada bolečine, umiri naglo in vas stori udobne. Kadar vas napadejo bolečine, lahko namažite, brez vdrgavanja, malo SLOAN-OVE masti. Prodre v kožo in umiri boleče dele in mišice in odpravi bolečine. Uporabljajte SLOAN-ovo mast zoper bolečine v križu, revmatizem, Ishias, bolečine d i storž i je in kontuzije in zoper vse vrste bolečin v mišičevju. Dobiva se v vseh LEKARNAH in DROGERIJAH. SLOANOV LINIMENT odpravi bolečine. Odobreno od min. soc. pol. in nar. zdravja S. br. 4497 \v. od 15. marca 1932. u_ Pogreb Ivana Zamljena. Včeraj ob 14.30 so spremili številni Ljubijača.ni čevljarskega mojstra in meščana ljubljanskega g. Ivana Zamljena na njegovi zadnji poti. Pred hišo žalosti na Erjavčevi cesti so se zbrali tudi člani pevskega društva '.Slaveče, katerega član jo bil pokojnik, ter mu zapeli v slovo lepo žalostinko. Nadalje so zapeli pevci žalostinko ^Blagor mu: še oh kapelici v Prisojni ulici, nakar je krenil žalni sprevod, v katerem je bilo zlasti mnogo obrtnikov, k Sv. Križu. u— Krsto z zemskimi ostanki rajnega g. inž. Zdenka Skalickega bodo pred prevozom v Novo mesto danes ob 10. v mrtvašnici ljubljansko bolnice slovesno blagoslovili u— Plezati v skalah je težka umetnost. Kako zmerom bolj postaja planinstvo nacionalno zanimanje Slovencev, je zgovorno dokazal presenetljivo številen obisk, s katerim se jo v torek zvečer ljubljansko -občinstvo odzvalo predavanju znane alpinist-ko ge. Debeljakove o tehniki plezanja. Dvorana Delavske zbornice je bila nabito polna kakor že dolgo ne pri podobnih prireditvah in poslušalci so z napoto pozornostjo sledili zanimivemu izvajanju ge. predavateljico ter so jo ob nastopu in na koncu večera pozdravljali z močnim odobravanjem. Predavanje je spremljala dolga vrsta skioptičnih slik, deloma fotografskih posnetkov plezanja v stenah, deloma nazornih risb pravilnega in napačnega zadržanja v kočljivih položajih pri plezanju. Planinstvo je pri nas po kvantiteti silno razvito in se lahko postavlja turistiki v drugih deželah ob stran, toda tehnika plezanja jo pri nas še zmerom nesmotrna, diletantska, nezadostna. Lahko se reče, da niti 60% naših turistov-mojstrov nima pojma o plezalni tehniki. Zato je zlasti mladino, ki šele pričenja s turistiko, treba v pravem času opozoriti in poučiti, da ne bo več nepotrebnih žrtev v naših gorah. Predavateljica je navajala številno primere o pravilnem ravnanju z vrvjo v steni, o prostem in umetnem varovanju, o zabijanju klinov, o rabi Prusnikove za.njke, o plezanju v vrh in o sestopu in o reševanju. u_ Dva nesrečna starčka. V splošno bolnico so pripeljali včeraj 70 letnega vpoko-jonega rudarja Franca Jeriča iz št. Lamber-ta. Starega moža je večkrat preganjal njegov sosed in mu grenil življenje. Jerič jc zaradi sosedovega ponašanja obupal in si v samomorilnem namenu narezal vrat. Marko Rus, star 76 let, pa je včeraj doma v Domžalah padel po stopnicah in dobil hude notranje poškodbe. u— Zanimivosti z ljubljanskega trga. Včerajšnji trg je bil dobro založe.n z vsemi živili. Bilo je nekaj voz krompirja po 0.80 do 0.90 Din kg na debelo, na drobno Po 1 Din kilogram. Obilo je bilo regrata po 1 Din merica, prav tako motoviloa. Sadni trg je nudil lepe gambovce, voščenkc in druge vrste jabolk. Cene 3 do 6 Din kg. Mnogo je bilo cvetaoe po velikosti od 1 do 4 Din. Tržno nadzorstvo jc nedavno prepovedalo prodajo škofjeloških prost na trgu, včeraj pa jc nadzorstvo zaplenilo kar 3 koše, pozneje pa so jih prodajalcem vrnili. Zaplenjeno je bilo dalje tudi božje drevce, ki vživa zaščito zakona o varstvu rastlin. u_ Knjižna akcija. Danes sc bodo zglasili pobiralci knjig pri strankah v Rožni dolini. Pripravite knjige. u_ Ruska Matica v Ljubljani sklicuje v nedeljo 19. t. m. ob 14. v prostorih ruske dijaške menze (šentpeterska vojašnica) svoj redni letni občni zbor. V primeru nezadostne udeležbo bo istotam in istega dne ob 15. pri vsakem številu navzočih sklepčni ponovni občni zbor. u_ Preporodova plesna vaja bo izjemoma danes. IgTa priznani Ronny jazz. Začetek točno ob 8. u_ Brezposelni kolegi-zobotehniki! Vabim koleginje in kolege na skupni sestanek danes ob 8. v gostilno pri «Majarončku,» Stara pot št 1 zraven Leonišča zaradi strokovnih zadev. Prosim za udeležbo vseh kolegov. — Brezposelni zobotehnik. RIBJE OLJE norveško, vedno sveže in najcenejše, v dro-geriji RANC, Tyršcva (nebotičnik) in židovska ulica 1. 5671 u_ Preporodovci! Danes bo ob IS. članski sestanek. Udeležba obvozna! u— Prvo nagrado pri plesnem turnirju za prvenstvo dravske banovino si jc prib> ril g. Kan-1 Vodušes ;;i ne Volišek, kakor je tiskovna, pomora skvjriia njegovo Y p o ne d e Ij ko ve m po r a č i 1»». Iz Maribora a— Ljudska univerza. Jutri bo predava' z-nan-i univ. pro-t. dr. Gavazzi iz Zagreba o zelo zanimivi temi »Iz življenja in kulture polarnih narodov«. \ ponedeljek 13. t. m. bo prčetek cikla o najvažnejših mednarodnih vprašanjih. Prvo predavanje bo imel univ. prof. dr- Atidrassy iz Zagreba, kri bo govoril o prizadevanju narodov zs* mirno rešitev mednarodnih sporov v preteki osti. a— Seja upravnega odbora mostne občine bo jutri ob 1dnevnega potovanja pa Jadranskem in Sredozemskem morju. a— Izpred sodišča. Včeraj d<>pold.n-e se je zagovarjal pred malim kazenskim senatom 59 letni preiižitkar Jernej Fidoršek i-z Popove, ker jo lani IS. novem Ura povzročit smrt svojega sina Jakoba. JTev-tei in »Črne kraljice«. Orkester je igral ! Zajčevo ouvtrturo h r G ran i čar je in t, a Rudolf Viktor, član Malice kazališnih dobro-voljaca«, je imel uvodno besedo o Demetra in Frejdenreichu. Sohi Demetra in Freu denreicha bosb. slovesno odkriti dne 19 marca. * Na koncertnem podiju smo imeli samo dve prireditvi; najprej dobrodelno prireditev »Zagrebačke Filharmonije« v prid »Prehrani«, nalo pa koncert hrvatskega obrtniškega pevskega društva »Jug«. Koncert »Zagrebačke filharmonije« je to pot vodila nežna ženska roka. Da pa lahko tudi ženske roke postanejo energičen in dober voditelj, je dokazala mlada zagrebška glasbenica Ivana Fischerjeva. Dama je 6voje študije dovršila v Zagrebu, nato pa jih je nadaljevala v Salzburgu, kjer je imela priliko, delovati pri Paumgartnerju in Klemensu Krau- sn. Ivana Fischerjeva ima mnogo dirigentskega talenla in je že ob prvem nastop.1 pokazala gotovost, kakršna pri začetnici vprav preseneča. Očitno ima sposobnosti, ki so vredne vse pozornosti. Marsikak star dirigent bi lahko pr i nji videl, kako se pravilno vodi roka in dirigentska palica. Kajpak, za sedaj ni pri nji še besede o kakšnem samostojnem doumevanju. vsekakor pa njena glasbena gotovost že danes preseneča. — :Jug« je nastopil uspešno z vokalno - instrumentalnim koncertom; pel je po večini Zajčeve skladbe in pokazal dobre posledke. ★ Izmed zagrebških umetnostnih razstav je treba omeniti razstavo slik Slavka Tomer- lina, Trude Brounove in Marijana Trepša. ★ Kruta smrt je ugrabila iz naših vrst marljivega in zaslužnega delavca na glasbenem polju: Oskarja Smodka. dirigenta in tajmka zagrebške opere. Dolga leta ga je mučila težka bolezen, ki so za njo vedeli samo njegovi najožji znanci, zakaj vzlic bolezni je hrabro in neprestano opravljal svoje dolžnosti kot tajn k in dirigent. Kdor ga Je še nedavno gledal na dirigentskem pultj, pač ni mogel slutiti, da stoji pred njim skorajšnji smrtni kandidat. Zato pa njegova smrt ni presenetila onih. ki so vedeli za Smodkovo težko bolezen, vzlic temu na je prišel konec nenadoma in prenaglo: vzelo ga je v njegovi polni etvarjarlni 6ili. Ostani mu trajen spomin med nami! Žica Hirschler. Slov^niea v beograjskih revijah. Beograjska revija .Život i Pade je priobčila v predzadnji številki članek univ. prof. dr. Fr. llešiča o nedavni krizi pri »Ljubljanskem Zvonu', v zadnji številki pa >Pozo-rišno pismo iz Ljubljane«, ki ga je prispeval B. Borko. Ne«>peji dramatizacije »Nečiste krvi«. Kakor smo na tem mestu že zabeležili, je beograjska drama uprizorila »Nečisto krve, ki jo je po znanem romanu Borisa va Stan kovica priredil za oder Ilariton Mihailovič. Beograjska dnevna kritika je dramatizacijo odklonila, vendar smo zaradi objektivnejše kronike počakali na revialno kritiko. Sedaj tudi kritik »Srpskeaa književnega glasnika« Milan V. Begdanovič odklanja novo dramatizacijo »Nečiste krvi« in jo imenuje podobno^ kot dnevna kritika: banalizacijo Star,kovica. Potemtakem se tudi ponovni poizkus, da se ta genialni roman postavi na oder, obnesel. Vsekakor je zelo tvegano, dramatizirati romane in posebej še romane avtorjev, ki so bili sami dramatiki. Avtor najbolje ve, zakaj je dal neki snovi obliko romana, ne pa obliko drame. - 1 - O skrivnosti hormonov in notranjih žlez, ki sodi med najzanimivejša poglavja medicinske biologije, pripoveduje v zelo in.te_ santni obliki dr. med. et phil. G&rhaid Venzmer v svo~'i pravkar izišli knjigi sTriebstoffe des Debens«. Spis je izšel v znani »Kosmosovi« zbirki. Nova študija v Flaubertu. Pariški idrav-nik Rene Dumesmil je eden najvnetejšib a— Težka žrtev poklica. V torek okrcg 16. se je zgodila v novi tekstilni tovarni Stanka Brena v Studencih pri Mariboru huda nesreča. Pri centrifugalnem stroju ie bil zaposlen 25ietn,i samska mizar Josip AJ a m iz Studencev. Nenadoma ga ie stroj zagrabil za desno roko in m-u jo odtrgal rad komolcem. Ponesrečenec, ki se je v krvi in sirašnih bolečinah zgrudil na tla, jc bil nemudoma z zasebnim avtomobilom prepeljan iz Stritarjeve ulice v bol-nišnoco. a— Nesreča pri spravljanju drv. V torek proti večeru je bii zaposlen on podiranju drevja 37!etni kočijaž Alojzij Jug iz Sv. Jerneja. Preveč podžagano drevo pa se je nepričakovano nagnilo ter padlo Jugu na levo nogo, ki mu jo je zlomiio nad kolenom. Jug sc zdravi v bolnišnica. a— Porušena tatvina v cerkvi. Stolni župnik g. rosgr. U-mek je prijavil včeraj policiji, da je v jutranjih urah brez sledu izginil iz v.raeic taberna-klia nekega stranskega oltarja ključ. Zaradi neugodne pri-Vke tat ni mogel izprazniti tabemaklja, paziti pa fc,i bilo treba, da ne bo svoje namere izvrši.1, v prihodnjiih dneh. e.