Leto LXVI?	Fofffnlni p!»*aM T rrforfnL
/ LlutillanT, V ne3efJo, Bfne 8. oftofira 193$
del. m	Cena 2 din
Naročnina mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni arednlitva ln ■ prave: 40-01, 40-08, 40-08, 40-04, 48-09 — Utaja vsak dan sjatraj razen ponedeljka ia daeva po praznik«
Cekevnl račun
Ljubljana številk* 10,650 ia 10.34» zs inserate.
U prava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Zadržanje Italije
Prav za prav zaenkrat še nimamo pravega izraza, s katerim bi mogli označiti zadržanje Italije v sedanjem evropskem sporu. Italija namreč ni nevtralna, kakor se navadno govori; italijanska vlada ni podala do sedaj še nobene izjave, ki bi pomenjala striktno nevtralnost po dosedanjih mednarodnih pojmih. Nasprotno! Opora, ki jo italijanska diplomacija in njeno časopisje neprestano z vso močjo daje Nemčiji in njenim zahtevam, kaže z vso nedvoumnostjo, da Italija v evropskem sporu simpatizira z Nemčijo. Iz izjav italijanskih vodečih politikov in samega Mussolinija je do sedaj le toliko jasno, da se Italija ne misli vmešati toliko časa v evropsko klanje, dokler ne bo napadena, ali pa če bi morala braniti svoje lastne koristi. Toda izraz »bram-ba laslnih koristi« ni v mednarodnem političnem izrazoslovju prav nič opredeljen ali omejen. Vendar je gotovo, da Italija nima nobenega razloga prijeti za orožje, dokler niso njeni interesi oškodovani. Iz tega lahko sklepamo, da v jeklenem paktu med Italijo in Nemčijo 22. maja letošnjega leta ni bila določena avtomatična solidarnost v slučaju vojne. Italija si ni dala zvezati rok, ampak si je pridržala vojne odločitve v smislu svojih lastnih interesov.
Pač pa mnogi mislijo, da je nastal za Italijo nov položaj po prijateljski pogodbi med narodnim socializmom in boljševizmom. Sicer je res, da vojna na vzhodu direktno ni prizadela italijanskih interesov in zato Italija tudi ni imela povoda zgrabiti za orožje. Toda danes se je Sovjetija občutno blizu pomaknila k Srednji Evropi in k Balkanu, torej k tistemu področju, za katerega je Italija vedno kazala največje zanimanje. Tesno sodelovanje Sovjetije in Nemčije v Podonavju in na Balkanu bi moglo zadeti na italijansko interesno sfero in omajati njen položaj v Levantu. Mar bo Italija spričo tega ostala brezbrižna? Ona je vendar smatrala nastajajoči boljševizem v Španiji za sredozemsko nevarnost in zato tudi za lastno nevarnost in je žrtvovala mnogo krvi in denarja, da je bil boljševizem v Španiji premagan in strt. Sedaj pa mora gledati drugo roko boljševizma, kako je postavila svojo pest na Karpate, torej prav v podonavsko območje in ki plete svoje niti preko Balkana tudi do Sredozemlja.
Pravimo: mnogi mislijo, da je sovjetski problem postal za Italijo predmet poglavitnega zanimanja njene diplomacije. Toda to so domneve. Kajti, če motrimo uradno italijansko diplomacijo in zasledujemo pisanje njenega tiska, ki je pod nadzorstvom in inspi-riran, nikakor ne bomo dobili vtisa, kakor da bi boljševiška ekspanzija Italiji povzročala kakšne skrbi. 0 tej stvari sploh ni bilo nobene italijanske uradne izjave. Zadržanje italijanskega tiska pa je v glavnem naslednje: Pogodba Berlina z Moskvo je v današnjem mednarodnem položaju brez dvoma velike važnosti. Z njim je Nemčija razbila obkolje-valni obroč, ki sta ga Anglija in Francija gradili na vzhodu. Ko sta se Britanija in Francija pogajali s Sovjetijo, ni nihče govoril o boljševiški nevarnosti. Torej se tudi po pogodbi med Berlinom in Moskvo ne more govoriti o razmahu boljševizma. Kar se tiče nevarnosti boljševizma za nacistično in fašistično ideologijo, o čemer piše demokratski tisk, je italijanski tisk mnenja, da sta fašizem in narodni socializem nasproti boljševizmu absolutno utrjena in imunizirana. Nevarnosti bi niti tedaj ne bilo, ko bi prišlo do trajnega političnega sodelovanja med vsemi tremi avtoritarnimi državami. Stvarno je pogodba med Berlinom in Moskvo Nemčiji samo koristila in znatno okrepila njen položaj nasproti zapadnima velesilama. Zaradi tega, tako sklepa italijanski tisk, nemško-sovjetsko prijateljstvo tudi Italiji ne more v ničemer škodovati. Osišče Rim-Berlin je ostalo nedotaknjeno in ga nova pogodba Berlina z boljševizmom ni oslabilo. Zaradi tega tudi ni pričakovati, da bi se v tem pogledu italijanska politika kaj spremenila. Pač pa bo Italija iskala pri Nemčiji novih zagotovil in garancij, da bodo njeni interesi v Podonavju in na Balkanu natančno zavarovani.
Temu namenu je očividno služil zadnji Cianov obisk v Berlinu. V času med končano vojno na vzhodu in veliko vojno na zapadu, ki se počasi pričenja, pa Italija ne misli nič odločilnega početi, razen da diplomatično in v tisku podpira nemško tezo, naj se sedaj sklene mir, ko je Poljska itak uničena in je prenehala obstojati. Vojna na zapadu je torej brez smisla, o porazdelitvi angleških in francoskih kolonij se pa diplomati, kakor je tudi Hitler v svojem govoru poudaril, lahko pomenijo za zeleno mizo...
Mnogo se je pisalo, da bo Mussolini prevzel pobudo za sklicanje mirovne konference, kar pa se iz razumljivih razlogov ni zgodilo.
Kako se svet oglaša
na nemško mirovno ponudbo
Moskva, Rim, Budimpešta in Tokio — za konferenco
Anglija in Francija — odklanjata
London, 7. okt. lj. Diplomatski krogi v Londonu Hitlerjev včerajšnji govor presojajo dokaj ravnodušno in pravijo, da je Hitler ponudil mir, ker miru potrebuje, da pa ti predlogi niso nobena zanesljiva pota k trajnemu miru. Na splošno mirovne ponudbe, kolikor jih v govoru je, odklanjajo, češ, da je za dosego resničnega miru treba nekaj več kot nekaj vznesenih besed. Tisk s tem v zvezi navaja besede raznih predstavnikov sedanjega nemškega režima, ki so jih govorili ob posameznih prilikah, in v katerih so bile nekatere države, ki pa jih danes dejansko že ni več, deležne ravno takih mirovnih zagotovil, kot sta jih bili v včerajšnjem Hitlerjevem govoru deležni Francija in Anglija in še več manjših držav po Evropi. Ker je zaupanje v besede sedanjih predstavnikov Nemčije že tako omajano, bo treba pač močnejših jamstev.
Tudi iz Amerike prihajajo vesti o nekako enaki sodbi. Merodajni krogi v Ameriki sodilo, da Hitler miru potrebuje, ker so odgovorni krogi v Nemčiji spoznali, da dolgo ne bodo vzdržali blokade, ki jo okrog Nemčije izvajata Francija in Anglija.
V Parizu sodijo, da je bil to posebne oblike poziv ostalim državam po svetu, naj 6e pokoravajo Nemčiji, da bo ona mogla mirno izkoriščati srednjo in vzhodno Evropo kot nekako svoje kolonialno ozemlje.
Sodbo tiska v "Avstraliji bi mogli zediniti v naslednje: >To niso bili predlogi za mir, ampak je Hitler le opravičeval dosedanje nemSke vojske.«
Ugoden vtis je po poročilih, ki so na razpolago londonskim krogom, napravil le v Moskvi in v Budimpešti pa v nekem oziru tudi v Rimu ter v Tokiu. Končna sodba vseh teh krogov je, da zaradi Hitlerjevega govora ni mogoče ničesar spremeniti ne na bojiščih ne na diplomatskem ali gospodarskem polju, ker tisti, ki je doslej ogrožal znosno stanje v Evropi in neodvisnost malih narodov, s tem govorom še ni ob moč. Vendar pa bo angleška vlada z vladami dominionov in francosko vlado vse predloge naj-vestneje preučila.	i
Italija:
Pogajanja za mir so mogoča
Milan, 7. <ykt. A A. Štefani: »Corriere della sera« pravi, da je Hitlerjev govor preveč važen, da bi se mogel smatrati za navadno polemiko. List je mnenja, da je najvažnejši del govora oni, ki vsebuje načrt o gospodarski obnovi in ureditvi političnih vprašanj. Gre za konstruktivni načrt, ki nudi demokracijam, ki so stopile v nesmiselno vojno, priliko, da ponovno proučijo ves evropski položaj s stališča, ki se naslanja, na stvarnost. Nemška opredelitev stališča, ali mir ali vojna, je popolnoma zadostna, da se odpre pot za naknadno razčiščenje položaja, v kolikor Anglija in Francija ne bosta šli za vsako ceno za dosego nečesa, kar ni mogoče več popraviti.
Katoliški list »Italia« pravi, da je glavni motiv Hitlerjevega govora, potreba, da Evropa pride do miru in pravice. Hitlerjev glas se dviga nad armadami, ki stojijo druga proti drugi, ter prinaša vizijo tragedije, ki ji doslej ni enake. Ali bo mogoče to tragedijo ustaviti? to je vprašanje, ki se nahaja v srcih vseh narodov. V vsakem primeru morajo vodilne osebe pred zgodovino prevzeti odgovornost. Civilizacija zahteva, da se žrtvuje vsak ponos, ker samo za to ceno se lahko mir ohrani.
Rim, 7 okt. AA. Reuter. Pristojni italijanski krogi naglašajo, da je bil Hitlerjev govor strogo stvaren in nevtralen. V Rimu pričakujejo z največjo pozornostjo, kako bosta na ta govor odgovorili zapadni demokraciji.
Rim, 7. okt. AA. DNB. V nasprotju s poročili iz inozemstva o odmevu Hitlerjevega govora v Italiji izjavljajo rimski merodajni krogi, da so v Italiji poslušali Hitlerjev govor z največjo pozornostjo in simpatijo. Odmev govora je bil zelo ugoden, ker je bil odločen in konstruktiven. V Rimu sedaj pričakujejo z velikim zanimanjem odmev Hitlerjevega govora pri zapadnih velesilah, ki se morajo zavedali svoje odgovornosti pred angleškim in francoskim narodom. V Rimu naglašajo, da se zdi, da je sedaj možna miroljubna rešitev spora.
Rim, 7. okt. b. Uradno poročajo, da je nem-Ski veleposlanik v Rimu von Mackensnn izročil Mussoliniju tekst Hitlerjevega govora 2 uri prej, preden je Hitler govoril v rajhstagu. V zvozi s tem poudarjajo merodajni krogi, da je Hitlerjev govor najvažnejši akt v sedanji evropski krizi in
'da so vsi odgovorni državniki dolžni, da ga točno proučijo. Italija bo vsekakor tudi vnaprej skrbno zasledovala dogodke ter se bo tehnično šo izpopolnjevala tako doma, kakor tudi v kolonijah.
Angleški tisk
London, 7. oktobra. A A. Havas: Britanski tisk je sprejel Hitlerjev govor z veliko rezervo. »Times« pravijo, da je bil Hitlerjev govor himna vojaški slavi Nemčije in triumfalna pesem zaradi zmage nad Poljsko.
»Yorkshire Post« poudarja, da se bosta Francija in Velika Britanija še naprej borili za svoje vojne cilje. Niti vprašanja manjšin niti ostala vprašanja, ki jih je iznesel vodja rajha, ne morejo biti predmet konference miru. Gospodarska vprašanja so formulirana vse preveč na splošno. Kar se tiče kolonij, je treba opozoriti na to, da je Hitler poprej izjavil, da ne bo žrtvoval življenja niti enega nemškega vojaka, da bi ponovno dobil kolonije.
»Manchester Guardian« pravi: »Ne vemo, kaj
To vprašanje še nikakor ni tako daleč dozorelo, kakor kažejo sedaj odgovori na Hitlerjevo pobudo v njegovem petkovem govoru. Italija, ki ni v vojni, ni čutila nobene potrebe, da bi si nakopala diplomatičen neuspeh, ki ga je bilo treba pričakovati na takšno »mirovno ofenzivo«. Če bi iniciativo imel Mussolini, bi odklonitev od strani Pariza in Londona lahko smatral tudi kot osebno žalitev, kar bi neprijetno zapletlo nadaljnji politični razvoj. Sedaj pa se, hvala Bogu, to ni zgodilo
je bolj nevarno, ali Hitlerjeve obljube ali njegove grožnje.«
»Daily Express« odgovarja na Hitlerjev govor ter pravi: »Mi znamo sedaj jezik, ki ga Nemčija razume, in to je deset topov za vsak nemški top, deset granat na vsako nemško granato, deset tankov na vsak nemški tank, deset letal na vsako nemško letalo.«
»News Chronicle« pravi, da bo angleška vlada v kratkem objavila protipredloge glede končno odgovornosti. Pogoji angleške vlade morajo biti strogi ter morajo vsebovati reparacije za žrtve nemškega naroda ter popolen preokret nemške politike do nemških sosedov.
London, 7. oktobra. AA. Reuter: »News Chronicle« naglaša, da je Hitlerjev govor zaprl vrata za vsako razpravo o poljskem vprašanju med zapadnima demokracijama in Nemčijo.
»Daily Express« pravi, da ni nobenega dvoma, da Anglija in Francija lahko razpravljata samo o takem miru, ki bi bil v skladu z glavnimi cilji, zaradi katerih sta zapadni demokraciji stopili v vojno.
Stališče angleške
in francoske vlade
Daladier
Pariz, 7. okt. t. Predsednik vlade Daladier je pred zunanjepolitično komisijo senata z ozirom na f«erajšnji Hitlerjev govor izjavil, da Bi Francija ia Anglija želita stalnega in trajnega miru.
Pari«, 7. okt. b. »United Press« poroča, da ee francoska uradna reakcija na Hitlerjev govor lahko označi takole: Francija ne želi premirja, temveč hoče imeti trajen in dostojen mir. Smernice francoske zunanje politike je dovolj jasno označil Daladier v svojem govoru pred odborom za zunanje zadeve,
Chamberlain
London, 7. oktobra. A A. Havas: Po pisanju 'diplomatskega urednika »Presse Association« bo Chamberlain izkoristil prvo svobodno priliko v toku prihodnjega tedna, da izrazi v spodnjem domu angleško mnenje glede Hitlerjevega govora.
London, 7. okt. b. »United Press« poroča, da so britanski krogi prepričani, da bo britanska
vlada Hitlerjev govor v nemškem državnem zboru skrbno proučila, čeprav ž« v naprej odklanja, da bi njegov govor služil za temelj eventuelnih pogajanj. Z drugimi besedami, britanska vlada odklanja možnost kompromisne rešitve.
Francoski tisk
Pariz, 7. oktobra. A A. Havas: Francosko javno mnenje je pričakovalo Hitlerjev govor z radovednostjo, toda brez nestrpnosti. Pariški listi menijo, da Hitlerjev govor ne prinaša nobenega novega elementa v razvoj mednarodnega položaja. »Petit Parisien« pravi: Hitler ni formuliral nobene točne ponudbe za mir. Nič stvarnega, razen namigov na potrebo premirja. Govor se je prav tako komaj dotaknil omejitve oboroževanja, razdelitve surovin in gospodarskega sodelovanja, in sicer tako slabo, da se je takoj videlo, kaj bi rad. Cilj je ta, da se sovražnosti ustavijo, ker vidi njegov narod v nadaljevanju brezmiselno nesrečo in veliko nevarnost.
»Jour« pravi enostavno: »Brez vsake koristi je spuščati se v pretres nemških predlogov.«
Sever: Strahotna odgovornost
Oslo, 7. oktobra. A A. DNB: Norveški listi poudarjajo v svojih komentarjih ob priliki včerajšnjega govora vodje rajha v rajhstagu, da nudi ta govor temelj za pogajanja. »Morgenpost« piše, da predstavlja Hitlerjev govor apel za mir.
»Nation« piše: »Sedaj obstoji možnost za pogajanja in tisti, ki bodo to priliko izpustili, bodo prevzeli nase strahovito odgovornost. Nevtralne države ter milijoni žena in otrok v vojskujočih se državah imajo pravico zahtevati, da se izkoristi ta zadnja prilika.«
»Aftenposten« piše, da je govor Hitlerja potisnil v ozadje vse druge politične dogodke v teku zadnjih dni. Hitler je brez dvoma ponudil roko zapadnim silam. Vprašanje je, ali bodo te to roko sprejele.
Stockholm, 7. oktobra. A A. DNB: Švedska javnost poudarja, da je bil včerajšnji govor Hitlerja zadnji apel za mir. »Stockholm Stidningen« piše, da bi bilo jamstvo za mir največje, če bi prišlo do sporazuma o razorožitvi. Sedaj morajo reči svojo besedo zahodne velesile, če bodo defi-nitivno sprejele ali odklonile Hitlerjeve predloge. Vsi narodi žele mir in lahko se reče tudi vnaprej, da je mir možen.
»Dagens Nyheter« pa piše proti Nemčiji. List pravi, da postavlja Nemčija nove kolonialne zahteve in da je to dokaz, da hoče Nemčija svojo teorijo o nemškem življenjskem prostoru raztegniti na ves svet. »Socialdemokraten« prav tako obsoja Hitlerjev govor.
Glas iz Kremlja
Moskva, 7. oktobra. A A. DNB. Včerajšnji govor Hitlerja v rajhstagu je v moskovskih politič-
in Italija ni bila ne politično in ne vojaško na tak način porinjena na stran Nemčije, da bi bili mostovi do zapadnih velesil podrti.
Mednarodni politični položaj je danes takšen, da je bistveno odvisno od zadržanja Italije, če se bo vojni vihar omejil, ali pa razširil še na mnoge nove predele Evrope, Azije in Afrike. Politična vloga Rima je v naših dneh silno pomembna in prevladujoče važnosti za ves svet, a tudi prepolna usodne odgovornosti pred narodi in zgodovino.
nih krogih izzval največjo pozornost. »Pravda« je prinesla govor Hitlerja v celoti. Zlasti se poudarja nemška volja za mir, ki po mnenju tukajšnjih političnih krogov popolnoma odgovarja nemško-sovjetski izjavi in prijateljskem paktu med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Ziirich, 7. okt. b. »United Press« poroča: Merodajni sovjetski krogi odklanjajo vsak komentar Hitlerjevega govora, dokler ne pride uradni tekst tega govora v Moskvo. Uradni krogi podčrtujejo samo oni del njegovega govora, ki se nanaša na vzhodno Evropo in v katerem je Hitler poudaril skupno interese Nemčije in Sovjetske Rnsijo, ki jih jo treba rešiti brez kakršnekoli intervencije zapadnih velesil. Prijateljski pakt med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo pomeni novo dobo v nemško-ruskih odnosih. Sovjetski listi poudarjajo, da so vse prejšnje Hitlerjeve govore motile sovjetske radijske postaje, njegov včerajšnji govor pa so lahko tudi v Rusiji poslušali.
Roosevelt ne bo posredoval
London, 7. okt. AA. Reuter poroča iz Washing-tona, da dobro obveščeni krogi trdijo, da ni verjetno, da bi Roosevelt predlagal vojskujočim se državam premirje prej, preden ne bi dobil od Anglijo in Francije vnaprej zagotovila, da bosta njegovo ponudbo v načelu sprejeli. Isti krogi trdijo, da je predsednik Roosevelt sprejel s presenečenjem sporočilo o Hitlerjevem govoru, posebno zaradi tega, ker Nemčija ni sprejela prejšnjega predloga za posredovanje, ki ga je predsednik Roosevelt poslal evropskim narodom.
Pristojni krogi tudi poudarjajo, da se USA nočejo pridružiti Hitlerjevim predlogom, ki gredo za tem, da se sankcionira osvojitev Poljske.
Tokio je za
Berlin, 7. oktobra, b. »United Press« poroča: Jutranji nemški tisk označuje Hitlerjev govor kot trajno podlago za nov evropski mir. Istočasno poudarjajo listi, da je to zadnji Hitlerjev odgovor. Oni del govora, ki je bil bolj ultimativnega značaja, nemški tisk posebno poudarja. Sklepajo, da še ni izginilo vsako upanje, da Anglija in Francija sprejmeta Hitlerjevo mirovno ponudbo. Nemčija bi se v tem slučaju odrekla vsakega revizionizma. ki ga je ustvarila versaiska nogodha, zahtevala bo le še kolonije.
Več narodnega ponosa in zavednosti!
So med nami ljudje, ki nosijo hlače, pa tega niso
vredni, da bi jih človek imenoval može. Samo tarnali bi, dasi ni morda prav za nje nobenega vzroka za tarnanje. List »Gorenjec« je tem ljudem posvetil članek, ki iz njega posnemamo te-le misli: »Križe in težav« ima vsakdo, toda vsak pošten in razumen državljan ve, da mu tujec ne bo prinesel blagostanja, nc sreče, ampak da bo tujec iskal le svoje blagostanje in svojo srečo. — Omagal pa je tudi tisti val, ki je hotel vzbuditi neka pričakovanja o zmagovitem pohodu komunističnih idej. Komunizem se je razgalil. Komunistični agitatorji so toliko vedeli povedati o svobodi narodov. Pred nami pa leži uničena Poljska ter sporazum Sovjetske Rusije z novo njeno sosedo. Sporazum, za katerega jamči Sovjetska Rusija, ugotavlja uničenje svobode poljskega naroda. Sporazum pa tudi ugotavlja razširjenje področja tistega sistema, zoper katerega se ie komunizem dosedaj oficielno m najbolj srdito boril. Vsak pošten človek vidi, da je ves komunizem in vse komunistično svobodoljubje zgrajeno na laži, laž pa ima kratke noge, zato ne more imeti napovedano valovanje nobenega resnega uspeha. — Imamo občutek, da »vetovni dogodki krepijo narodno in državno zavest našega človeka. Kljub vsem težavam in trenutnim razočaranjem spoznavamo, da nam tujec ne bo dal boljšega kruha, kakršnega si ustvarjamo 6ami na svoji lastni grudi. Zdravo jedro našega naroda odklanja vsa tuja prišepetavanja in tuje ideologije. Zavest, da je bramba domovine prva skrb vsakega državljana, je vedno močnejša med nami. Nevšečnosti bomo sčasoma že znali sami odpraviti. Zato nam ni treba ne tujega razsodnika, ne tujega rešnika. V naa samih je dovolj sile, da ti bomo svoj dom znali sami lepo urediti. — Ne bo pa nam škodovalo, če bomo pokazali malo več ponosa in več narodne m državne zavesti napram vsakomur. Naša svoboda bo le takrat nezlomljiva, kadar bo oprta na edinost ter narodno in državljansko zavednost celote in slehernega državljana.«
Slovenski plemič le kme»
Glasilo koroških Slovencev »Koroški Slovenec«, ki izhaja v Celovcu, prinaša v številki od 4. t. m. uvodni članek o slovenskem plemstvu v zgodovini, nakar skl^>a: »Devetnajsto in dvajseto stoletje pripravlja novo slovensko plemstvo: slovenskega kmeta. Če so bili nekoč kosezi in za njuni mali vitezi vidni nositelji slovenskega življenja, jih v novi dobi nasledu-Jejo slovenski kmetje. V njihovem okrilju ie slovenska narodna usoda, nosilci so slovenskega kulturnega življenj, branilci slovenske narodne pravice. Slovenski kmet postaja slovenski plemič po svoji krvi in po svojem zdravem duhu. Državna postava o dednih Icmetijah phastoličuje, naša zgodovina imenuje in sedanjost po-hhje.«
Lovci v kalnem
»Nedelja«, hrvatski katoliški tednik, piše pod ♦em naslovom med drugim tudi o prizadevanju rdečih voditeljev, da bi prišli med ljudstvo. Takole veli: »Pravijo, da so se ti tipi pripravili za nove akcije • pomočjo nekaterih naših ljudi, ki so 6e vrnili iz inozemstva. Ne vemo, kaj bo oblast rekla marksističnim sindikatom, zdi pa se nam, da jim n* bo pustil svobodnih rok, da bi zdaj razdirali tieto, kar so Hrvati s težavo in žrtvami ustvarili. Vsi belgrajski režimi so pomagali marksistom s tem, da so jim puSčali svobodno polje dela in jin dajali privilegiran položaj v delavskih zbornicah. Samo zato, da bi hrvatskega delavca odtujili hrvatskemu kmečkemu narodu. Marksisti nimajo nobenih zaslug za spremembo političnih razmer pri nas, zato tudi nimajo moralne pravice, da bi ravno oni uživali sadove tega boja.«
»Nam ni treba Sokola!«
Članek • tem napisom je prinesel list »Pri-morje«, ki tedensko izhaja na Sušaku. List je menda glasilo HSS. V članku govori med drugim o vprašanju, kakšno telovadno organizacijo naj ustanove Hrvati. Pisec je odločno zoper sokolsko organizacijo ter razlaga takole: »Za časa vsesokol-skega zleta v Pragi lanskega leta, sem bil za »Hrvatski Dnevnik« v Pragi. Tedaj me je tajnik uredništva opozoril, da pride v Prago skupina hrvatskih Sokolov, ki bodo svoje sokolske kroje vtihotapili čez mejo ter prišli na zlet mimo uradnih Jugoslovenskih Sokolašev, kot predstavniki hrvatskega 6okol6tva in Hrvatov. Odšel sem v urad za organizacijo v6C6okolskega zleta ter sporočil, kar mi je bilo iz Zagreba naročeno. Na moje velikansko začudenje pa so izjavili, da o tem nič ne vedo in da razen uradno naznanjenih jugoslovanskih so-kolašev tam ne poznajo nobenega drugega Sokola. Opazil sem celo, da jim ni ljubo, ker 60 hrvatski Sokoli sporočili svojo udeležbo. Tedaj 6em izgubil še tisto malo simpatij, kar sem jih imel do sokol-stva . .. Nam ni treba nobenih sokolskin, niti drugačnih telovadnih organizacij, ker ne služijo ničemur koristnemu. Mi v Primorju imamo pomorski šport, tega je treba gojiti!«
Hrvati si niso še na jasnem glede telovadnih organizacij
Spor v hrvatskih listih glede telovadnih organizacij še ni potihnil. Na drugem mestu beremo, kaj piše o hrvatskem Sokolu sušaško glasilo HSS, dasi se ve HSS v svojem glasilu že izrekla za društvo Hrvatski Junak. Zdaj pa beremo, kaj piše list Seljačka Sloga, glasilo društva istega imena, ki ima nalogo hrvatskega kmeta vzgajati v duhu rajnega Radiča. List takole veli: »Najbolj naravna telovadba je v kmečkem delu in za kmete ni treba nobenih telovadnih društev, niti Hrvatskega Junaka, niti Hrvatskega Sokola ali kar si že bodi. Narobe pa je mestni gospodi treba telovadnih društev, seveda, če v teh društvih res telovadijo in ne samo politizirajo in paradirajo. Omenjena imena ntso primerna. Sokol je ptica roparica, junak pa je naziv posebno imenitnega in plemenitega človeka. Tako pa te nihče sam ne sme imenovati, in to še samo zaradi uniforme. Tak človek bi bil napihnjenec ali hohštapler. Kmetje imajo svojo Seljačko Slogo.« — Čudimo se tej polemiki, saj je sam vodja g. dr. Maček izrekel svoje misli zoper Sokola ter odobril Hrvatskega Junaka.
Brez enotne Bosne in Hercegovine ne pojde!
Znano ]e, da je bila nekdaj enotna Rosna in Hercegovina pred 10 leti razdeljena na več banovin. Ko se je zdaj sklepal sporazum, je bila Bosna in Hercegovina znova razdeljena. Bosanski muslimani pa stoje trdno na stališču, da je Bosna in Hercegovina ena enota. V zadnji številki sarajevske »Pravde«, glasila ministra dr. Kulenoviča, je pisano: Skušnje s sedanjimi začasnimi ra/me-ftvami prve prave samoupravne enote v naši dr-_avi (banovine Hrvatske) bodo pokazale, da je naš pomislek in na5e stališče pravilno. Brez velike druge enote, Bosne in Hercegovine, ki je za nas Ra:rs2neu3i no bo mogoče urediti upravnih enot e širokimi samoupravami. Kdor pojde po drugi
Sovjetski bombniki nad Estonsko
Tallln, 7. ofot. t. V Estoniji s skrbjo opata}* pogoste polete Bovjetskih bombnikov nad estonskim ozemljem. To pomeni, da bodo sovjetski letalci bombardirali Tullin, ako estonska vlada ne sprejme zahteve Sovjetske Rusije, da ji da poleg ie priznanih pristanišč na razpolago še kopna mesta za sovjetska oporišča.
Moskva, 7. okt. AA. Sovjetska uradna agencija Ta»s poroča iz Tallina: »Dasi je šele teden dni minulo od podpisa sovjesko-estonskega pakta o medsebojni pomoči, se že v tem kratkem času lahko ugotovijo ugodne posledice tega pakta. — Estonski narod smatra, da je s tem paktom dobil trajen mir na zunaj in pomiritev na znotraj. S tem se najbolj demantirajo vse alarmantne vesti o neki vojni.«
Moskva, 7. okto. Od tu poroča nemifka uradna agencija: O priliki sklenitve latiško-ru6kega sporazuma je lališki minister za zunanje zadeve
Munters poslal sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve Molotovu brzojavko, v kateri je naglasil, da je v ozračju medsebojnega zaupanja prišlo do hitrega sporazuma ter s tem okrepitve prijateljstva med I.atvijo in Sovjetsko Rusijo. Molotov je v svojem odgovoru izrazil prepričanje, da bo sporazum služil trajnemu miru ter napredku narodov Latvijn in Sovjetske Rusije...
Moskva, 7. okt AA. Sovjetska uradna agencija Tass poroča iz Rige: Vsi latiški listi obzirno komentirajo sklenitev sovjetsko-letonskega pakta o medsebojni pomoči ter dodajajo, da je lališki narod z zadovoljstvom sprejel ta pakt, ki ponovno potrjnje prijateljstvo, ki obstoja med Sovjetsko Rusiio in Latvijo...
Kovno. 7. okt. AA. Reuter. Litovska delegacija na čelu z Urbsisom je zjutraj odletela v Moskvo. Komisiji so dodeljeni tehnični in gospodarski strokovnjaki.
Male države naj se združijo
SoBja, 7. okt. lj. Tukajšnje »Slovo« objavlja članek v zvezi z mednarodnim položajem, članek je po vsej svoji vsebini poziv malim državam, naj se združijo proti skupni nevarnosti. Male države so vsaka zase slabotne in ne morejo obvladati dogodkov, združene
pa bi mogle biti močan činttelj in M mogle poteku dogodkov dajati smer. Sedaj je tisti najnujnejši čas, da se male države združijo in tako v želji po skupnem nastopu pokažejo svojega zrelega narodnega duha.
Turčija glede Dardanel ne odneha
London, 7. okt. b. Glede moskovskih pogajanj med Rusijo in Turčijo poročajo, da je Molotov zahteval od turškega zunanjega ministra Sa-radzoglua, da sprejme načelo turško-ruskega sklepa o Dardanelah. Navodila, ki jih je Saradzoglu dobil od svoje vlade,
mu izrecno prepovedujejo sklepati kakršnekoli pakt s Sovjetsko Rusijo, ki bi bil r nasprotju ■ obveznostmi Turčije do Veliko Britanije in Francijo.
V Londonu prevladuje vtis, da Saradzogla zopet
pričakuje nove predloge Sovjetske Rusije. Sicer pa se pogajanja med Moskvo in Ankaro razvijajo v prijateljskem ozračju.
Istanbul, 7. okt. t. Tisk zraža zaupanje v turško-sovjetsko prijateljstvo. »Ikdan« pravi, da so sicer neki krogi širili vesti, da so se pogajanja prekinila ali da je bilo vsaj nevamo, da bi se prekinila. Toda če bi se napovedovalo kaj takega, se turški zunanji minister pač ne bi obotavljal, da bi zapustil Moskvo.
Na bojiščih nič važnega
Berlin, 7. oktobra. Poročilo vrhovnega poveljstva armade: Na zahodu so bili v krajevnih borbah odbiti manjši sovražni ogledniški oddelki. Sicer pa je bilo samo nekaj topniškega ognja. Francoska izvidniška letala so poskušala včeraj dopoldne preleteli preko reke pri Bonu. Toda bila so z akcijo nemških lovskih letal in z ognjem protiletalskih baterij odbita. Eno od teh francoskih letal je bilo zbito v zračni borbi pri Godesbergu, medtem ko sta se dve francoski letali morali spustiti pri Weisskirchnu. Štirje letalci, med njimi tudi generalštabni podpolkovnik, so bili ujeti. Mi izgub nismo imeli.
Parit, 7. oktobra. AA. Havas: Poročilo od
7. oktobra zjutraj se glasi: Aktivnost ogledniških oddelkov na bojišču, zlasti jugozahodno od Saaf-. briickna.	^
Parit, 7. oktobra. A A. Havas: Kljub slabemu vremenu je vladala včeraj na bojišču med Mozelo in Reno mnogo večja aktivnost kot pred dvema dnevoma. Toda to še niso operacije večjega obsega, temveč lokalni spopadi, streljanje s strojnicami in podobno. V borbah te vrste sodelujejo samo predstraže na eni in drugi strani. Včeraj-
šnja aktivnost je obsegala bojišče v dolžini IGO kilometrov. V pokrajini zapadno od Wiesenburga je sovražnik izvršil napad na francoske predstraže, toda napad je doživel isto usodo, kakor napadi, ki so bili izvršeni nekoliko dni prej, to je, da je bil ustavljen že v samem začetku. Nemci že od začetka sovražnosti izvršujejo napade v gozdnem predelu okoli VViesenburga, izza katerega se v razdalji par kilometrov začnejo dvigati Mali Vogezi. Verjetno je, da se skuša nemško vrhovno poveljstvo polastiti tega ugodnega terena, vendar nemška vojska ni imela doslej v tem oziru nobenih uspehov.
Parii, 7. okt. b. Po zanesljivih poročilih so Nemci pričeli zadnje mesece graditi ogromne tanke, ki bodo mnogo večji od onih, ki jih uporabljajo ostale države. S temi tanki nameravajo izvršiti prodor. Tanki bodo oboroženi s težkimi topovi ter bodo namenjeni tudi za uničevanje utrdb. Prav tako pričakujejo veliko delovanje nemškega letalstva med Reno in Moselo. Nemški napadi in protinapadi so se odslej vedno odigra-vali na skrajnih delih fronte, tako okrog Peila in pri Luxemburgu. To dejstvo izdaja tudi na-daljne načrte nemškega generalnega štaba.
£
Nemško-rusko prijateljstvo
Pariz, 7. oktobra. AA. Havas. V Londonu se širijo glasovi, da jo večjo število sovjetskih častnikov kopne vojske in letalskih sil, v katerem so bili tudi člani sovjetskega generalnega štaba, obiskalo nemške utrdbe na zapadni meji. Laburistični listi trdijo, da bo v kratkem tudi delegacija sovjetske mornarice obiskala nemško mornarico in obalske utrdbe.
Berlin. 7. oktobra. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo sporoča: Vzhodno od Visle in v pokrajini blizu Suvalkija so nemške čete napredovale proti meji nemških in ruskih interesov brez kakih spopadov in v popolnem sporazumu z ruskimi četami. Med poljskimi vojaki, ki so se včeraj vdali pri Kocku, sta se nahaja tudi dva poveljnika divizije in okroe 100 častnikov.
Moskva, 7. okt. AA, Havas: Nemška trgovinska delegacija prispe jutri v Moskvo. Dclegacija šteje 13 članov kot svetovalcev ter 10 predstavnikov nemške trgovine in industrije. Dclegacijo vodi načelnik zunanjega ministrstva Riter.
Debata v ameriškem senatu
Washington. 7. okt. AA. DNB. V teku debate o nevtralnostnem zakonu v senatu je demokratski senator Downing nastopil proti vsaki intervenciji v Evropi s prodajo vojnega materiala tako v mirnem času, kakor tudi v vojnem času. Ukinitev prepovedi izvoza orožja bi pripeljala do inflacije, ki bi imela katastrofalne posledice. Polovica ameriškega prebivalstva živi že sedaj zelo tesno in on je proti večjemu znižanju življenjskega standarda. Senator Borah je s[>oročil, da je 12 izola-cionistov v senatu sklenilo glasovati za novi predlog v nevtralnosti, če prepoved izvoza ostane še naprej v veljavi.
Netryork, 7. oktobra. AA. DNB: Na letališču v Mineapolisu je stalo včeraj M zasebnih letal, ki so zletela nato s pol milijona letaki, ki so jih metali nad državami Minessota, severna Dakota in Wisconsin. V letakih se poziva prebivalstvo, naj podpre borbo lista »Mineapolis Tribune« proti temu, da bi stopile Združene države v vojno.
Spsrazum z Ukrajinci
Bukarešta, 7. oktobra. AA. Rador: Predsednik vlade Argctojanu ie sprejel v prisotnosti ministra za manjš:ne predstavnike ukrajinskih manjšin v Romuniji, s katerimi je sklenil sporazum o sprejemu teh manjšin v Irocto narodnega preporoda. Ukrajinci, ki so romunski državljani, bodo v bodoče zastopani s štirimi člani v vrhovnem narodnem svetu. Ukrajinske stanov-
poti, bo naletel na nepremagljive težave. Najprej liodo to skusili tisti, ki danes nezavestno ali pa zavestno zagovarjajo drugačno upravno razdelitev države. Prppričali pa se bodo, da napake ni mogoče hraniti, narod pa se nikdar ne moti. Narod pa zahteva svojo pravico in jo bo dobili
ske organizacije bodo stopile v okvir organizacij, ki jih predvidevajo sedanji zakoni. Ukrajinci bodo lahko ustanovili svojo organizacijo s kulturnimi, gospodarskimi in socialnimi cilji. S tem sporazumom z ukrajinsko manjšino je romunfka vlada končala akcijo sprejema vseh narodnih manjšim v fronto narodnega preporoda.
Ameriški socialisti obsojajo komuniste
Netvjork, 7. okt. lj. Ameriška socialistična stranka je na svojem zborovanju sprejela resolucijo, v kateri odkrito obsoja komunizem, Češ »da je izdal proletariat, ko se je obesil na frak diktator jeni«. V resoluciji ameriški socialisti dalje izjavljajo, da je sovjetska politika hud udarec za svetovno civilizacijo.
Kanadci pridejo v Evropo ""
London, 7. okt. t. Po poročilih časopisja iz Ottave v Londonu, pričakujejo, da bo kanadska vojna sila prišla v Evropo prve dni novega leta in sicer pod poveljstvom generala Menaughtona, bivšega poveljnika kanadskega generalnega štaba. To vest je danes potrdil tudi ministrski predsednik.
Nemški ujetniki v Londonu
London, 7. okt. t. Častniki nemških podmornic, ki so padli v angleško ujetništvo, so nastanjeni v neki veliki zgradbi Westmorlandskega zaliva. Poslopje je bilo pred kratkim prenovljeno in javnost ga imenuje: »Hotel Podmornica«. Ujetniki imajo tu na razpolago veliko zbirko knjig, tudi nemških. Poskrbljeno jim je tudi za vsakovrstno zabavo po 6obah. Na prostem pa smejo igrati tudi nogomet.
Poljska vlada v Pariza dobila posojilo
London, 7. oktobra, lj. Izvedelo se je, da je posojilo v znesku 5 milijonov funtov v zlatu, ki ga je nameravala angleška vlada dati poljski vladi in je bilo že priznano, še nedotaknjeno. Odgovorni krogi so izplačilo posojila zadržali, da bi se jasneje pokazalo, kakšen bo izid oboroženega spopada med Nemčijo in Poljsko, medtem pa je Poljska podlegla. Vse posojilo bo v neomejenem obsegu dano na razpolago novi poljski vladi v Parizu, da ga porabi za organiziranje nadaljnjega odpora in za vzpostavitev svoje države.
Angleški poslanik, ki je bil akreditiran pri poljski vladi v Varšavi in je pred nekaj dnevi prispel v London, bo v najkrajšem času odšel t Pariz k novi poljski vladi v istem svojstvu.
London, 7. oktobra, t. Novi poljski zunanji minister bo prihodnji teden prišel v I^ondon. Pričakujejo, da bo v Londonu ostal več dni in da bo prišel v stik z lordom Halifaxom in ostalimi člani vlade.
Nova češka vlada v Londona
London, 7. oktobra, lj. Priprave za sestavo češke vlade se bližajo koncu in bo nova vlada t kratkem stopila pred javnost. Predsedoval ji bo drugi predsednik ČSR dr. Eduard BeneS, ki je bil tudi prvi predsednik češke vlade 1. 1918. v Parizu. Sedaj bo dr. Beneš že drugič predsednik češke vlade v inozemstvu.
London, 7. okt. m. »Daily Mail« poroča, da je v češki vladi O s u s k i prevzel posle zunanjega ministrstva. Osuski pa bo še naprej ostal v Parizu, da bo v čim ožjem stiku s francosko vlado. Te dni je imel dr. Beneš več dolgih razgovorov z angleškim zunanjim ministrom lordom Hali-faxom.
Švedska v skrbeh
Slockholm, 7. oktobra, b. Švedska javnost nujno zahteva okrepitev švedskega vojnega brodovja in poziva vlado, da v najkrajšem času nabavi ali naroči lahke pomorske enote, ki bodo lahko sprejele borbo proti podmornicam. Prav tako zahteva švedska javnost nabavo ladij za odstranjevanje min in pa gotovo število rušilcev. To je nujno potrebno, da se preprečijo izgube švedskega trgovinskega brodovja.
Belgrajske novice
Belgrad, 7. okt. m. V predsedništvu vlade je bila daues pod predsedstvom predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča konlerenca vseh članov vlade, katera je trajala od 11 do pol 3 popoldne. Na konferenci so se pretresala vsa tekača aktualna vprašanja.
Belgrad, 1. okt. m. Z nocojšnjim vlakom sta odpotovala v Skoplje predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in predsednik	dr. A.
Korošec. V Skoplju bosta imela več sestankov s pristaši JRZ.
Belgrad, 7. okt. m. Belgrajski župan Vojin Djuričič je za ponedeljek sklical sejo občinskega sveta. Na seji bo ustanovljen odsek za zavetišča pred zračnimi napadi. ISadalje bodo sprejeti potrebni sklepi za razširitev belgraj-skega vodovoda in sklepi za najetje posojila 250 milij. din za investicijske potrebe belgrajske občine.
Belgrad, 7. okt. A A. V ministrstvu Za so« cialno politiko in ljudsko zdravje je bila konferenca načelnikov in šefov posameznih odsekov v ministrstvu ljudskega zdravja. Razpravljali so o vprašanju prenosa poslov tega ministrstva na bansko oblast banovine Hrvatske v Zagrebu. Konferenco je vodil minister Srd jan Budisavljevič, prisoten pa je bil tudi podban dr. Ivo Krbek.
Belgrad, 7. oktobra. AA. Dohodki osrednjih carinskih blagajen so znašali v tretji desetini septembra 24.900.099 din. V drugi desetini meseca je bilo dohodkov 24,088.564 din. Od 1. aprila do 30. sept. letos je bilo nabranih vsega 507,194.250 dinarjev.
Osebne novice
Belgrad, 7. okt. m. Na Državni trgovski akademiji je napredoval v 7. skup. prof. Ant. Krošl. Na Državni srednji tehnični šoli v Ljubljani je postavljen v 6. skup. predmetni učitelj Anton Bencin. Po službeni potrebi je prestavljen za poštnega ravnatelja v Sarajevu dr. Ivan Rapotec, ravnatelj poštnega ravnateljstva v Belgradu. — Upokojeni so: Albin Rihteršič, inšpektor na pošti v Celju, Ludovik Staut, višji kontrolor na pošti v Ljubljani, Marija Pernat iz Maribora in Anton Verč na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Smrt znanega sodnika
Maribor, 7. oktobra.
Nocoj ob pol 7 se je obesil na stranišču v svojem stanovanju sodni svetnik Emil K r a m e r. Pokojnik je stanoval v Kneza Koclja ulici, prej Tattenbachovi ulici 27. Bil je splošno znana in markantna oseba v Mariboru. Posebno je bil znan po svojih humorističnih pesmih. Že skoraj leto dni je bil priklenjen na posteljo zaradi neozdravljive bolezni naduhe, na kateri je trpel že več let. Najprej je iskal zdravja v mariborski bolnišnici, kjer je prebil nekaj mesecev, nato pa se je podal na svoj dom, kjer si je sedaj končal življenje. Zapušča žalujočo ženo in 5 let starega sinčka. V Mariboru je bil splošno priljubljen in znan kot izboren jurist. Naj mu bo žemljica lahka, žalujočim naše iskreno sožaljet
X. Balkanske igre v Atenah
Zagreb, 7. okt. b. Danes so se pred 50.000 gledalci nadaljevale balkanske igre v Atenah. Po razpoloženju naših atletov je bilo pričakovati, da bodo Jugoslovani zasedli več prvih mest, vendar pa se je zgodilo, da od predvidenih uspehev niso dosegli niti enega prvega mesta, temveč le nekaj drugih in tretjih mest.
Tek na 200 metrov. Našemu najboljšemu športnemu predstavniku Stevanoviču se je zgodila nesreča, da je padel 100 metrov pred ciljem. V finalu je drugi naš tekač Kline dosti zaostal, toda od 160 m dalje se je zopet zbral in se prerinil iz 4. na 2. mesto. 1. Musafer (Turčija) 23.2, 2. Klink (Jugoslavija) 23.3. 3. Geren (Turčija).
Skok v daljavo. Tudi tukaj so naši skakači, ki so normalno dosegli še nad 7 metrsv, popolnoma odpovedali. 1. Stoiticescu (Romunija) 6.38. Romun si je prvo mesto zasluženo priboril. 2. F.le-speriades (Grčija) 6,82, 3. Lenert (Jugoslavija) 6.77.
Tek na 5000 metrov. Tu se je razvila zelo ostra borba, ker je Romun Cristea dejal, da bo
popravil svoj poraz na 10.000 metrov. Res je prišel na vodstvo. Naš Kotnik in Košir sta nekoliko zaostala v posebni skupini. 1. Mavraapostjolos (Grčija) l».34.t> (nov balkanski rekord). 2. Christea (Romunija) 15.41,4, 3. Kotnik (J.) 16.10,6.
Met diska. 1. Silas (Grčija) 50 (nov balkanski rekord). 2. Floros (G.) 46.62,5, 3. Havalec (Romun.) 44,62. 4. Kovačevič (Jug.) 42.61,5.
Tek na 400 metrov i ovirami. Tukaj sta popolnoma odpovedala jugoslovanska tekača Erlih in Skušek. 1. Skiados (Grčija) 5-1.9, 2. Mantikas (Gr.) 55, 3. Maieščuk (Romun.) 57.9.
Balkanska štafeta 800 + 400 + 200 + 100. Naša štafeta je nastopila v postavi: Nabernik, Klinar. Kadoniič, Stevanovič. Zavzela je drugo mesto v času 3,28,8. Grčija, ki je bila prva. je dosegla 3,27.6. Na tretjem mestu so Turki 3,28.9. Po današnjem tekmovanju je stanje točk sledeče: Grčija 62, Jugoslavija 40, Romunija 26. Turčija 22. Jugoslaviji je torej zagotovljeno zopet drugo mesto. Jutri bo zadnie tpknmrnnio t,., Uf nasi tekmovalci v domovino.
Peta obletnica marseillske
tragedije
V ponedeljek, dne 9. oktobra, Bo minulo pet let, odkar je iz Marseillea v Jugoslavijo in ostali svet udarilo grozo vzbujajoče poročilo, da je zločinska roka nenadoma pretrgala nit življenja dragemu jugoslovanskemu kralju Aleksandra I. Pretresla je ta vest Jugoslavijo in vse, ki jim je za pravo soglasje sveta, toda zrušila je ni, niti zamajala in tudi ideali velikega pokojnika so preživeli njegovo tragično smrt. Kakor smo bili pred petimi leti združeni ob njegovi krsti, tako bodimo združeni v idealih, ki so njega vodili pri vsakem njegovem državniškem in vladarskem koraka — ▼ blagor naše skupnosti. Močna Jugoslavija bo najlepši spomenik velikemn pokojnika in najlepša zapuščina njegovemu ljubljenemu nasledniku I
Od nedelje do nedelje
Zunanji pregled
1. septembra 1939 se je začela vojska v Evropi s tem, da je nemška armada z vseh strani vkorakala v ozemlje poljske republike, ki je kljub temu, da še ni bila na vojsko zadosti pripravljena in od nobene strani ni dobila pomoči ter je tudi tehnično zelo zaostajala za svojim nasprotnikom, na vseh frontah nujala Nemcem hraber odpor. Poljska vojska bi 6e še danes Nemcem močno upirala, če ne bi bili Nemci sklenili s Sovjetsko Rusijo pogodbo o delitvi Poljske, kar je imelo za posledico, da je 17. septembra vkorakala v Poljsko rdeča armada na vsej črti vzhodne meje med Poljsko in Sovjetsko unijo. Zaradi tega niso posamezne poljske armade, ki so tudi pogrešale vrhovnega poveljnika Rydz Smiglija, ki je še pred prihodom sovjetskih čet zapustil Poljsko in se pridružil predsedniku poljske republike in članom vlade, ki so se umaknili na romunsko ozemlje, misliti na nič drugega, kakor na to. da rešijo čast poljskega naroda in poljskega orožja. Največja poljska armada, ki se je pri Kutnu dobrih sedem dni junaško borila z Nemci, ee je potem, ko je bil velik del armade obkoljen in zajet, z nekaj divizijami rešila v Varšavo, ki jo je sklenila braniti do zadnjega. Na jugu so Poljaki junaško branili Lvov pred Nemci in pred Rusi, pa tudi na celi vzhodni fronti so se na posameznih krajih Poljaki upirali rdeči armadi z vso silo, so se pa morali pred ogromno premočjo sovražnika, ki je nastopal z moderno opremljenimi motoriziranimi četami, umakniti. Kakor se je bila udala Gdynia, tako se je morala končno udati tudi Vršava, ki ni mogla več zdržati strahovitega obstreljevanja s težkimi topovi in letalskimi bombami, tudi hrabreči na polotoku Heli pred Gdan-6kom so morali razrušene utrdbe pustiti Nemcem, ki so oddali čast in priznanje junakom, in v petek 6. oktobra je položilo pri Kocku vzhodno od Lublina orožje 8000 vojakov pod poveljstvom generala Kleberja, ki se je še po padcu Varšave sam boril v lublinskem okraju.
Meja med Nemčijo in Sovjetsko nnijo, ki je bila sklenjena med zastopniki obeh držav v Moskvi in ki naj bi bila končnoveljavna, poteka približno od stare meje med vzhodno Prusijo, Litvo in Poljsko na jugozapad, potem pa v jugovzhodni smeri po reki Bug, na kar zopet zavije na zapad do Przemysla, potem pa ob reki San do Karpatov, tako da bo sovjetska država mejila na jugu na Romuni jo in Madžarsko. Nemški in sovjetski del sta približno enaka in so prišli pod Sovjete skoro vsi Ukrajinci, vsi Belorusi in nad poldrugi milijon Poljakov, vsega skupaj okoli 13 milijonov duš, dočim Nemci dobijo 21 milijonov Poljakov in 1 milijon ali nekoliko več Nemcev. Gdansk, Pomorje in poznanjski okraj ter gornja Šlezija so postali del nemške države, kaj pa mislijo Nemci narediti iz izključno poljskega ozemlja, je povedal Hitler v svojem govoru v nemškem državnem zboru dne 6. oktobra, ko je izjavil, da nemška vlada ne bo nikdar dovolila, da bi med njo in Rusijo kdaj vstala Poljska. Nemčija je dobila bogato industrijsko okrožje na jugoza-padu, Sovjeti pa vse petrolejske vrelce v Galiciji z Lvovom. Sedaj, ko si je Nemčija osvojila Poljsko, se njen vodja trudi, da bi se sklenil med Anglijo in Francijo mir, dočim si
Sovjeti osvajajo baltiške države, ne da bi bila Sovjetska unija s kom v vojnem stanju, ampak je formalno ostala nevtralna. Dasi Nemčiji ne more biti ljubo, če bo Sovjetska unija zagospodovala na Baltiku v tisti meri ali vsaj približno tako, kakor bivša carska Rusija, je primorana osvajalne korake Sovjetske Rusije mirno gledati, ker je pač sklenila, da ji ni nobena cena previsoka, da le doseže svoje namene na drugih po-priščih, kjer misli, da je njen življenjski prostor ali pa prostor njenega političnega in gospodarskega vpliva. Najprej je Sovjetska unija prisilila Estonsko, da ji je prepustila vojaško važna otoka Osel in Dago ter pristanišče Baltiški port, kjer bodo Sovjeti povsod smeli imeti svoje posadke in letala ter vojne ladje. Ko je bila pogodba z Estonsko, ki naj ostane tudi nadalje »neodvisna«, žo sklenjena, pa zahtevajo sedaj Sovjeti še več oporišč za svojo armado v notranjosti Estonske. Prav tako so Sovjeti izsilili pogodbo od Latvije, ki jim je morala odstopiti v upravo pristanišča Libavo in Vindavo, in sedaj je na vrsti Litva, od katere Sovjetska Unija istotako zahteva, da sme na njenem ozemlju imeti oporišča za svojo vojsko in letalstvo ter uporabljati litovske železniško proge za primer vojske. Sedaj pa Sovjeti še pritiskajo na finsko republiko, da bi jim odstopila Aalandske otoke. Ce se to zgodi, bo Rusija v Finskem zalivu neomejen gospodar, ker neodvisnost, ki jo je zagotovila baltiškim državam, dejansko nima nobene vrednosti. Po vseh teh pridobitvah bi sedaj Sovjeti radi
Gospodstvo nad črnim morjem.
V Moskvi se nahaja že več kot teden dni turški zunanji minister Saradzoglu, od katerega bi Sovjeti radi dosegli, da bi sklenil z njimi pogodbo, da bi smele sovjetske ladje v miru in vojski nemoteno pluti skozi Dardanele, v slučaju vojske pa naj bi Turčija zaprla to morsko ožino V6em vojskujočim se državam ... Turčija, ki zaradi svoje moči in važnega položaja, katerega ima na jugovzhodu, tako da Sovjetsko Rusijo lahko močno ogroža, zlasti na kavkaški meji, ni v takem položaju, kakor male in slabotne baltiške države. Zato se želji Sovjetov odločno upira, tembolj, ker je sklenila vojaško zvezo z Anglijo in Francijo in 6i hoče ohraniti glede prehoda skozi morske ožine popolno svobodo, tako da bi na primer, če bi recimo Anglija hotela priskočiti na pomoč Romuniji, ako bi jo Sovjeti napadli, mogla dovoliti britanskemu vojnemu brodovju prehod 6kozi Dardanele in Bospor na pomoč Romuniji. Pretežni vpliv Sovjetov na Črnem morju pa bi ne pomenil samo nevarnosti za Turčijo in Romunijo, ampak za ve« Balkan sploh in zato se Turčija prizadeva, da bi 6e Sovjeti obvezali, da bodo spoštovali neodvisnost vseh jugovzhodnih držav Evrope, pri čemer Turčijo podpiTa tudi Italija. Sovjeti, ki so uvideli, da je ta zadeva pretrd oreh za nje, so popustili in zato se sedaj splošno govori, da bi utegnilo priti do
Bloka nevtralnih balkanskih dr-Sav, ker se le-te seveda ne morejo zadovoljiti s samimi obljubami, o katerih vemo, da se jih žal nihče ne drži, ampak hočejo saime s svojo močjo zagotoviti sebi neodvisnost ter preprečiti, da bi jih katerikoli tabor iz lepa ali iz grda potegnil v sedanjo vojno. Ker sta tako Turčija kakor Italija balkanski državi, 6e bo na ta način ustvarila močna in največjega uvaževanja vredna skupina držav, ki bodo v tej vojski izključno varovale svoje koristi in svojo svobodo in postavile jez vsakim 06vajalnim ali drugim namenom, kar bi tudi moglo močno vplivati na nadaljnji potek vojske, o kateri vsak pameten človek želi, da bi 6e čimprej končala. Medtem, ko se v Moskvi pogajanja s Turčijo še nadaljujejo, je imel vodja nemške države
Hitler svoj napovedan govor, 6. t, m. v nemškem državnem zboru v Berlinu. V tem svojem govoru je dejal, da Poljske ni in ne bo več in da 6ta Nemčija in Sovjetska unija na vzhodu napravili red in ustvarili stanje, ki bo ostalo in ki 6ta ga obe sklenili odločno obdržati in braniti. O zvezi s Sovjetsko unijo je dejal, da služi
miru In rta 1nosti v Evropi. Nemčija, j« kjavti Hitler, nima več v Evropi nobenih zahtev ter ima prijateljske pakte in odnošaje do vseh držav, od katerih ničesar ne zahteva, kar pa se tiče Francije, Hitler ne razume, čemu se sploh bori z njo, ko p& Nemčija od nje ničesar noče. Glede Anglije je rekel, da Nemčija ne aasprotuie nikjer angleškim potrebam in koristim, ampak se samo brani pred njenim vmešavanjem v nemške interese na evropski celini. Hitler je ponudil Angliji in Franciji mir, ki pa mora sloneti na stanju, kakor sta ga Nemčija in Sovjetska Rusija ustanovili na vzhodu. Mirovna konferenca pa naj se peča tudi z ostalimi ie nerešenimi vprašanji, med katerimi je prvo vprašanje vrnitve nemških kolonij in pa vprašanje splošne razorožitve. Če pa ti dve državi mir odklanjata, se bo Nemčija pač borila, dokler ne rmaga. Uradnega odgovora na to Hitlerjevo mirovno ponudbo še ni, vendar pa so že danes prišli iz Londona in Pariza glasovi, iz katerih smemo z gotovostjo sklepati, da
mirnie nebo. Angleški In Irancoskl odgovorni politični krogi sicer izjavljajo, da bodo Hitlerjev govor skrbno proučili, da pa mir na taki podlagi, kakor si jo zamišlja Hitler, na noben način ni mogoč. Poluradno Izjavljajo v Londonu, da bo Chamberlain skupaj z vladami angleških domi-nijonov in s Francijo natančno proučil Hitlerjeve predloge, da pa more angleška vlada že sedaj izjaviti, da ne pride v poštev noben mirovni predlog, če ne reši Evrope grožnje večnih napadov in če nemška vlada stori nekaj več, kakor da samo zagotavlja, da od nikogar ne zahteva ničesar več, ampak da je treba narediti nekaj takega, da se bo ustvarilo pravo in trdno zaupanje, ki je neobhodno potrebna osnova za mir. Angleški in francoski listi se izražajo veliko ostreje, toda kot gotovo se more smatrati, da se mir ne bo sklenil enostavno na priznanju tega, kar 6e je izvršilo. Treba bo res nekoliko več, da vojskujoča se tabora odložita orožje, ki bo, če bomo šli naprej v dosedanji smeri, uničilo Evropo in velik del sveta ter z nadaljnjimi zapletljaji, ki so neizogibni, do-vedlo tudi do gospodarskega in kulturnega propada omikanega sveta,
Domači pregled
Kakor je bilo že poročano, bodo dne 12. novembra senatne volitve. Državni volilni odbor, ki mu
predseduje dr. Anton Korošec kot predsednik senata, je že začel svoje delo ter je imenoval za posamezna volišča predsednike volivnih odborov. Prav tako je določil, koliko senatorjev bo volila vsaka banvina za se. Tako je določeno, da bo voljenih vsega skupaj 47 senatorjev, o dteh v Sloveniji 4, na Hrvatskem pa 13.