— Zopet drzna tatvina. Trgovcu g. Vladimiru Manojloviču iz žaka je v ponedeljek ijkh! is. in 10. nekdo ukradel iz odprtega avtomobila prfd kavarno : Evropo: 100 Din vrlino avtomobilsko orodje. a— Nesreče. V Oanjkovi ulici je padel 5'efeni Emil Toma žic po stopnicah in si zlomil desnico. — Pri delu se je poškodo- n: ci ; n noj pri delu 6 tkal-cc Alojzi.] i- — S!i Brunčič na des- Mncna nezgoda ie dolete'a letnega poljskega dninarja Antona Novaka iz Krčevrne, ki si je poškodoval desno nogo. — Ponesrečenci se zdravi v bolnišjilci. — Kap je zadela na stanovanju na Cesti na Brezje 431etnega zasbenrka Jos. Vrabla. Reševalni oddelek sa ic prepeljal v sanatorij dr. Itpavca. Iz Celja e— Pisatelj in publicist konte dr. Lujo Vojnovič, jugoslovenski delegat pri Mednarodnem institutu za intelektualno sodelovanje v Parizu, bo predaval v ponedeljek ob J'), na ljudskem vseučilišču v risalnici mehanske šolo v narodnem preporodu v Dalmaciji. Na to zanimivo predavanje opozarjamo vse obiskovalce Ljudskega vseučilišča. e_ Knjižna nabiralna akcija za Slovence v tujini sc bo vršila v Celju še do sobote 11. t. m. V ponedeljek, torek in sredo je bilo nabranih že okrog S00 knjig. Občinstvo naj še te dni knjige izroči nabiralcem. e— Nabavite si pravočasno vstopnice za gostovanje mariborskega gledališča s Ka!-manovo opereto -Grofica Marica ; v torek, 14. t. m. Gostovanje je vezano z velikimi stnoški in se bo vršilo le v primeru, da bo gledališče do 10. t. m. zasedeno! e_ Smolo je imel. V ponedeljek med 18. in 19. je nekdo ukradel iz odprtega avtomobila. trgovca g. Vladimira Manojioviča iz Žalca izpred kavarne Evropa« zavitek v katerem jo bilo 100 Din vredno avtomobilsko orodje. Tat y- bil očrvidno zelo razočaran, ko je odprl zavoj. Menda je bil slučaj, ali pa tudi namen, da je odnesel ukra-ne stvari na vrt poleg stanovanja nekega policijskega uradnika na Masarykovem na-brož. smer brzina vetra. 6 oblačnost 1_10 7 vrsta padavin 8 padavine v mm Tem-perafura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo '^mne-ataro. 8. marca Ljubljana 7, 7.4, 01, SWt. 10, 0.3, dež; .vubljana 13, 770.0. 10, 74, SSW2. 10, —; Maribor 7, 767.9, 7, SO, mirno, 10, —; Zagreb 7 768.1, 9, 80, El, 10, 0.1, dež; ograd 7, 767.1. 8, 90. ESE1, 10, 1.0, dež; Sarajevo 7, 766.6, 6, 80_ mirno, 10, 0.1 dež; Skoplje 7 765.9, 6, 90. mirno. 9, —, Split 7, 764.0. 10. 80. NE4, 10, _, _; TCum-bor ,, 762.6, 9. 80. mimo, 6, Rab 7, 7<.K.l. 9, 70. NNE8, S, _, Temperatura: Ljubljana 13.1, 7.7; Maribor 12.6. 7: ZagTeb 13. 8: Beograd 10, 7; Sarajevo 12, 6; Skoplje 19, _1; Split 14, 9; K um bor —, S: Rab _, 8. Soncc vzhaija ob 6.27, zahaja ob 17.56. Luna vzhaja ob 13.33, zahaja ob 5.2. Gospodarstvo Znaten prebitek nase trgovine s tujino v januarju Službeni podatki o naši trgovini s tujino v mesecu januarju letos nam kažejo prebitek v zneska 60.04 muijOna Din, medtem ko smo imeli lani v istem času pri. manjkljaj v znesku 9.91 milijona Din. It.. voz v letošnjem januarju je znašal 191.204 tone v vrednosti 232.24 milijona nasproti 187.521 tonam v vrednosti 218.28 milijona Din v enaki dobi lanskega leta. To se pravi, da je izvoz v letošnjem januarju nasproti lanskemu večji po količini za 3683 ton (za 1.96 %) in po* vrednosti za 13.96 milijona Din (za 6.40 %). Uvoz pa je znašal v letošnjem januarju 52.310 ten v vred. nosti 172.20 milijona Din nasproti 55.331 tonam v vredrflosti 228.18 milijona Din v istem mesecu preteklega leta. Uvoz je torej padel po količini za 3021 ten (za 5.16 odstotka) in po vrednosti za 55.98 milijona Din (za 24.53 r '< ). Glavni predmeti našega fcuvoza v letošnjem januarju so Mi (po vrednosti v milijonih Dinl: sirovi baker 33.00, gradbeni le-s 30.67, svinje 25.13, turščica 19.03, tobak v listju 13.00. presno meso 32.94, goveda 10 28, izkopanine in rude 8.33. perutoina 6 52. pšenica 5.34. cenv-nt 4.67. ssuhe češplje 2 68, konji 2.56. z oljem ovlaženi c.ianamid 2.4 4, lesni izdelflti 1-75, fižol 165, drobnica 143. hrastovi ekst.ra.kti za kože 1.36. svinjaka mast 1.36. oglje 1.28. cianam-d 1.20. jag_ n ječ je kože 1.03 in drugo. Od manjš'h iz. voznih postavk naj navedemo še nekaj onih. ki zlasti zanimajo tudi dravsko banovino. To so (istelako v milijonih Din): svinec 0.81, zdravilno rastlinstvo 0.80, presno sadje 0.67, vino 0.49, tcieta 0.29, kože od divjačine 0.29. hrastovi pragi 0.27, hmelj 0.18 in drago. Vinski izvoz je, kakor vidimo, prav majhen, pa še od te ma. le količine je gotovo le majhen del iz dravske banovine. Uvažali pa smo pred vsem tka-ninsko biago, odnosno tika nunske sirovine in pol-fabtikste. potem nepredelano in polprcde-lano železo, razne stroje, orodje, elektrotehnične potrebščine in drugo. Najvažnej. ši uvozni predmeti v letošnjem januarju so biii (po vrednosti v milijonih I>ini: bombažno predivo 21.03. sirov bombaž 11,83. bombažne tkanine 10.18, rami čisto izdelani železni predmeti 8.48, elektrotehnični predmeti 6 26, stroji in orodje 5.90. sirova kava 5.S6, volnene tkanine 5.25, razno semen je 4.90, sirova nafta 4.77, svileno predivo 4.62, volneno predivo 4.09. želesna pločevina 3.SO, nepredelane kože domaiih žL vali 2.95, premog 2.SS, neoluščeni riž 2.4 9. južno sadje brez pomaranč in limon 2.36 (sa.m.o pomaranče in limone 1.43), papir za tiskanje 2.25, tračnice in drug železniški material 2.23 in diuao. Vsekakor so števi ke naše zunanje trgovine v letošnjem Jančarju razveseljive, zlasti ako upoštevamo, da je januar v naši trgovina s tujino običajno pasiven. Tako vreme škoduje Vaši kozi! Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremo i Nadrgnite si temeljito vsak večei pa tudi podnevu. preden greste na prosto, roke in obraz z Nivea« kremo. Tako Vam oslane koža neZna in prožna, odporna proti vetru tn vremenu ter dobi ono imftno in svežost, ki jo vsi tako ljubimo pri mladini. NIVEA - KREM: Sami dobro veste: nobene druge kreme ni, ki bi vsebovala eucerit in zalo se Nivea-krema ne da nadomestili. V dozah od Din. 6.—, 12.—, 25.— V tubah od Din. 12. - in Din. 17 — Gospodarstva v Sefensarju v hm ljubljanskega Povprečnina članov bolnikov . . . odstotek bolnikov povprečna dnevna zavarovana mezda v dinarjih".......... celotna dnevna zavarovana mezda Din Zaustavljanje gospodarske krize je pokazalo v letošnjem februarju slabši tempo kakor prejšnje mesece. Delno sc jc to opazilo že v letošnjem januarju. Letne razlike števila zavarovanih delavcev, povprečne dnevne zavarovane mezde (to je faiktične-ga dnevnega zaslužka povprečnega delavca) in celotne dnevne zavarovane mezde so sc tudi v februarju nekoliko izboljšale, vendar mnogo manj kakor sicer poprej od septembra 1." 1932. dalje. OUZD moških ženskih 41.338 27.263 (—4.683) (—1.466) 991 721 (—129) (—18) 2AOrr, 2.64% (—0.03) (—0.04) 26.19 13.22 (—1.59) (—1.36; 1,082.588.40 496.772.40 —195.657.20) (-65.S32.10) skupaj 68.601 (—6.149) 1.712 (—177) 2.50% (—0.03) 23.02 (—1.61) 1,579.360.80 1932 junij julij avgust september Enoletni padec članstvo povprečne celotne dnevne zev. mezde Din v tis. Din. 15.738 16.625 18.251 17.<>S7 14.641 10.407 /.436 1.84 2.20 2.41 2.42 2 30 2.01 1.75 5<5 620 681 662 64 .70-1 424 317 oktober november december 1933 januar 6.234 februar 6.1-19 Zdravstvene razmere lavstva se vidijo v letošnjem februarju neznatno povol.inejšc nasproti istemu mesecu lanskega leta. Odstotek bolnikov (vštete porodnice) je za 0.03 odst. manjši. Iz 1.72 1.61 zavarovanega de- 261 dejstva, da je imel OUZD pred enim letom še bolnike s podporno dobo od 26 do 32 tednov, ki so pozneje zaradi skrajšanja raziskovalcev življenja in dela mojstra francoskega romana Gustava Flauberta. Plod njegovih tridesetletn i! raziskavanj je pravkar izišla knjiga »Gustave Flanbcrt, 1'honi-me t foeuvre« (Pariš, Deecle de Brou-v er). * I i Nerona skušajo rehabilitirati, pri Pav. tu v Parizu je izšel prevod spisa Ar-'inire \Vfigalla 5-Neron«. V času, ko si pre--teviini znanstveniki in psevdoznanstveniki prizadevajo, da bi tudi v najbolj premia-ctuiili stvareh našli kako novo zrno ali da bi najbolj znane in utrjene reči postavili na 2'lavo, na? ne sme presenetiti, da skuša Weigall rehabilitirati rimskega krvoloka Nerona. Pisec pravi, da je zgodovina teanu možu storila krivico, če je kruto preganjal kristjane in ojtozicionalne politike v senatu, ali ni delal tega. kar še danes delajo države g svojimi nasprotniki? Neronov način preganjanja ie pač ustrezal duhu časa. Wei-eall prikaz.ije Nerona kot enejra največjih igralcev, kar jih pozna zgodovina; pri tem nevarnem carju je b lo vse teater, vse cirkus, in umirajoč jc baje vzkliknil: sKak-šnega igralca bo svet izgubil z menoj !<=" Ne-ron je nastopal tudi na pozornicali v Rimu in na Grškem ter ie imel odlične uspehe. \\'eigall je potemtakem napravil iz Nerona nadarjenega tovariša igralcev; vprašanje je samo, ali se bo ta stan čutil počaščenega s čudnim prednikom v pravem in resničnem cesarskem plaščn?J Literatura in socialni položaj ženske. Danes, ko je respektiranje ženske v družbi merilo olike, se bo zdelo nekam čudno, da gre pesniškem;: delu zasluga za revolucijo v dotedanjem mišljenju o ženski in njenem družabnem položaju. Frederic Lefčvre obnavlja v interv;.ewu s slovečim francoskim zgodovinarjem Charlesom Seignobosom (»Les NouveHes Lilteraires« z dine 4. n^arca t. 1.) spomina na njegovo doktorsko disertacijo o pesnitvi srednjeveškega francoskega poeta Chretiena de Trovel »Recit des amours de Lnncelot du Lač et de la reine Gerlevre«. Tu sa ie potekla iz literature in ie vsal v nrHdleglramb spolih dvignila sooialni položai žene v večfi mer:, kakor ga ie moglo dvigniti krščanstvo. »To je najt.raineša stvaritev srednjeveške francosike aristokracije,« pra.vi Ch. Reig-nobos mož, ki se sicer v uvodu mterviewa 7. Lefevreoin kaže bolj ženrikom/ržneža kakor ljubiteHa nežnega snoi.a ko pravi, ie samo enkrat v žrviienju liiuibil in še tedaj se ie v osmih dneh naveličal ljubezni... bolnike podporne dobe na pol leta odpadli sledi, da je delavstvo letos v februarju bolj bolehalo kakor lansiko leto. Vreme v februarju (sneg in dež) je brez dvoma vsaj delno krivo ttmu. Iz istega vzroka je tudi bila zaposlenost nekoliko manjša. Gospodarske vesti = Cene na debelo v februarju so malo poskočile.