V zvezi z volitvami v senat so hrvatski listi pisali, da bi morale biti volitve tudi v narodno skupščino. Zaradi sedanjih težkih razmer pa se še ne ve, kdaj bodo te volitve, čeprav si vlada na vso moč prizadeva, da bi se razmere doma čim prej uredile. Prav tako zahtevajo Hrvati vsaj volitve v hrvatski sabor. Kajpada je poprej potrebno, da se izdela dotična uredba in določi volivni zakon. Še poprej pa bi morale biti prenesene na banovino Hrvatsko vse tiste oblasti, ki ji na podlagi sporazuma pritičejo. To bo v nekaj tednih docela urejeno.
Preteklo soboto in nedeljo se je mudil doma v Sloveniji minister za javna dela dr. Miha Krek. Takoj v soboto zjutraj je odšel k banu dr. Natlačenu, kjer sta se pogovarjala o banovini Sloveniji, kakor so poročali belgrajski listi. Banovina Slovenija je Slovencem nujno potrebna, dasi so razmere pri nas res v marsičem drugačne kakor na Hrvatskem, Zato tudi ni nikjer zapisano, da bi morali pri nas tako rekoč kar po opičje posnemati vsa tisto, kar bodo Hrvati napravili. Slovenski in skupni državni interes zahteva, da ima banovina Slovenija tako oblast, ki ji bo koristilo. Zlasti je treba naglašati poleg kulturnih in narodnih zahtev še razna gospodarska vprašanja, ker brez urejenega gospodarstva nam nobena banovina ne more koristiti. Pri vsem tem nas mora vse voditi misel, da mora oblast prihodnje banovine Slovenije biti taka, da bo od nje narod kot celota kakor tudi njeni sestavni deli, stanovi, imel korist, ki bo obenem korist skupne države. V tem oziru je bilo prav pretekli teden nagla-šeno, da je prihodnji banovini Sloveniji pridržana velika naloga, urediti vprašanje naših kmetij in pa naseljevanje kmetskih gruntov, ki ostanejo brez gospodarja, z ljudmi, ki so kmetje, da se prepreči, da bi slovenske kmetije prehajale v roke tujcev in špekulantov.
Glasilo Kmečke zveze »Orač« je v zadnji številki prinesel važen članek, kjer med drugim kmetom svetuje te-le stvari: Nihče naj ne prodaja svoje kmetije) Ce vse drugo pade, kmetija ostane! Naj bi ljudje tudi ne držali svojega denarja, če ga kdo kaj ima, brez potrebe doma. Ta denar je odtegnjen skupnemu slovenskemu gospodarstvu. Dalje naj ljudje v teh razmerah ohranijo mirno kri, ker razburjenje največ škoduje. Čim bolj bomo mirni, tem manj škode bo. Čim več bo
Prevzem »Ljubljane" v našo
mornarico
Split, 7. oktohbra. AA. Danes ob' 11 dopoldne
je bil izvršen v »Jadranskih ladjedelnicah« v Splitu svečan prevzem nove bojne ladje »Ljubljana« od strani kr. mornarice. Obenem je bila izvršena izročitev vojne zastave, katero je ladji darovalo mesto Ljubljana. Velika torpedovka »Ljubljana«, ki je izdelana v domačih ladjedelnicah, je popolnoma enaka bojni ladji »Belgrad«, ki je bila izdelana v Nantesu v Franciji in »Zagrebu«, ki je bila izdelana v Splitu. Te svečanosti so se udeležili namestnik poverjenika izpostave banske oblasti g. Luger, namestnik poveljnika divizije general Dam-janovič, kontreadmiral Marjaševič, splitski škof dr. Bonefačič, poverjenik mestne občine dr. Spala-tin, direktor direkcije pomorskega prometa Vizin, predstavniki Sokola in »Jadranske straže«. Mesto Ljubljano pa je zastopalo posebno odposlanstvo, ki ga je vodil župan dr. Jure Adlešič. Na palubi ladje je bila razvrščena četa častnikov in mornarjev z mornarsko godbo, s poveljnikom bojne ladje kapitanom fregate Josipom Ahlinom na čelu.
Pri svečani izročitvi zastave je imel ljubljanski župan dr. Jure Adlešič govor, v katerem je dejal, da ie ta trenutek slovesen za vse prebivalstvo slovenske prestolnice, a »posebno svečan je za vas, vrle junake, ker na novem bojnem brodu, na naši prekrasni kr. torpedovki, ki nosi ime mesta Ljubljane, sprejemate častno zastavo z junaško prisego, da jo boste varovali z vso vdanostjo in zvestobo tor 6 pogumom branili kot najsvetejše znamenje kr. vojne mornarice in V6e kraljevine Jugoslavije. Torpedovka »Ljubljana« naj pod to ponosno zastavo z grbom mesta Ljubljane pomaga obvarovati miri Kadar nas pa usoda prisili k boju za pravico naroda in veličino države, smo V6i trdno prepričani, da se bo vsa naša hrabra vojska borila kakor zmaj, ki na mestnem grbu varuje Ljubljano. Predniki naših pomorcev so se odlikovali celo v bojih za slavo tujih oblastnikov tako,
da je naš pomorec stoletja in stoletja vlival sloves nepremagljivega junaka. To dediščino starih pomorcev z Jadrana ste vi prevzeli v 6Voja srca in v njej prekalili 6voje jeklene mišice. Zato danes ve« svet s priznanjem in z občudovanjem opozarja na vrline jugoslovanske kr. vojne mornarice. Vaša dolžnost je, junaki, da ohranite dediščino, ki ste jo dobili po svojih prednikih, slavnih pomoreih. Obvarujte sebe in 6vojo čast ter to častno bojno zastavo! Ohranite slavo in moč države ter jo še povečajte v blagor poznim rodovom!«
Nato je župan dr. Adlešič izročil pomorščakom »Ljubljane «častno zastavo in zaključil svoj govor z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in kraljevini Jugoslaviji.
Po blagoslovitvi zastave, katero so izvršili katoliški, pravoslavni in muslimanski svečeniki, 6e je poveljnik ladje kapetan fregate Ahlin v imenu posadke zahvalil za darilo in izrazil pripravljenost posadke, da bo branila zastavo, kakor bo junaško branila tudi naše morje. V imenu kr. mornarice je spregovoril kontreadmiral Marjaševič, in ugotovil, da je ladja »Ljubljana« bila izdelana v domači ladjedelnici in opremljena za popolno borbo. Poudaril je pomen svečanega dejanja izročitve zastave. Nato se je obrnil na mornarje in rekel: »Grb starodavnega mesta Ljubljane, katero brani močna mestna trdnjava in katera krasi to bojno zastavo, naj vas junaki spominja na žilavost in odpornost mesta Ljubljane, spominja pa tudi nas vseh na jugoslovanstvo na severozahodu kraljevine Jugoslavije.« Svoj govor je končal z vzklikom kralju Petru II. in kr. domu, nakar so vsi vzkliknili v čast vrhovnemu poveljniku naše mornarice. Nato so mornarji ob igranju državne himne potegnili bojno zastavo na ladijski drog. Prisotni gostje so si nato ogledali opremo ladje, s čimer je bila svečanoet tudi končana
6<y .„ hjtb*
ZA SIGURNO IN DOBRO HOJO,SAMO
PODPETNIK1
razburjanja, tem večja je nevarnost za vse. V časih, ko ljudje izgube v razburjenju svojo glavo, imajo razni špekulanti lahko delo na škodo ljudskega premoženja, razni agenti pa sejejo v takih razmerah nalašč med ljudi še večjo zmedo, da imajo potem sovražniki poštenega ljudstva lažje delo. Torej mirno kri in zdravo pameti Saj lahko vidimo, da nam ni treba imeti nobenega strahu, ko pa je naša država nevtralna in je zdaj dolžnost nas vseh, da to nevtralnost podpremo. Ljudi begajo z raznimi govoricami le tisti, ki bi radi, da bi se naša država kam zapletla. Taki so sovražniki ljudstva in države, zato jim stopite na prste!
V	političnem življenju 6e je začelo večje gibanje, ker se bližajo volitve v senat. Stranka JRZ je pretekli teden v Belgradu imela svojo sejo, kjer je sklepala važne stvari Politično delovanje se bo poživelo. Obenem so se pretekli teden sešli vodilni možje JRZ, med njimi Dragiša Cvetkovič, dr. Korošec in minister dr. Kulenovič ter so skupaj z ministrom dr. Markovičem in Maksimovičem sklenili, da bodo poslej pristaši tudi teh dveh voditeljev skupno korakali z JRZ.
Ta teden je izšla tudi uredba, ki smo o njej že poročali, in ki določa podporo družinam vpoklicanih vojakov.
V	Zagrebu je zdaj začel izhajati nov list, ki se imenuje »Glas naroda«. Ta list izdaja neki dr. Toma-: z namenom, da agitira za starokatoliško cerkev ter za odpad od katoliške cerkve, katero nazivlje za kleri-kalizem. Dolžnost katoličanov je, da so toliko bolj trdni in edini, kolikor hujši so časi ter boj zoper sveto Cerkev. Zavedajmo se, da Bog vodi usodo posameznikov, narodov in držav ter da božji mlini meljejo počasi pa toliko bolj zanesljivo in gotovo. Zato je srečen, kdor v zmedi teh časov ohrani vero, upanje in ljubezen do pravega Boga in Njegove Cerkvel
Valorizacija zlate podlage Narodne banke
Belgrad, 7. okt. m. Ministrski svet je izdal uredbo o obračunavanju podlage Narodne banke. Po tej uredbi lahko Narodna banka pri izračunavanju pokritja svojih obveznosti na pokaz zaradi vzdrževanja odstotka kritja po čl. 1 uredbe o likvidaciji revolving-kreditov obračunava v bodoče podlago (v zlatu in devizah) na podlagi stvarne vrednosti zlata in deviz. Uredba je z današnjim dnem stopila v veljavo. — S tem je dobila Narodna banka pooblastila, da lahko valorizira 6Vojo zlato podlago. Iz izkazov Narodne banke je razvidno, da je vnašala Narodna banka vrednost svojega zlatega zaklada v bilanco po tečaju, kakor ga je imel dinar ob 6Voječa6ni zakoniti stabilizaciji, t. j. leta 1931. Z uredbo od 18. januarja 1935 je bila izvedena valorizacija, t. j. ocena vrednosti zlate podlage Narodne banke na ta način, da se je k stabilizacijskemu tečaju za zlato prištel tudi odstotek 28.5%, kolikor je znašala namreč uradna premija, ki je vpoštevala, da je dinar po izvršeni zakoniti stabilizaciji padel. Ker pa je v kasnejših letih prišlo do tega, da so 6e dvignili tečaji tujih deviz in je tako stvarna vrednost dinarja bila nižja, je bilo jasno, da je treba tudi zlato podlago Narodne banke obračunavati po višjem tečaju, kakor je bil stabilizacijski tečaj in 28.5%. S to uredbo je priznano samo obstoječe stanje in se je ocena vrednosti našega zlatega zaklada prilagodila stvarnemu stanju dinarja. To ne pomeni nobene novosti v naši devizni politiki. Slično so izvedle tudi druge države, ki so znižale vrednost svoje valute ter so potem vrednost svojega zlatega zaklada prilagodile tej 6tvarni vrednosti.
Po zadnjem izkazu Narodne banke je znašala vrednost zlate podlago na osnovi stabilizacijskega tečaja 1980.84 milij. din, če pa smo upoštevali uradni odstotek devalvacije dinarja, je znašala 2553.1 milij. din. Če upoštevamo, da je v primeri z letom 1931. vrednost dinarja padla za okoli 40%, potem lahko cenimo zlati zaklad Narodne banke za 40% višje, kot jo bil ocenjen po tečajih iz leta 1931. Lahko računamo, da je dejansko naš zlati zaklad za okoli 800 milij. din več vreden, kot je izkazan uradno v bilancah Narodno banke. S tem ukrepom bo mogoče Narodni banki nadalje voditi primerno kreditno politiko ker so ji ne bo treba bati, da bi prišlo kritje pod odstotek, ki je določen v uredbi iz lela 1935; ta odstotek znaša 25, oz. 20%, kar pomeni, da mora znašati zlata podlaga najmanj 25% vseh obveznosti Narodne banke po vidu (to so bankovci ter razne terjatve do banke, ki so plačljive na pokaz) odnosno mora znašati zlato, ki se nahaja v državi sami, najmanj 20% obveznosti Narodne banke po vidu. Po zadnjem izkazu Narodne banke za 30. september so znašale obveznosti banke po vidu, t. j. obtok bankovcev in obveznosti po vidu: državne terjatve, žirovni ter razni računi, 10.202.04 milij. din, podlaga je znašala 2553.1, samo zlato v blagajnah banke pa 2539.2 milij. din, tako da je znašalo skupno kritje 25.02%, samo kritje z zla tom, ki se nahaja v blagajnah Narodne banke, pa 24.83%.
Zemun, 7. oktobra. AA. Vremenska napoved za 8. oktober: Pretežno oblačno vreme v vsej kraljevini, tu pa lam dež. Bolj vedro bo na pri-
mAnui in SnSniU »""'ju '»i ju/,nm tviaiJLU«
G&spodaA4tvo
Reja malih živali
2e od nekdaj ao ce nail ljudje pečali z rejo malih živali. Predvsem t perutninarstvom in kun-cerejo. To zanimanje je pa v zadnjih desetletjih precej zraslo, odkar smo tudi pri na6 pričeli ustanavljali društva za pospeševanje reje malih živali. Prvo tako društvo je bilo ustanovljeno 1906 v Tržiču, kjer je navduševal delavce in male kmete za gojenje malih živali idealist Lehrman Anton. Njegovo prizadevanje ni bilo zaslonj. V letu 1913 je zraslo novo podobno društvo v Ptuju, pozneje leta 1916 pa enako društvo v Mariboru,
Sele z letom 1928 se pričenja zopet nova pobuda za smotrno širjenje umne reje malih živali, kar je povzročil znani rejski organizator Inkret Alfonz s Senkovega turna pri Ljubljani. V tem letu sta bila ustanovljena pri Kmetijski družbi v Ljubljani kuncerejski in perutninareki odsek, ki sta živahno pričela z delom. Posledica tega je bila v letu 1932 ustanovitev novega društva Živalca, ki je prihodnjo leto že pričelo izdajati 6voj list »2ivalca«.
Leto 1934 je prineslo ustanovitev novega lista: »Rejec malih živali«, ki je skrbel za ustanavljanje samostojnih rejskih društev. Taka društva so bila ustanovljena v letu 1935 v Mengšu, na Jezerskem, v Kočevju, v Kranju, v Trbovljah, v Grob-Ijah, v Guštanju in v Tacnu. Še istega leta v jeseni »o ta društva ustanovila 6Vojo Zvezo društev rejcev malih živali z delokrogom za vso dravsko banovino. V letu 1936 60 bile nadalje ustanovljena društva v Mariboru II., v Kočevju II, Laškem, Polzeli, Ljubljani II., Velikih Laščah,. Tržiču, Grahovem pri Rakeku in Šoštanju. V letu 1937 so bila ustanovljena društva v Prevaljah, na Vrhniki, na Fali, na Igu pri Ljubljani, v Nazarjih, v Litiji, v Moravčah, v Vuhredu, v Ptuju II., v Celju, v Konjicah in Vodicah. V letu 1938 so bila
ustanovljena rejska društva v Ribnici, r Mengšu, v Črnomlju in v Šmarju pri Jelšah. V letu 1939 so bila ustanovljena do sedaj društva v Medvodah, v Brežicah, Grižah in Črni. V pripravi j« uatano-vitev 14 novih društev, tako da bo Zveza štela z novim letom 1940 že nad 50 včlanjenih rejakih organizacij.
Zveza In včlanjena društva to priredila veliko število razstav, predavanj, tečajev, raznih prireditev, dalje so razdglila veliko število brezplačnih živali med svoje člane ter tako uspešno propagirala rejo malih živali med najširšimi plastmi naroda. Vse delo je bilo izvršeno iz zasebne pobude požrtvovalnih delavce* na polju širjenja rejskega pokreta. V zadnjem času je dosegla organizacija rejcev najlepši uspeh v tem, da »o se združili vsi slovenski rejci pod svojo Zvezo, ki vodi smotrno širjenje rejskega pokreta po vsej Sloveniji.
Dne 15. oktobra 1939 prirede združeni slovenski rejci malih živali veliko manifestacijako zborovanje, na katerem bodo obravnavali zgodovino slovenskega rejskega pokreta ter organizacijsko delo in smernice za bodoče delovanje. V okviru tega zborovanja bo odprta v času od 14. do 16. oktobra razstava kunčje kožuhovine in volne, ki ima namen prikazati vse mogočo uporabo izdelkov iz reje malih živali. Razstava bo nameščena v veliki dvorani restavracije »Pri Šestici« v Ljubljani nasproti nebotičnika ter bo prosta vsake vstopnine. Razstava sama bo pokazala uspehe naših rejcev malih živali, ki se trudijo, da bi v okviru umne reje malih živali dosegli skromne dohodke za vsakdanje preživljanje. Zato bodi naša dolžnost, da z obiskom in nakupom podpremo to prekoristno panogo našega malega gospodarstva.
Najopasnejla vohunska tolpa razkrinkana! Premiera najnapetejšega filma velesenzacij in pustolovščin t
Orjaški vojui zrakoplov irori . . Porušena radionostaja ua otoku sredi oceana . . Izbruh vulkana, katastrofa podmornic . . . Skrivališče vohunov uredi pragozda itd.--PmtilovHloe, kakrjnlt 2e Di bilo dolgo » nobenem lilni!
ŠPIIONI NA DELU! Robinson Clipper otočja
Kot dopolnilo: Najnovejši Melrožurnal, krasen v naravnih barvah izdelani „.	. . n-
film »Pariz« in zsbavna »M'ckv miška in »Pooaj«. Oh 15. 17, 19 in 21 ftlllO jlDun TBI. tl-JU
Matineja danes ob 10 30 Znižane cene!
Cm BOHEMOV
Marta Eggerth Jan Kiepura
SfiJESt?*SKSorfSM! ~ I _ Kino Kode/fevo te/. 41-64
Živalske kužne bolezni
Po najnovejšem izkazu živalskih kužnih bolezni posnemumo, da obstojajo v Sloveniji poleg slinavke in parkljevke, o kateri smo že poročali, še naslednje živalske kužne bolezni:
Šustavec: Okraj Dravograd: Muta, obč. ista.
Garje konj: Okraj Celje: Poljče, obč. Bra-slovče. — Okraj Maribor d. breg.: Razvanje, občina Hoče.
Mehurčasti izpuščaj goved: Okraj Maribor d. breg: Rače, obč. ista.
Svinjska kuga: Okraj Črnomelj: Črnomelj, obč. ista; Krasinc, obč. Gradac; Hrib, obč. Vinica. — Okraj Dravograd:' Spodnja Kapla, obč. Kajila. — Okraj' Gornjigrad: Mozirje, obč. ista; Nazarje, Rečica ob Savinji, obč. Rečica ob Savinji; Vel. Vrh, obč. Šmartno ob Paki. — Okraj Kamnik: Domžale, obč. ista; Zaprice, obč. Kamnik. — Okraj Ljubijana-okol.: Kamilica, obč. Dolsko; Zalog, obč. Polje; Podgora, Vižmarje, obč. Št. Vid nad Ljubljano. — Okraj Maribor d. breg: I točko, Pohorje, obč. Hoče. — Okraj Slov. Bistrica: Cigonci, Slov. Bistrica, obč. Slov. Bistrica. — Okraj Maribor 1. breg: Vukovski dol, Jareninski vrh, obč. Jarenina; Ročica, Slatenek, obč. Sv. Jakob v Slov, goricah; Sv. Trojica v Slov. goricah, obč. ista; Cer-šak, Kresnica, Selnica ob Muri, štrikovec, obč. Št. IIj v Slov. goricah — Okraj Ptuj: Apače, obč. Sv. Lovrenc na Dravskem polju; Stojnci, obč. Sv. Marko niže Ptuja. — Okraj Slovenj gradeč: Topolšica, obč. ista. — Okraj Škofja Loka: Srednja vas, obč. Poljane.
Svinjska rdečica: Okraj Celje: Topovlje, obč. Braslovče. — Okraj Črnomelj: Sadinjavas, obč. Semič; Preloka, obč. Vinica. — Okraj Dravograd: Kozji vrh, obč. Dravograd; Maren-berg, obč. ista; Plat, obč. Mežica; Sv. Danijel, obč. Prevalje. — Okraj Gornjigrad: Pusto-polje, obč. Rečica ob Savinji. — Okraj Kamnik: Bela, obč. Motnik. — Okraj Slov. Konjice: Stranica, obč. Slov. Konjice; Božje, obč. Oplot-nica. — Okraj Krško: Trška gora, obč. Krško; Drama, Mihovca. obč. št. Jernej. — Okraj Litija: Moravče, obč. Sv. Križ pri Litiji; Poljane, obč. Stična; Besnica, obč Trebeljevo; Blečvrh, obč. Višnja gora. — Okraj Ljubljana okolica: Vnanje Gorice, obč. Brezovica; Drenov grič, obč. Vrhnika. — Okraj Logatec: Vel. Bloke, obč. Bloke; Cerknica, Žerovnica, obč. Cerknica; Ledinca, obč. Žiri. — Okraj Maribor d. breg: Lokanja vas, obč. Črešnjevec; F ram, obč. ista; Pivola, Rogoza, Sp. Hoče, Sp. Brez-nica, Studenice, obč. Hoče; Bezena, obč. Ruše; Visole, obč. Slov. Bistrica; Sp. Polskava, obč. ista; Studenci, obč. ista; Sp. Prebukovje, Boj-tina, obč. Šmartno na Pohorju; Zg. Polskava, obč. ista. — Okraj Maribor 1. breg: Sv. Martin, obč. Duplek; Vajgen, obč. Jarenina; Korena, obč. ista; Počehova, Ilrenca, Trčova, obč. Ko-šaki; Ščavnica, obč. Sv. Ana v Slov. goricah; Brengova, obč. Sv. Anton v Slov. goricah; Sp. Gašteraj, obč. Sv. Jurij v Slov. goricah; Sn. Porčič, obč. Sv. Lenart v Slov. goricah; Cirk-nica, Dobrenje, obč. Sv. 11 j v Slov. goricah. — Okraj škofja Loka: Illavče njive, obč. Trata. — Okraj Ljubi jana-mesto: Sv. Peter-Ljubl.jana.
Kuga čebclne zalege: Okraj Maribor desni breg: Laporje, obč. ista; Brezule, Podova, Sp. Gorice, obč. Rače.
Državne finance ▼ avgustu. V avgustu so znašali dohodki 1.140.6 milij. din (proračun za to dobo 1.078.9 milij. din), ker je bil dotok neposrednih davkov dober. Državni izdatki so znašali 1.022.1 milij. din, t. j. za 56.8 milij. din manj kot proračun Skupno so v prvih 5 mesecih računskega lela, t. j. od 1. aprila 1939 do 31 avgusta 1939 znašali državni dohodki 91.9:4.9 milij. din, t. j. za 449.7 milij. din manj kot je znašal državni proračun za to dobo, izdatki pa 4.028.6 milij. din, tako da je konec avgusta ostalo neizkoriščenih kreditov 765.9 milij. din.	, .v,, i ,
Podražitev plinskega olja t Ljubljani. Odsek trgovcev e tekočimi gorivi sporoča, dn je zaradi zvišanja cen plinskega olja (nafte) po kartelu pri-moran zvišati ceno od 4.10 din za liter na 4.50 din za kg. Povišek je stopil v veljavo dne 6 t. m.
fnenlvnnrp v septembru. Po podatkih l)ru-štra* industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani
so bili septembra v vsej državi razglašeni 4 konkurzi (lani septembra 7), od tega v Sloveniji i (2), nadalje je bilo razglašenih v vsej državi prisilnih^ poravnav 15 (lani septembra 23), od tega v Sloveniji 1 (4).
Poravnalno postopanje je uvedeno o zapuščini po pok. Knezu Andreju x Viča 60 po dedičih Knezu Stanislavu, Knezu Andreju, Knezu Mirkotu, Zavašnik Minki in Kunaver Minki; narok za sklepanje poravnave 14. novembra, rok za oglasitev do 25. oktobra — Nadalje ie uvedeno poravnalno postopanje o imovini Kneza Andreja, posestnika in gostilničarja v Švici 22; narok za sklepanje poravnave 14. novembra, rok za oglasitev do 25. oktobra. ''V
Potrjena poravnava: 'Zabret Elza, trgovka v Stražišču 24.
Izvoz iz Italije. Iz Rima poročajo, da niso več potrebna ministrska dovoljenja za izvoz številnih predmetov. Tudi kompetence carinarnic so zelo razširjene. Minister za devizno gospodarstvo in finančni minister sta objavila listo predmetov, katerih izvoz iz Italije je dovoljen le s posebnim dovoljenjem. V olajšavo izvozni trgovini služi dejstvo, da se lahko pri carinarnicah dobi dovoljenje za izvoz tega blaga. Za izvoz mul, masla, žita, olj, masti, mila, usnja, krzna, čevljev, krmil in suhe zelenjave je potrebno še nadalje posebno dovoljenje ministrstva.
Arhiv kmetijskega ministrstva. rrejeH «me i
»Arhiv ministrstva z« kmetijstvo«, letnik 6., rve- | zek 15. Arhiv prinaša celo vrsto zanimivih razprav
o kmetijstvu, ki zaslužijo ne samo pozornost kmetijskih strokovnjakov, ampak tudi ostalih gospodarskih ljudi. Poleg strokovnih člankov prinaša arhiv tudi lepo število ocen raznih kmetijskih publikacij. Glavni urednik arhiva je dr, Branko Pešič, inšpektor kmetijskega ministrstva.
Dobave: Štab za utrjevanje v Ljubljani sprejema do 9. oktobra ponudbe za popravilo in razširitev centralne delavnice na Vrhniki; dne 16. in 17. okt. bo licitacija za dobavo 20 drobilnic lahkega tipa; 18. okt. za dobavo ko-losečnega materiala.
Licitacije: Dne 12. okt. bo v pisarni garni-zonske uprave v Ljubljani licitacija za prodajanje sladkornih proizvodov v vojašnicah ljubljanskega garnizona. — Dne 23. okt. bo pri dravski diviz. oblasti v Ljubljani licitacija za postavitev vojnih objektov na Vrhniki. — Dne 2. nov. bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo 16 komadov komplet, mlinov z motorji za smodnik; 6. nov. dveh K.on-grezerovih zrničar z motorji; 8. nov. preše za prešanje zrnatega smodnika v cilindre raznih dimenzij in preše z motorji za prešanje amo-nala. — Dne 10. novembra bo pri Glavni carinarnici v Ljubljani licitacija za prodajo lovske puške, namiznih prtov, posteljnine, kožnih rokavic, dežnikov, svilene tkanine ter finih lesnih izdelkov.
Valuta na Poljskem. Po naredbl vrhovnega poveljnika nemških čet na Poljskem je marka zakonito plačilno sredstvo poleg poljskega zlota. — Tečaj je: 1 marka = 2 zlota. Nadalje ae uvajajo na Poljskem, kolikor je zasedeno ozemlje po Nemcih, tako imenovane Reichskreditka66en, ki bodo izdajale svoje bone in sicer najmanjše po 50 pfe-nigov, največje za 20 mark. Tudi ti boni so zakonito plačilno sredstvo v zasedenem ozemlju.
Francoska banka. V septembru je obtok bankovcev Francoske banke znatno narastel. Tako je znašal 24. avgusta obtok bankovcev 129.978 milij. frankov, do konca meseca pa je narastel že na 142.359 milijonov frankov. V prvem tednu septembra je obtok narastel na 146,149 milij. frankov, na kateri višini se je držal skoro ves mesec. Dne 14. septembra je znašal obtok 145.009, nato pa se je do 21. sept. zmanjšal na 143.937 milij. frankov.
Fakturiranje angleškega izvoza v tujih valutah. Po sedaj veljavnih angleških deviznih predpisih mora angleški izvoznik blago, ki ga izvaža, fakturirati v tujih valutah in ne v angleških funtih. Zaradi dosedanjega fakturiranja v funtih so bili zaradi padca angleške valute izgubljeni znatni zneski tujih deviz, ki bi sicer drugače prišle v državo.
Povečanje albanskega proračuna. Mindstrsld svet albanski je pod predsedstvom kraljevega namestnika razpravljal o proračunu za 1939-40. Novi proračun bo za 28 milij. frankov večji od prejšnjega ter bo znašal okrog 40 miilj. frankov. Do tega povečanja je prišlo zaradi mnogih javnih del, ki jih sedaj izvršujejo v Albaniji.
Kultura bombaža v Italiji raste. Kultura bombaža v Italiji stalno raste. Leta 1935 je površina posejana v bombažem znašala 8714 ha, lansko leto pa že 30.912 ha. Istočasno se je povečala tudi proizvodnja italijanskega bombaža od 806.000 kg na 8,197.300 kg. Od te množine odpade 6.8 milij. kg samo na Sicilijo.
Danes ob '/.It, V.3, V.6, •/.» ter Jutri ob 8 uri filmska mojstrovina v naravnih barvah, posvečena ljudskemu duhu in hrabrosti
Osvajalci vsemlrla
Mojstrovina z Ray Mc Landom, ki prekaša celo »Poslednjo zapoved«.
Strup
Charlea Boyer v svojem edinem francoskem filmu ganljive tragedije.
P0Z0BI Ob Vtll in '/.3 uri matineja filma »Osvajalci«. Samo en film.
Bone
Denar
7. oktober.
Curih. Ob 11.45: Pariz 10.175, London 17.98, Nffwyork 445.75, Bruselj 74.00, Milan 22.50, Amsterdam 237.12, Berlin 177.—, Stockholm 106.15, Oslo 101,05, Kopenhagen 86, Buenos Aires 104.25.
Devizni trg
Na mednarodnih deviznih trgih tudi v preteklem tednu ni bilo večjih sprememb. Tekom tedna pa se je nekoliko izboljšal tečaj funt-Šterlinga, ki je sedaj dosegel na naših borzah tečaj 222.28. Tudi tečaj francoskega franka se
je popravil na 125.47, dočim sta tečaja holand*
skega goldinarja in švicarskega franka maleni kostno popustila, v nekaj večji meri pa je popustil tečaj belgov, ki so začetkom tedna no-tirali 927.01, koncem tedna pa 922.52. Tečaj Švicar, franka je koncem tedna znašal 1236.30, holandskega goldinarja pa 2930.03.
Ameriški dolar je ostal ves teden pri ne* izpremenjenem tečaju od 55 din. Nemški čeki hotirajo, kot že dolgo časa, neizpremenjeno 14.30. — Grški boni, ki so kazali začetkom tedna čvrsto tendenco in so bili zaključeni pO tečaju 33.50, so postali slabši, zadnji borzni dan je tečaj znašal 31.50, tako na zagrebški kot tudi na belgrajski borzi.
Bolgarski klirinški čeki so bili ta teden skoraj brez notice, le enkrat so notirali na belgrajski borzi 90 za blago.	.
Ta teden je znašal devizni promet na ljub-i ljanski borzi 8.368 milij. din v primeri z 9.4, 6.77 in 12.18 milij. din v prejšnjih tednih.
Promet na zagrebški borzi je znašal okrog 18 milij. din. na belgrajski pa okrog 25 milij. din. Pretežni del prometa odpade zadnje čase na nemške čeke, le prav majhen del odpadi na svobodne devize. Povpraševali je v svobodnih devizah je sicer bilo prav znatno, ker pa ni bilo ponudbe, ki bi bila dovoljna. je prišlo do kritja le delno, na ljubljanski borzi največ do 15% dnevno. Privatna ponudba je bila malenkostna in ni krila niti te delne kvote povpraševanja, zaradi česar je devize dajala Narodna banka.
V nemških čekih so kupčije le V prompt-t nem blagu, ki ga daje največ Prizad; termin* skih mark ni ne glede povpraševanja in ne glede ponudbe. Sorazmeroma močan promet je na borzah v grških bonih.
Kupčije v valutah zdaj skoraj ni, nekaj več francoskih frankov so zadnje čase prinesli v državo naši izseljenci. Banke so jih plače-vale po okrog 105 din za 100 frankov. Ame-r;ške dolarje plačujejo banke po 54.30 din za efakrnen dolar., ter 55 din z« dolar v čeku.
Živinski sejmi
Cene iivine in kmetijskih pridelkov. V okraju Krško, dne 2. oktobra. Voli I. vrste 4—5, II. vrste 3.50—4, voli III. vrste 3—3.75 din; telice I. vrste 4—5, II. 3.50 —4.50, III. 3—4 din; krave I. vrste 3—4, II. 2.50—3.50, III. 2—3 din; teleta I. vrste 4.50—6, II. 4—5 din; prašiči špeharji 8—10, pršu-tarji 6—8 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10, II. 8 din; svinjina 12—14 din; slanina 14 din, svinjska mast 18 din, čisti med i6 din, surove kože: goveje 8—9 din. telečje 10 din, svinjske 3—4 din za 1 kg. — Pšenica 175—200 din, ječmen 150—200, rž 175—200, oves 150, koruza 150—175, fižol 300, krompir 100, lucerna 75, seno 70 din, slama 25—50, jabolka: I. vrste 100, II. 50, III. 25-40, hruške: I. vrste 150, II. 100, III. 40 do 50 din, pšenična moka 250—300, koruzna moka 200 din, ajdova moka 300—400 din za 100 kg. — Drva 50—65 din za 1 m», jajca 0.75—1 din za kos, mleko 1—1.50 din za liter, surovo maslo 24 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5 din za liter, finejše sortirano vino 5 din za 1 liter.	i
Amerika na novih potih
Daljnosežni sklepi panamske konference
Konferenca ameriških držav, ki jo je takoj po izbruhu oboroženega spopada v Evropi sklical predsednik republike Panama, je končana. Čudovito fiho in hitro je potekala in Evropa je komaj utegirla opaziti, da je na tej konferenci Amerika — južna in severna — nastopila neko novo pot. Ideja Pan-Amerike, ki je doslej že megleno lebdela nad marsikatero konferenco, pa je vedno ostala medlo teoretična zamisel, je na tej konferenci prvič v zgodovini prišla do učinkovitega izraza. To pa v kakih okoliščinah lahko pomeni velik preobrat v razmerju med celinami. Vsi sklepi panamske konference, kjer je bilo po svojih zastopnikih zbranih 21 ameriških republik, dobesedno še niso znani. Gotov in znan je le najvažnejši sklep: Okrog obeh Amerik se ustanovi »zavarovani pas« — drzna in pomembna novost v mednarodnem pomorskem in vojnem pravu. Pobudo za tak sklep je dala vlada predsednika USA Roosevelta. USA je na konferenci v Panama zastopal podtajnik \Va-shingtona Sum mer Welles, ki je tudi stavil predlog in ga zagovarjal: Vse neodvisne ameriške države naj se zedinijo,_ da skupno ustanove okrog ameriške celine »zavarovani pas«, v katerem bodo med vojno, v katero ameriške države same ne bi bile vpletene, prepovedane vse vojne akcije voj-ega hrodovja, tudi take, ki so bile po doslej veljavnem mednarodnem pravu zunaj tri milje širokega pasu dopustne. Ta novi »zavarovani pas«, ki se računa od celine ali otokov, je širok 300 morskih milj (okrog 550 km) in tako po morju vso Ameriko oklepa v nedostopen obroč. O predlogu so na konferenci dolgo razpravljali. slednjič pa so se zedinili na prvotni predlog, kakor je prišel iz USA.
Ameriške države so si s tem prilastile neko pravico, ki je bila doslej v odnosih suverenih držav neznana. Seveda se v Washingtonu in tudi po drugih ameriških prestolnicah zavedajo, da bi bil dogovor brez vrednosti ali morda lahko tudi povod težkim zapletljajem, ako prizadete države ne bi bile pripravljene, dogovor dejansko izvesti in mu z vsemi sredstvi stati ob strani, v skrajni sili tudi z oboroženo močjo. Združene države so takoj šle
korak naprej in sprožile misel na ustanovitev stalnega obrežnega brodovja, ki bo v resnici varovalo nedotakljivost tega nedotakljivega pasu. Tudi konferenca v Panami jo mislila na to, da bi se z dvostranskimi ali večstranskimi pogodbami omogočilo učinkovito nadzorstvo, ako bi ta ali ona država sama s svojim brodovjem tega ne mogla izvesti. Zadostna sredstva za tako nadzorstvo pa imata dejansko samo USA in Argentinija. Vsem ostalim državam, ako bodo hotele obljubo izpolniti, bo moral priti na pomoč ali Washington ali Buenos Aires. S tem so Združene države dobile silno premoč na vsej ameriški celini, zlasti pa nad vsemi državami, ki leže severno ali zahodno od Panamskega prekopa. To je velik uspeh Rooseveltove diplomacije, uspeh, kakršnega si pred kakimi tedni še misliti ni bilo mogoče. Pred vsem je to sijajno opravičilo njegove politike »dobrega sosedstva« do latinske Amerike, ki jo je napovedal takoj ob svojem nastopu. Ni si mogoče misliti, da bi se kaj takega posrečilo kakemu njegovemu predniku, ki so se laskali ameriškemu javnemu mnenju z načrti o vojaški zasedbi več ali manj zaostalih srednjeameriških državic.
Dogovor obeh Amerik, sprejet na panamski konferenci, skriva v sebi daljnosežne posledice. Saj »zavarovani pas« ne obsega samo daljni južni konec Argentinije, ampak 550 km širok pas okrog vsega ameriškega obrežja na atlantski in tihomorski strani, in ker se meri tudi od otokov ven, ves Mehiški zaliv in Karibsko morje. Morje okrog Amerike je torej za tuje vojne ladje nedostopno — tako si je Amerika na Rooseveltovo pobudo zavarovala svojo nevtralnost. Ako bi zdaj v tem pasu katerakoli vojna ladja napadla katerokoli ladjo, mora vsaka od ameriških držav napadalko zasledovati, in če njeno brodovje ne zadostuje, mora prositi pomoči pri drugih državah. Ni še jasno, kako bodo ta sklep obeh Amerik sprejele evropske države. Anglija in Francija ga bosta — iz razumljivih političnih razlogov — najbrž sprejeli, seveda pori pogojem, da za izvedbo sklepa ameriške države same poskrbe. Bolj kočljiv pomen ima ta sklep za Nemčijo, kateri je gotovo veliko na tem, da latinska Amerika ostane do nje v »prijazni nevtralnosti«. Vsekakor pa je sklep panamske konference dvorezen in ameriškim državam, predvsem USA, v imenu mednarodne pravice daje v roke močno orožje in ker so si ga same skovale, ga tudi lahko same obračajo.
Tabor v kraljestvu Stola
Kakor je slovenska zemlja v vsakem kotičku po svoje čudovito lepa, tako so tudi njene gorice, hribi in gore vsi prav svojsko lepi in zanimivi. Med gorami v Karavankah gospoduje širokopleči Stol. V sredini ......— —
bočja, od Valvazorjevega novega kjer se obesi pobočje strmo proti zelene in cveto tri planine. l'o ravnem
"veže dobro uro dolgu pot, lepa, kot bi _______
po parku. Med Žirovniško in Dosevožko planino leži najlepša — Zabreška (Zabrezniška) planina. Na Plunicah, tako se pravi rahlo valoviti ravnini, stoji pastirska koča in ob njej mogočni hlev za čredo. -Ni dolgo tega, ko so se po teh planicah še bliskale kose in so vriskali senoseki. Danes pozvanjajo kravji zvonci — vmes pa se razlegajo pesmi in vriski mladine. Zelo, zelo mlada je zgodovina tega no-5vega mladostnega življenja na Zabreški planini, a vredna je, da jo beremo.
Začetek taborjenja
Pobudo, vzgon in pogon /a to novo, živo "vrvenje in življenje na Zabreški planini je dal bogoslovec Nande.
Že kot gimnazijec se je razgledal po kraljestvu skavtizma, ki ga je na mah osvojilo, in zorela mu je misel: tudi našim marijanskim kongregacijam je treba vliti duha, ki pritegne nase celega človeka, tako da mladostnik ne išče družbe izven svoje. Zato mu pa mora ta druščina nuditi poleg verske vzgoje, ki je prva, tudi umsko izobrazbo ter obenem telesno razvedrilo, ki je zan j tako potrebno, in vse to tudi odločilno za njegovo poznejše življenje. Počitniški odmor je za današnjega študenta sila važen. Kako torej držati stik s tovarišem, da ti ne zabrodi v kalne vode? Na taborjenje z njim! Kam? Na planine. Če pa toliko stane, iu v kočah ozir na druge in —
Polno pomislekov, polno ovir. In tedaj se mladi idealist domisli opuščenega hleva brez strehe in nad njim majhne, tudi zanemarjene konjarske bajte na Zabreški planini. Tu bi bil kotiček za skavte, za kongreganiste-štu-dente! Dajmo jo preurediti v študentovsko zavetje! In razumni Nande vzame k3r sani ko-čico v najem in še istega leta ((1934) začne s študenti delati in popravljati. Pa v žepu celih 10 dinarjev. Nič, kar delajmo, korajžo! Še v istem letu že stoji prva slovenska študentov-ska kočica, v njej že tabore kongreganisti in skavti. Pa kongreganist se spomni: Kapelice ni! V dolino k maši je predaleč, jutro brez sv. daritve pa — kakšna naj bo potem vzgojna stran kongregacije, kje naj se Marijin mladostnik osrčuje za velike ideale, če mu manjka vsakdanje duhovne hrane, ki mu jo daje oltar božji in miza Gospodova? Še kapelico bomo postavili. Hvala Bogu, po radodarnosti dobrotnikov skopni na spomlad 5000 din dolga na koči in nekaj denarja je že na strani za kapelico. Postavijo si leseno kapelico in v imenu prevzvišenega g. škofa dr. Rozmana, ki se je za to gibanje iskreno zanimal, jo je p. B. Remec blagoslovil. Koča je sprejemala nove člane kongreganistov, prostora je bilo premalo; zato so si pomagali s šotori. Toda 1. 1936. sprejme Zabreška prve koloniste iz ljubljanskih barak; vodijo jih čč. šolske sestre. A naslednje leto (1937) zaveje gori pod Stolom šele pravo življenje, življenje mladih z mladimi: taborjenje vzamejo v roke ljubljanski bogo-slovci, ki so se ob študiju karitativnega dela tako poglobili, da so sklenili: mi, bodoči dušni pastirji slovenske mladine se moramo že zdaj na to pripraviti, da jo bomo potem vse laže vzgajali v duhu Kristusovega evangelija in v soglasju s tokom modernega časa, ki nas ne sme prehiteti. .. Toda koča je za toliko ljudi premajhna. Dajmo se lotiti nove! In res, še isto leto zapojo sekire in krampi na novi parceli gori nad pastirsko kočo. Meseca julija 1. 1938. pride sam g. škof dr. Rozman in blagoslovi novo zgradbo, ki je danes ponos Za-breške planine. Tri kolonije je že imela; da bi jih še in še, želi iz srca vsak, ki si je samo za trenutek ogledal to življenje, ki ga živi mladina v poletnih dneh v prelepem planinskem kraljestvu...
Omembe vredno pa se nam zrli, da je ta planina razen taborjenja doživela tudi tri, Skrbno pripravljene tečaje za bogoslovce, en tečaj za akademike KA in tri za učiteljice in akademičarke. Večina teh tečajnikov še v svojem poklicu deluje pridno karitativno in socialno za naš slovenski narod.
idejna smer taborjenja
Mladinski dušni pastir mora danes računati z dejstvom, da gre mladina vedno za klicem časa. Zato se mora vglobiti z vsemi svojimi močmi, ki mu jih je poklonil božji Vzgoj-nik, v težn je sodobnega mladega srca in duše. Iti mora z mladino, kamor jo žene čas. Iti mora z njo v prosto naravo, na izlete, tabore, kolonije, taborjenja, sicer bo ostal sam, mladina bo šla svojo pot. Počitniška taborjenja so danes postala času primerno sredstvo za pridobivanje mladine, lahko ji donašajo korist ali pa tudi zlo za dušo in telo. Vse zavisi od tega, kdo vodi tabor in kako je bil tabor pripravljen. Žal, da si mnogo mnogo tabornikov zasnuje načrt: mladostniku dajmo v počitnicah samo telesno kulturo: sonca, zraka, vode za kopanje, dobre hrane. Toda to je zgrešeno. Pravilno izvedena taborjenja morajo dati vse kaj več, poskrbeti morajo tudi za duhovno vzgojo mladega človeka. In to je na taborjenju dokaj laže ko med šolskim letom: kajti vzgojnik ima lahko po ves dan mladino pred
Pri sv. maši
seboj ne le pri pouku, marveč tudi pri molitvi, pri jedi, pri delu, igri, zabavi itd. Za vsakega posebej se more pozanimati, stene, ki so ga z njim prej ločile, zginejo, razdalje se v skupnem življenju premoste.
V tem-smislu so se lotili dela tudi naši ljubljanski bogoslovei. ki so vodili zdaj že tretji tabor nu Zubreški planini. Odločili so se za taborjenje iz vzgojnih ozirov; kajti bila bi velika škoda, če bi o počitnicah pretrgali vezi z dečki revnih družin, ki jih med letom obiskujejo. Počitniški čas je za to mladino še bolj nevaren; vse veji vpliv ima nanjo cesta in okolje, v katerem se gibl je. Prod očmi smo tudi socialni ozir. Vsi dečki, ki so jih odbrali za taborjenje, so iz ubožnih družin, starši jih za počitnice ne morejo poslati na deželo. Pa tudi zdravstvenega vidika niso prezrli. Zabreška leži v višini 1300 m. Večina deč-
kov ie bilo slabotnih in bolehnih, saj iz ljubljanskih barak ne morete drugega pričakovali. Zdaj si pa mislite: to mladež posaditi za me-
sec dni v čisti, ostri planinski zrak, cj, to mora biti življenje in pol!... Tabor so bogoslovei organizirali po skavtskem načinu. Ta vzor j i ni je pa služil samo za zunanji okvir, v katerega so potem vdeli pravega duha, ki je prihajal do izraza pri vsakdanji sv. daritvi, sv. zakramentih, katehetičnem pouku ter raznih vzgojnih predavanjih in razgovorih. Držali pa so se vseskoz načela: niso pri nas počitnice glavno, temveč delo je glavno pri taki vzgojni metodi. In za mladega študenta ni lahko žrtvovati svoj počitniški oddih!
Kraj, koča, šotori, tabor
Škof dr. Rožman med taborniki
ni takoj od rok in tudi ne gladko, a šlo je. Tn potem — kar spremljajmo dečke ob dnevnem programu, ki ga je določil taborni vodja v soglasju z vodniki za vsak dan posebej in na oglasni tleski v taboru si ga je vsakdo lahko ogledal.
Delo, red, zabava, izleti
Zjutraj — navadno ob pol 7— zapiska v sanjavo tihoto rezek žvižg; piščalka budi, v nekaj minutah so dečki že na nogah in odhajajo po vodih k studencu, da se umijejo. Pa se spet uvrste in tiho ter zbrano odkorakajo pred kapelico k skupni jutranji molitvi in sv. maši, ki ni nikoli enolična; danes je s petjem, jutri bo recitirana itd. Tudi kratkega nagovora ne pogrešajo. Najlepši je pač prizor ob sv. obhajilu: vse naokoli jasno sonce, dan kakor iz zlata vlit, hišna kapelica pa pobožno stoji v smrekovi senci in iz nje stopajo mladi fantiči, okrepčani s kruhom življenja — z Bogom v srcu, z milostjo v duši. Da bi bilo z njimi zmeraj tako. si misliš, ko zreš pred seboj te vedre obraze. Potem pa prežeti božjega doživetja povznmejo spev treh mlodeničev »Hvalite Gospoda!...« Po sv. maši posedejo za mizo: zajtrk jih čaka. Za vsakega mora biti dovolj krepkih žgancev ali rumene polente s kavo ali mlekom. Pa pri mizi je tudi red: dežurni vodnik deli hrano, pazi na snago in še na vse mogoče, kar je potrebno pri takih raz-posajencih. Po zajtrku gredo pospravljat šotore, zatem se pa začne program dotičnega dneva.
Navadno se dečki vstopijo v četni zbor. da ob petju vseh zbranih spremljajo dviganje taborne zastave na jambor. Dežurnega vorla pa ni. S svojim vodnikom se gnete v kuhinji: kuharice potrebujejo drv, vode, mleka; mize in klopi morajo biti čiste in posode pripravljene za malico, kosiio in večerjo, snaga mora
Blagoslovitev koče
rebri. Pa že je treba počivati. Vodnikova piščalka zažvižga, vse se zgane in se uvrsti v četni zbor, ki odide ti ko h kapelici. Cerkovnik prižge svečke, vodnik prične z večerno molitvijo, ki jo za njim povzame ves ostali zbor — molitev, zahvala Njemu, Večnemu, I rocdineinu za vse dobrote, ki jih je rosil čez dan na vse. Potlej pa tiho v šotore, nocoj bodo takoj zaspali in zasanjali o izletih in še o čem. Drugi večer pa prinese vse kaj drugega. »Taborni ogenj, taborni ogenj,« šviga od ust do ust, vse se veseli ob tej novici; rle/urni že nosi drva, tudi drugi rodi pomagajo, če le utegnejo, drva sklada sredi tabora na kup, zvečer se bo postavil, si misli. Ej, to ni vsak večer. Že so pospravili večerjo, še malo odmora, da se dodobra zmrači, potem pa bajti vse v tabor na klopce okoli ognja, ki že zasika in izpuhti šop isker pod temačno nebo. Pa glavno se šele začne, taborna zabava ob ognju. Da, če bodo ti dečki vse pozabili, kar jim je dala Zabreška (pa menda ne, upajmo), teli večerov ne bodo nikoli. Iz onega kota se oglasi violina in kitara, še orglice in tudi harmonika včasih za boljšo voljo, iz src, iz mladostno nasmejanih src in duš zaori pesem v tiho noč. lu potem spet druga in tretja. Potem pa igre, šale in še kaj: gozdni kralj, gumi mož — ej, ta ga je sekal... Dolgo dolgo se vrsti zabava za zabavo, slednjič pa zudnja pesem »Je angel Gospodov« utihne, še zbrana večerna molitev in spat in sanjat...
Tako poteka dan za dnem, drug zanimivejši od drugega, vsak prinese nova doživetja, vsak vsaj zrno dobrega za dušo, če že ne, pa za telo gotovo. Ej, tudi za duši, tudi! Le poglej to dečke, kakšni so bili pred mesecem, ko so jo primahali na planino — in danes, ali niso bolj vedrega obraza, ali ne čutijo, da jih je planina obogatila. Zakaj pa potem govore vodnikom, s katerimi so se tako zvezali in se ne morejo zdaj tako hitro od njih ločiti, a morajo se, ker čas slovesa je dospel: »Gospod, pojdimo bolj počasi, da bomo vlak Zamudili, pojdimo nazaj na planino!« Že iz te zunanjosti bi mogel misliti na nekaj notranjega. Pa o tem naj govori tisti, ki gleda srca naša in ona... Ej, v dolini stoji trop mladih dečakov, tam na žirovniškem kolodvoru se gnete in zdaj pa zdaj objame z orošenimi očmi kraljestvo Stola, tisto prelepo in nnepozabno Zabreško planino. Kdaj se vidimo? sprašujejo tihi obrazi kolonistov, ki so se vrnili z enomesečnega taborjenja na planini. Pa vlak že brlizga. Oj zdaj
gremo — nazaj še pridemo.., *
To so torej samo bežni spomini z Zabreške planine, spomini, ki naj tega in onega spomnijo lepih dni, ki jih je gori preživel in za kalere iriu gotovo nikdar ne bo žal. In ne le lepih, pravim, tudi koristnih. Ti spomini naj tudi vzlnide hvaležno misel v srcih vseh onili, ki so kdaj poslali svoje malčke, pridne ali poredne, v roke požrtvovalnih vzgojnikov.
Za sklep še dve misli. Najprej je treba iz-podbiti morebitni ugovor, češ zakaj naj ti revni, barakarski otroci hodijo na tak kraj na počitnice, ko je aprovizacija le dražja kot v dolini? Ali ni to nepotreben luksus? — Ni res. Reven otrok potrebuje višinskega sonca in zraka in lepe božje narave prav tako in še bolj kot gosposki. Saj so revna stanovanja leglo bolennosti. Potrebuje pa tudi skrbne vzgoje in zlasti ljubezni. Tako planinsko taborjenje pa mu da sonca, veselja in tudi reda, ki ga bo prinesel domov v skromni dom. In več sreče bo prinesel iz preprostega šotora, kot bi je prinesel iz udobnega letoviščarskega stanovanja, ki mu njegov revni dom le zamrzi in obsovraži.
Sedanja nova Baragova koča, spočeta iz najbolj revnih začetkov, je last Društva za mladinske domove v L j u b 1 j a n i. Vsi vemo, da naša dobrodelnost živi iz rok v usta. Baragova koča pod Stolom za mladinske kolonije ni še zmogla vseh stroškov. Zato se mora Društvo za mladinske domove obrniti do dobrih src za pomoč. Kdor le zmore naj ne odkloni prošnje. Vsak dinar, ki ga žrtvuješ v ta namen, si podaril tistim, ki so ljubezni najbolj potrebni! Zato prošnje in položnice, ki jo morda dobiš, ne zavrzi.
Pretekli petek smo obširneje poročali, da je v slovenjgrajški bolnišnici ca. Bauer Kristina žena malega posestnika iz Vrhov, porodila trojčke, same dečke. Botrovanje ze prevzel g ban dr Natlačen Marko, ki je določil za svojega namestnika pri krstu okrajnega podnačelnika c .tanko Stad-lerja. Obenem je nakazal lepo darilo v znesku 1500 din. Pričujoča slika na mpredstavlja novorojenčke, ki so bili krščeni prvi Marko-Andrej, drugi Franc-Ivan in tretji Simon-Peter. Zadaj stoje od leve na desno krstitelj, mestni župnik in duh. svetnik e. Jakob Soklič, v sredi okrajni podnačelnik g. .lanko Stadler. ki je nadomeščal bolra c. bana dr. Natlačena, in na desni cerkovnik Krajnc Anton. Spredaj desno z dvema otročičema v naročju babica M. Ovčar.