^ Indeks cen na debelo pri Narodni ;až« v februarju majhen dvig. banki Februar Januar 1933 1932 Rasti, proizvodi 65.5 65.4 60.1 57.2 76.8 75.7 73.0 73.0 Živinski proizvodi Mineral, proizvodi Industrijski Februar 1933 70.3 57.6 75.7 68.8 Totalni indeks 68.4 67.6 67.3 Izvozni predmeti 61.0 59.6 65^3 Uvozni predmeti 74.9 73.8 64.4 Splošni indeks cen na debelo v febr. jc skočil nasproti januarju za 0.8 točke, a nasproti lanskemu decembru za 3.6 ' točke. Dvignili so sc nasproti januarju indeksi za vse posamezne skupine razr.n skupino industrijskih proizvodov, ki je ostala neiznre-menjena. »Indeks rastlinskih proizvodov ic skočil za 0.1 točke, kar prihaja od manjše podražitve pšenice, ječmena in mezgo, medtem ko so cene turščici, ovsu, suhim 6e-špljam i.n predivu neznatno oslabele. Najbolj je porasel indeks živinskih proizvodov, 111 sicer za 2.9 točke. Dvig prihaja v glavnem od porasta cen svinjam in ovcam. Cene masti in slanini so malo popustile, a cene ostalim proizvodom v tej skupini so ostale neizpremenjene. Indeks mineralni1- .proizvodov se jc dvignili za 1.1 točke, to je za toliko, za kolikor jc v januarju padel nasproti deccmbru lani. Vzrok dvigu je po-draženje bencina. Samo indeks industrijskih proizvodov je ostal v februarju neizpreme-njen. Indeks izvoznih predmetov se je dvignil nasproti januarju za 1.4 točke, a indeks uvoznih predmetov za 1.1 toke. — Panika zaradi dolarja. Na vseh evropskih borzah se opaža močno na-zadovanje dolarja. Vesti iz Zodinjenih držav glede namer sanacije so zelo protislovne. Nekateri listi trde, da Zedinjenc države ne bodo opustile zlatega standarda, drugi ča&cpisi pa že poročajo o sklepu opustitve zlate valute. Dosloij so ustavile nortiranje dolarja botze v PaTizu, Londonu in Ourihn. :rr Vzorčni velesc.;em v Baslu bo od 25. t. m. do 4. aprila. Velesejan bo nudil našim uvoznikom švicarskega blaga ugodno priliko 7* okrepitev poslovnih stikov' s to državo. Važne za nas bodo naslednje razstavne skupine: elektrotehnika, stroji in orodje, transportna sredstva in tkaninsko blago. Nadalje bodo v zvozf z velesejmom posebni sejmi za ure, /a urarske potrebščine in za športne predmete. Schweiz-r-isehe Zenfra'e fiir Handelsforderung (švicarska centrala za pospeševanje trgovne) bo imela na velesejmu posenen urad' za informacije Posetniki velesejma imajo znižano voznino na jugoslovenskih. avstriiskih. rtabianskih in švicarskih /ele/n!Cflh. \'ozn' listek za br.?i vlak na progi Zagreb_Bisel —Zagreb preko Innsbrucka—Curiha stane za II. razred 2012 I>.n, a za III. 1214 Din. Dobi se vozni listek lahko pri »Putniku« ali VVagotvs Litsu & plačilom v dinarjih. tVnenjena potniška urada in švicarski konzulat v Zagreou, Draškovičeva 30, izdajajo brezplačne sejinske izkaznice, na osnovi katerih uživajo posetniki železniški popust m dobe brezplačne sejmske vstopnice. —V trgovinski register so se vpi6ale naslednje tvrdke: Notranjska avtodružba Turšič in drug v Cerknici; >Biisk«, d. z o. z., trgovina s kovinskimi izdelki v Ljubljani; Inž. M. A. štebi. izvrševanje civilno-inženjerake prakse iz stroj no-e le k trote hn ič-ne stroke itd. v Ljubljani; Krenos, pekari-ja in prodaja pekovskih izdelkov v Zalogu pri Ljubljani. Izbrisala se je tvrdka Zednik & Mika v Ljubljani iker sploh ni pričela obratovati.) —- Odpravljeni so konkurzi o Ivanki Kre-salovi, trgovki v Rožni dolini, o Rojcu Josipu in Ivanki v Celju (razdelitev izvršena), o tvrdki Vučko in drug, manufakturni trgovini v Celju (razdelitev izvršena) in o Zu-p-ancu Antonu, trgovcu z lesom v Stari Fužini (ker .ij več upnikov kak^r eden). —- Končana so poravnalna postopanja o Adamiču Oskarju, trgovcu v Ljubljani, o Hedžetu Mateju v Ljulbljan-i, Sirovinski zadrugi čevljarjev, r. z. z o. z. v Celju, o Tre-btfrju Matiji, trgovcu v Ljubljani, o Ivonu-ši Avgustu. Ključavničarju in trgovcu v Središču oh Savi. in o Sladkogorski tvornici .eprnke in papirja, d. z o. z. v Maribor-i. —- Odobrena je poravnava Korsunovske-ga Strotonika in Marije, trgovcev z zelenjavo in sadjem 11« Bledu. — Dobave. Splošni odde'ek železn ške dirckcije v Ljubljani sprejema do 16. t. tn. ponudbe glede dobave t skarskih barv in materiala, strojni odd"!ck iste direkcije pa do 17. t. m. ponudbe glede dobave ra. nega stekla in šip. Pogoji pri oddelkih. Direkcii-a državnega rudn ka v Velenju sprejema do 10. t. m ponudlie gledo dobave 100 kg di-mmskega olja, do 15. t. m. pa glede dobave 100 Kg valjanih tračnic za vozovna koles«, 10 smirkovih p'ošč. 200 pol prešanoga papirja, 75 kg bele ležajne kovine in 700 m žice. Oglas v Zbornici za TOI. Dobava drv se bo oddala ustni licitaciji 14. t- tn. pri ko-mandi diavake diviziiske oblasti v Ljubljani. Oglas v Zbornici zs TOI. I Borze / S. marca. Na Ijjbljanski borzi so se tudi danes dvignili skoro vsi devizni tečaji. Le Praga je poleg Curiha ostali neizpremenjena. Avstrijski šiling se je v privatnem kllringu zaključil po 9.25 Din. — Eksekulivno se je prodalo 215 kosov Vojne škode (po 1000 Din no-minale) po 1$0, dobava promptna, plačljivo pri prevzemu. Na efektnem tržišču zagrebške borze je bila Voina škoda malce slabša in se je za kaso trgovala po 1S0. 183 in 185. Nadalje sta imela zaključke: 7" o Blair po 34.50 in Privilegirana agrarna po 220 in 222. Avstrijski šil ng je notiral 8.875 — 8.975 (za-kliučki 8C0 do S05). Grški beni so notirali 35.50 — 37. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2299.85 __ 2311.21, Berlin 1353.47—13-54.27, Bruselj 802.46 do 806.40, Curih 1108.35—1113.85, London 200.14—201.74, Ncw York ček —. Pariz 225.88—227.00, Praga 169.79—170.65, Trst 290.74 — 293.14. Zagreb. Amsterdam 2209.85 — 2311.21, Berlin 1353.47 — 1364.27, Bruselj S02.4G do 806.40. London 200.14 _ 201.74. Milan 290.74 do 29-5.14. Ne\vyorl< kabel 5671.92 _ 5700.18 čok 5049.92 — 5078.18, Pariz 225.88—227 Prasa 169.79 — 170.65, Curih 1106.35 lo 1113.85. Curih. Tariz 20.38, London 1805, Bruseli 72.40. M lan 26.275, Madrid 43.4-0. Amst-r-dam 207.60. Berlin 122.40. Dunaj 72.73 (58), Praga 15.32, Varšava 57.50. Atene 2. B.ika-rešta 3.08. Efekti Ljubljana. Vojna škoda I80 — 185, 7n.'i investicijsko 44 — 47. 8"o Blair 4') bi. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 180 — 185. 4" n agrarne '22 inve.-.tieijfiko 44 47. 4" n agrarne '22 dcn., 7J/e Blair 34 <10 34.50. 8°/o Blair 40 bi., 6"/o beglučke 3J) io 31.50; industrijske vrednote: Narodna šum-ska 20 _ Gutmann 100 bi., Šečerana Bečkerek 900 b!.. I*;« 20 — 30, Impeks 50 dfn., Dubrovačka 900 bi.. Drava 2(Vj den.. Šečerana Osijek 15") bi., Trbovlje 140—100; bančne vrednote; Privilegirana agrarna 220 do 222. Beograd. Voina škoda promptna 183.50 in 181.50 zaključka, za april 185 zaključek, 7°'.-investicijsko 44 bi.. G Vi. beglučke 31.40 zaključek. 73/o posojilo Državne hipotokarne 42 den.. Narodna 35(X) zakliuček. Privilegirana agrarna 221 in 219 zaključka. Dunaj, ^taafseisenbahnges. 13.R0. Trbo-voli«ka 16.25, Alpine - Monlan. 11.95, Šečerana 18.60. Blagovna tfiišla ŽITO + Ljubljanska borza (8. t. m ) Tenden-a 7a žilo nespremenjena. N.idijo se; psenira (uilevska vozni na. slovenska postaja, plačilo 30 dni); baška 70 k0gg^ 355—370; »2« 335—250; 315—330; 5-6« 290—300: »7« 195—205; »8« 80—82.50 Otrobi: ba«?ki in sremski, v jutastih vre Cah 65—67.50; banatski. v jutastih vrečah 62.50—67. Fižol; baški in sremski beli 117.50—120. + Bnriimpeštan*ka fermin'l v živo. 1' predala je vzel br.tev — ■'ez.lo j« šlo do goltancii. mahoma je Hil ves v krvi. Težko hropenje je napotilo Frolnvko, da je odprla vrata in uzrla icbupen prvor: Jurič je ležnl nezmveseln na postelji, v rokah ie stiskal okrvavljeno hr;tcv, iz globoke rhc v vr.a u i? tek!« kri: postelja ;n tl-i so bila žc vsa krvava. Frolov1 so nudili staremu nesre-n -ku prvo pomoč. nrevi bo premera francoske komed ie >l)ame z zelenimi klobuki . ki je ena najboljiiih komedij zadnjih sezon, kar jih je bilo narvsanih v 1'ranci-ii. Delo si je osvojilo takor^Voč ves svet. V Parizu sameni je b lo nad 200 krat z-ipor^-doina izvajano. (Havne uloge so v rokah: g«. ^"ide Juvanove, Nablecke. Polonce Juvn^-ve. Medvedove, dalie nasfonijo gg. Žel^zivk. Jan in Lipah. ga. Rakarjeva, gdč. Slaveeva ler gg. Jerman in Sanein. P-elo ie i>aši>n)i-ral prof. 0?;p Še^l. PremifTa ie izven alx'ii-mana. I!onoviio opozr.rjamo na razpis poletu abonmaja, ki omogoča pod izredno ugedni-mi plačilnimi pogoji počet osmih' dramsKih in osmih opernih predstav od 15. marca -lo konca ^ezone v juniju. Priglase sprejema gledališka blagajna v dramskem gledabšču. vbod 7, Grad šč-', dnevno od 9. do 13 in M 15. do 17. — Uprava Narodnega gledali?,'a vljudno prosi p. n. ^.bomnte. da vplačale mnrčev obrok abonmaja do 11. t. m. Za torkovo gostovanje .To.ipa Križaia \ ulogi Mefista v Gounodovi operi »Faust^ s<> vstopnice od dano« daljo v prodaji pri dnevni blagajni v opori. Gospod .Tos p Križaj proslavi 14. t. m. tidi v Ljubljani 251etnico svojega umetniškega udojslvovanja. Iz opere. Od čotrtka dalje bodo v prodaji pri dnevni blagajni v operi vstopnice ra gostovanje Josipa Kri/aia v tor^k 14. t. m.. ko bo obenem proslava 25'etnice niogovega M molili.5 ko^a dolovania. Križaj nastopi v ulogi Melisla v operi 'Fpustr. ŠENTJAKORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15. Pobota. 11.: Nedolžni lahkoživ^c. Nedelja, 12.: Nedolžni lahkoživ*c. * Senfiakobfani bodo zabavali v soIm^o jn T neilMfo svoje posetnike z izvrstno burko t treh dejanjih ^Nedolžni lahkoživem. To je izredno vo«el komad. |x«ln imenitnih domislic. in sanacijske komike. Izvrstna je trojica glavnih igralcev Bučarjeve. Kunca in Lavriča. Posetniki *e že dolgo ni/?o tako na-smo,ali kakor pri toi burki. Režijo vo.L t M'lrn Kcsak. Sodelujpio še dame Baranova Pirceva. Grumova. Potričova in Vir«ntnva" ter gg. Hanžič. Potrovčič. Mo.«r VALTAf-'7 Zsferrk oh 20 Četrtek. 9.; Faust. A. ' Pptok. 10.; Zaprto. Sobota, lo.: Grob neznanega vojaka. Premiera. B. * Plesni večer priredita drevi naš umetniški par Pino in Pia Mlakar. Oba umetnika, ki uživala danes že mednaroden slovee, eta si izbrala zelo pester in kvaliteten spored (Prokofjev. Rimski - Korsakov, Chopin, Iiahmaninov in drugi). Iz življenja Zaradi bančne krize so navalili vlagatelji v Zedinjenih državah z vso silo na denarne zavode, od katerih zahtevajo svoje prihranke. Slika kaže takšen prizor v Salt L«ke City (Utah), kjer je morala policija razganjati množico z bombami za solzenje In sveta Naval vlagateljev na ameriške banke Bodoča belgijska kraljica v Kongu 10.000 m visoko t balona Neki poljski balon je te dni dosegel višino W>.000 rn nad zemljo. V balonu sta bila častnika, ki sta imela tolikio drznosti, da sta 9e dvignm brez aaščitne obleke pro*i mrazu. Imela pa sta k seboj toplomer, ki je zaznamoval v najvišjih plasteh 59 stopinj pod ničlo. Enrrmi izmed oficirjev sta zmrznili obe nogi, oba p« »te ae vrnila na zemljo popolnoma izčrpana m so ju morali oživljati i masažo. Nov most pri Zlatem rogu Že leta in leta obstoin načrt za gradnjo : mostu od Zlatega roga do Carigrada. Tak-; šen most bi b;l zaradi prometa že davno i potreben, a so doslej vcdoo odlašali z de-j lom. ker ni bilo denarja. Z'dai je končno i sklenjeno, da .se bo zavel graditi. Most bodo krstili na »Gazijev mosta, delo pe bodo izročili mozem^kim tvrdkam. Inozemskim dobaviteljem bo turška vlada plačala dobave v ctV;k' tobaka, orehov. 