Zabreška,planina ima brez dvoma najlepšo lego v kraljestvu Karavank. Odprta je soncu od zgodnjega jutra do večernih zarij. In razgled! Od Kranjske gore prek tovarniških Jesenic do podobe raja — Bleda, Brezij, Kranju in Sorskega polja ti seže pogled do šmarne gore in ob jasnih dneh se zbudi izpod krimskih silhuet še bela Ljubljana. In ves ta pisani svet polj in travnikov, belih cest in potov, vasi in trgov in mest obkroža venec gora, očak Triglav jim pa samozavestno kraljuje... In zdaj si mislite mladega človeka, ko vsak ko vsak dan pozdravlja to božjo lepoto ne le z očmi, tudi s srcem in dušo!... Pa le poglejmo tega mladostnika, kako prav za prav pre-življu svoje dneve na planini.
Poleg sedanje nove koče je velik taborni prostor s šotori za približno 20 do 30 dečkov (v starosti 12—14 let), ki so organizirani v četo sv. Cirila in Metoda, četa pa je razdeljena v 4 vode: Baragov, Krekov, Slomškov in Jegličev. Eden od bogoslovcev je taborni vodja, njemu se mora vse pokoriti; trije so vodniki vodov, dal je ima eden kateheze, eden je zdravniški oskrbnik, drugi gospodar, organist in cerkovnik. Ali je pa ta sistem preveč vojaški, morda prenaporen, za mlado telo? Nikakor. Serva ordinem et ordo servabit te, velja tudi tu. Če ni reda, če ni discipline, ne prideš nikamor. To uči skušnja. Pri mladini, kot je ta, še celo. Sprvega je šlo seveda bol j žaltavo. Kakor hitro so prišli dečki v svoje nove barake, v bele šotore, takoj sam ravs in kavs za postelje in odeje; za dano znamenje za mir se ni nihče zmenil, vse od kraja je' rogovililo pozno v noč — kot pravi planinski kozlički. Vodniki so si pa vzeli načelo, da razgrajačev ne smejo kaznovati, kot bi jih lahko, s palico, postom ali delom. Kaj zdaj? Nič, z moralnimi kaznimi jih bodo krstili, sicer jim gre lahko veš načrt, ki so si ga tako mukoma sestavili, po vodi. In res se je po njihovih izjavah izkazalo pozneje, da imajo prav. Disciplina je tista, ki ves tabor pokonci drži. Šlo pa seveda
biti, kamor se obrneš: v kuhinji, v koči, okrog kapelice, v taboru, v šotorih, povsod; m za vse to poskrbi vsakokratni dežurni vod. Takoj po zajtrku ima zdravstveni nadzornik redno or-dinacijsko uro. Dela pu tudi tu na pretek: ta se je brcnil v prst na nogi, ko je tekel po poti, onemu se spuščajo tvori, tu ima lišaje, oni se je ranil pri igri, tretjemu se je zameglilo, četrtega črviči, ker je žlico prepozno odložil... Nato pridejo na vrsto predavanja, kateheze in razni družabni razgovori. Pa tudi tu vse po redu in obredu: ura liturgičnegu pouka, ura botanike, zemljepisju, domoznunstva, zvezdo-slovja, ura higiene in praktične prve pomoči v nezgodah, nadalje gimnastika in pouk o lepem vedenju, petje raznih cerkvenih in narodnih pesmi ter razne priprave za akademije (dcklaraacije, recitacije, simbolične vaje, dra-malski prizori itd.) in končno še zabavni del, izpolnjen z raznovrstnimi tabornimi in gozdnimi igrami. Seveda — ne quid nimis, nikoli pouka preveč, da se mladi živci ne razburjajo, da ne zaveje semkaj v to ubranost vonj po zdolgočasenih šolskih sobah. Da bi videli, kako ti mladi obrazi žare ob poslušanju tega in onega predmeta, kako ti že znajo prihodnjič, ko pride na vrsto ponavljanje, odgovarjati; kar tekmujejo med seboj, kdo bo več in bolje povedal; kako ti n. pr. že znajo narediti zasilno nosilnico za ponesrečenca, obvezovati zlomljene ali udarjene ude, spraviti nezavestnega k zavesti, pravilno ravnati z zastrupijen-eem in še vse mogoče stvari. Ali niso to res življenjska vprašanja, ali niso tukaj samo Life Problems, ki zasegujo mlado dušo in telo v vsej svoji polnosti?
In potem izleti — spet misel novega kova! Dečke si izlete navadno sami zaslužijo. Z delom: če tega ni, tudi izleta ni. Res so nekateri že kar topi za vsak opomin, drugi zagrenjeni, tretjim žc »podplat je koža če/, in čez postala«, a zgled in beseda pridnej.ših jih tako na mah zgiblje, du kmalu poprimejo, koder je treba, ili — vse prej ko to. romantično Žingarico, Stol, tudi v nižino: na „	., n se kam. Pa spet
ne samo za zabavo, ali po planike in murke,
polno in še tako lahko porabiš, da
zaseješ marsikatero zrno v mlado njivo. Pot se vije na Stol. Vročina kuha, da je veselje. Vodnik spravlja fantiče v dobro voljo in ko dospo iz gozda na piano, jih za počitek ustavi in govori, kažoč s palico v dolino: »No, lcjte, tam ob oni cerkvici, sv. Marko se imenuje, vas pa Vrba, novo stavbo; to je novi kmečki dom za Ribičevo družino, ki je zanj oddala rojstno liišo_ našega največjega slovenskega pesnika Prešerna; ta bo poslej nekak naš narodni muzej...« In potem jim govori o Prešernu, in pogovor se zasuče še na druge kulturne tvorcc. Ali: »Tamle vidite Bled, naš mladi kralj se prav te dni mudi v onem gradu, Suvobor se imenuje...« Pa v tem so že na vrhu. Krasen razgled po deželi Kranjski. A še več — na ono stran Karavank se ozrimo, glejte, prav tu poteka meja ined Jugoslavijo in Nemčijo — o, naša Koroška, tam teče Žila, Drava, tam vidite Osoje nad Bel jakom. Rož, Podjuno, tu so naši bratje in sestre, naše narodne svetinje, Celovec, Gospa Sveta, vojvodski stol, kamor so sedali naši vojvodi, pa veste, kdo je bil Dra-bosnjak, Einspieler, Grafenuuer, 1'oljnnec, da, ta naš Poljanec, čakajte... Kaj ni to praktičen pouk o narodni zavesti, ki naj jo vlivamo sedanjemu mlademu rodu?
Ob tabornem ognju
Pa pojdimo domov. Fantički so trudni, dežurni jim morajo hitro postreei z malico... Pri večerji je nocoj nad vse glasno. Vse križem si pripovedujejo, kod so hodili, kaj vse so videli in slišali, kako so se dričali po strmi
2}XO£UM novice
Koledar
Nedelja, 8. oktobra. 19. pobinkoštna nedelja. Brigita, vdov*; s-arček Simeon.
Ponedeljek, 9. oktobra: Posvečen je cerkva. — Dionizij, škof.
Torek, 10. oktobra: FrančiSek Borgia; Daniel in tovariši, mučenci.
Novi grobovi
■f- V Ljubljani je umrl gospod Jakob Trček,
železniški uslužbenec v pokoju. Pogreb bo danes ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne vesti
= Poročil se je včeraj na Brezjah g. dr. Ivo Majcen, konceptni uradnik finančnega ravnateljstva v Ljubljani, z gdč. Marijo Bitenc, trgovko v Ljubljani. — Obilo sreče in božjega blagoslova!
= Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gg. Ladislav Lovrenčič iz Sodražice, Ciril Rus iz Ljubljane in Anton Trento iz Trsta. Cestitamol
Zobozdravnica
dr. Marija Klemene
je preselila svojo ordinacijo iz Zagreba -v Dol St. lO pri LJublfartl
—	K mednarodnemu kongresu slavistov. V Belgradu se že več dni mudi profesor ljubljanskega vseučilišča dr. Fran Ramovš kot član tretjega mednarodnega kongresa slavistov, ki bi moral biti od 18. 25. septembra 1939 v Belgradu. Kongresno predsedstvo, v katerem sta poleg prof. Ramovša še zastopnik belgrajskega vseučilišča profesor Belič in zastopnik zagrebškega vseučilišča profesor Ivšič, ima sedaj svoje zaključne likvidacijske seje. Kakor znano, je moral biti kongres, ki je bil zasnovan v velikem slogu svojih predhodnikov v Pragi in Varšavi spričo nepredvidenih mednarodnih dogodkov zaključen, ne da bi se bil začel, kar je zavoljo njegovega lepega programa in izredno velikega števila prijavljencev tudi iz tujine zelo obžalovati. Vendar pa bo tudi tako obrodil in zapustil trajne sledove v slovanski filo-logiji. V celoti izide do konca tega meseca poleg že treh izišlih še pet kongresnih knjig z zbirko odgovorov na vprašanja, s poročili in predavanji ter pregledom organizacije in opravljenega dela. Vsak prijavljeni udeleženec kongresa prejme tudi spominski medaljon z liki vodilnih jugoslovanskih slavistov-utemeljiteljev Slovenca Miklošiča, Hrvata Jagiča in Srba Karadžiča. Kongresno predsedstvo je te dni obiskalo ministra prosvete in financ ter bo najbrž že do danes končalo zasedanje.
—	Za duhovnike bodo v Domu duhovnih vaj duhovne vaje od 16. do 20. oktobra in od 23. do 27. oktobra. Priglasite se. Vodstvo Doma, Zrinj-skega cesta 9, Ljubljana.
—	Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem nč-ni>m zarodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje in informacije dnevno med navadnimi urami v pisarni zavoda.
Dopisna (rgovsha šola
v Ljubljani, Kongresni trg 2
vpisuje
v svojo Dvoletno trgovsko Solo, tečaje
in predmele — knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina, francoščina korespondenca v raznih jezikih stenografija itd. Vpis priporočamo zlasti onim, ki so že v službah in se žele izpopolnili ter onim, ki ne morejo obiskovati rednih trgovskih šol. Pouk je Indi-vidua en in se vrši z dopisovanjem. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno.
—	Zahvala. Gospodična Anica Lebarjeva, učiteljica v Ljubljani, in tovarišice so v počastitev pokojne g06pe Marjete Ambrožič iz Goriče vasi zbrale 213 dinarjev, ki so jih poklonile gasilski četi Goriča vas — za katere se jim četa na/j-iskreneje zahvaljuje. — Gasilska četa Goriča vas, župa Kočevje
—	Koliko izseljencev se je vrnilo iz Francije? Izseljenski duhovnik g. Camplin poroča, da je do 22. septembra zapustilo Francijo okrog 3000 naših sezonskih delavcev, najmanj toliko pa jih je še ostalo tam. Pošto dobivajo naši delavci redno, samo kakih 6—10 dni kasneje kot pa dozdaj. Svojci v domovini so bili v skrbeh, ko niso dobili toliko časa odgovora, zdaj pa je to pojasnjeno, ker potrebuje pismo z odgovorom najmanj dva ali tri tedne za pota v obeh smereh.
—	Glavni dobitek — avto Opel-Kadett — na loteriji na Ptujski gori je zadel Horvat Ferdinand iz Žetal. Po haloških hribih bo pač nemogoče voziti se z avtom, zato ga bo prodal.
—	Pot do blagostanja, sreče in neodvisnosti vam pokaže Hranilna posojilnica >M o j dom«, Ljubljana, Dvoržakova 8. Prospekti brezplačno.
Vsaka očala, po mer o
zato dobrmedeča ln jasenpogled pri
LJUBLJANA
PASAŽA
nebotičnika

_ Na naslov uprave železniškega ravnateljstva v Ljubljani. Prejeli smo: Ker se zadnje čase širijo vesti, da namerava uprava železniškega ravnateljstva v Ljubljani ukiniti več vlakov, zlasti lokalnih, ki vozijo v območju njenega ravnateljstva, je prav, da se okoličani, ki se poslužujemo teh vlakov, obrnemo na gornji naslov in utemeljimo svoje želje, ki so najskroinnejše in za katere upravičeno pričakujemo, da jih bo želez, uprava upoštevala. Kakor slišimo, namerava uprava ukiniti eno litijsko rezervo in pa tako zvani »gledališki« vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.^2. ve bi bila ukinjena večerna litijska rezerva, bi nam
podeželskim obiskovalcem gledališča bilo onemogočeno obiskovati večerne predstave, prvič, ker je vlak, ki prihaja v Ljubljano ob 18.12 prezgoden, drugič pa, če se ukine »gledališki« vlak, nimamo vlaka po končani predstavi, ker je vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 0.45 očitno prekasen. Če se že namerava ukinili potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.22, naj nam uprava ugodi vsaj v toliko, da prestavi odhod vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 0.45, tako, da odpelje iz Ljubljane že ob 23.30. S tem bi bilo obojestransko zadovoljivo rešeno vprašanje nočnega vlaka, ker bi bilo s tem ustreženo nam obiskovalcem večernih gledaliških predstav in upravi, ki si s tem prištedi en vlak. Upamo in pričakujemo, da bo železniška uprava ugodila našim željam in upoštevala zahteve, ki jih imamo podeželski intelektualci.
—	Večerni trgovski tečaj na trgovskem uči-išču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 prične z rednim poukom v ponedeljek. dne 9. septembra. Prijave se sprejemajo vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. — Dovoljen je tudi obisk posameznih predmetov (knjigovodstva, računstva, korespondence, stenografije, strojepisja, nemščine itd.). Šolnina zmerna.
—	Razpis zdravniškega mesta v Sevnici. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje mesto pogodbenega zdravnika za zdravniški okoliš Sevnica. Rok za vlaganje prošenj je do 4. novembra 1939.
—	»Nava zvezda« štev. 2. izide v torek z novo in bogato vsebino. Odslej izhaja skupno za dijake in dijakinje. Vsaka številka bo zato obsegala 16 strani in jo bodo krasile številne slike. Za di-jaštvo je naročnina za vse leto samo 10 din, za vse pa, ki hočejo dijaštvu pomagati in se zanj zanimati, pa 15 din. Naročite jo takoj na naslov: Uprava Naše zvezde, Ljubljana, Streliška 12. — Pohitite z naročili, ker pohaja že druga naklada.
Kvalitetno blago
je trpežnejie — zato tudi cenejiel Z obleta pa imate veselje le, če Vam dobro pristojal — Obiščite znano domačo tvrdko
LJUBLJANA
Aleksandrova o.7 kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah.
Drage Sthniab
II
—	Lastovke so še tu. Iz št. Lovrenca na
Dolenjskem, 6. okt. V soboto sem sporočil »Slovencu«, da smo videli pri nas lastovke še na dan sv. Mihaela 29. septembra. Pa sem jih videl potem še v soboto 30. septembra in v nedeljo 1. oktobra popoldne. Pa še večl Včeraj, dne 5. oktobra, jih je letalo dopoldne med dežjem po Temeniški dolini čez Št. Lovrenc in Krtino proti Veliki Loki še velika jata, kakih 50—60, še več pa so jih opazili okoli gradu na Mali Loki. Tu so jih videli kakih 100 ali še več, ki so obletavale grad in posedale po elektrovod-nih žicah. Gotovo so se pripravljale na odhod od nas in so pri nas počivale. Nekaj pa setn jih videl pri nas še proti večeru. Kakih 6 pa so jih opazili pri nas še danes zjutraj, ko so letale po naši vasi. Gotovo prav nenavadno v tem času, posebno pa še v tolikern številu! Spominjam se, da sem jih pred kakimi 10 ali več leti opazil prve dni oktobra, pa samo tri. - I. Š.
—	Uprava »Naie Zvezde< »porola, da bo kmalu pošla tudi druga naklada »Naše Zvezde«. Zato prosi vse one gg. poverjenike, ki imajo morda še prvo številko, da jo nemudoma vrnejo, ker se novi naročniki še priglašajo.
—	Za bližajoči se praznik Kristusa Kralja bo tako cerkvenim zl>orom kakor tudi prirediteljem izvenkoncertnih proslav zelo prav prišla dr. Jerka Gržinčiča zbirka »Kristusu Kralju«, ki vsebuje sledeče pesmi: »Kristus Kralj naj živil«, »Evhari-sličnemu Kralju«, »Jezus, naš Vladar«, »Kristus Kralj mladine« in »Aklamacije«. Partitura stane 15 din in se naroča v Salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani.
—	Pospeševanje gozdarstva. Banovinski odbor za propagando gozdarstva v Ljubljani prosi vsa vzgojna, kulturna in podobna društva, vse javne korporacije in ustanove ter vse privatnike, da sodelujejo pri propagandi gozdarstva v dnevih od 22. oktobra do 5. novembra 1939. V teh dnevih se naj vršijo v šolah in drugih primernih prostorih predavanja o gozdarstvu, na terenu pa pogozdovanje golicav in praktični pouk o negi, vzgoji in izkoriščanju gozdov. Propagando te jeseni je treba voditi pod geslom: »Vzgajajmo drevje, gozdove in gaje kot zaščito pred zračnimi napadi.« Pojasnila daje banovinski odbor in okrajni odbori za pro' pagando gozdarstva.
Ali ste že narožili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Oskrbovane planinske postojanke SPD: Slovensko planinsko društvo obvešča člane, da je obisk naših planin do državne meje dovoljen in neoviran, ako se planinec izkaže s člansko izkaznico SPD, opremljeno s člansko znamko za 1. 1939 Stalno pa oskrbovane »Zlatorog« ob Boh. jezeru (od postaje Bistrica—Boh. jezero je zveza z avto izvoščki), Dom na Komni (od »Zlatoroga« tri ure) Doni na Krvavcu (do Cerkelj avtobus za člane SPD 33% popust pri voznini), koča na Veliki Planini — dostop 2 uri od gostilne pri »Jurčku« v Črni ter mimo Podkrajnika do koče na Veliki Planini, Dom v Kamniški Bistrici — avtobusna zveza do Stahovice, odtod pešpot, Valvazorjev dom pod stolom — izhodišče Žirovnira, planinske po stojanke v Zasavju in na Pohorju. V oktobru so ob sobotah in nedeljah oskrbovane Erjavčeva koča na Vršiču — kamor prideš iz Kranjske gore v dveh in pol urah, Cojzova koča na Kokrškem se dlu in koča v Jermanovih vratih — (izhodišča v Kamniški Bistrici) ter spodnja koča na Golici, ki bo redno oskrbovana ob nedeljah in praznikih Planine v jeseni nudijo edinstvene užitke, zato ne zamudite prilike, ob lepih oktobrskih dnevih Podrobne informacije o planinskih izletih v je seni in o planinskih kočah dobite v pisarni SPD Ljubljana, Aleksandrova resta 4-1.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno piiete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in stično Radenska vam ohrani zdravje in mla dostno svežost.
—	Jugoslovanski klub ljubiteljev brakov obvešča gg. sodnike in člane, da bo tekma brakov dne 22. oktobra na Slivnici pri Cirknici po objavljenem sporedu. Rok za prijavo tekmovalcev poteče 15. t. m.; naročite pri kiubovem predsedniku pravočasno prenočišča. — Odbor.
Nai novi podlistek
Z današnjim dnem začnemo prinašati velezanlmiv podlistek, detektivsko povest Arnolda Fredericksa
Svetlobni znaki
poslovenil Frane Kolone
Povest je zanimiva in napeta že samo zaradi svojega domisleka, ko si stojita nasproti amerikanska privatna ter francoska pariška policija s svojimi najboljšimi detektivi zakoncema Dull, izmed katerih pa mož Rihard dela kot privatni detektiv amerikanskega milijonarja, kateremu je bil ukraden otrok v Parizu, žena Gracija pa za pariško policijo. Se bolj zapleteno je to, da mož ne ve ničesar o ženi, o kateri je prepričan, da ga pričakuje na ameriškem posestvu, kjer sta pravkar preživljala medene tedne. Gre za to, kdo bo drug drugega premodrii ter izsledil lopove, ki so ukradli milijonarjevega otroka, da izsilijo od njega bogato odkupnino. Kot vsak detektivski roman, ee po najbolj mogočih in nemogočih zaplet-ljajih srečno izteče in ee milijonar kakor tudi zakonca-detektiva srečno vrnejo v Ameriko. Kako pa sta opravila svojo nalogo, bo zvedel le tisti, ki bo naš podlistek bral.
Da mu bo nudil mnogo zabave in odpočitka, smo prepričani mi in naj bo prepričan tudi naš bralec.
Staro železo
medenino, baker in cink kupuje po najvišjih dnevnih cenah
Franc Belil pri RUPENA-LUTZ, Ljubljana VII
—	Zopet smrtna žrtev na tržižki progi. V četrtek
zvečer je postal žrtev železniške nesreče Karel Močnik, delavec, zaposlen v Naklem pri gradbenem podjetju Bricelj, stanujoč na Bistrici pri Naklem. Popoldne se je vračal s tovariši z dela. Mimogrede so izpili vsi skupaj v gostilni Mar in še k v Naklem dva litra vina. Popolnoma trezni so se razšli. Močnik se je sam vračal proti domu po državni cesti v smeri proti Bi-slrici. Ker je deževalo, je imel odprt dežnik in zato ni slišal, zaradi teme pa tudi ni videl prihaja|očega vlaka, ki je vozil iz Tržiča proti Kranju. Ko je stopil na tir, ga je zgrabila lokomotiva in ga vlekla kakih 250 metrov s seboj. Kolesje mu je odrezalo desno nogo, kakih 50 m dalje pa je ležala glava Pokojni Močnik je bil star 32 let in zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	Kurja očesa in otišianci se ne tvorijo, ako uporabljate za nego nog SAN0PED. Glavna zaloga: drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	Dabava elektrostrojne opreme za Irpalno napravo suhokranjskega vodovoda. Konec septembra je bila na tehničnem oddelku banske uprave tretja licitacija za dobavo in montažo elektro-strojne opreme črpalne postaje suhokranjskega vodovoda v Globočcu in opreme rezervoarja na Stražnem vrhu. Preračun je znašal 384.000 din. Dobava pa je bila oddana po posebni ponudbi inž. Gaberšku iz Ljubljane za 288.000 din. Pred kratkim je g. ban dr. Marko Natlačen oddajo potrdil.
Ljubljana, 8. oktobra
Gledališče
Drama. Nedelja, 8. oktobra: »Btevflka 72«. Izven. — Ponedeljek, 9. oktobra: »Kacijanar«. Red B. — Torek, 10. oktobra zaprto. — Sreda, 11. oktobra: »številka 72«. Red Sreda.
Opera: Nedelja, 8. oktobra: »Prodana nevesta.« Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 9. oktoDra zaprto. — Torek, 10. oktobra zaprto (generalka).
—	Sreda, 11. oktobra: »Kjer škrjanček žvrgoli«. Opereta. Premiera. Premierski abonma.
Radio Ljubljana
Nedelja, 8. okt. 8 Solist, koncert (flavta) g. SI. Korošec, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek
—	9 Napovedi, poročila — 9 15 Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9.45 Verski govor
—	10 Naše pevke (plošče) — 10.30 Nedeljski koncert Radij, orkestra — 11 Prenos otvoritve razstave Kluba neodvis. slov. likov, umetnikov iz Jakopičevega paviljona — 12 Klavir, koncert g. Sergej Bortkievvicz — 13 Napovedi — 13.20 Po domače! Harmonika (g. i. Cimerman), vmes citraške točke na ploščah — 17 Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila — 17.30 Domač koncert. Sodelujejo: ga. Drag. Sokova, gdč. Vida Rudolfova, gg.Jarc in Armič ter Rad. orkester — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Zgodov. razvoj slov. obrtništva (Dostal R., strok, učit.. Ljubi j.) — 19.40 Obja\e — 20 Pesem in veselje plošče) — 20.30 Ura staroklasične glasbe, bodelujejo: g. St. Prek( kitara solo) ge. T. Šuštar-Maroltova (sopran) in Mar. Tutta (alt), prof. M. Lipovšek (spremljava) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vsakemu nekaj, igra Radijski orkester.
Ponedeljek, 9. oktobra: 12 Junaku v spomin (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldan, koncert Radij, orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdravstvo (hipijena) mladostne dobe: Zorenje (g. dr. A. Brecelj) — 18.12 Obisk pri J. S. Bachu (plošče) — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Pokojni kralj Aleksander (Bgd) — 19.40 Objave — 19.50 Zanimivosti — 20 Spomin kralja Aleksandra I. Zedinitelja — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Slovan, na plan! (plošče).
Drugi
Pri afekciji želodca In žrev v začetnem stadiju
zelo dobro koristi vrelec Tempel ali Styria
—	Ni lahko bili župan. Pred malim senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti se je zagovarjala poseslnica Marija Šimonko, ker je napadla župana v Kapci in ga nevarno poškodovala. Poleti so v domači vasi regulirali odtok vode s kopanjem jarkov in gradnjo nasipov. Občina se je obrnila na vaščane, da vsak po svoji moči prispeva k prepotrebnim delom, ki bodo v korist vsem va-ščanom. Večina se je rada odzvala in mnogi po-setsniki so dali na razpolago svet za izkop jarkov, ki bi morali biti izpeljani tudi po posestvu Marije Šimonko. Ta pa s tem ni bila zadovoljna in je v trenotni razburjenosti napadla župana Josipa Le-barja z motiko. Udarila ga je po roki in po glavi, da je bilo njegovo življenje v resni nevarnosti. Pred sodiščem je dejanje skesano priznala in je bila na podlagi olajševalnih okolnosti, obsojena na 4 mesece strogega zapora, poleg tega pa mora županu povrniti materialno škodo.
—	Lato mu je pribil na ramo. V Cepincih v Prekinurju so fantje kuhali jezo na 20 letnega posestnikovega sina Jožefa Gašparja. Ko se je ponoči vračal domov, so ga napadli in eden izmed njih ga je udaril po hrbtu z lato, ki jo je izdrl iz bližnjega plota. Na koncu late pa je bil dolg žebelj, ki se je Gašparju zapičil v ramo. Moral je na zdravljenje v bolnišnico v Mursko Soboto.
—	Nesreta pri delu. 28 letni pletilski mojster Aleksander Rosenberger, zaposlen v tovarni Ika v Kranju, je po nesrečnem naključju zašel z roko v pletilni stroj. Stroj mu je zmečkal desno roko.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen!_
—	Nevaren ogenj opolnoči. V Ivanjševcih v Prekmurju je nastal opolnoči pri posestniku Karlu Pojbiču nevaren požar, ki se je s stanovanjske hiše razširil na gospodarsko poslopje in ogrožal tudi sosedne zgradbe. DomaČi gasilci so biti takoj na mestu in so z izredno požrtvovalnostjo pričeli omejevati požar, da se ne razširi na druga poslopja. Veliko težavo je delalo gasilcem primanjko-vanje vode, vendar pa so s pomočjo domačih in sosedov omejili požar. Posestnik Karel Pojbič ima nad 50.000 din škode, Zavarovan ni bil.
—	Fantje med seboj. V bolnišnico v Mursko Soboto so prepeljali tri fante, ki so poslali žrtev fantovskega obračunavanja. V Mali Polani je nekdo napadel hlapca Ivana Ilenzlina. ko je šel po poti domov. Z nožem mu je prizadejal precej hudo rano. Janeza Miholiča, posestnikovega sina iz Dokležovja pa je napadel njegov znanec iz iste vasi in ga štirikrat z noiem zabodel v hrbet. Stanka Zliogarja iz Pinc pa je zabodel neki lesar v tpebuh in mu zadal nevarno rano
programi
NEDELJA, 8. oktobra. — Zagreb: 20 Harmonika. 20.45 Zab. konc. — Bratislava! 20 Izseljenska oddaja. 21.15 Klavir. — Sofija: 20 Instr. konc. 20.30 Operna glasba. — Ankara; 19.30 Plesna gl. 20.25 Jazz. — Beromunster: 19.50 Ork. koncert, 21.25 Domača glasba. — Budimpešta: 20.10 Igra, 21 Ork. konc., 23 Cig. ork. — Bukarešta: 19.15' Ork. konc.. 20.15 Plesna glasba. — Horby: 19.30 Ork. konc., 20.30 Veseloigra, 22.30 Lahka gl. — Trst-Milan: 17.05 Simf. konc., 21 Igra, 22.30 Pia-nino. — Rim-Bari: 21 Straussova opera »Elektra« — Florenca: 21.15 Koračnice in valčki, 21.45 Trio. Oslo: 19.50 Pisan spored, 21.10 Ork. koncert. — Sottens: 20.05 Igra, 21 Ork. koncert.
PONEDELJEK. 9. oktobra. — Zagreb: 20 Belgrad. — Bratislava: 19.40 Cig. orkester, 21. Simf. konc. — Soiija: 19 Klavir. 20 Simf, koncert. — Ankara: 19.15 Lahka glasba. 20.20 Ork. koncert. 20.35 Jazz. — Beromunster: 19.47 Ork. koncert. 21 Izseljenska oddaia. — Budimpešta: 20 Wag-nerjeve skladbe. 22 Cig. orkester. 23.25 Plesna glasba. — Bukarešta: 19.40 Glasbene slike, 21.25 Plesna glasba. — Horby: 19.30 Kom. konc. 20.30 Šlagerji. 22.15 Kom. konc. — Trst-Milani 17.15 Plesna glasba. 21 Pisan konc. 22.10 Operetna gl. Rim-Bari: 22 Simf. konc. — Florenca: 20.30 Plesna in izbrana glasba. — Oslo: 19.30 Zab. konc. 20.30 Pianino, 21.30 Zbor, 22,;5 Kabaret. — Sottens: 20 Pisan spored, 21 Izseljenska oddaja. 22 Lahka glasba.
Predavanja
Salezijanska prosveta na Kodeljevcm priredi v torek 10. t. m ob 20 v dvorani Mladinskega doma predavanje »O zračnih napadih«. Predaval bo g. inž. Nučič. Vabimo člane in ostalo prebivalstvo, da se udeleži predavanja v obilnem številu.
Kino
Kino Vič predvaja danes ofc 4, 6 in 8 vele-
film iz vojaškega življenja »Ko topovi umolknejo«. Za dodatek dva tednika.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piccoli, Tyrševa 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste; v ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, elenburgova ulica 7 .
Anekdota
Medlem ko nekateri ljudje trdijo, da je čednost lepa lastnost, so pa tudi taki, ki trdijo vprav nasprotno. Tako je tudi nemški pesnik Go.ethe dejal; »Samo lumpje so skromni« To je v nekem oziru čisto opravičeno ker je jasno, da se mora razumen in sposoben človek zavedati svojih sposobnosti. Kakor vsak človek sam vidi, kako velik je po telesu, tako mora tudi vedeti, kako velik je po duhu. Med samozavestne ljudi je gotovo spadal največji nemški komponist Rihard Wagner. Ko mu je nekoč nekdo dejal, da je prvi glasbenik na svetu, je Wagner odgovoril: »To ni res, nasprotno: ne prvi, ampak zadnji glasbenik na tem svetu.«
Narodno gospodarstvo.
»Gospodarstvo je brez dvoma že na višku. L* poglej, kakšni dolgi čiki so že na cestah!«
p L1UBD4N4
Škof dr. Rožman o družini
Včeraj so se Scofu dr. Rožman ti predstavili odborniki društva »Družina« s predsednikom g. N. Ve-likonjo na 6elu. Društveni predsednik je imel sledeči nagovor;
Nagovor predsednika društva flDružine"
Prevzviženi gospod škof!
Za svojo sinovsko dolžnost imamo, da se Vam v Imenu društva »Družine« predstavimo. Naše delo je, varovati z zakonitimi sredstvi koristi družine. Večji poudarek polagamo na duševno plat, nego na gmotni hasek, ker je duhovna plat v večji nevarnosti. Kajti večji je strah pred otroki v družinah, ki jim oi treba s skrbjo gledati za koščkom kruha, večji kakor v naših skromnih domovih ,in želja po osebnih telesnih ugodnostih se je prav od tu zajedla v našo družbo, da
1'e že junak, ki se otrok ne sramuje, da je že junak, i si upa zagovarjati svetost in zakramentalnost zakona, da je že junak, ki brez poniglave sramežljivosti prenaša zasmeh onih, ki jim je zakon samo gola podoba in družabno zavarovanje.
Na kongresu Kristusa Kralja je bila med drugimi »prejeta resolucija o družini. Ker je bila tam izrečena misel, da je družina korenina človeškega rodu, da se zakon ne sme zlorabljati in da je katoličan po vesti dolžan, da skrbno vzgaja svoje otroke, za to si dovolim dvomiti, da bi oni storil svojo dolžnost, ki se otrok brani, in jaz dvomim odkrito in javno, da bi mogel tak človek vse storiti, kar je tujemu otroku potrebno.
Vidimo, da se ponekod za otroka skrbi s suhoparnim uradnim poslovanjem, vidimo, da je ponekod postala skrb za otroka moda zdolgočasenih ljudi, ki niti otrok in sicer hote nimajo, prav tako vidimo, da ponekod ta skrb pomeni samo most do tujih otrok, da jim pod tem ali onim varstvom nemoteno vcepljajo svoje nazore. Že dolgo vrsto let je v modi nauk, da je otrok last države. Vneti zagovorniki so si tudi pri nas ta nauk že tolmačili, da je dolžnost matere otroka roditi, da je očetova dolžnost otroku preskrbeti kruha, da pa ima sicer do otrok pravice družba. In kar je skrajno, marsikdo si te pravice tako razlaga, da istoveti nazore svoje družbe z državno voljo, ne oziraje se na derstvo, da so tudi starši državljani.
Društvo »Družina« si je nadelo nalogo, da te pojme razjasni, obrazloži in tudi neustrašeno pokaže na posledice, ki bi iz napačnega pojmovanja morale nujno vznikniti v družbi in državi. Pri nas moramo z veseljem ugotoviti, da spoznanje, kaj pomeni družina za družbo, cerkev in državo počasi pronica, da počasi pronica spoznanje, kaj pomeni dobra, etično zdrava družina, da pronica misel, da ima tudi družba v tej ali oni obliki dolžnosti do nje, a vendar moramo obžalovati, da šele pronica, ko je drugod celo že v zakonodaji davno v življenju.
Naša dolžnost je, da uveljavljamo nazore, ki bodo družini bodisi telesno, bodisi duševno v prospeh, naša dolžnost je, da odstranimo vse kvarne vplive, ki se in se bodo pojavljali v naši družbi, da bodo naše družine res opora cerkve, države in družbe.
Za to delo prosimo, Prevzvišeni, podpore ,za to delo pro6imo blagoslova.
Po nagovoru se je škof dr. Rožman zahvalil za pozdrave in izvajal:
Odgovor g. škofa
Z največjim veseljem blagoslavljam namene in cilje, ki jih ima prepotrebno društvo »Družina«. Trdno zaupam, da bo dal svoj posebni blagoslov Bog sam, ki je družino postavil za korenino človeškemu rodu, jo ogradil s posebno zapovedjo: Spoštuj očeta in mater, obljubil za pravilno družinsko življenje: »da ti bo dobro na zemlji«, povzdignil zvezo med možem in ženo v nadnaravno slero svetega zakramenta, družinsko življenje pa posvetil s tem, da je Sin božji do zrele moške dobe živpl v družini.
Nihče v vsej človeški zgodovini ni bolj jasno kot Bog sam poudaril in razjasnil pomen družine, njen blagoslov, če je po božji zamisli osnovana, njeno pro-kletstvo za narode in človeštvo, če se je izpridila, za-pustivši od Boga postavljene temelje,
Na ves glas in, da se besede sv. Pavla poslužim, »bodi prilično ali neprilično« se mora v 6vet klicati neizpodbitna resnica: Otroci so last božja in last roditeljev — in nikogar drugega. Iz božjih stvariteljnih rok so dani staršem, božjim namestnikom, ki nosijo odgovornost za otroške duše. Cerkev in država pa imata od Boga dolžnost, da staršem pomagata otroke vzgojiti, da bodo dobri člani človeške družbe in živi, zdravi udje skrivnostnega telesa Kristusovega v Cerkvi ter tako dosežejo svoj končni cilj v Bogu. — Vsak drug nazor, vsako drugo načelo je napačno in pogubno za družine, za državo, za narod in za vse človeštvo. Tudi za naš narod in državo je rešitev, ohranitev in boljša bodočndst v tem, da se vrnemo vsi, brez izjeme, k temu pravemu spoznanju in zdravemu pojmovanju družine.
V svoji službi imam žalostno priložnost, da moram pogledati globoko v razdejane družine, ki so izgubile živi vir sreče in zadovoljstva, ki ga nudi družini zakramentalnost zakona. Do dna duše me pretrese tak pogled. Družina, ki bi po božji zamisli morala biti košček izgubljenega raja na zemlji, postane podobna izgubljenemu sinu, raztrganemu, lačnemu, brezposelne-au postopaču brez bodočnosti. — Kolikšno gorje! Ko
Najstarejša slovenska mežnarica
Med še službujočimi cerkovniki v Sloveniji je gotovo najstarejša Marija R o b i č po domače Koširjeva mama iz Gozda-Martuljka 15 Kranjski gori, ki bo kmalu praznovala 90 letnico svojega rojstva. Kljub visoki starosti pa še vedno zvesto in Bogu vdano opravlja službo cerkovnika. Le poglejte našo gorenjsko grčo, kako je še čila. In kako krepko še vleče za dolgo vrv zvona lične vaške kapele v Gozdu. Človek bi mislil, da zvoni močan možak. Če jo povprašate: »Kako vam kaj gre, mama?« se kar kratko odreže: »Siabol« — »Pa zakaj vam gre slabo?« — »Ne morem več tako delati kakor prej, ko sem bila še mlada. Vendar pa hvalim Boga, da mi je dal učakati tako visoko starost.« — Bog daj, da bi dobra ženica še mnogo let oznanjala v Gozdu »Zdravo Marijo«!
•o ustanavljali družino, pa so mislili, da bodo našli srečo v uživanju, brezmejnem izživljanju, v premoženju, v socialnem položaju itd. — same pene I Odtod neozdravljivo razočaranje!
Poznam pa tudi drugačne družine, take, ki, so ustanovljene in se vodijo po božji zamisli. Niso v gmotnem izobilju, ni sredstev za najnovejše toalete, ne razkošnost, za bivanje v dragih letoviščih — a tolike lepe sreče, toliko toplega solnca, toliko veselja in smeha, da človek od vsakdanjih brig ozdravi, če vstopi v tak hram sreče, ki žari iz otroških src, sije iz otroških oči in žubori iz nikdar tihih otroških ust — koliko zdravja za prenapete živce ie v tem žubo-rečem življenju krščanske družine!
Da bi naše slovenske družine take postale, nosilke sreče, veselja in živahnosti, da bi se zabranilo v naše družine vdor tujega, mrzlega, srečo uničujočega materialističnega duha, ki je pretrgal žilo, ki iz Boga družini dovaja življenjski sok. V ta namen naj deluje Vaše društvo živahno, dosledno in uspešno. Vso podporo od svoje in cerkven« strani Vam obljubljam in prosim Boga, ki je družino z lastnim človeškim življenjem v njej posvetil, naj Vaše delo obilno blagoslovi in mu da bogat uspeh v čajno in večno srečo našega naroda.
*
Nato je gosp. &of podelil odbornikom svoj nad-astirski blagoslov preden se je poslovil od odbomi-ov so mu pojasnjevali podrobne namene društva, pri tem so pojasnili, da društvo do sedaj ni imelo toliko razmaha, ker je bilo članstvo vezano na družine z vsaj petimi otroki, z novimi spremenjenimi pravili pa bo lahko član vsaka družina in se bo društvo organiziralo po podružnicah.
1 Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana* Ima
pevsko vajo v ponedeljek, 9. oktobra ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona. Vse pevke in pevci lepo vabljeni, da se pevske vaje prav gotovo udeleže.
1 Nem ščino, stenografijo in strojepisje se lahko učite v večernih urah na Trgovskem učilišču Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Šolnina nizka.
1 Vojni prostovoljci v Ljubljani se vabijo na izredno žalno sejo društvenega upravnega in nadzornega odbora okrajne organizacije Zveze vojnih prostovoljcev kraljevine Jugoslavije za bla-gopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem in nepozabnim vrhovnim komandantom iz svetovne vojne. Seja bo v ponedeljek 9. oktobra ob pol 19 v društveni sobi (Frančiškanska ulica 10). Uprava.
1 Prosvetna zveza v Ljubljani vljudno vabi vse častilce pokojnega dr. J. Ev. Kreka, da se udeleže žalne svete maše, ki bo za obletnico njegove smrti v ponedeljek, 9. oktobra, ob 7 zjutraj v Frančiškanski cerkvi.
I Namesto venca na grob pokojne gospe Vide Ilijeve so darovali člani uredništva »Slovenca« 300 din za Baragovo semenišče.
Reprezentativen lokal
nov, prostoren, nasproti hotela »Union«, se odda z novembrom. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lokal« št. 16213.
1 Prosvetna zveza je pričela s prosvetnimi večeri v petek 6 .oktobra, na katerem je predaval univ. prof. dr. Fr. Štele o Plečnikovem delu za Ljubljano. Za uvod je dovršeno recitiral g. sv. Zakrajšek odlomek iz Kurenta, v katerem naš pisatelj Ivan Cankar odkriva vso svojo ljubezen do Ljubljane.Nato pa je g. predavatelj v lepi besedi in s številnimi skioptičniini slikami pokazal ogromno delo, ki ga je izvršil v zadnjih 20 letih g. arhitekt Plečnik za Ljubljano in za arhitektonsko umetnost sploh. Od svetokrižkega načrta do gradu, od številnih cerkvenih umetnosti in palač, od stadiona, od novega južnega trga in bodo-čeda magistrata, od Navja do Zal, povsod srečamo delo, ki priča o genialni stvariteljnosti arhitekta Plečnika. O predavanju bomo poročali še podrobneje. Prihodnji prosvetni večer bo v petek 13. oktobra, ko bomo praznovali 130 letnico rojstva Matije Majerja Ziljskega. Predavanje bo v frančiškanski dvorani ob 8 zvečer. Na to predavanje posebno vabimo člane in članice kluba Koroških Slovencev in cenj. občinstvo, da dostojno proslavimo pisatelja.
1 V gostilni »Štrajzelj« na Poljanah se toči prvovrstna dolenjska portugalka, izvrsten cviček in dolenjska črnina.
1 Tramvaj k izletniškim vlakom preneha
voziti z jutrišnjo nedeljo, ker so izletniški vlaki ukinjeni. Doslej je tramvaj namreč ob nedeljah pričel zaradi izletniških vlakov voziti že ob 4 zjutraj, odseli pa bo pričel z rednim prometom vsak dan ob 6 zjutraj.
Čevlji
najnovejši otroški in dekliški modeli, iz plavega boksa ali krokodil-usnja, zugstifletne, fine športne vrste, ne-premočljivi zbiti smučarski čevlji, smučarski šivani, tople zimske vrste in vse druge vrste dobite najceneje pri
Triumf - Miklošičeva c. 12
1 Vse delodajalce in obveznike telesne vzgoje
obvešča mestni odsek za telesno vzgojo, da se prične redni pouk obvezne telesne vzgoje spet 9. oktobra, torej že v ponedeljek. Obveznikom bo razpored ob-
.. _U-,— ..j.]!....;.:!. x_i_u lAVtjvU V OUl iuu-uauai|«»unuji jviou.
1 Zveza akademsko izobraženih žena ▼
Ljubljani obvešča vse nove interesente za jezikovne tečaje, ki so se že pričeli, kakor tudi za vse jezikovne tečaje, ki se šele bodo pričeli, da dobe podrobne informacije v ponedeljek 9. oktobra 1939 ob 19 na učiteljišču. — Odbor.
1 Bolničarski tečaji Rdečega križa se prično prihodnji teden. Zaradi prevelikega števila prijavljencev ne bo mogoče pričeti vseh tečajev naenkrat, ker je število predavateljev omejeno. Prijavljenci, ki sedaj niso dobili vabil, pridejo na vrsto pri prihodnjih tečajih, ki se predvidoma začno pričetkom novembra. Pododbor Rdečega križa za Ljubljano.
1 Severjevo portugalko iz Kostanjevice toči gostilna Činkole.
1 Razstava kunčje kožuhovine, usnja in volne bo odprta v soboto 14. oktobra od 8 zjutraj naprej v dvorani restavracije »Pri šestici« v Ljubljani, nasproti Nebotičnika. Prireja jo Zveza društva rejcev malih živali z željo, da zainteresira predvsem prebivalce Ljubljane za nakup lepe, toda cenene kožuhovine, usnja in volne, ki prednjači v kakovosti in lepoti uvoženi kožuhovini, ki se pri nas prodaja pod raznimi visoko zvenečimi imeni. Navadno je ta kožuhovina istega izvora kot domača, ki jo razstavlja na ogled naša Zveza društev rejcev malih živali, ki lahko prav vsakomur dokaže, da je lepo in pravilno obdelana kožuhovina domačih kuncev enako cenjena in upoštevana kot ostale dragocene imitacije. Razstava bo odprta samo 3 dni. Vstopnine ne bo. Vabimo na ogled in nakup.
I Davčna uprava za mesto Ljubljano objavlja, da dospe v smislu člena 148 zakona o neposrednih davkih v IV. četrtletju 1939 v plačilo: A. Dne 1. oktobra 1939 četrti obrok zgradarine, pridob-nine, rentnine, družbenega davka, davka na ne-oženjene osebe, davka na poslovni promet in voj-nice. B. Dne 15. novembra 1939 drugi polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto Ljubljano in mestnega poglavarstva v Ljubljani
1 Namesto venca na grob blagopokojnega Bogomila Kajzela je poklonil g. univ. prof. dr. Ev-gen Kansky 200 din Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu. Iskrena hvalal
1 Izobraževalni tečaj za služkinje 6e bo začel 10. oktobra t. 1. Predavanja bodo ob torkih in petkih od 20.30 do 22.30. Gospodinje naj blagovolijo služkinjam, ki so se v tečaj prijavile, dovoliti, da 6i bodo razdelile delo tako, da bodo mogle točno ob pol 9 priti na tečaj. Služkinja je v pomoč gospodinji in je obema v korist, če se služkinja strokovno izpopolni. Tečaj je brezplačen. — Poselska zveza in Slovenska krščanska ženska zveza.
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-riiSke izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
1 Tečaj o negi in prehrani dojenčka se prične dne 16. oktobra t. 1. v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (Dečji dom kraljice Marije) v Ljubljani, Lipičeva ulica, in sicer bosta dva tečaja: eden ob ponedeljkih in sredah od pol 17 do 18, drugi ob torkih in četrtkih od pol 17 do 18. Posamezen tečaj traja 12 ur in je brezplačen. — Prijave se sprejemajo do 16. t. m. dnevno od 8 do 12 tudi telefonično na št. 44-71.
1 Za mestne reveže je poslal 50 din odvetnik gosp. dr. Alojzij Kobal, Tyrševa c. la, II. Neimenovan dobrotnik je za mestno kuhinjo v cukrarni daroval 30 kg jedilnih buč v vrednosti 30 din in g. Bogomir Kobal, Pražakova ul, je daroval 300 din — Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Smuška telovadba za člane SPD prične v sredo, 11 t. m., ob 19 v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanah, vhod iz Strossmajerjeve ulice. Dostop imajo tudi nečlani. Poučeval bo smuški učitelj g. Čer-nič, ki je smučarjem znan iz stalne smuške šole v Domu na Komni. — Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4, I. Ker je število omejeno, hitite s prijavami.
1 Vabimo in opozarjamo na sledeče izlete: dne 15. oktobra k mednarodni nogometni tekmi v Zagreb, od 19. do 22. oktobra na Dunaj (Dunajski sejem), 31. oktobra do 1. novembra v Trst. Vse informacije in prospekti na razpolago v vseh biljetarnicah Putnika.
1 1000 iab na razstavi. V dvorani restavracije »Sestica« je odprta zanimiva razstava žab. Žabe so vse nagačene tako, da so ohranile svojo barvo in obliko, hkrati pa so razstavljene v zanimivih skupinah, tako, da ima človek občutek, da je zašel v pravljični svet, ko gleda najrazličnejše prizore iz žabjega življenja. Razumljivo je seveda, da je žabam podtaknjeno človeško življenje jn tako vidimo žabji šolski razred, žabje nogometaše, telovadce, obrtnike in celo žabjo vojsko. Vstopnina je zelo nizka, za otroke pa vprav malenkostna. Razstava bo posebno za mladež kaj zanimiva in jo zato staršem toplo priporočmo.
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodniii cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
1 V Ljubljani so umrli od 29. septembra do 5. oktobra 1939: Košenina Marija roj. Reven, 90 let, zasebnica, Vodmatska ul. 18; Miklavčič Uršula roj. Špendal. 42 let, žena šolskega sluge, Res-ljeva c. 10; Topolenjak Maks. orožn. kaplar, Belgrad, II. orož. četa. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Avsenik Marta, 13 let, hči kočarice, Zgoše št. 16 pri Begunjah; Zaje Vera, 11 let, hči delavca, Vevče 101, obč. Polje; Podobnik Marija, pol leta, hči poljskega delavca, Trzin št. 20; Sodja Anton,
1Q lof cin nrtonefni t a ^pSniipjl 9fi	RrthiTlicka
.« tW.| ...u	, --—J.-— — —, --.» A-...»
NOVOI
Prva itevllka
»LJUDSKI ODER« 1939-40
(Revija za odre). PrtnaSa neobjavljene Igre in praktltna navodila.
Celoletna naročnina , , . , , . din 80'—
Narolnlkl 25% popusta pri vseh dramatikih izdajah Jugoslovanske knjigarne
Vabljena zlasti prosvetna društva FO - DK - da se naroče na »Ljudski oder«!
Zahtevajte Itevllka brezplačno na ogled pri
JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI V UUBUANI
Srednja vas; Krušič Adolf, 54 let, nižji godbenik v p., Velika čolnarska ulica 10; Fujan Anton, 19 let, livarski pomočnik, Galjevica 4; Jug Juli-jana roj. Strmšek, 56 let, žena žel. vlakovodje v p., Tyrševa cesta 116; Svarc Viktor, tri in pol meseca, sin delavca, Devica Marija v Polju; Šte-fanič Jože, 47 let, posestnik, Svibnik 21 pri Črnomlju; Radi Marija roj. Turk, 53 let, vdova žel. delavca, Ciglarjeva ulica 1; Blej Janez, 50 let, delavec, Radeče 4 pri Zidanem mostu; Marinko Avgust Jernej, 48 let, sluga, Brdo 70, Ljubljana; Braz Josip, 73 let, finančni preglednik v pokoju, Zadružna ulica 5; Cerne Franc, 28 let, posestnik, Orle 5, obč. Rudnik; Orehek Marija, 80 let, zasebnica, Cešnjice, obč. Moravče, okraj Kamnik; Osimek Ivana, 50 let, užitkarica, Jurjevica 28, obč. Dolenja vas pri Kočevju.
He bodi v zadregi, kadar dobiš goste l
Pokliči tel. št. 28-51, delikateso Rafko Koretič, Aleksandrova cesta 4, in takoj ti dostavi vse okusne delikatesne plošče, sendviče, narezke, najboljši sir! Priporočamo domače specialitete: dolce-verde, gervais, sendviči-pastete, mozaični kruh, francoska salata. — V bogati izberi: domača in tuja vina, vermouth, likerji, sekt. — Karkoli najboljšega poželite, z vsem Vam postreže delikatesna trgovina Rafka Koretiča, palača »Viktorija«. — Oglejte si izložbe!
1 Napet pustolovski iilm »Špijoni na delu« v kinu »Slogi«. Z današnjim programom bo menda kino Sloga ustregel najširšim krogom občinstva. Film »Špijoni na delu« — Ameriki 6e je imenoval »Robinson z otočja Clipper« — je najnapetejši film velikih senzacij. Gre za veliko mednarodno špijonsko tolpo, ki ima svoj 6edež daleč na otočju Clipper sredi oceana, odkoder so vodile niti vse okrog po 6vetu. 0pa6na tolpa je uničevala radio-postaje, zrakoplove, podmornice, pošiljala 6Voja naročila iz pragozda, kamor poprej še ni stopila človeška noga. V tem filmu 6rečamo iskrega konjiča »Rexa« in pametnega »Rintintina« Bučka. — Kot bogat dopolnilni spored bo v kinu »Slogi« najnovejši zvočni tednik »Metro-žurnal«, nadalje lep, v naravnih barvah izdelan francosk ifilm »Pariz«. Za smeh in zabavo pa še'dve Micky miški in zabavni »Popaj mornar«. — Zanimivi in pestri program kina »Sloge« bo torej vsakega zadovoljil, ker bo nudil občinstvu V6e kar 6i želi od dobrega kinematografa.
1 Sobotni živilski trg. Deževno vreme ni na sobotni živilski trg prav nič vplivalo in je bil trg polno zaseden in dobro založen. Prav veliko je bilo sadja, ki mu pa cene ne marajo popustiti. Boljša jabolka in hruške so bile po 4—5 din za kg. Precej je bilo tudi grozdja, čigar cene pa so kaj različne. Tako je bilo belokranjsko grozdje 4—5 dinarjev za kilogram, dalmatinsko je bilo po 5 din za kg, banaško pa po 6—7 din za kg. Jabolk je bilo naprodaj toliko, da je tržno nadzorstvo postavilo prodajne klopi tudi na prostor na Poga-čarjevem trgu, ki je navadno vedno prazen. Tudi z gobami je bil trg dobro založen. Cene jurčkom pa so se gibale med 6 in 8 din za kilokram. Tudi
kostanj je že prišel na trg. Prvi so ga pripeljali Belokranjci, ki so ga prodajali po 2 din za kg. Malo pa je bilo na t-gu krompirja, ki je tudi drag ter se mu cena suče med 1.25 in 1.50 za kg. Na Poljanski nasip so pripeljali le par voz krompirja v vrečah, ki pa je bil takoj prodan. Cena krompirju na debelo je okrog 1 din za kilogram.
1 Tatvina obleke. V noči na 5 .oktober je bilo ukradeno iz stanovanja Alojzija Potočnika v Mariborski ulici 21 precej obleke, tako moški športni plašč, kratek temnozelen moški plašč, siv klobuk, precej perila in listnica z 200 din in .železniško legitimacijo. Celotna škoda znaša okrog 2000 din.
mm^mmmammmmmmmmmm^mm
Zobozdravnik specijalist
dr. Jože Rant
zopet redno ordinira Nebotičnik Telefon 33 03
Dr. Pavločič Franc
zopet redno ordinira od 9—3 pop.
MED. UNIV.
Dr. Smolo Josip
banovinski zdravnik v Kostanjevici n./K. redno ordinira od 8-12 in 15-17 v poslopju občine.
Dr. E. Hammerschmidt
specijalist za kožne in spolne bolezni
zopet redno ordinira
DRNIELCE D11RHIEUX je zoaet navdušila Ljubljano!
Sen vsake ženo: elegantne toalete, udobno življenje velemestnega razkošja, ples, koncerti, gledališče! Vsaka hrepeni po tem udobju, ki ga vidi združenega z življenjem v velemestu. Tudi Anita jo hrepenela po tnkera udobju iti po lepoti velemesta, dokler ni po burnih dogodkih eno noči v velemestnem zabavišču snoznala, da je bil njen sen le prazen, goliufiv blesk in se je eke-ana, razočarana vrnila v domačo vas! Predstave: oh 10.30 mn-tinejska predstava po znižanih cenah in ob 15,17,10 in 21
Enako kakor prekrasna filma „Zloraba zaupanja" in „Kat]a Dolgorukova" je tudi ta najnovejši film slavne Francozinje pravi triumf te umetnice
POVRATEN 0» ZORI
Film po noveli pisatoljice V!cky Baum-ove RETOUK A L'AUIIE
KINO UNION telefon 22-21
mim phcific
KINO MATICA Icl. 21-24
Drug! velih! iilm. šiaaer	_
V režiji CECIL B. DE MILLE	Monumentalni pustolovski velefilm. Burni dnevi gradbe
BARBARA STANWYCK	železnice. — Krvavi boji in napadi tisočev Indijancev
AKIM TAMIKOFF	na Union Pacific. — Film napetih prizorov, krvavih
Predstave ob 10 30,15,17,19,21	dejanj, borb. velike ljubezni — in zdravega humoria.
Najnovejša poročila
Odmev Hitlerjevega govora
v svetu
Švica
Berlin, 7. oktobra. AA. DNB. javlja iz Berna: Švicarski listi čez cele strani prinašajo Hitlerjev govor. Posebno nanašajo odstavke, v katerih se je Hitler izrazil za mir. >Bimc« piše, dn. sodeč po prvih vtisih, zanima svet najbolj oni del Hitlerjevega govora, v katerem je govoril o miru. O govoru se mora mirno in stvarno soditi.