5mokev in dru-g'h pride lkov. Sredstva za most so že za-siguTOo«. z gradben'mi deli bodo začeli še letos spomladi. Radijski signali za različne bolezni Belgijski prestolonaslednik Leopold in njegova žena princesa Astrid potujeta zdaj po Belgijskem Kongu, kjer je obiskala princesa žensko bolnico v Leopoldvilleu Brezžično zdravljenje Saiboterfi v Rusifi G. P. U. je zaprlo 70 oseb, katerim očita, 'ia &o sabotirale odredbe v'ode pri sejanju žta. Med aretirane: so tudi nekateri člani koToisarijata za poljedelstvo. Bije so sled-cinjj priznali, da so hote razbili nekatere stroje za čiščenje semen«. Namestu žita so ponekod sejali plevel, kradli pa so tudi zrnje, namenjeno za setev. PDŠigalec padaaieiit^ Zrakoplov ,5Maco!?" čudesa drugega največjega V delavnicah v AkroDU (USA) so dovr-i šili te dni drugi največji zrakoplov na sve. tu, ki ga bodo 11. t. m. krstili z imenom »Macon«. Kakor njegov prednik »-Akron«, bo tudi novi zrakoplov ponos ameriškega vojnega zračnega brodovja. Opremljen je z 8 motorji, ki mu omogočajo brzino do 135 km na uro ob akcijskem radiju 8000 kilometrov in brzino 75 km pri akcijskem radd.ju 23.000 km. Dodeljenih mu bo pet vojnih letni, ki bodo lahko med njegovim polet cm vzleteK z njega in pristajali nanj. Oborožen bo s sedmimi oddelki s težkimi zračnega kolesa na svetu stmznimi puSkami, ki bodo velikana šči_ tile z vseh strani. V mira bo štela pesadka >-Macona* 10 častnikov m 38 mož. v vojni p?. 12 častnikov in 77 mož. Kakor ameriški zrakoplovi sploh, bo tudi Macon« napolnjen z negorljivim helijevim plinom. Notranja oprema siiči skoraj popolnoma opremi bojnih ladij: iste alarmne naprave, ista oprema kabin za častnike in moštvo. Močna električna naprava daje tok za razsvetljavo, radio, kurjavo, kuhanje itd. V kabinah je na razpolago celo tekoča veda. Te dni so uvedli v pomorski plovbi no-votarijo. ki jo bodo mornarji in potniki pozdravili z zadoščenjem. V mednarodni se. zanam radijskih signalov »o .sprejeli mednarodno umiljive znake za najrazličnejše bolezni. Gre za znake, s katerimi je mogoče sporočiti na kratko vse važne simptome kakšne boleani in po drugi strani sprejeti navodila za prvo porr.oč. Pomoč v nenadnih obolenjih na odiprtetn morju je bila doslej težak problem. Niti verki lu&suani parnikS si ne morejo privošči špecijalstov za vsa medicinska po_ dročja, a brezžično brzojavlijanje z ladje na '.-se ntram za zdravniške nasvete je bilo zaradi pomanjkanja posebnih znakov zelo neokretno, težavno in za mučilno. Vrhu tega je de'alo vprašanje jezika velike preglavice. Mogoče je bik) n. pr., da bi s kakšne druge ladje, na kateri »o imeli zdravnika ali s kopnega dobili točne po- datke o zdravljenju za prvo sGo, a jezBc, v katerem je bila sestavljena braojarvka, je delal težave, ker ga niso megli vsi prejemniki razumeti. Zato je bil bolnik aH po_ nesreč en ec na ladji v premnogih primerih navezan na svojo telesno odpornost in na nezadostno pomoč, ki so nru jo mogli muditi nestrokovnjaki na ladji. Sedaj bo vse to odpadno. če se na ladji primeri kakšna bolezen, nezgoda a>15 epidemija, zadostuje, da odda radiotelegraffist s kratkimi znaki simptome bolezni itd. (višno temperature, vrsto bolečin, rane in podobno). Kmalu nato prejme odgovor zdravnika ali specialista z iistottaknimi znaki, ki jih more s seznamom radijs&fh kratic v roki razumeti in se po nfh ravnati vsak laik, saj vprašanje jezika ne igra nobene ulege več. Tako bo ta nwr>tarija v resnici csvcibcdila pomorsko plovbo velike sfcbi Lokomotiva v morju TEDEN REKLAME Operacija v vlaku Smrtna kazen za nemarnost strojevodje Sod šfe v Moskvi ie te dni obsodilo na smrt strojevodjo, ki je prošli mesec zakri-v 1 železniško nesrečo s tem, da je prezrl Signal n vozil dalje po tiru. ki bi bil moral ostati prost. Obtežilno za obtoženca je bilo dej. tvo, da se je prekršil proti službeni disciplini. Priče so namreč dokazale, da je 'me! strojevodja na lokomotivi znance, s katerimi se je zabaval in tako po nemarnosti prezrl signal, ki ga je svaril pred nevarnostjo. Iz cerkve izključen dostojanstvenik Iz Madrida poročajo, da je cerkev izključila dekana granadske katedrale Lope-z-a - Dorgo in sicer zato, ker je v španski ustavodajni skupščini glasoval za predkg o ločitvi braka in za zakon, ki odreja novo razmerje med cerkvijo in državo. Haflvwood ustavil plače Zaradi ameriške bančne krize so prišle tudi filmske družbe v Hollywoodu v zadrego in so ustavile plače svojim nameščencem. Ker se pa zvezdniki branijo delati brez plačila, bodo filmski veleobrati za nekaj časa ustavili delo. Na električni stol pojde Antiskorbutni vitamin Iz Budimpešte poročajo, d-a se je posrečilo po desetletnih skušnjah szegedinstkemu univerzitetnemu profesorju Ada-bertu Szenbgvdrgvju pridelati antisoikrbutni vitamin C v popolnoma čisti obliki. Eksperimentatorju je rabila pri poskus;h paprika, katere je porabil v 10 letih nič manj ko 2000 k,g. Poskuse je finansirala neka ameriška družba, ki je držala učenjaka tako dolgo nad vodo, da se mu je posrečil dokaz, da vsebuje paprika št rikrat toliko vitamina C kakor oranže in citro-ne. Novo odkritje je posebno važno z vidika prehrane dojenčkov, kajti odslej bo mogoče postreči otrokom z v teminem C ▼ obliki praškov in tablet. Vseučilišče v Stocholmu je že pozvalo prof. Szentgvorgvja na predavanje o svojem izsledku. Odkrite!j prinada mlajšemu rodu biokemikov in ie delal dolgo v Gro-n:ngenu na Holandskem ter v laba toriju sira John.a Hopkmsa v Cambridgeu. Pni telefonski razgovor med Parizom bi F1%»ini Te dni so otvorili telefonsko zvezo med Parrzcm in Filipini. Brezžični klic je prišel iz Manile. Posredovali sta pri tem brezžični postaji v Saigonu in v Neuenu. Triminvt-nj razgovor med Parizom in Filipini stane 800 frankov. van der I.ubbe holandski komunist, ki ga dolže požiga berlinske poslanske zbornice Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost Vodeči Iuliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ječe so polne Drama ljubezni v Parizu Italijan Zangara Ki je izvršil napad na ameriškega predsednika Roosevelta in je pri tem hudo ranil chicaškega župana Cermaka. Ker je Cer-mak umrl, bo državno pravdništvo obtožilo atentatorja premišljenega umora in za ta zločin predvidevajo predpisi smrt na električnem stolu Blago za moške obleke od Din 50.— naprej Moške oUeke gotove » » 380.— > Damski plašči > » 240.— > Damski kostumi > » 200.— > Dežni plašči > » 100.— > Oglejte si naše izložbe. Drago Schwab, Ljubljana Dvomi trg Pri Towynu v severnem Walesu se je na železniški progi utrgal plaz in povzročil, da je lokomotiva drvečega vlaka skočila s tira in padla v morje. Strojevodja in kurjač sta se pri tem ubila, vagoni s potniki pa so po čudežnem naključju ostali na tiru in se jim ni nič zgodilo Po 14 letih odkrit uboj Tetrršče mojstra KožMuba Mestno zastopstvo \ Pragi je sklenilo od-storvt^ češkemu ♦enakemu mojstru Kariu Koželubu v B-evnovu 323 ktafter zemljiški. ki bo rabilo Kuže'uhu za vežbal-no te-nišfe. Neka 29-letna Zofija Zaba, ki je trenutno brezposelna v Parizu, je te dni zahtevala od svojega IjuHčka, 41-letn. estonskega šoferja Otona Tobeja, naj jo vzame za ženo, kaikor ji je obljubil. Tobe je zapustil Zabo tik pred porodom, pa je zavrnil njeno pro&njo. Nato je Zaba potagnila samokres in hudo ranila nezvestega ljubimca, potem pa javila svoj čin policiji. Nemški komunistični poslanec Torgler ki ga je zaprla nemška vlada zaradi požiga berlinskega parlamenta V Sch"'eclatu je električna cestna železnica povozila 71etnega šolarja Jožefa Grafa, mu zdrobila levo nogo in pretresla možgane. Težko ranjenega dečka so takoj pre-nesK v brzovlak, ki bi se moral odpeljati proti Dunaju, da bi dečka tam oddali v bolnišnico. S postaje so pa obenem pozvali dunajsko rešilno postajo in ji poročali o stvari. Inšpekcijski zdravnik dr. Recirt je iz tega poročila postne!, da deček brez čim prejšnje amputacije noge bržkone ne pride živ na Dunaj in je sporočil, da se bo z reševalnim avtom cclDeljal brzov ,-uku naproti. Kjer bi ga srečal, naj bi se ta ustavil, da bi megai zdravnik izvršiti operacijo. Tako se je tudi zgodilo. Avto in brzcvlak sta se srečala s revi i poti, vlak se je za f-caut&k ust?vil, zdravnik je s svojimi pomočniki skočil v vlak. ki je nato odbrzel proti Dunaja. Med tem je zdravnik ugotovil, da je amputacija res nujno potrebna in jo je tudi izvršil. Na Dunaju so dečka takoj odpeljali v bolnišnico in je ostal živ. Pravočasna pomoč r je rešila vsaj življenje. Pri kanalizacijskih delih v Piispoklaske starine. Smučarska nesreča hčere avstrijskega predsednika V arlberškem smučarskem ozemlju se je soboto ponesreči'a hči avstri jskega državnega predsednika. Leopold i na Miki a sova. Pri startu s smučmi je zadela v skal t), ki je bila pokrita s tanko skorjo ledu in si je zWnila nogo. Prvo pomoč so ji nudili na mestu nes"*če. v ponedeljek pa so io prepeljali na Dunaj. K državnemu puču v Avstriji Kancelar Dolltuss ANEKDOTA S+ar R»s se pritožuje tovarišu: -Ničesar jesti, ničesar piti .oVeka raztrgana, prezebaš kakor pes, a vendar bi rad živel še 25 do 30 let.« »Tega ne razumem! če ti gre tako slabo, čemu bi še tako dolgo ž&ve1. ?« »Videti hočem, kako »e bo zaključka petletka.« Vsak dan ena Kareitsfee reforme na Dan^m NTa Danskem so dobili nov kazenski zakon. ki do'oča n«ve ukrene 7n kaznovanje piaziti, da ne dobijo nikoli kapljice alkohola. Župnik: »Kako ste mogli obljubiti zakon kar šestim ženskam?« Jetrik: »Veste, bilo je tako, da 60 vse snubile mene — in jaz nnsem mo-ge! nobeni odbiti prošnje.« Kriva aH nedolžna? Pred porotnim sodiščem v Krakovu se je obnov la obravnava proti jugoslovenski državljanki Riti Gongonovi. Obtoženka se je morala že lani v ma ni bilo r.ajzglednejše, zato ga je komandir opetovano opozoril na njegovo ponašanje. To pa je Radiekoviča jezilo in je pričel gojiti do Radovanoviča mržnjo in je že ob neki priliki baje zagrozil, da bo napravil s komandirjem temeljit obračun, do katerega je v nedeljo tudi res prišlo. V R idičkovičevi glavi se je skoval strašen načrt. Z nabito puško se je skril v nedeljo popoldne v stražnici in pričakoval komandirja. Čim je ta, nič hudega sluteč odprl vrata, je nameni graničar puško naravnost proti glavi Radovanoviča. Ta je v trenutku udaril z roko po puški, v tem pa jc že odjeknil strel, ki je razmesarU komandirju vso roko prav do ramena. Ves v k rvi se je zgrudil komandir na tla, dočim je nap.'.daleč zbežal v četrt ure oddaljeno Iršo pri Jeramu. kjer se jc dobesedno za-barikadiral. S seboj jc vzel okoli 60 nabojev in nekaj ročnih gra.nat. Treznostmi pokret pred sodiščem Beograd. 8. rnarca. Okrajno sodišče v Beogradu nudi že neka dni vel ko senzacijo s pravdo, ki teče .