Romunija
Bukarešta, 7. okt. b. Romunski listi objavljajo tekst Hitlerjevega govora in poudarjajo one stavke, ki se nanašajo na Romunijo, na evropski jugovzhod in na vprašanje narodnih manjšin. »Kurentul« pravi, da hi mirovna konferenca, ki io predlaga Hitler, najbolj ugajala malini državam. Uradni krogi so zaenkrat zelo rezervirani, pozdravljajo pa rešitev vprašanja narodnih manjšin z oilselitvijo nemške manjšine iz Romunije. Romunija je tu pripravljena sodelovali z Nemčijo.
Madžarska
Budimpešta. 7. okt. b. V madžarskih političnih krogih je Hitlerjev govor zapustil globok vtis. Smatrajo, da je Hitlerjev govor manj podoben mirovni ponudbi zapadniin demokracijam in da boli precizira nemške vojne cilje. Izjava, ki jo je dal Hitler o odnosih Nemčije do Madžarske, so spre-ieli vsi Madžari z velikim zadovoljstvom. Ni pa Madžarom jasno, kako namerava Hitler rešiti vprašanje nemške narodne manjšine na Madžai-skein. Nemcev je namreč na Madžarskem pol milijona, medtem ko v Nemčiji madžarske manjšine -ploh ni in je torej vsaka izmenjava nemogoča.
Tokio
Tokio, 7. oktobra. AA. DNB. Glavni predmet komentarjev japonskega tiska je včerajšnji Hitlerjev govor. Listi poudarjajo v velikih naslovih voljo Hitlerja, da pride do miru. »Tokio Niči niči« poudarja, da Velika Britanija nima razloga, da hi se protivila sklicanju evropske konference, ki bi ustvarila nov red v Evropi. Britanski državniki pa si niso edini glede vprašanja miru, kakor to dokazuje govor Lloyda Georga. »Jomiuri Sim-hun« poudarja, da je Hitler poudaril najvišji ideal: mednarodni mir.
Nemčija
Berlin, 7. oktobra. AA. DNB. Vsi nemški listi v svojih uvodnikih naglašajo glavne misli Hitlerjevega govora v državnem zboru. »Berliner Bijr-senzeitung« naglasa. da je vodja Nemčije v svojem govoru na nedvoumen in jasen način označil kot glavni cilj nemške zunanje politike nov politični in moralni red. Prav tako naglaša list, velikodušnost in miroljubnost Nemčije, ki mora napraviti najmočnejši vtis pri vseh ljudeh, ki trezno mislijo in pravilno čutijo. Novi red mora pomeniti konec vseh spletk, posebno pa versaj-skega sistema. Prav tako mora novi red rešiti tudi kolonialno vprašanje. Adolf Hitler so bori za obnovo in zavarovanje miru, čigar blagodat bo prinesla koristi vsem narodom in vsem ljudem, ne pa samo gotovim privilegiranim osebam. — Hitler se trudi postaviti naravo na mesto človeškega nerazumevanja ter sodelovanje na mesto sovraštva, ki izvira od gotovih skupin oseb, ki imajo koristi od spodaj. Vod ja Nemčije ,je s svojo avtoriteto in oh brezpogojni podpori vsega nemškega naroda poslal nasprotnikom predloge, da bi se preprečila vojna, v kateri bi padli milijoni vojakov. Hitlerjeve besede, v katerih je naglasa! nesmiselnost nadaljevanja vojskovanja, bodo par pravile brez dvoma velik vtis, posebno v Fraft-ciii, ker bodo ljudje uvideli, kam lahko pridemo in kako je norost v tako usodnih trenutkih do-prinašati žrtve, ki jih cilji ne upravičujejp. Govor vodje rajha je pokazal pot. ki vodi od Versaillesa do miru. Zdaj imata besedo London in Pariz.
»Deutsche Allgemeine Zeitung« pravi: Vodja Nemčije je podal v svojem govoru na sijajen način kratek načrt zgodovine, na osr.ovi katerega je izvajal potrebo, da narodi pridejo do miru. Istočasno je pokazal tudi pot, ki bi evropskim narodom prihranila žrtve, ki jih nobeni cilji ne upravičujejo.
»BZ am Mittag« se bavi z včerajšnjim Hitlerjevim govorom in pravi: Slišali smo zmagovalca, ki je superiorno in s popolno gotovostjo ter močno roko poltazal zmešani Evropi pot k miru. Besede, ki so včeraj padle, so slišali milijoni na vsej zemeljski obli. Stara celina, zibelka Vse današnje kulture, želi iti r>o novih poteh, da bi se zadovoljile želje vseh narodov in da bi prišlo do miru.
Pred nemško ofenzivo na zahodu
London, 7. okt. AA. Reuter: Med neuradnimi vojnimi komentarji se širijo mnenja, da bo skoraj prišlo do nemške ofenzive na zahodnem bojišču. Pokrajina, za katero računajo, da bo v njej prišlo do operacij, se nahaja nekoliko nižje od področja, ki leži med Lu-kseinburgom in Renom. To področje vznemirjajo Francozi v zadnjih tednih. Splošno prevladuje prepričanje, da jo Camelin vplival, da so nemške čete izvršile manever do postojanke, od katere naslednji pokret leži v rokah nemškega poveljstva. Neki vojn' opazovalec je pojasnil to na sledeč način: .Staro vojno pravilo je, da pobuda, izvršena pod pritiskom, izgubi mnogo od svoje vrednosti, ker se izvrši na poziv sovražnika. Prav tnko se pojavlja zaključek, da je politika, zaradi katere je bila Nemčija prisiljena vreči se na zahodno bojišče po osvojitvi Poljske, našla zaveznike v ugodnem položaju ter bo v skladu
s tem vsaka ofenziva našla zaveznike dobro pripravljene in vsidrane. Vojni dopisnik Eve-ning Standard javlja, da je v teku ogromno zbiranje čet pri krajih, kjer se reka Ren loči od meje, in to je v pokrajini nemške bojne črte. imenovani dopisnik računa, da so nemške vojne sile zbrane izza bojišča od Karlsruhe do Triera. ter da štejejo 60 divizij. Kar se tiče sile angl. ekspedicijskih enot, pristavlja pisc£ sledeče: Številčno stanje se ne more navajati, vendar se pa laliko reče.' dn bi angleška armada, ki bi tvorila levo krilo zavezniške črte 1. 1914, v času, ko je dobila začetni udarec od v. Liicka, bila srečna, če bi mogla predstavljati silo, katero imajo sedanji njeni nasledniki. Reuter izve i/. Pariza, da postaja aktivnost na zahodnem bojišču kljub slabemu vremenu čedal je bolj vidna, pa čeprav se opera-■ cije omejujejo na patrolne oglede in pogoste I izvidniške polete.
Poljaki iz Belgije hite pod poljsko zastavo
Bruselj, 7. okt. dl. Nad 10.000 poljskih de- | se sestavljajo v Franciji za boj proti Nemčiji lavcev, ki so delali v belgijskih rudokopih, se I na zapadni fronti. Čez francosko mejo odha-je prostovoljno prijavilo v poljske legije, ki I jajo v zbirališča v skupinah po 500 mož.
Sovjeti bodo graditi Magi-notovo linijo vzdolž nem-šhe meh
Amsterdam, 7. okt. AA. Havas: Dopisnik »Tesegrapha« iz Helsinkov piše, da so Rusi zahtevali od Litve pravico, da zgrade Magino-tovo linijo vzdolž nemške meje na Njemenu.
Litovski zan, minister v Moskvi
Kaunas, 7. okt. lj. Litovski zunanji minister Urbsis je na vabilo sovjetske vlade z letalom odpotoval v Moskvo. Na letališču v Moskvi ga je sprejel v imenu sovjetske vlade Po-temkin. Jutri ga bosta sprejela Stalin in Mo-lotov. Litovski krogi pričakujeo, da bo vlada Sovjetske. Rusije ob tej priliki izrazila konkretne predloge za gospodarsko in politično sodelovanjem med tema dvema državama. Pričakujejo tudi, da bo Sovjetska Rusija poleg drugih zahtev postavila tudi zahtevo po dveh vojnih letališčih in svobodnem prevozu lesa po litovskih rekah.
Pred pogajanji Finske z Moskvo
Helsinki, 7. okt. AA. DNB: Finska agencija sporoča, da so se 18. sept. začela diplomatska pogajanja med Finsko in Sovjetsko Rusijo z namenom, da bi s« rešila katera politična in gospodarska vprašanja. Sovjetska vlada je vprašala finsko vlado, če je pripravljeni poslati v Moskvo svojega posebnega de'oguta, ki j .j razpravljal o teh vprašanjih. Finska vlada zdaj proučuje ta predlog.
Nemške podmornice pred Ameriko
Washing<on. 7. okt. Blizu Floride so opazili kakih 15 inilj od obale nemško podmornico. Točno so ugotovili, da je res nemška ladja.
Francija proti komunistom
Pariz, 7. okt. dl Notranje ministrstvo je razpustilo 67 občinskih odborov v bližnji in daljnji okolici Pariza, ki so bili pretežno v rokah komunistov, in je na njih mesto imenovalo komisarje V kratkem je pričakovati, da bo vlada razpustila še 377 občinskih odborov po državi, v katerih imajo komunisti svoje zastopnike. Iz raznih strani republike javljajo, da tudi socialisti na svojih sestankih sprejemajo ostre resolucije proti velei/dajniškemu zadržanju komunistov. Socialistična stranka je s 115 proti 9 glasovom sprejela ostro resol^ cijo, v kateri govori o >veleizdaji francosk komunistov naa domovino.«
Mobilizacija na Finskem
Stockholm, 7. okt. AA. Reuter: Finska je poklicala pod zastavo večje število rezervistov. Ta ukrep se tolmači kot previdnostni ukrep zaradi ohranitve finske nevtralnosti.
Amerika povečava vojaštvo
Washington, 7. okt. AA. Reuter: Ameriško vojno ministrstvo jc sporočilo, da se ho kopenska vojska številčno povečala do odobrenega mirnodobskega števila, kar pomeni 280 tisoč mož. Divizija in pomožne enote, ki štejejo čez 65.000 ljudi, bodo deležne intenzivnih vežb čez zimo. Ministrstvo za vojno mornarico je prav tako sporočilo, da predvideva novi načrt mirnodobske vojske v popolno pripravljeno operativno vojsko. Organizacija aerodinamičnega nrmadnega zbora je bila končana pretekli mesec. Ta zbor predstavlja skupaj /. glavnim generalnim štabom popolnoma organizirano operativno silo od svetovne vojne doslej.
K vprašanju man'šin
Amsterdam, 7. okt. AA. Havas: Tukajšnji krogi se zlasti bavijo s tistim delom Hitlerjevega govora, v kaierem je razložen načrt o zamenjavi prebivalstva. Pričakuje se zamenjava, ki bi se \ prvi vrsti nanašala na Nemce v Rusiji in na Poijake v tisiei» delu Poljske,
ki jih je zasedla Sovjetska Rusija. Nemčija potiska narodnostno in upravno mejo zelo du-icč na Poljsko. Zdi se, da ima namen, da v prvi vrsti privede Nemce od Volge, zaradi katerih usode so se nedavno pritoževali nacionalno socialistični listi. Nemški načrt o zamenjavi prebivalstva bi obsegal prav tako del nemškega živijo, ki je raztresen danes po italijanski južni Tirolski in tu/.nih drugih sosednjih državah. Aluzija Hitlerja na judovsko vprašanje se, kakor se zdi, nanaša na ustvaritev neke vrste judovske države, ki bi bila pod protek-toratom in katero bi nacionalni socialisti želeli ustanoviti ob srednjem toku Visle.
Lelonska nemška manjšina k Nemčiji
Riga, 7. okt. Kancler Hitler je izjavil ministru za zunanje zadeve, da želi imeti nemško manjšino iz Letonske v svoji neinški nržavi. l.etonska nima namena, da bi tej akciji nasprotovala ali se upitnla.
Tesnejša vez med Romuni in Madžari
Belgrad, 7. okt. AA. Agencija Avala objavlja sledeče sporočilo: Med Romunijo in Madžarsko je bil dosežen sporazum o istočasnem zmanjšanju vojaških efektivov na njihovi zahodni meji. Jugoslovanska vlada je prijateljsko posredovala pri romunski in madžarski vladi, da je do tega sporazuma prišlo.
Dr. Plarflč - Jesenice
zopet redno ordinira
Belgrajske novice
Belgrad, 7. okt. AA. Jutri se bo v Zagrebu začelo zasedanje 13. kongresa vojnih invalidov. Na dnevnem redu bo tudi volitev nove osrednje uprave, poleg tega pa bodo razpravljali tudi o vprašanju invalidskih organizacij v zvezi z novo nastalim notranjim položajem. Ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje bo zastopal načelnik ministrstva Jeremič.
Belgrad, 7. okt. AA. Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Budisavljevič je podpisal navodila za izvrševanje uredbe o podporah družinam obveznikov, ki so bili poklicani na vojaško dolžnost. Po tej uredbi se bodo vse podpore nakazovale neposredno upravičencem preko Poštne hranilnice.
Belgrad, 7. okt. m. V današnjih Službenih novinah sta objavljeni uredbi o odložitvi plačevanja najemnine, ki jo dolgujejo za stanovanjske in poslovne prostore osebe, pozvane v vojno službo, ter uredba o odložitvi vseh rubežni. prav tako proti vsem vojnim obveznikom, ki so pozvani v vojno službo. Z današnjim dnem je uredba stopila v veljavo.
Belgrad, 7. okt. m. Finančni minister je pripravil ministrskemu svetu uredbo o pošiljanju sladkorja in špirita v jugoslovanska svobodna carinska skladišča za sladkanje in jačanje vina, namenjenega za izvoz v inozemstvo. Po tej uredbi se zaradi olajševanja in pospeševanja izvoza vina v inozemstvo pooblaščajo prodajne centrale s sladkorjem in s špirilpjii, da lahko preskrbujejo jugoslovanska 6vol>odna carinska skladišča s sladkorjem in špiritom za sladkanje in okrepljanje vina, ki je namenjen za izvoz. Vse količine slad-
korja in špirita, ki jih bodo prodajne centrale odposlale v jugoslovanska svobodna carinska skladišča, se bodo smatrale kot blago, namenjeno za
izvoz in bodo uživale vse zakonske ugodnosti in olajšave, kakor tudi sladkor in špirit, ki se izvaza neposredno v inozemstvo. Uporaba tega sladkorja in špirita je pod nadzorstvom pristojnih carinskih organov in organov finančne kontrole. Če bi se pa sladkor in špirit v gornje svrhe ne uporabil v jugoslovanskih svobodnih carinskih skladiščih, bi se vrnil zopet v Jugoslavijo, se bo morala plačati uvozna carina. drža\na trošarina, skupni davek, kakor tudi vse ostale dajatve.
*
Dr. Kocjančič v škof j i Loki
zopet redno ordinira_
Drobne novice
London. 7. okt lz Libije se je vrnil v Rim italiiunski maršal Badoglio.
Pariz, 7. okt. Artilerijski dvoboj na obeh-straneh reke med Moselo in Saaro še vedno divja. Izvidniške akcije se vrše južno od Zvvei briickena.
Pariz, 7. okt. Tekom prvega tedna v oktobru je zaplenilo francosko vojno brodovje 30 tisoč ton raznega materiala, ki je bil namenjen Nemčiji.
Pariz, 7. okt. I j. Predsednik republike Le-brun jc danes obiskal vrhovnega poveljnika franc. vojske generala Gamelina v njegovem vojnem stanu. Obiskal je tudi ostale poveljnike na francoskem vzhodnem bojišču
Z bojišč poročajo, da je po vrhovih gora zapadel sneg — do višine 1200 m.
Pariz, 7. okt. Neka francoska podmornica je potopila nemško trgovsko ladjo; posadko je rešila in pripeljala na kopno druga francoska vojna ladja, ki jo je podmonriea poklicala.
London, 7. okt. lj. Nemška vodna letala so napadla dva angleška parnika. Poročil o i/idu še ni ne z ene ne z druge strani.
London, 7. okt. t. Ministrstvo za letalstvo objavlja seznam mrtvih angleških letalcev. Iz seznama je razvidno, da je doslei v zvezi z boji na nemški zahodni meji padlo 48 angleških letalcev.
Moskva, 7, oktobra. AA. DNB: Uveden je redni zračni promet med Moskvo ter zapadno Belo Rusijo in zapadno Ukrajino.
Ženeva, 7. ontobra. AA. Havas: Včeraj je umrl v Ženevi grof Johann Heinrich v Bernstorf, bivši nemški veleposlanik v Zedinjenih državah od leta 1908 do 1917, nato pa veleposlanik v Carigradu. Bil je član nemškega državnega zbora in šef urada za mirovna pogajanja zunanjega ministrstva, dalje nemški delegat pri Društvu narodov ter v pripravljalnem odboru za razorožitveno konferenco. Pokojni v. Bernstorf je živel že več let v Ženevi.
Newyork, 7. oktobra. A A. Havas: Včeraj je bil v Newyorku pogreb kardinala Mundeleina. Pogrebu je prisostvovalo čez 500.000 ljudi. Kardinal je bil pokopan v kripti pod oltarjem kapele Brezmadežnega spočetja. Na čelu pogrebnega sprevoda se je nahajalo 500 duhovnikov in menihov, 70 nionsignorjev, 50 škofov in 13 nadškofov.
Bern, 7. oktobra. AA. DNB: Mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi sporoča, da bo v skladu z mednarodnimi sporazumi odpošiljal poštne pošiljke za vojne ujetnike in internirane vojaške osebe v vse nevtralne države, kakor tudi v voju-joče se države. Paketi ne smejo vsebovati nobenih pismenih sporočil, časopisov ali drugih tiskovin. Prav tnko se ne sme pošiljati blago, ki se rado pokvari.
Kmetijsko-gospodinjska šola Marijanišče - Bokalce - Ljubljana
V začetku novembra se začne osemintridesetl tečaj kmetijsko-gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev. Učenke stanujejo v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester.
Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretični obsega verouk, vzgoieslovje, računstvo, slovenščino, kemiio. knjigovodstvo, živiloznanstvo, gospodinjstvo. zdravstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živinorejo in poljedelstvo.
Praktično se učenke vežbajo v kuhanju In konzerviranju, ročnem in strojnem šivanju, preji in tkanju, pranju in likanju, mlekarstvu in sirar-stvu, v vrtnarstvu itd.
Učenke, ki se žele izvežbati za samostojno vodstvo večjih gospodinjskih obratov, morejo ostati v zavodu dve leti, da poglobijo in spopolnijo svoje praktično in teoretsko znanje.
Popola oskrbnina znaša mesečno 450 din.
Sprejeta učenka nai vzame s seboj obleko in perilo ter obutev, potrebno za delavnik in praznik. Nadalje: dva para rjuh, štiri prevleke za blazino, Štiri brisače, štiri 6ervijete, odejo in koc. Perilo je lahko iz domačega platna.
Dekleta, ki hočejo vstopiti v šolo, morajo: 1. dovršiti 16. leto. biti zdrave in moralno neoporečne; 2. predložiti zadnje šolsko spričevalo; 3 navesti stan in poklic staršev; 4. predložiti obvezno izijavo a) učenke, da se bo ravnala po hišnem redu, b) staršev ali varuha, da poravnajo stroške šolanja.
V I. letnik kmetijsko-gospodinjskega seminarja za gospodinjske učiteljice bo letos sprejetih nekai učenk. Prošnji za sprejem naj se pridajo sledeče priloge: 1. Spričevalo o zaključnem izpitu nižje gimnazije ali meščanske šole. 2 Spričevalo 6 prav dob rim uspehom dovršene celoletne kmetijsko-gospodinjske šole. 3. Potrdilo, da so starši kmetovalci. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Obvezno izjavo kakor zgoraj, točka 4. — S temi prilogami in po-
datki opremljene lastnoročno	pisane, nekolekova-ne prošnje za sprejem naj se pošljejo na vodstvo Kmetijsko-gospodinjske šole v Marijanišču v Ljubljani.
Kranj
Nov most v Lajhu tez Kokro. Sedanji most, ki vodi v Lajhu čez Kokro, je že doslužil. Sedaj je banska uprava napravila načrte za nov železo-betonski most, ki bo imel 32 m razpetine. Z gradnjo mostu je v zvezi tudi preložitev ceste, ki je zelo ponesrečeno speljana. Most bo veljal okrog 700.000 dinarjev in je verjetno, da se bo začelo z gradnjo že letošnjo jesen. Most bo velika pridobitev na banovinski cesti Kranj-Smlednik in za zvezo mesta s čirčičami.
Nov najemnik hotela »Jelen«. Hotel »Jelen« sta prevzela g. Pehar Karel in Alojzija, bivša dolgoletna najemnika hotela »Evrope« na Bledu.
Zaradi deija so morali skoro vsa gradbena dela za modernizacijo ceste Kranj-Naklo in La-bore-Medvode ustaviti. Ko se bo vreme zboljšalo, bodo takoj nadaljevali s polno paro.
Rajhenburg
Rajhenburška gasilska četa priredi 15. oktobra ob 2 popoldne pred gasilskim domom veliko tombolo, katere glavni dobitek bo 3000 din v gotovini, razen tega je še okrog 500 manjših, prav lepih dobitkov. — Tablice so po 3 din in se dobijo v Rajhenburgu v V6eh trgovinah, v Sevnici pa pri kolporterju »Slovenca« g Perušku. Po tomboli bo prosta zabava, pri kateri sodeluje domača gasilska godba. V primeru slabega vrmena bo preložena tombola na prihodnjo nedeljo. 22. oktobra. Ker je to zadnja tombola letos v Posavju, 6e je udeležite v čim večjem številu.
ALI STE 2E NAROČILI LETOŠNJE MOHORJEVE KNJIGE?
+
Dotrpel je danes gospod
Martin Hudales
policijski stražnik I. razreda ▼ pokoju
Čas pogreba bo objavljen v dnevem časopisju.
Žalujoči: Franja roj. Korbar, žena; Slavko, kapetan I. ki., Franc, policijski nadzornik, sinova; Minka por. Bcrtoncelj, Anka por. Repe, Beta, prof., Malči por. Švent, hčere — in ostalo sorodstvo.
TAJGA
Na tisoče in tisoče kilometrov daleč se razteza sibirska tajga. Pokrajine, ki bi na njih imele po cele evropske države dovolj prostora, so porasle z neprodirnim pragozdom, v čigar globine se ni upal prodreti še noben človek. Samo na bregovih veletokov Oba, Jeniseja in Lene in njih pritokov mečejo ribiči svoje mreže v enakomerno mimotekočo vodo. Odondod hojevajo hrabri lovci v lovišča po plen. Živali, ki bivajo na neskončni tajgi, se morajo kruto boriti »a svoj obstanek. Pozimi je tajga en sam neizmeren sklad ledu, in tak mraz, ki si ga ni moči predstavljati, mori in uničuje vse vprek, a poletje, ki je tako kratko kot skoraj nikjer več na svetu, vsebuje drugačno strahotno nevarnost — in to je —požar.
Požar v tajgi nastane zmeraj nenadoma in nepričakovano, in tako postanejo večkrat tudi lovci žrtve te strahote.
Seveda nisva midva niti malo mislila na kaj takega tistega lepega junijskega dne, ko sva odšla na medvedji lov kot dva preizkušena možakarja, iz Medved/.ija, iz kraja, ki je izhodišče na love na obrobnih pokrajinah tajge.
Celo spričo strica medveda, ki je v tem letnem času večkrat jako nevaren, ker pohaja sam na lov, da si preskrbi maščobe za dolge pozimske dni, sva si bila v svesti varnosti.^ Ni-kakih psov nisva imela s seboj, saj ti večidel le motijo s svojim nestrpnim laježem, s čimer pokažejo medvedom smer, s katere so preganjani. Pač pa sva se oborožila z bodali, zakaj ti zviti tiči te večkrat prisilijo k »boju na nož«, kadar se bliskovito postavijo nasproti presenečenemu lovcu, ki jih ne zapazi, ko se neslišno pojavijo iz svojih skrivnih skrivališč in brlogov.
Prodrla sva dva kilometra v tajgo, ali bolje, prerinila sva se bila skozi grmičje, vse zaraslo skupaj, in skozi križem kražem viseče veje. Najina spremljevalca, ki sta bila izurjena v tem lovu, sta stopala pred nama. Previdno sta se ozirala na vse kraje in sta zlasti pozorno motrila drevesa. »Te prevejane zverine,« je dejal Parfjon Ivanovič, pet in štiridesetletni možakar, »večkrat čepijo zgoraj v krošnji. Če potem nenadoma planejo navzdol, moraš takoj dobro zadeti z bodalom, sicer te Miška (medved) pohrusta za večerjo.« — »Kaj-pa,« je dodal Kalistrat, drugi spremljevalec, »večkrat dobimo v kakem medvedjem brlogu človeški okostnjak, potlej naj bo pa človek svojega poklica vesel!«
Bilo je že poldne, ko smo prispeli na jaso, ki je bila obrasla z visoko travo, v sredi pa je bila temnozelena trata, polna pisanega cvetja. Tu smo použili svoje kosilo.
S tovarišem sva postala pozorna na to, ker Kalistrat, ki je bil navaden sibirski kmet, pa je svojega nadlovca že več let spremljal na lovih, ni skoraj nič jedel in je le malo govoril. Dolgo je zrl v nebo, ki se je bočilo nad drevesnimi krošnjami v tisti prazni, prozorni sinjini, kakršna je v Sibiriji tudi pozimi v najhujšem mrazu.
»Kaj ti pa je,« ga je slednjič vprašal Ivanovič, ko je Kalistrat zavrnil tudi žganje, narejeno iz divjih sadežev, ki ga je sicer zmeraj rad pil.
»Nič,« je odvrnil Kalitsrat, »le ozračje |e malce preveč jasno in preveč vroče. In pa,« je oklevaje dodal, »moj nos mi ne da miru.«
Porfjon Ivanovič je dvignil obrvi: »Tvoj nos? Ali kaj vohaš?« Po obrazu Porfjona sodeč, smo spoznali, da ga je moralo nekaj hudo zaskrbeti. Vstal je, se oziral okoli, in si dal roko za uhelj, ko da mora nekaj posebnega zaslišati. Pa je ostalo vse jako tiho; to je bila tišina posebne vrste. »Res,« je povzel Porfjon, »nekaj ni prav. Ptiči ne pojo, mravlje se ne zganejo.« Nosnici Kalistratovega tipično sibirskega nosu sta se napenjali in plahneli z njegovimi globokimi dihi, ki je z njim vohljal Skoli. »Mir,« je dejal nato, »le za lup!« Stekel je k bukvi in se naslonil z usesom na deblo. Obraz mu je bil videti še bolj v skrbeh, ko se je vrnil k nam. Potem je z ostrim nožem odrezal šop trave in se ulegel pod drugo drevo. Nastavil je uho na tla, prisluhnil minuto, in še eno. Slednjič je spregovoril. ^ ,
»Ogenj!«	_
Parfjonov obraz je temno zardel. Dvignil je roko, si zastrl oči z njo in je za hip nepremično, raziskujoče zrl v neko določeno smer. »Prehodili smo vsega skupaj kakih sest kilometrov,« je dognal. »Če ogenj m daleč, ne bomo prišli iz njega ven. Tu, na levi od nas, kaka dva kilometra daleč, je reka. Nazaj ne moremo, saj se ogenj bliža odtpd, odkoder smo prišli. Mimo tega pa je nevarnost da nam bodo zverine, ki bodo prav tako pribezale k reki, odsekale pot in nas uničile. Zato pa brž, vsaka minuta je velikega pomena za življenje ali smrt!«
GORI!
Naglo smo pobrali svoje reči, Parfjon, orjak po svoji postavi, si je svojih šest bodal pripravil za boj, midva, »civilista«, pa sva si nabila samokrese. Ko smo za minuto obstali, da smo se oddehnili, smo tudi mi zavohali tlim. »Salamenska reč,« je zaklel Parfjon, »vrag naj ga vzame! Čisto blizu je. Zefir ga je bil odgnal od reke, zato ga nismo že v Med-vedžjem zavohali.«
Vodnika sta naju silila, da naj prav brž pohitiva. Tako smo bili že čez pol ure tega naglega bega strahovito zdelani. Saj smo morali naprej, ne da bi pazili na trnjevo grmičje, ki nam je v divjem vrvežu zapiralo pot. Kmalu nam je tekla kri iz premnogih ran, vendar nismo obstali, saj se je z vsakim korakom povečal tudi jedki duh v ozračju.
Ali bomo prišli skozi? Srce nam je burno utripalo, znoj nam je v potokih lil s čela, ranjene roke in noge so nas bolele, a morali smo naprej, zakaj, če bi odjenjaii, bi bila to smrt za nas.