že več mesecev med predsednikom Jugo-.doven.ske velike lože guttemplerskega reki tir. Milnem Popovičem in voditeljem trezne mladine dr. llijo Jeličem Pravd je v-av /a prav več, kajti tir. Jeliea toži velika guttcmplcrska loža. posebej pa so še proti njemu naperjene od samega dr. Po-p mca tožbe zaradi razžaljenja časti. Spor sc je začel lani v maju, ko je trezna mladi-ut zb-1 rova i a v l 'žicah in je dr. Jelič na •cm zborovanju baje govoril proti guttem-\. luži, češ. da ie to organizacija, ki -%"ilujc pravemu treznostner.iu poKrctu, ker ;c obdaja z mistiko, prireja tajne se-,i"anke polaga pa veliko večjo važnost na uniforme in posebne znake svojih članov, kakor pa na pravo treznost in na odločno borbo proti alkoholu. Dr. Jelič sicer trdi, da je tako podobno na splošno govoril o ■ :L:h ložah, neke priče p;- vedo povedati, c' jc mi-ii pri tem samo veliko jugoslo-vensfco ložo in da je njej očital, da sc ba-v; tudi s politiko. Po tem zborovanju in pozneje pa se je v'r. Jelič buje večkrat žaljivo izražal o - etlsednik i velke guttcmplerske lože dr. I' povlču. /e v Užicah je baje dejal, daje ža dobila denar od dunavske banske ■r.-iravc, da pa JO ta denar porabili njeni oditelji. Pozneje je baje med somišljeni-k rudi pripovedoval, da si je dr. Popovič zgradil najmanj eno nadstropje svoje h;»e denarjem, ki je bil namenjen skavtom. Nadalje jc kritiziral tudi vodstvo dispanzerja za zdravljenje alkoholikov. Dispanzer vodi dr Miloš Popovič, dr. Jel.č pa je dejal, da bi s>c moral tak zavod postaviti p d vodstvo strokov,njakov-psihiatrov. N ; razpravi zatrjuje dr. Jelič. tla je vse, >;ar ;e govoril, kritiziralo samo organizaci-• guttemplerjev, v kateri vidi veliko škodo za pravo in uspešno organizacijo trez-v, h ljudi in z? borbo pro-t.i alkoholizmu. Pravi, da se guttemplerji samo igrajo v svojih ložah, ko nastopajo kot nekakšni »vei ki duhovni« in »veliki mojstri« ter s svojimi ceremonijami odbijajo mnoge, ki hi se radi posvetili pobijanju alkoholizma. Razprav o načinu organizacije treznih ljudi in borbe proti alkoholu ni ne konca ne kraja in ima sodnik mnogo truda, da bi pri-el do jedra v dr. Popovioeri tožbi navedenih žalitev. Razpravi -prisostvujejo mnogi abstinenti iz Beograda in iz drugih V rajev, med publiko pa je tudi dosti radovednežev, ki zbijajo šale na račun strogih : bstirtentov. Vsi poslušalci pa se bodo lahko tudi temeljito poučili o pokretn treznost', ker se na razpravah čitaio tudi dolgi zapisniki sej in zborovanj Na zborovanja trdovratnih samcev Sarajew, 7. marca. M' starju se je vrš'l nenavaden občni '"••r so ga sklicali trdovratni samci iz in okolice. Namen zborovanja je ačen v vabilih kot razgovor za usta-• crganizacije. ki naj bi varovala interese samcev. Povabljeni pa so bili samo f 'i . ki so že prekoračili 40. leto, in izka-zaii so >e morali vsi tudi s kakimi dokumenti Nad 40 let starih samcev se je zbralo precejšnje število in izvolili so si najprej predsednika, ki je otvoril zborovanje z daljšim govorom, a ga ni dovršil, !•> iti ko je dejal, da je zakon problem, o krterem si po vsem svetu razbijajo glave najmočnejše kapacitete, ga jc prekinil "medklic: »Kaj problem, kaj kapacitete, oženiti ee nočemo, pa gotova stvar!« Ta medklic je prav za prav dal podlago nadaljnjim zanimivim razglabljanjem. Več zborovalcev je kratko razložilo vzroke in značaje samstva in so >e tako vrstile prav zanimive izjave. Eden je n. pr. takole razložil ves problem: 1. samec je še vedno kandidat za zakonski stan: 2. pri tem ima pravico, pogledati vsako žensko; 3. stroške ima manjše in 4. mu nihče ne mote očitati, da ignorira probleme zakona, ker jih lahko v največjem miru študira. — Drugi je bil mnenja, da so moški po svoji naravi in po socialnem položaju za to. da uveljavljajo svojo voljo, česar pa ženske nočejo razumeti in vpoštevati Tretji je opisal svoje žuljem je. v katerem ima dovolj prilike, da .se uveljavi njegova moška volja. Ima namreč imenitnega psa. ki ga Komandirja so težko ranjenega prenesli v stražnico in poslali takoj po zdravnika dr. Gregorčiča v Poljane. Medtem so nastopile notranje krvavitve, vsaka pomoč je bila izključena in ob 7. zvečer je komandir umrl. Njegovo truplo so prenesli v Sokolski dom v So voden j, kjer je bilo položeno na mrtvaški oder in odkoder se je včeraj, v torek popoldne vršil pogreb na ondotno pokopališče. Pričeli so sedaj zasledovati ubijalca. Toda Zasledovalci so kmalu uvideli, da se Radičkovič ne ho udal brez boja. Čim je zagledal graničarje in orožnike, ki so se bližali hiši, je začel streljati na vse strani. Obramba mu je bila toliko lažija. ker ima hiša le malo okenj in vrat in stoji na zelo razglednem, vzvišenem prostoru, da se ji ni lahko približati Radičkovič se je obupno branil, čeprav je vedel, da je od vseh strani obkoljen. Hišo so obstreljevali tudi . 1924 začeli prevejeni sleparji kovati kapital. Tudi po 1. 1924. jc bilo izseljevanje zelo živahno in se dolgo č isei ni opazilo, da se ljudje selijo tudi s ponarejenimi dokumenti, šele 1. 1929. so bila oblaštva z anonimnimi pismi opozorjena na ponarejevanje potnih dokumentov in ker so ovadbe navajale značilne podrobnosti, je bila uvedena preiskava, ki je imela velik uspeh. Sc-di.šče v Velikem Bcekereku je ugotovilo, da deluje v Čestcregu prava tovarna za ponarejanje potnih listov in vseh drugih dokumentov, ki so potrebni za izselitev v Ameriko. Sledile so mnogoštevilne aretacije in pred sodišče so prišli naposled občinski funkcionarji iz Ceste roga in Malina. Franjo Dundjerski, Blagoje Notaroš /n Pavle Bajer ter nekaj občinskih odbornikov iz obeh občin Inicijator družbe pa je bil izseljenski agent Čeda Branovački. Lani je bil Branovački obsojen na tri leta težke ječe. ker se mu je dokazalo 37 sleparij in falzifikatov izseljenskih dokumentov. Dundjerski je bil zaradi 31 enakih sleparij obsojen na 10 mesecev, vsi drugi obtoženci pa so bili oproščeni. Obsojenca sta se pritožila proti kazni in pred novo-sadskim prizivnim sodiščem je bila v soboto ponovna razprava, ki pa je za nekaj dni odgodena, da se zaslišijo razne priče, ki jih ni bilo pri prejšnjih preiskavah ir razpravah. Ko se je Branovačkemu in njegovemu pajdašu dokazalo že blizu 100 sleparij / izseljenskimi dokumenti, jc gotovo, da je bilo takih sleparij še dosti več. Od revežev. ki so se izselili s ponarejenimi dokumenti, jih je le malo, ki so dosegli svoj cilj in ki jim ni žal, da so potrošili toliko denarja za dokumente, ki bi jih lahko dobili tudi na zakonit način. Veliko pa jih je. ki se sploh ne javljajo svojim rodbinam. in je tako gotovo, da imajo ponarejevalci na vesti mnogo tragedij bednih izseljencev. o r Sabljaški turnir Maribor—Gradec Mariborski akademski sabljaški kljub je priredil s sabljači iz Zagreba 4. in 5. t. m. v Gradcu turnir z ondotnim deželnim sab-ljašikim klubom, enim najstarejših v Bvro_ pi. Našo ekipo, ki se je v soboto popoldne odpeljala v Gradec z dvema privatnima avtomobiloma ter z velikim Liningerjevim avtobusom, sta na meji pričakala zastopnika graškega sabljaškega kluba ter kluba Blau-Orange. Zaradi dveh defektov na potu se je naš prihod v Gradec precej zakasnil. Vendar je občinstvo, ki je sablja, ško dvorano napolnilo do zadnjega prostora, potrpežljivo čakalo na otvoritev turnirja, ki se je po obojestranskih prijateljskih nagovorih priče) s floretom. V floretu je naše moštvo podleglo z 10 : 6, kar je za nas častmo, ker so Gradčani v tem orožju posebno močni. Zvečer je bil banket, ki so se ga udeležila tudS predstavniki mesta in države, med njimi komandant mesta, skupaj okoli 80 oseb. Nato je bila na čast naše ekipe prirejena od kluba Biau.Orange akademija s plesom, ki se ga je udeležilo okoij 250 oseb vabljenega graškega občinstva s predstavniki tamošnjih oblasti. DrugI dan dopoldne je bila borba v epe- ju, ki se je končala za Gradčane s 5:4; ta ra aieroma ugodni rezultat je presenetil, ker so v epe ju oni absolutni favoriti in nismo mi računali niti na eno zmago. Kljub prekratkemu nočnemu počitku so se naši držali prav dobro in so želi splošno priznanje tamošnjega izredno disciplinirane, ga občinstva. Ta del bort>e je bil tudi najlepši. Enako splošno, toda neprijetno presenečenje smo doživeli popoldne, ko smo v sablji izgubili 10:6; kajti v tem orožju smo se z Zagrebčani zavedali absolutne nadmo. či nad Gradčani. Naši sabljači so dobiti vsi make deželnega sabljaškega kGuiba v sipam,:n. gdč. Mirovič šopek, klub pa izredno lepo zasta. vico; siičmo zasitavico je Gradčanom izročil naš klub. Od Mariborčanov so se borili: gdč. Mirovič. gg. dr. Pibler, Vičar in Uršič, od Zagrebčanov gg. Stein, inž. Arnstein, Pinta-rič in Ivančič. Vsega skupaj je bilo v naši ekipi, rštevšl funkcionarje in spremstvo, 28 oseb. Na banketu So govorili z avstrijske strani gg. dvorni svetnik Offenbach in dr. Fux-Eschenegg. z naše gg. senator dr. M. Ploj in ravnatelj dr. Jos. Tominšek. Službeno iz sekcije ZNS. Drevi ob 20. v posebni sobi restavracije 2 Slon« plenarni sestanek ljubljanskih savezmih sodnikov. Tečaj podsavežnih sodnikov odpade. ŽSK Hermes. Današnja seja centralnega odbora zaradi tehničnih zaprek odpade ter bo jutri ob 20. t>ri Beliču. Igrač g. Kariš L. naj se zglasi na seji. — Nogometna sekcija ima danes strogo obvezen trening za vse proste igralce od 14. naprej. Igra-mo s SK Triglavom. SK Bratstvo (Jesenice). SK Bratstvo na Jesenicah obvešča celokupno članstvo in prijatelje kluiba. da se bo vršil IV. redni občni zbor v petek 10. t. m. ob 20. v restavraciji g. Legata na Jesenicah. član_ stvo naj se glavne skupščine v čim večjem številu udeleži. Člani, ki še niso poravnali članarine za preteklo leto, naj isto takoj poravnajo, oziroma se v to svrho zgla^jo eno uro pred ziborom pri blagajniku, sicer ne bodo imeli glasovalne pravice. — Ako glavna skupščina ob napovedani uri ne bi bila sklepčna, se bo vršila pol ure pozneje in bo sklepčna ob vsakem številu članstva. Motiokiub Ljubljana vaiba članstvo, da se poinoštevilno udeleži občnega zibora v petek 10. t. m. ob 20. v hotehi Metropol, I. nadstropje, konferenčna dvorana. Kofce, 8. marca: —3, solmčno in oblačno. smuka pod Velikim vrhom, na Si* m na Pungratu prav ugodna. S ^ Uprava sokolske župo Ljubljana Tfzpi- suje mesto župuega prednjaka do pokrajinskega zleta v Ljubljani. Prošnje s podrobno navedbo sokolskega udejstvovanja in s potrdilom, da je prosilec član sokolskega društva vsaj 3 let (všteta je tudi na-raščajska doba), je treba vlož ti pri žup-nem načelništvu najkasneje do 14. t. m. Reflektanti z župnim predn jaški m izpitem, župnim ali sa vezni m pfednjaškim tečajem .imajo prednost. Sokolsk« lutkarstvo na Vrhniki. Z veli-sim veseljem smo Vthničani v nedeljo sprejeli pionirje sokolskega lutkarstva v našo sredo. Deca in odrasli so nestrpno pričakovali, kaj prineso novega člani lutkovnega odseka Sokola I. na Taboru. Kor-porativno so se odzvali našemu vabilu, da dokumentirajo pomembnost te vzgojne ustanove v sokolskih vrstah. V telovadnici osnovne šole. ki se je za to priliko pokazala za veliko premajhno, so bili člani v par urah gotovi 6 postavitvijo nepričakovano lepega odra, ki bi lahko bil v okras stalnemu lutkovnemu gledališču. Točno se je ob nabito polni dvorani uprizorila trag:komič-na igra v treh dejanjih »Gašperček zmagovalec«, ki je izzvala polno smeha zaradi zdravega humorja in učinkovitih komičnih prizorov. Prav hvaležni smo odseku Sokola I., da je seznanil naše kroge z novim resnim prosvetnim delom in kličemo na skorajšnjo svidenje. Zdrave! Sokolsko društvo v Dolenji vasi pri Ribnici je 3. februarja priredilo v šoli predavanje o sodobni gospodarski krizi. Predava Ival je g. dr. Mihelak od ZKD. Bilo je 79 poslušalcev, ki so pazno sledili predavatelju, nato pa se je razvila živahna debata. Dne 25. februarja je predaval članstvu prosvetar Drago Vončina o škofu Stross-maverju. 26. februarja smo pa imeli priliko "poslušati zanimivo predavanje g. inž. Jammika o zdravstvu, vzeto popolnoma iz vsakdanjega praktičnega življenja. Navzočih je bilo 33 poslušalcev. Tudi po tem predavanju je bila obširna debata, kar dokazuje, da je ljudem treba takih predavanj in da jim pazno sledijo, ker le s pomočjo izobrazbe bodo mogli uspešno gospodariti. »Trije vaški svetniki« na so'*oIskem odru v Škocijanu. V soboto in nedeljo smo v dvorani g. Zupetove gledali veseloigro »Trije vaški svetniki« v spretni režiji šolskega upravitelja br. Janka Malešiča Nastopili so v pretežni večini mladi igralci; a čeprav so nekateri prvič stopili na deske, je igra odlično uspela. Obisk je bil obakrat popolnoma zadovoljiv. Dvorana je bila nabito polna, občinstvo je s tem dalo diletan-tom največje priznanje. Pri bodočih prireditvah naj bi bilo le malo več točnosti in d seiplifie. Posamezne vloge so bile dobro razdeljene; izvzemši nekaj manjših so vsi igralci povsem zadovoljili Zupana Porento je igral br. Lozar in je zelo naravno podal bahatega, samozavestnega kmetskega gospodarja. Ostali dve svetniški kreaturi sta nam prikazali br. Banič in br. šutar. Mati županja Urška je bila brez dvoma izmed vseh oseb najbolj posrečena prikazen na od ru; v to vlogo se je s. Milena Zupetova tako vživela, da si je na mah osvojila vse občinstvo. Lahajnarjevega Jakca je dobro kreiral br. Planinšek s tujim akcentom 111 vzbujal največ smeha s svojimi komičnimi nastopi. Njegova s:cer dobra partnerica Morjanca (s. Kocevarjeva) naj bo še malo živahnejša. Stara Lahajnerica (s. Globev-nikova) je tudi dobra. Vidno je deloval na gledalce bolestno - otožni izraz župnika v osebi br. Zupeta. Potovki Lenčki je dala polno humorja s. Lozerjeva s svojo ž vo blebetavostjo. Učitelju Štempiharju je da! odlično podobo br. Ktinaver. Njegova partnerica županova Fnriči (s. Lorbarjeva) je lahko še malo aktivnejši Tudi manjše v'o-ge so prišle Jo izraza. Vsem igralcem čestitamo ln žel mo. da nam v doglednem času prikažejo zopet kak nov komad. Iz življenja na deželi Iz Trbovelj t— Odlikovanje zaslužnega javnega delavca. Učitelj g. Kari Omerzu deluje v javnem življenju že dolgo vrsto let tiho n skromno, vendar uspešno. Udejstvuje 6C kot strokovnjak na kmetijsko nadaljevalni šoli, dalje kot tajnik Društva hišnih posestnikov, posebno pr: srcu pa mu jc krajevni odbor RK. katerega predsedn k je že več let. Za zasluge ga je odlikoval glavni odbor RK v Beogradu s srebrno kolajno. t— Delavski prosvetni vef-er. Po zgledu delavskih organizacij v Ljubljani in drugod je tudi trboveljsko delavsko kulturno društvo pričelo prirejati prosvetne večere. Prvi se je vršil v ponedeljek v prenapolnjeni dvorani Delavskega doma. Kot govornik je nastopil g. Štukelj jz Ljubljane. sled;l ;e nastop delavskega moškega pevskega zbora pod vodstvom učitelja Šuligoja. Brez dvoma je ta zbor pritegnil največje število poslušalcev, kj so odobravali prvi zelo uspeli pevski nastop nove korporacije. Zbor šteje nad -K), v večini mlajših, jc iz-borno discipliniran in že sedaj sledi vsaki interpretacijski zamisli dirigenta. Pred seboj ima lepo bodočnost. Zelo posrečen je bil tudi recjtacijski zbor Sledil jc nastop-priznane Delavske godbe. Večer je zaključil film. t— Vandalizem. Ob cesti iz Vod proti Trbovljam vidim.o na plotovih vrtnih ogrnj velike vrzeli, ki jih nanravijo neznani pre-objestni ponočnjaki. Menda ob cesti ne najdete plotu, pri katerem ne bi manjkalo po več lat. ponekod pa manjkajo kar celi predeli. Ne glede na škodo, ki jo trpe lastniki zaradi tega vandalizma, napravijo taki demolirani plotovi tudi slab vtis r.a tujca. Iz Ptuja j— O tragediji mladega posestnika, « kateri smo poročali v sredo, doznavamo, da je operacija pod spretno roko prmarija ptujske bolnice uspela. Kroglo so našli v nosni duplini. Miloš i č je tako že izven nevarnosti in je upati, da bo kmalu okreval in se vrnil k svoji mladi ženi. j— Maskiranci napadli slaboumneža. Kmečka fanta Krajnc Ivan in Karo Jožef iz Brezovca v Halozah sta se za pust ma-skirala in preoblekla v maškare ter hodila od hiše do hiše nadlegovat ljudi. Pa sta naletela tudi na slaboumnega Ivana Moži-no iz Pestik. ga brez povoda vrgla v sneg in g« povlekla sem in tja. Nato sta ga začela še s pestmi obdelovati in Krajnc je naposled potegnil nož in nesrečnika vreza! v desnico. Prizadejal mu je 10 cm dolgo rano. ki sega do kosti od mezmea skozi vso dlan. Siromak je v bolnici, Krajnc priznava samo. da ga je vrgel po tleh, dočim nož taji. Oba zlobneža sta ovadena sodišču. * MENGEŠ. Krajevna organizacija JRKD bo imela v nedeljo 12. t. m. ob 15. v So-kolskevn domu občni zbor. Govorila bosta narodni poslanec g. Cerer in svetnik g. Ravtar. Kdor še ni član stranke, se lahko vpiše v nedeljo kakor tudi vsak dan v občinski pisarni pri g. Vodopivcu. — Strelski šport postaja v naši banovini tako priljubljen, da tudi Mengeš ne sme zaostajati za drugimi kraji. V nedeljo 12. t. m. ob 11. v šoli ustanovni občni zbor, na katerega so vabljeni vsi prijatelji te viteške organizacije. MOSTE. V petek 10. t. m. priredi pod okriljem ZKD (Sokolsko društvo v Mostah) v svojem donvu predavanje g. dr. Fran te Misa o izredno lepi temi: »Higena duše«. Po predavanju se predvajajo lepi kulturni filmi in filmski tedn'k. ORMOŽ. Ormoško srcsfco učiteljsko društvo je zborovalo v soboto 4. t. m. v Ormožu. Razen perečih stanovskih vprašanj, ki povzročajo v današnjem času šo podvojeno skrb vsega učiteljstva, so bili na dnevnem redu trije referati. Tovariš W eniger-holz je razpravljal o pomenu gospodarskih zadrug in drug h ustanov, v katerih delul* naše učiteljstvo ter predlagal, naj se sestavi o tem statistika, da se bo potem na njen podlagj organiziralo še intenzivnejše delo Za eno prihodnjih zborovanj naj bi poseben predavatelj določi! smernice za nadaljnje delo. Tovariš Vittori je sestavil nekatere predloge za spremembo pravil. V debati se je članstvo živahno zanimalo stvar ter so bili sprejeti zadevni predlogi. — O Slovenskem Primorju je predaval tovariš Klemenčič. Kratko je orisal značilnosti primorskih pokrajin in tamošnjega ljudstva. Vsestranski kulturni in gospodarski napredek je zavrla vojna in skoro popolnoma zatrla današnja doba. Toda naše primorsko ljudstvo kljub trpljenju še vedno krepko vztraja in bo vztrajalo, dokler mu ne napočijo srečnejši dnevi. Predavatelj se je dotaknil tudi emigrantskega vprašanja, ki je skupno vprašanje vseh Ju- goslovenov ter nagla šil. naj se ustvari vez med e«ro<**mti in domačini, ker le na ta način 9c bo priprav la 111 uresničila ideja Velike Jugoslavije. ŠT. VID. Drevi ob 20. uri bo predaval pod okriljem ZKD g. prof. Stepišnik o postanku zemlje. Po predavanju se bodo predvajali kulturni f imi. Radio marca. Šolska ura: Pouk ?e«t>k. 10 LJUBLJANA tl.ir,: pisanja in narodna umetnost (Marija Sodnikova). — 12.15: Plošče. 12.-15: Unevne vesti. _ 13: Cas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 1N.3<): Zabavno štivo. 19: Francoščina (prof. Pr- *sl). - 19.:50: Zdravstveno predavanje. -- 20: Glasbeno-predavtnje. — 20.-0: Koncert komornega tria. — '21.30: Prenos z Zvezde. — "22.15: Čas. j>oroči!a. BEOGRAD 11: Radio orkester. — 16: Narodna glasba. — '20- B( 'tliovnova komorna gla&ba. — '21: Jugoslovanske pesmi. 21.30: Violinski kor.^rt. — Piesna glasbi. — ZAGREB 12.30: Oper tija glasb- -- 17: Komorni trio. — 20: Prenos iz Beoarada. — 22.10: Godba za ples. - PRAGA 19.30: \Volfove pesmi. — '20..".O: Orkestralen in pevski koneort. — '21: Zborovsko petje praških učiteljev. — BRNO 20: Človek 11 zvočnik. — 21: Orkester. — VARŠAVA 18.25: Lahka glasba. — 20.15: fiinfoničen koncer',. — DUNAJ 11.30: Godalni kvari-1.'— lo.-w: Vesele pesmi in balad". 17: Avstrijski sodobna glasba. — 19.3,1: Narodne pesmi. 20.45: Italijanski glasbeni mejstri. 22.25: Godba za ples. — BERLIN 19.15: Lahka glasba. — 20: Zborovski koncert. 21.30: Godba na pihala. — Ples;ia glasba. - Kfi-NIGSBERG 20.10: Zborovski koncert. — 21.50: Koncert klavirskega tria. — MCill*-ACKER 20.10: Historičen koncertni večer. — 22.45: Nočni koncert. UUlMMpESTA 19.30: Prenos opere iz gledališča. - 23.30: Jazz. — RIM 10: Klavir, ki koncert. -20.45: Večer lahke glasbe. J m Y M f- »j [« j | j Lti' -A-' 1-7//I4 >1 ■ Tehnika v Konštanci fl>c!>r,-k',rn K"' J 1 IniemjersKa ta strojegradho in olel ' I I j^rslim letal in jvt/imnivlov. Pro&pe&la ta«*—' | 1 ca 1 Brazilski MATE - ČAJ kot vsakdanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo in ne pomeni nobenih izdatkov, ker je cena spričo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod' 5682 štampanje srečaka Držav. Klasne Lutrije Državna Klasna Lutrija na osnovi Zakona o Državnom Računovodstvu i odo-brenju Gospodina Ministra Poljoprivrede Br. 11657-1. od 27. februara ov. g. raspi-suje treču ofertalnu licitaciju na dan 20. marta ove god. u svojoj zgradi Vasina ulica br. 20 u 11 časova pre podne za izradu 3,700.000 komada srečaka za 27. i 28. kolo srečaka. Oferti snabdeveni sa propisnom taksom primače se pom. dana do 11 časova pre podne. Kavcija se polaže na dan 20. marta 1933. god. na blagajnicu Državne Klasne Lutrije najdalje do 10 časova pre podne i to: 40.000.— dinara u gotovu ili 200.000,— di-nara u državnim hartijama od vrednosti a prema § 88 Zakona o Državnom Računovodstvu. Uslovi se mogu videti svakog radnog dana od 8—12 časova pre podne u administa-tivnom odeljenju Državne Klasne Lutrije. Iz kancelarije I>ržavne Klasne Lutrije KLBr. 3452 od 6. marta tek. god. u Beogradu. 3737 Ogledalo se ne da ukaniti! Najboljši čuvar letope vam je. ker vam odkrito pokaže vse neprijetne spremembe vašega obraza; zato je treba njegove opomine upoštevati. Uporabljajte vsak dan, posebno pa preden ležete spat. v Londonu premiirano sredstvo Rejuven Skin (Pore Milk), ker odstranite z njim najbolj zanesljivo in najhitreje vse gube, prišče, ogrc-e in druge nečistosti kože. Masirajte si vsak dan z nekaj kapljicami tega biologičnega mleka svoj obraz, pa boste strmeli, kako naglo učinkuje, tako da ostane vaše lice zopet lepo in trajno mladostno. Rejuven Skin se dobiva v drogerijah in parfumerijah za ceno 32 Din ali je pošlje po pošti Nobilior parfumerija. Zagreb, Hica 34, Jelačičev trg 15. ' 90 Stare kovine in odpadke kakor: nikel, alpaka. kompozicije, kositer, bele kovine, aluminij, cink, baker, med io drugo knpoje proti gotovini Drauotin Schrelber podjetje za izkoriščanje kovin, ZAGREB Vlaška ul stf. f.e tefnr, 65—60. 2658 vsem, ki so ob smrti predobrega strica, brata in svaka gospoda Staufer Franca šolskega upravitelja na Pilštanju počastili spomin rajnega bodisi z obiski, z udeležbo pri pogrebu ah kakorkoli. Zahvaljujemo se prečastiti duhovščini, domačemu g. župniku in gg. župnikoma iz sosednjih župnij, domačemu in sosednemu učiteljstvu, pevskemu zboru, gasilnemu društvu, darovalcem vencev in vsem. ki so se kljub silno slabemu vremenu udeležili pogreba, priporočamo rajnega v blag spomin! 1'ilštanj, dne 3. marca 1933. 3795 AIVIKA GUBENŠEK ter ostalo sorodstvo. \V. MEČKAUER: 10 Haiin išee poti Roman. »Za ,Chicago Tribune'. V Ameriki, kjer sem do nedavnega še živela, imam mnogo zvez. Moja mati je bila Američanka.« »Tudi vaši načini so čisto ameriški,« je posmehljivo rekel Se-varin. »Kdo ve, ali niste te zadeve s prstanom nalašč vpiizoriii, da bi bi! intervie\v zanimivejši?« Tako govoreč ji je v šali zapretil s kazalcem. »Brez senzacije v ameriških listih ne gre. Naši bralci bi nam drugače pobegnili. Občinstvo tam ni tako pohievn.o kakor evropsko.« je živčno vzkliknila novinarka. Njen glas je bil hreščeč ;n njeni naočniki so se lesketali. »Tedaj priznate, da ste sami vprizorili vso reč?« -Nikakor rie. Ali me mislite sumničili?« Zdai je bila videti res užaljena. Sevarin se je zasmejal. Nato ie pomirljivo dejal: »Hotel sem vam le pokazati, da imam enako srrašen nos kakor vaši ameriški detektivi. Če sem se zmotil, tem slabše zame.« »A, tako!« je rekla VoHscheidtova. »Torej vam ne zadošča slava, da ste mojster v svoji umetnosti. Ali naj tudi to omenim v inter-vie\vu?« »Kar nevarna postaja.« se je Sevarin veselo obrnil k ostalim. »Vse si takoj zapiše. Ponoči in podnevi preži name, in najrajši bi že danes vedela, kaj bom slika! in modeliral čez leto dni.« Vstaf je, kakor da bi se v šali umaknil od toli nevarne osebe, in porabil priliko, da je prisede! k Hani. »Milostiva.« je rekel, »snoči na žalost ni bilo prilfke, da bi se bi! bliže seznanil z vami. Nika>r mi ne zamerite. Nekam divje je bilo pri meni, a saj veste, umetniki imamo pravico, da časih ponori m o. kaj ne da?« Hana je tiho prikimala. Pogled nieaiih oči je bi! prijazen. Obenem se je pa nekoliko odmaknila od njega, zakaj slikarjeva zaupljivost ji ni ugajala. Prišla je bila z dr. Schrdteriem in ni hotela ravnati tako, kakor da bi ji šla ljubeznivost vsakega moža do živega. Vrata so se zdaj spet odprla, in ko je Hana vzdignila oči, je pogledala snočn.iemu divjemu plesalcu naravnost v obraz. Nehote je zgrabila dr. Schroterja za komolec. A rudi ta je bil že opazil prišleca in jo je rahlo zadržal, da ni planila pokoncu. »Halo, Koster!« je zaklical Sevarin. »Ves dan te že iščem.« Ozrl se je na Hano in opazil razburjanje, ki se je zrcalilo na njenem obrazu. Lars Koster je bil videti danes ves drugačen kakor snoči. Imel je jasen, odkrit obraz s čudno sinjimi, ostrimi očmi. Njegovi lasje so bili belkastoplavi, svetlejši od zagorele kože, ki je pričala, da se veliko giblje pod milim nebom. »O, zia.š letalec!« je vzklikni! nekdo. »Ali si bil na severnem tečaju, Lars?« »Kdaj bo ta reč?« Vpili so kar navzkriž. Lars Koster je stopil k mizi, ne da-bi se zmenil za koga drugega, in se obrnil k Sevarinu: »Nujno moram govoriti s teboj — ali utegneš?« Sevarin je takoj vstali in stopil z njim nekoliko v stran. Pogledi vsega omizja so ju spremljali. Posebno KI z a Vollscheidtova se ie menda zanimala za njuno šepetanje. Razgovor, ki sta ga imela v svojem kotu, je bil kratek, a jezno razvnet. Videli so samo odločne kretnje mladega letalca in slikarjevo pomirjajoče mahanje z ryko. Kaj sta govorih, ni bik) moči razumeti. Cez nekaj časa sta s>e dozdevno prijateljsko razšla, sodeč po tem, da sta si segla v roke. Nato se je Sevarin sam vrnil k mizi. »N'ki govora ne more biti o tem. da bi bil Lars Koster vzd prstan.« S temi besedami je sedel Sevarin na svooe mesto in obmolknil. »Zakaj pa ne mara priti k naši mizi?« je vprašala neka dama. »Ne utegne.« »Potem ne razumem, zakaj je sploh prišel!« »Ves dan sem ga zaman klical po telefonu, pa je hotel vedeti, kaj je. Snoči je bil že zgodaj odšel in ni niti slutil, kaj se je zgodilo.« S tem je bil razgovor o Kosterju končan. Letalec je bil med tem že zapustil vinarno. Zdaj so govorili o drugih rečeh, o novi književnosti, zadnjem filmu, športnih novicah in nazadnje o plesnem večeru male Gene Gontarjeve. Med tem, ko so se ostali pomenkovali, ie dr. Schrotc tiho rekel Hani: »Koster je odšel zaradi mene. Ni si mislil, da sem tu.« Hana ga je začudeno pogledala. Niti razumela ni, kaj hoče dr. Schroter reči. In kakšne opravke je imel s Kosterjem? Torej vendar ni motila, ko ie mislila, da ga je spoznala po fotograf i. Zdaj je tudi razumela slabo volio dr. Schroterja, ko ga je vpra?i'a zastran tega. Oči vidno je bilo med njima nekaj narobe. Rada bi bila pogledala za zastor te skrivnosti. A baš ko je hotela vprašati dr. Schroterja, je družba vstala, in med občim stiskanjem rok im postavljanjem ni bilo moči izpregovoriti tihe besede. r ) Cene malim oglasom Ženftii In dopisovanja, vsaka beseda Din L— ter enkratna pristojbina ta lifro ali ta dajanje naslova Dtn t-s Oglasi trgovskega in reklamnega enačaja: vraka beseda Dist /.—n Po [hn l— ta besedo ta taračuna /o nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa fcarrn, »Aulo-moto*. »Kapital*, »V najem«, ».Posest* »Lokali*, »Stanovanja odda«. »Stroji* »Vrednote*, »Informacija«, mžrvali*, »Obrt* tn »Les* ter p oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—, Psa prlstofhtne ta tnale oglas* fe plačati pn predaji naročila, oziroma hh h vposJati v r»xmv obenem t n/tročilrtm. Klor Išče za.>l užka, plača za vjsko besedo jO par; ta na-slpv ali šifro 3 Din. — Kdor nudi zasluf^k. pa r.a vsako besedo 1 Din. za dajannaslova ali is šifro pa 5 Dia. (3) Ali fte tudi Vi pri-z deti po krizi??? Vam lahko pomagamo 7. ti—'-"erzainiin sijajnim pred-n Novo za Jugosla- viji. iv.midbe pod značko »Velikanski promet — pred-rr* za .-labe čase« na o:ri«STr; o*!' U\k »Jutra«. 734.2-3 iijseda 1 Din; za da . m je naslorva aH v* iifro 6 Din. Dijaki, ki Iščejo tns« akcije, p.v Sajo vsake be^Klo 50 nar: za šifro ali dajejo naslova 3 Din. (4) Profesor v pok. pripravlja dijake in odraze, [rane., nem. klas. j /.I ki. tudi 2—3 skupaj. Kodel'evo. Slomškova ti. 7:538-4 Kroj. pomočnika ■ga tudi boljšega vadila, sprejme takoj Gogala, krojač, Je-7307-1 vaje lik e c Ivan senice. Kuharice fJviricP, deiklota, prodajalke, vsakovrstno Zenuico-o-sobje dobi zaposlen jo v Beogradu. — informacij« da-je biro »Centra!«, Beograd. Vasina 6. Telefon št. 26-32S. 7310-1 2 šivilj, pomočnici dobro fenrjfmi. išče Jo«r. Po-točimik, GieJaiiška 2/n. 7371-il Pošteno šiviljo ki je že Mekvvala miošikio perilo in ki zna krojihi, ki ima vse dotkume.nite. ker )>o prijavljen« kot posJo^-o-diinje. sprejmem. Izg'ed za l^r>i> bod^-inort. So'Id ne ppnuJntra«. Oglasi trj. značaja po 1 Din beseda; z^ da janje n.t«'oTa F':fro 5 Din. Oglasi f soojamefra »naiaja rw vsaka bnseda 50 par: za dajanje naslova za šifro na 3 Din. fS^ Kupim: L. Fpuerbach: Wesen der Rel ;g:otrebuje Izurjeno šiviljo siprejmiem na dom. — Po-nmlbe ' navedbo plače ns oglas, oddelek »Jutra« pod šifro -Izairjena«. 7407-3 Postrežnica 18 let stara sirota, želi zapos.enje v pospravljanju piisarn aii k o-tnoikwn. P»-nudibe na oglasni »ddeletk --■Jwtjrai po^i šfro »Pridna moč«. 7S211-2 V gostilni iščeim zaposlenje. Pomagata ba tudi v kuJiimja. — Naslov v oglasnem odde"'ku »Jutea«. 7317-2 Gospodična s trg. &oI.», ki jo biLa že 2 leti v notarski pisarni, želi nameščen,je — najraje t notarski al,i odvetniški p;sani'i .Naslov v ogla^n+^m oddelka »Jutra«. " 7316-2 Odvetailški pripravnik s fiied,n>o in n^kaj odivotni-ake praikfie. išče primerno rwmeščenje. Ponudbe pod šifro »Odvetaiškii kandidat,« na oglasna oddelek »Jutra« v Ljub jaoi. 7329-2 Brivski pomočnik pmo-vTf-tna moč. po mož-nosn onduler. dobi fatalno «'užbo. Ponudbe na. nerlas. oddelek »Jutra« pod šifro >G o r en jst o«. 7U07-1 Vaienko z i"bo oskrbo v hiši sprejme trgovina I. Podbo-j v Ljubljani, St Peitra cesta št. 35. 7405-44 Vsaka beseda 50 par. '.a ia;»nje casJova aH ;a šifro p« 3 Din. (2) .»■•ee pi"e i-Li k' iaioa »Tinka«. Niš. Obre-n •v!eevp ulica br. 2. 7377-1 Gospodična uradnica, perfektoa v nem-šči-ivi, vajena lažjih hišnih del in šivanj«, mirnega vedenja želi nameSčenje pri boljši družini ali kot družabnika t>ri stari gi'Spe — Daniva Kol-en-c, Ljubljana, Pos*eres:ante. 7335-2 Prodajalka mlajša, vešča v trgovini mešanega blajra i^i dežel, pridelkov, wao zn-nesljiva in pvidaa. želi službo na dež.it. Cenj. pomidbe na orlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in poštena i. 7326-2 Kovinostrugar in stromi ključavničar z večletno prakso, absolvent strojne delovodske šole, ž©li kakršnokoli za-pot?Iitov. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Ztmcžen 9f>«. T240-2 Manufak turist začetnik, agiien im dober prodajalec, želi Damešče-nje. Ponudbe na. oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »A-gilon 110«. 7ti7'4-2 Mlada ločenka išče siužlbo kot gospoda-nja, v trgovini al,i pisarni Ponudbe na oglasni oddelek iJutra« j>od »Kavciia« 7379-2 Usnjarski delavec f>o^.!ie,n in marljiv, išče Siužho — najraje v ljnib-1 j«ne?fai okolleš. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7"«4-2 Ogias! crg. ina&ij« po ! 1 Dia beseda; ta da ' janj« oaslor« alj ia šifro S Dia. — 0;la«i socialnega značaja v3» ka beseda 50 par; ea dajanje nast^rv* ali sa ' Sifno Pa 3 Dia. (6) Lestenec m jedilni««, na.prodaj na Poljan.^k nasipu št. 16/1 vrata 6. 7323-6 Kurjih očes je konec če uporabljate »Kayus«. Stopite ponj v lekarno ali drogerijo. 114-6 Kdgivr Rice Burroughs: Tarzan, kralf džungle DRUGI DETL !!!/!!M111 ITSS i-nrrilkl. l?r>. br f Stft Rl!-? B'liTOT|!»l», Iik. Ali rt^io re^frti Prazni zaboji rabljeni, ugodino naprodaj Obrmitii se je na tekstilno tovarno v Št. Vidu nad Ljubljano, telefon 36.18. 7311-6 Smrekove in mecesnove sadike za poniil adansiko pogo-zilo-vanje odda več tisoč 4 in Sk-unjJi presajoJiUi smrekovih sadik ter 2 in Sletnih meoesnov — prvovrstnih, zdravih in močnih Franc Dolenc, graščina Hrib — Preddvor nad Kranjem. 7305 6 Norveško ribje olje najfinejše, sveže, vedmo » zaiosri. Naročila točno proti povzetju. Picooli, Pyrševa (Dunajska) cesta štev. 6-68-6 Lučice (Arpad.j.?k) po najnižji oeni dobavlja Breler i Kovač, Novi Sad. Brzojavni naslov: Baikovač. 7066-6 Lngrosisti k«nja?i. (iee). trgi/vcii. velika o-ka-zija v gumbih od 10 Din gros naprej. Moderne sponke od .VI para naprej. Omnia. Dunajska ces-ta 36, v-e-ia. 7343-6 Privatniki ki hočejo svioj denar m-gurmo naložiti, proti dobrim 0'breiscim, naj se za-u.[ obrnejo na naslov: Zore, Ljiublja.na, Gledališka 12. 73.W-.16 Uradnico (ka) tudi lačetmioo s 15.0IJ0 d-o 20.0»k) Din sprejmem kot družabnioo (ka) za preraem tehničnega podjotja. Ofer-te z zahtevo plače na og'. oddelek »Jut-ra« pod šifro »Prevzem«. 7372-16 Kdor posodi 800 Din proti zastavitvi 1000 Din vrednega moškega kolesa. čez 10 dni vrnaeni-h 1ojte'ia 1 Dih. aa dajanje nabora ali vt 5'fro oa 5 Din. (35) Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - iuvelir Ljubljana, NVolfova ulica 3 / Vsaka besed« l Din. za dajanje naslora ali ta šifro p» 5 Din. (12) Jedilnica v najboljšem stanju, kompletna. radi odpo tovan j« zelo pocm: naprodaj. -— Vprašati med 1. in 4. uro. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 7330-12 Vsaka neseda 1 Din: sa dajanj« oaatova aH aa šifro pa S Din. (17) Dvostanovanj. vilo na periferiji Ljubljane vzamem takoj v najem Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Vila ali hiša«. 7252-17 Parno pekarno blizu delavnice drž. železnic v Maribora ta.koj oddam v najem. Pojasnila daje M. Polak. Ormo.ž. 7308-17 1 Vsaka beaeda 1 Din; ' za dajanje ua*'o«a aH 1 za šifro pa 5 Din. (»)! Krasna vila t ri st a nova njsk a, moderna, velik vrt, gosjKidarsiko poslopje, zraven še 1 stavbna pa 1 cel a, v mestu ugodno naprodaj. Pojasnila daje Zore, Ljubljana. Gledališka ulica 12. 7349-16 Opremljeno vilo petsoimo, s pri tik linami in vrtom oddam s 1. maje«. Dopise na oglasni oddelek »J-utra« pod značko »Mesečno 1500 Din«. 7362-20 Vsaka beseda 1 Dui. I 'a dajanje naslova ali 1 šifro pa 5 Din. (33) j Sena v-eč vagonov prvovrstnega gorskega, postavno vagon Kostajmii».ka beseda 1 Dm: z« lajanje nasleva ali za ši-fro pa 5 Din. (16) Drva po zelo znižani ceni oddajam. Zaloga stavbnega in mizarskega lesa. — Preies-nik. Janševa ulica. Telefon 3389. 67i6-15 Tesan les več vagonov kupim. I*i6-mene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro .Stavbni lese. 74il2-13 Vsaka besed* 1 Din. ta dajanje naslova ali i za šifro rw " Din. (29 ! - Drobilec za granit, kamen eca 15 m3 dur-gova ulica 7. 7294-29 j Vsaka btj»ein mesečno. — Pojasnila da^e Bogdanov. Coj®ova 9. 7328 19 Lokal za trgovino ali urarst.vo, oddam v večjem kraju Slovenije. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 73H3-19 Lokal v centrn Ljubljane prevzamem. Pe.nudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Galanterija«. " 7268-19 Poslovne prostore primerne za obrt ali trgovino. oddam na Cankar.e-vem nabrežju štev. J). — Vprašati v trgovini K. Siiss, Mestni trg. 7369-19 Avto-delavnico moderno urejeno, prodam na zelo promeuii in vpe-Ijani točki najprometneŽ-e-ga mesta v Sloveniji, ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod »Promet«. 7386-19 Pletarna zelo dobro vpeljana trgovina radi družinskih razmer zelo ugodno naprodaj — tudi proti viožni knjižici. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Pletarna«. 739>18 Stanovanja Vsaka beseda dO par, sa dajanje naslova ali ta šifro 1» Din. (21-a) Stanovanje večje sobe in kuhinje — event. dveh sob, iščeta zakonca. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »April«. 7356-21/a Enosob. stanovanje iščem v bližini Rožne doline ali v Trnovem. Cenj. ponudbe na oglasni ti: i z« dajanje naslova ali , ta šifro pa 5 Din. (31) Trisob. stanovanje s pritiklinami za 1000 Din takoj oddam. Stiška ul. 1. pritličj«. desno. 7321-21 Stanovanje lepo in zračno, sobe. kuhinje. shrambe in drvarnice. z električno razsvetljavo. na periferiji mesta takoj oddam samo mirni stranki. Vprašati pri La-S.1.H1 v Mostah. Pokopališka uli^a 14. 7178-31 Erosob. stanovanje oddam majhni družini brea otrok. Naslov v og:as-n»-m oddelk-u »Jutra«. 7334-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami i.n vrtom takoj oddam po nizki ceni. Pnizve se v Dvorafrovi ulici 3 — dvorišče pisarna. 7304-21 V Celju v vi'i »Regini« oddam lepo dvosobno stanovanj'*- s kabine,toni. vsemi pritikli-nanii in zeienjadniui vitom — Pojasnila daje hišnica. 7298-21 , Pristopajte k Društvu stanovanj, na iemn-ikov. Vegova ui"ca 8. 373-21 Trisob. stanovanje komfortno s kopalnico na plin. oddam s 1. ipriletn v Ilirski o-Mci 17/1. — In formacij« med 8. in 9. uro. 7187-21 THsob. stanovanje komfortno, za 1Of>0 Din cddam. Naslov v ogas. oddelku »Jutra«. 7172-31 Solnčtii stanovanfi diwi- ln t-risobno. 5 kabi-tv+om. kopaJnicin in p'inotr oddam za maj. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra« 7158-31 Prostoren 'okal g stanovanjem in suho kietje oddam s 1. majem v Sp. š'šbi. Naslov v mjl. oddelku ».Jptra«. 7368-19 Dve stanovanji dvosobno s kabinetom tn PTvosobno oddam na Rim ski cesti 23. 73J4-21 Enosob. stanovanje s k-uh':njto takoj oddam. Naslon- v oglasnem oddelku »Jutra«. 7228-23 Dvosob. stanovanje krasno — kakor tudi opremljeno sobo evenit. s souoorabo kuhinje poceni oddam. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra« 7100-21 PREVZEL od tt. FRANK in DRUG GENERALNO ZASTOPSTVO 11. Robert A. G. STUTTGART Poslovne prostore za BOSCH predmete, kakor tudi za prodajo avtomobilskih potrebščin, zJasti za avtomobile znamke BUICK ter prodajo gume SEIBERLING se nahajajo na Washingtonovem trgu št. 1, nasproti borze. (Telefon: 26-67 in 20-17.) Jisgoslavensko industrijsko 1 tsfgo-vaško D. D., ZAGIiEE Kdor posodi 15.000 Din dobi dvosobno stanovanje 3 kopalnico, kuhinjo in pritiklinami. — Posojilo in obresti se obračunajo po po dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutta'. 7.29-23 Stanovanje eno- ali dvosobno jddam v AlešSvčeu uliti št. 42. 7332-21 Dvosob. stanovanje lepo. visokiopritlično. od dam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Dvo&oiaiu)«. 7394-21 Dvosob. stanovanje s shrambo oddam z aprilom v Frankopan&ki ulici št. ŽA. 74.13-24 Sobo odda Vaaka beseda 50 par: ta daja.nje naslov« ali m šifro 8 Din (23) Sostanovalca sprejmem takoj. Naslov v 'glasnem oddelku »Jutra«. 7332-53 Sobo z 2 posteljama posebnim vhodom in električno raz-vetljavo oddam s 15. marcem v Krakovski ulici 11/43. na dvorišču _______ 734.1-23 (iospodično mirno in pošteno sprejmem ta.koj na stanovanje. Na sl»n- pove oglasili oddelek »Jut-ra«^ 7336-23 Elegantno sobo s posebnim vhodom, v vi-«ok<'in pritličju, blizu Tabora oddam boljšemu a1"- spod-u. Frifekovec štev. 3. 7320-33 Dve lepi sobi opremljeni, s štedilnikom, oddani s 15. anrile.m ali 1. maiem. Kodeljevo. S "in-škova 6. 7339-23 Sobo lepo opremljeno, solnčno. s p»sebnim vhodom s stop n -ie.. oddam stalni os^bi v vili na Mi-jn — v HM tehnike. Naslov pove oir'. oddelek »Jutra«. 7241-23 Dve pisarniški sobi v I. nadstropju, pri sodi šču odda drogerija »Fler mes«, Miklošičeva c. 30. 7307-23 Sobo s hramo in v»o pos-trežbo za 500 Din mesečno oddam na Sv. Jakoba trgu št. 5. 7189 23 Opremljeno sobo čisto, mirno in zračno, z elektriko, parketom in po sobnim vbodom takoj oddam. — Istotam sprejmem sostanovalko Stari trg št. 28/ITI. levo. 7355 23 Penzron Schauta v Nebotičniku, Ljubljana, V. nadstropje Shajališče odličnih inozemskih gostov Sobe s kopalnicami. apartementi s kopeijo, li-ft. — Odrična kuhinja. Jedila vsak čas, na željo tudi dietična hrana. 6SS6-23 »Sinček« Dvignite pismo. Tli'.ji, Opremljeno sobo v sredini mesta takoj oddam solidnemu uradniku ali uradnici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 6736-23 Opremljeno sobo •.epo balkonom, eiektri ko in eoupo-ab» kopalnice takoj oddam 2 gospodoma na Poljanski cesti 1.3/11 — levo. 6G'.5-23 Boljšo mes. sobo blizu poŠte. 7. eno a': dvema pjsteijama takoj oddam na Bleiweisovi cesti šu 27/11. 7315-23 Sobo lepo oprem-je.no. s poseb-nim vhodom takoj oddam v Florijans-ki ulici 12/1. 7:154-23 Onremlioro sobo 7. ločenim vbodom, ovent. tudi s hrano oddam v prijaznem delu mesta. Ntisl-ov |n>ve oglas, oddelek Jutra 7347-23 Vsaka 0c»ej dajanje aii ' ia šifro pa 6 Din. (2». I 3 nove pianine prodamo pod tovarniško ceno. Kje pove Dežoia, poštni predal Ljubljana 101. 7017-2-3 Kratek klavir (Stutziugel) r e n »iu i • n e tvornioe, dobro • ■> njen ugodno naprodsj. Na - lov v oglasni-m i .!»!<•' - -1 utra«. 734« e K- Vsaka 1 Dr*. to dajanj« nasio-ra aii za šifro pa 5 Din. Konja za teSfco vr-ž-ijo k tip*' varna za kioj. 701! Prazno sobo zračno, s posebnim vhodnim. oddam v cenitru mesta. Nas "v v oglasnem oddelku »Jutra«. 7351-23 Solnčno sobo oddam ob Tivoliju — fckrabčeva 6. 7408-23 Veliko sobo na Mi-stnem trgu 9 1. lepo opremljeno, deljeno v dva prostora, oddam za 4^0 Din eni ali dvema solidnima in snažnima gospodičnama. 7403-2S Sobo lopo opremljeno, s parke t»m in e'-kt.ričro razsvetljavo. oddam v pri jasnem delu m i sta. Vlvd svnko separiran. I. Podboj, na-s^iroti cerkve sv. Pe'ra. 7404-23 Dopisi 40 Ne razumem kako mišljeno? Pridi kmalu, pričakujem Te «iguruo. — Poljub Tvoj. 7318-24 Uradnika simpatičnega. resnega in inteligentnega želim s po znati. Ločenci i-zkljnčeni. D-tčse na ^indrui. »Jutva« v Maribo-ru pod š:fro »Hči tel ji ca« 7390-24 Vsaka beseda 1 E,-'.a dajanje naslo-^a n '.a šifro pa 5 Din. (80: Franc Fuian kritje in poprava vr-st.n'.h streh, kakor cementnih ivl. Lju.Vj.-.n.i. Galje^-ica 9. 7- ' - » Vsaka beseda 50 pa': ta dajanj« oaslora tli za Šifro ja 8 Din (2-- Oseba k: je dne (i. t. m. & 18.30 odnesla i-z 5 -ntjak« , ker je biia opa-zoiana. 7-3.r,- a Gospodična ki je 6. t. m- doo. dne v trgovini založba, ^a Kongresnem trg-i, zan e. njala moder dežnik. s<:- n p.cšo, da ga takoj vrtu- v trgovini, si-'Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.