Smrt — ki smo doslej občutili njeno bližino le po strahotnem molku v gozdu, po dimu, ki je že zastiral nebo in po vratu, nosu in ušesih, — se je začela zdaj oglašati z neznanskim, tisočglasnim zborom samih prestrašenih divjih zveri. Med vsemi je bilo najbolj grozno slišati strahotni bas medvedov, vmes tuljenje volkov, zavijanje hijen in šakalov. Dozdevalo se je, ko da so že med nami.
Parfjon je opazil naše prepadene obraze, rekoč: »Ne bojte se! Med nami in zvermi je najmanj za uro dolga pot; preden pa bi prišle zveri do nas, moramo biti mi že pri reki. Precej široka je, a preplavati jo bomo morali, preden nas bodo zveri dohitele.«
Nebo je od neizmernih jat ptičev postalo črno. Tudi ptiči so leteli k reki, da bi se rešili žgoče pripeke ognja, ki se je večal in večal. Ali ni bilo že prepozno za nas in zan je?
Grozeči, gosti dimasti oblaki, ki so nas zdaj zavili vase, in ki se je njih dušeči sopuh spojil z vsakršnimi izpuhi uničenega drevja, gr-mičja in živih bitij, so nam le potrdili, česar smo se tako bali. Za hrbtom smo imeli zverine, ki so bile v svojem strahu pred smrtjo še bolj nevarne, pred nami so bile trnjeve gozdne ovijalke, ki so nam zastavljale pot, zdaj pa še ta nevarnost, da se zadušimo!
Že smo si morali držati rute na ustih in smo dihali le skozi nos. Oči niso videle nič, tipajoče roke niso čutile nič, tavali smo dalje ko slepci. Ali bomo dosj)eli do reke? In če bomo prišli do nje, ali ne bo pregloboka in preširoka in bomo mogli čeznjo? I.e nobenih vprašanj! Le naprej, dokler količkaj moremo!
Zmogli smo pa zmeraj manj. S silo obupa je Kalistrat razsekaval zveriženo in zmedeno grmičje, da nam je tako pripravljal pot. Rjovenje se je vedno bolj in bolj večalo. Ali so nam bili medvedje in volkovi že za petami?
Tajga gori! Kolikokrat sem bil že slišal ti dve besedi, a šele zdaj sem razumel njun pomen. Zdaj sem vedel, kaj se to pravi!
Že smo zaslišali prasketanje in hrslljanje. Kako daleč je še do reke? Strahotno vprašanje naših zmedenih možganov!
Tedajci smo začuli Parfjonov glas: »Ali gremo prav?« Bog nebeški, še kaj! Torej nam preti še nevarnost, da moremo zaiti v globinah
Pojdimo na Prežganje!
Kraj Prežganje (659 m) je priljubljena izletna točka, kamor že od nekdaj radi prihajajo izletnik in turisti. Ljubljančani in sploh Gorenjci se ponavadi pripeljejo z vlakom na postajo Laze, odkoder nadaljujejo pot (t uro) proti Jančam ("94m), kjer je prekra-razgled skoraj po vsej Gorenjski do blejskega gradu, v Ljubljano in proti Dolenjski. Že od tu se nam prikaže eno uro oddaljeno Prežganje, kamor smo namenjeni. — Z Janč se nadaljuje not po slikovitem smrekovem gozdu skozi vas Volavlje, kjer je spomladi ob času cvetenja sadnega drevja eno samo belo morje cvetja, zlasti češnjevega. — Bliže in bliže smo Prežganju. Prav na vrhu prijaznega hribčka kraljuje župna cerkev device in mučenice sv. Marjete. Od tukaj je krasen razgled, proti zahodu na Ljubljano, proti vzhodu pa na Kura in drugo dolenjsko gričevje. Lep pogled je tudi na sosednjo božjo pot Šv. Antona v štangi. Še niže doli se odpira dolina med Smartnom in Litijo.
Nadvse krasen je pogled s Prežganja na Triglav, na Blegoš, Krim in znani Snežnik. Oko nam tudi takoj obstane na razgledni točki Obolno in na Kucelinu.
V zimskem času je okolica Prežganja pripravna za smučanje, kajti svet je izvrsten, kar pričajo številni smučarji. Izletniki in turisti dobijo odlično postrežbo v priznani in edini gostilni de Cecco. — Oglejmo si še sam kraj na mestu! Poleg cerkve z izredno visokim ši-Ijastim zvonikom stoji župnišče, ki sliči gradiču, zraven je »Ljudski dom«, občinski urad, trgovina in gostilno, šola in ostala vas malo nižje. V pol ure oddaljenem Ravnem brdu žalostno štrle v nebo ostanki nekdanje podružnice sv. jerneja. ki je bila opuščena še ob času cesarja Jožefa II. takrat nam je ostala le še podnižna cerkcv sv. Križa v Vel. Trebeljevem.
Ko smo se v gostilni dobro okrepčali, nas vodi pot skozi idilični vasici Malo in Veliko Trebeljevo. Gremo na vlak v Višnjo goro, zato smo pred Vel. Trebeljevem prečkali lepo novo banovinsko cesto. Nekateri izletniki se odcepijo proti Grosuplju. drugi zopet po idilični Besnici, kamor nas vodi banovinska cesta do avtomobilske postaje v Sostro.
Kraj Prežganje je po naravnih krasotah lako lep, da se tisti, ki sere enkrat skozi, ponovno vrne.
Domtsleki v sanjah
Celo mnogo iznajdb je izšlo iz sanj. Iznaj-ditelju šivanke za šivalni stroj Eliji Howeju, se je nekoč sanjalo, da ga divjaki zasledujejo e sulicami, ki so njih konice imele uho. — Angleški Iznajditelj Bojs je imel sanje o nekem aparatu za merjenje uporabe plina. Drugo jutro je zares skonstruiral tak aparat. Boys je bil teh misli, da so sanje dovršile poslednje dejanje njegove velje Če kaj prav posebno hočemo ali iščemo, mobiliziramo duhovne pomagače. Oni so tisti, ki nam naše delo pomagajo dokončno izvršiti. Lepo pove neki pregovor: »Začetemu tkivu pošljejo bogovi potrebne niti.«
Edison, veliki iznajditelj, se je prav dobro zavedal, da je tisto, česar ni mogel najti v budnem stanju, moči odkriti v polsnu, v dremavici popolnega miru. Imel je navado, da se je, kadar je imel kako hudo preglavico, zaprl v delavnico, se ulegel, dal noge na pisalno mizo, si klobuk pomaknil na oči, in je tako premišljal o tisti zadevi. V takem stanju se je prepustil mislim, kakršne so prihajale iz kraljestva duliž. Največkrat 66 je pa še prej prav pošteno najedel
Prvi folozof, ki je omenil stvariteljsko moč sanj, je bil Američan Prentice Mulford. Govoril je »o praktičnem pomenu sanjarenja«. S tem je hotel povedati, kako je človek potreben oddiha in bivanja v tihoti in kako dragoceno ;e brezdelje, ki se v njem dvigajo zakladi naše duše.
Clairon, odlična igralka ob času vladanja francoskega kralja Ludvika XV., je kar norela za Voltairom. Šla je na pot, da bi ga kje srečala, in ko ga je slednjič dobila, je navdušeno padla k njegovim nogam. Voltaire, ki je bil ves vzhičen, se je prav tako vrgel prednjo na tla. V tem smešnem položaju je Voltaire resno pripomnil: »No, zdaj ko sva oba na tleh, kaj naj začneva?«
Znnnl SAI.VAT CAJ proti Jolft-nim kamenčkom In bolečinam iolflnegu mehnrja *« dobiva pri plavnflm r.n«tnpnll<n: Apotek« 8t. Ivani«, Zagreb, Kaptol 17. — Proapeltto o idravljenju pošiljamo zastonj.	____
O. r. a. br. 27870-103«. Bn. 3487.
-
Okajen. »To ie dobra da sem vsaj laterno B seboj vzeli«
gozda, iz katerega tudi brez požara in brez divjih zveri ne more nihče ven, če je sled izgubljena za n jim!
Kalistrat je za hip obstal. »Prav,« je nato odvrnil kot človek, ki si je v svesti zmage. Srknil je zrak skozi nosnice in še dodal: »Vodo čutim.«
Upanje nam je spet oživelo. Toda gozd nas ni hotel pustiti iz sebe, metal nam je ovire vrh ovir pred noge, bodeče roke so se nam od vsepovsod iztezale nasproti. Kalistrat se je okrenil in nas tolažil: »Ne bo več dolgo. Samo še dvajset minut.«
Jaz nisem mogel nič več dihati. Dim mi je zamašil ušesa, nos in usta; tudi druga dva »civilista« sta bila na koncu svojih moči. »Ne moremo nikamor več!« Kalistrat je izginil, a čez hip nato smo ga zaslišali: »Reka!« Grmičje se je razdelilo, Kalistrat je bil spet pri nas. Zgrabil me je za roko in me vlekel /a seboj, Parfjon pa je storil isto z mojim sjiremljeval-cem. Čez nekaj korakov smo bili na bregu reke Indigirke.
Zdaj ni bilo časa za kako premišljevanje — kar brž na ono stran! Vrgli smo se v deročo reko, v vrtince in pene — tndigirka je tu bolj nevarna kot Volga — in ko smo deset minut naporno plavali, smo prispeli na drug breg. Rešeni! Z onstran brega pa je prihajalo k nam neznansko rjovenje zveri, ki od strahu niso vedele ne kod ne kam. Bile so pač tik za nami, in Parfjon se je pokrižal, rekoč: »Srečo smo imeli!« Kalistrat pa ga je zavrnil: »Moj nos je vedel!« Potem se je obrnil tja, odkoder se je razlegalo tuljen je. Pogled mu je postal zamišljen in otožen. Parfjon se je ozrl vanj, rekoč: »Vem, kaj mjsliš!«
Kalistrat je pokazal na debla, ki so ležala okoli. »Lahko bi človek postavil most tem zverinam,« je navezal na Parfjonovo ojiazko, »toda — potem smo mi izgubljeni!« Iako smo šli naprej, ničesar nas ni več oviralo, pa vendarle nismo bili od srca veseli. Vsakdo od nas je mislil na divje zverine, ki so bile povsem v oblasti ognjene smrti.
Mahoma je Kalistrat obstal in dejal Par-fjonti: »Zdaj boš tudi brez mene mogel iti dalje. Jaz grem nazaj. Moram pa moram pomagati tem hudičem.« Začel je preklinjati, kakor zna samo kak Sibirijec preklinjati, ki bi bil tozadevno lahko vsemu svetu za zgled. Nato se je poslovil in se vrnil.
Ko smo prispeli v Medvedžije, so nam moški, ženske in otroci prihiteli naproti, saj so jim bile saje naznanile nevarnost. Polni strahu so povpraševali po Kalistratu, in Parfjon jim je stvar pojasnil.
V Medvedžiju smo prenočili.
Opolnoči, ko smo že hoteli iti spat, se je nepričakovano pojavil Kalistrat. Videti je bil ves podivjan, pod levim očesom je imel debelo, krvavo bunko, na rokah pa modre ma-roge.
»No, ali si jih rešil?« ga je Parfjon vprašal.
»Sem; most sem jim postavil,« je odgovoril. »Zdaj niso nič več nevarne; tri mesece ne bodo pozabile tega veselja. Obronki vseh gozdov so v plamenih Hvala bodi Bogu, da je razen ognja ustvaril tudi vodo!«
Drug dan sva se odpeljala nazaj v Omsk.
(E. K. Iljin.)
Goya: Ustrelite^
(Prizor iz španskih prekucij, 3. maja 1808. Slika je v muzeju Prado v Madridu.)
Kurenchuva Nešha ma tud beseda
Tu me strašen jezi, ke ztlej na morem zvedet, kua za en uržali je prouzu-prou, de je Gustl zdej kar tih ud tisat-ga zburvajna, ke ga večkat priredeja gor pud Tibuli u Monte Karlo tist ta penzju-nirun filuzofi, če ie prou zadenč neki prpoudvou, de boja rael čez ene!) šter-najst dni spet en tak dneuni red, pa ni kua boju djal na zburvajne. Sevede, prou nč puvedu. Jest sem bi a grozen ferbčna in sem res težku prčakvala, če bo spet ud kašneh pouhneh vagonu gnarja prpoudvou, ke sma jili dubil. Ta mrcina je pa zdej kar naenkat tili ud tistga gnarja. Tku, de jesN zdej prou nč na vem, kam sa spraul tist gnar, Al je Gustl usega pubrau, al ga je kašen drug u soja mauha pubasu? Jest sum tulk vem, de nisem dubila ud tistgu gnarja neubenga ficka. Ena brajnuka sem res vitiia na plae, ke je ena pouhna pest cekinu zavijala u soj šnajctihel. Ke sem tu vidla, sja se men začele kar sline cedit dol pu brad, tku sa m bli ušeč. Tu se men na_ zdi prou. Če pride slučajen glih ud kod kašen gnar, nej b se lepil razdelil med reveže, ke reveži ga še ta narbl nucaja. Sej sa vender zadne čase naš reveži bi sulii, koker je naša Iblanca. Sam ud gnarja prpoudvat, pa nubenmu nč dat, tu ni lepu. pa nej reče eden k<ir če. Men b blu velik lubši, de b bli Ide kar tih ud tisteh vagonu z gnarjam, ke srna jih baje dubil.
Pa kua bom jest tlela ud gnarja gubezdala, ke mam zmeri pra/.ne varžete. Ud gnarja se sam tist lohkn kej pumenja, ke ga maja pou-hne maulie. Tak pa punavnd kar mouceja, pa
raj štederaja, na ka.šna vi/a b se ga dal še več prkumenderat in pa kam b ga blu bulš nalužit, de b bili bi na varnem in pa de b več ubrest not nesu. Tnkeh skrbi pa žalibog jest nisem mela še nekol u sojem žeulejn, če prou sem že precej u leteli, pa če prou pranja Ide, de sa bli soje čase velik bulši časi, koker sa pa zdej.
Kua s bo člotik s takem rečmi glava belu? Jest zdej sam težku čakam, kdaj se bo tist Boris dol iz Zagreba spet u »Jugosluvenarskem narude« kej uglasil in kašna ud tisteh dečku zapeu, ke sa tiste koške, ke sa jih gcspud župan nalnš za smeti not metnt, pu mcstnch lah-tcrnah pustil naštimat, dol putrgal in jih kar ke pu cestah zmetal, koker kasne čike. Jest letim usiik dan prcc pu k tisi t ke u Knafluva ulca pugledat, če je že kašna Borisuva pesem gor napopana. Boris pa kar mouči, koker grob, namest tle b jih puhvalu in zapeu »Bravo dečki«. Zdej sa ja še bi zasležil kašna puhvala, koker tekat, ke sa sluvensk mater nusek udbil. Jest zdej res nn vem, al Boris še ni nč zvedu ud teh košku, al pa zatu noče več pesem kuvat, ke se 11111 fr/.mnga, de še zdej nisa tiste slu-venske matere dol s knmna vrgel in raj nega gor pustauli al ma pa kašen drug uržah, de se noče več uglast. Neki bo že. Mugoče je pa tud, de mu je tista pesemska žilca zamrzelna. .škoda b ja blu.
Scer pa jest kar prou pu pravic puvem, de se men tist koški zrleja res mnl premejlien. Jest sem te dni enkat kuntrulirala te koške, >a koker sem vidla, sa bli usi prazen. Ukul vošku na tleh je blu pa pousod tulk eneli smeti, de sem se kumi veh izkubacala. Puse-ben stareh časupisu in pa use sorte škrnicelnu je blu prou velik. Sej b mogel gespud župan vedet, de Iblančani nimnma poseben glih roke. Če še tku cilama na knšna reč, pa ja nn zade-nenma. Zatu b jest prpuročala, de b se na lah-terne prvezal kar prou tak ta velk koši, koker jih maja tist, ke pu Iblan preste predajaja. Pol b se Ide saj na mogel izgovarjat, če b jih kdu zavle tega nalirulu, ke pupir in druge take udpadke kar ukul koška pu tleh niečeja, namest de b jih not u košek metal, de sa se pumujal, de b udpadki padel u košek, pa se jim je punasrečel, ke na znaja dober cilat. Seveae, ce b pol tud tak ta velk koši nč na zalcgel, nej b se pa ud lblančanu pogerval, de morja koše nost kar na trebuh kok prve-zane, de b lohkn vajne saj škrnicelne in pa druge take udpadke metal, če b se jim že čike nI pa ubrezke na pulebil not tmetat. Tu b pa Iblančani mende le ubogal. Kdur b se pa use-glih pregrešil, nej b ga pa kar zamclinrl. Ta perukat pugojno, pol pa kar zares. Ni hudi-man, de b se pol tud Iblančani vorenge na ua-vadel.
Noja, pa zdej en čas nej b se še s tem ia malem koškom putrpel, ke sa tulk enga gnarja kuštal. Murde noja zdej Ide že mal nI na vo-renga gledal in na boja s pupirjem tku frečkal in ga preč metal, ke se je purlražu. No, bojna videl ...
Zdedj m pa še neki na src leži.
Sej tu mende tku že veste, de sem iz šent-jakubske fare duma. Z mojmu možam raava holt ena bajtca, ke ni skori proti nič veči, koker jih maja použi. Sam tu je razloček med použem in pa med nama, de použem ni treba nubenga dauka plačvat, čeprou sa hišen pu-sestenki, midva ga pa morva. Jest sama na vem. kuku je tu. Sej sem se že enkat prtužila čez tu pr daukari, pa m še ndgovora nisa dal. Taka je holt dondons pravica nn svet. De ure na naš faren cerku in pa na cerku svetga Florjana na greja nekol tku, koker se šika, vam je pa prou gvišen tud že znan. Farroani pranja, de te ure nisa glih pnfrderbane, ampak de turnsk mežnar puznb te ure navit, koker se morja. Sevede, če ura ni voreng navita, pa na more jit. Tu se tku samu od sebe zastop, de ur se na more kar s kašna gajžla prsilt, de b
BANKA BARUCH
11. Ros Auber, Paril («•)
odpremlj« denar y Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurzu. VrSi vse bančne posle
L1
Poslednji svit oktobrskega sonca v gozdu
Zgodovinske Trojane
Pri zidanju svinjaka so Stojčevi v Trojanah morali odnesti nekaj brega. V odkopu se je pokazala v oglje izpremenjena pšenica, znamenje, da je ogenj uničil močno naselbino. Istotam so našli se tudi nekaj drugih predmetov, kakor igle, lončeno svetilko, ter neki kip brez glave; tudi dve plošči z napisi so našli leta 1862 na tem mestu. Ena se je izgubila neznano kam, drugo pa so položili na dno 14 m globokega vodnjaka, kjer je še dunes.
Pred Stojčevo hišo je odkril Pečnik v tleh kopališče. Njegovi spodnji prostori so bili obokani. Tam so kurili, da se je voda segrela. Del tega kopališča so leta 1936 pri gradnji nekega poslopja znova odkrili.
Izmed denarjev so bili v Trojanah najdeni kovanci tehle cesarjev: Avgust, Geta, Neron, Domicijan, Trajan, Hadrijan, Faustina junior, Elagobnl, Aleksander Sever, Maksimin Iračan, Gordijan IV., Golijan, Avrelijan, Tac.it, Dioklecijan, Konstantin Veliki, Konstnns, Konstan-cij, Jiilijan, Gracijan in Valcntinijan; polnejši so redki.
Francoski recevour, princinal Jožef Repe-schitz, je v letih 1810—1814, ko je služboval v Trojanah, zbral večjo množino starega denarja. Ljubljanskemu muzeju je poklonil 24 zlatih, 606 srebrnih in 1728 bakrenih kovancev.
Propad Airansa
Tako se je Atrans (rim. Trojane) razvijal do nekako 6. stol., nakar je v burnih letih preseljevanja narodov propadel. Zgodovinarji in starinoslovci domnevajo, da je bila naselbina najprej oplenjcna in nato požgana.
V petem stoletju so- tvorili naši kraji vrata v bogato Italijo, kamor so hiteli razni germanski narodi po rimski cesti, kakor Goti in Lan-goburdi. Tu čez je okrog leta 400 šel gotski kralj Alarili, pol stoletja pozueje pa Atila, ki je Atrans najbrž pokončal.
Afrans — Trojane
Po naselitvi Slovencev na atranskih' razvalinah je dobil kraj druga imena. Vzhodni strani rimske naselbine so rekali v Zideh, ker so se tam nahajali še ostanki obzidja; v dolini pod zidom je nastala vas Podzidom; zahodno naselbino pa so imenovali Tvrjani, Trjani, Trja-nje (prim. vtrjenje) zato, ker so stanovali v nekdanji rimski trdnjavi; odtod je nastalo sedanje popačeno knjižno ime Trojane.
Sicer pa so besedo Trojane in njen pomen skušali razložiti na razne načine že Levstik, Jurčič, Dav. Trstenjok in Luka Pintar. Teže je pojasniti pomen Atransa. Dav. Trstenjak je sprva menil, da je ime v zvezi z bikom indijskega boga Žive, ki se ie imenoval: Dherma, Dliarma; pozneje iz sanskritske besede adri = breg; potem spet iz božanstva Atrans, ki so ga v kraju častili, in še na več načinov.
Trojane v srednjem veha
Poznejša zgodovina omenja Trojane leta 1457, ko so razsajali boji za dediščino med avstrijskim cesarjem Friderikom IV. in Vitov-cern po smrti celjskega grofa Ulrika U.
Ko se je Vitovec vračal z Gorenjske skozi Črni gruben, gu je med Blagovico in Trojanami napadla četa oboroženih kmetov, ki je pobila več njegovih vojakov; vojskovodja pa je srečno ušel v Savinjsko dolino, odkoder je poslal spet nove čete, ki so maščevale pobite vojake.
Ko so Turki v največjem navalu leta 1478 napadli naše kraje, baje tudi Trojanam in okolici niso prizanesli, Del roparske vojske, ki je plenila okrog Kamnika in po Tuhinjski dolini, je obiskal Sv. Lenart na Sedlu nad Čem-šenikom, in gotovo tudi Trojane niso zgrešili. To potrjuje tudi neka višina na šipku, ki ji pravijo Grmada, drugi podobni v Kamnacu, pa Furkova špica.
Z zaporom meje je skušala oblast odvrniti širjenje nalezljivih bolezni. Leta 1599 je razsajala na Vranskem »črna smrt« in silila čez mejo proti Trojanam, V letu 1600 ni smel nihče stopili iz Štajerske na Kranjsko. Dne 30. avgusta 1679 so poverili kranjski stanovi varstvo meje proti kugi blizu Trojan — Janezu Her-berlu Valvasorju; dodelili so mu tudi štiri stražnike in naročili, da naj da prekopati cesto v Trojanah, kjer naj stražijo njegovi podlož-niki. Trojane so bile pred kugo zastražene še leta 1681 in 1713.
Boji s Francozi
Ko je Napoleon oživil Ilirijo, sq poslale Trojane in njili okolica pOzorišče hudih' bojev s Francozi.
Prvič so šli Francozi skozi Trojane 8. aprila 1797, toda že čez deset dni so se vračale štiri francoske brigade preko Trojan v Italijo, ko je bil v Ljubnem sklenjen mir.
V	francoski aneksiji so se nahujskani kmetje in rokovnjači grdo spoprijeli s tujimi vojaki. Po travnikih in gozdovih, po hlevih in kleteh leži mnogo pokopanih žrtev. Zaradi teh napadov in ubojev je bilo obsojenih okrog 40 kmetov iz Trojan, Ueaka, Zidov, št- Ožbolta, Hrastnika in drugod, od katerih je bilo pet ustreljenih.
Procvit Trojanam je bil pred letom 1849, ko še ni stekla južna železnica, bujni promet z vozmi. Neki 97 letni stari oče se še sedaj spominja tega blagostanja, dasi je takrat promet že začel padati. V strmi trojanski klanec so rabili vozniki priprego, zato so zaslužili tudi kmetje,
Trojane so torej preživljale slavne, pa tudi hude dneve in ako bi mogle govoriti, bi mogle povedati mnoge zanimivega.
V	lepih dneh, ko se odpravljate z doma, pa ne veste, kje bi preživeli svoje ure oddiha, vam kličejo: »Pridite!«
Dirka s prašičem v tekmi s konjem
najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št 8064-64, Bruzelles;
Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandjja: številka 1458-66, Ned Dlenst; Luksemburg: številka 6067, Luxerobourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
Slaro poročilo, ki eo ga med drugimi listinami našli na podstrešju neko hiše športnega kluba v Haagu na Nizozemskem, je slučajno odkrilo sikrivnost neke sldlke. Na tej sliki je videti prašiča, in dasi prašič ne spada baš k umeU nišikim slikam, jo ta slika vendarle na častnem mestu v dvorani. Zakaj to?
Leta 1854 je neki član, že takrat znanega športnega kluba, kupil za drag denar plemenitega dirkalnega konja. Seveda je vsak večer na vse pretege hvalil najrazličnejše odlično sposobnosti
šle naprej, koker se kojna al pa kašna druga žvau lohka pršil. Kene, ura je holt ura, žvau je pa žvau No, al ni res?
Jest na vem, kuku b zdej s tem uram nadel. Kene, ud enga mežnnrja se tud na more več pugervat, ke ma še tulk eneh drugeh skrbi. Če b mela jest kej pr turenskeh urah za gu-vort, b jih kar lepu dol s turna pubrala, pa b jih u zastnulaunca nesla. Jest mislem, de b m u zastnulaunc že tud neki najne pusudil, če prou punavnd turenskeh ur v zastnulaunc na jemleja. Za tist gnar, ke b ga u zastnulaunc najne dubila, b pestila pa kašne prou lepe sončnen ure na turne namalat. Kene, sončneh ur pa tku ni treba nekol navijat. Mežnar b se pa tud oddehnou, ke b mu jih na blu treba navijat. Sončne ure pa tud lil pinktlih kažejo, kulk je ura, keder sonce sije, koker tako navadne ure. Pa tud lirmoliarjem jih ni treba nost u pupravil. No, keder gre de/, pa tud nobeden pameten člouk nn bo hodu na sončne ure gledat.
No, al ni tu ena pametna misu? Gespud fajmešter me boja prou gvišen ubtigal in tku naredel, koker sem tlela nasvetvala. Turensk mcžnaar m bo pa tud prou gvišen du smrt hvaležen, ke ga boja sončne ure tku razbremenile. Urmohari me znnja pa rad met, če jim bom z mojem nnsvciam kej škodvaia. K, N.
svojega konja. Bahaški lastnik konja se je celo ponašal, da bi njegova čudovita žival z dvema jezdecema v sedlu potolkla slehhrnega nasprotnika. »Slišite, dragi moji, nikar se tako ne repenčite z brzino svojega čudežnega konja! Jaz imam pa doma prašiča, ki sem prepričan o njem, da glede na brzino izlahka prekosi vašega konja!« Tako je neki znani veleposestnik zabrusil bahaču v obraz. Ponosni lastnik konja 6i tega zaničljivega izzivanja ni dal dvakrat reči. »Vaš prašič dTagi moj, še sploh nikjer ne bo, ko bo moj konj z dvema jezdecema žo zdavnaj dosegel svoj cilj'« Iz tega besedičenja je nastala stava. Za nagrado so določili 1000 goldinarjev. Lastniku prašiča so dali dva tedna časa za izurjemje živali. Ta svoj-aka dirka naj hi se vršila na nenavadna razdalji desetih kilometrov.
In to je tista skrivnost, ki si jo je veleposestnik ohranil v svojih zapiskih: kako jo treba vaditi in trenirati prašiča, da premaga konja-dirkača;
Prvi dan ni dal prašiču, ki mu je bilo Ime »Neron«, nobene krme. šele drug dan je prišel v hlev a ne zato. da hi dal prašiču kaj jesti. Marveč je prašiča privozal na vrv in ga pretepal in vlačil « seboj po vsej predpisani poti za tekmo. Ko je z muko in težavo preromal s prašičem deset kilometrov dolgo progo, je »Neron« dobil dva slanika za plačilo. Znano je, da prašiči ribe prav posebno radi žro. Potem je moral »Neron« nazaj na dolgo pot Tretji dan je moral prašič *pot stradati, In gospodar se nI niti prikazal. Šele naslednji dan je izvlekel prašiča, daoi je bil tako sestradan, spet na dirkalno progo, a zdaj je dobil na celju tri slanike za plačilo. Nato je bilo videti, da jo imel prašič, ki jo bil medlem že precej »hujšal, več in več razumevanja za nenavadno proceduro, ki se ji je moral pokoravati. Čez nekaj dni je prašič že hitreje tekel po določeni poti kot n jegov lastnik, tako da ga je moral potem lastnik že na konju spremljati. Prejšnji dan, preden je bila dirka, spet ni dobil pražifi nobe-
[^TEHNIKA
Tehnika v vročem pasu
Vremenske in zemljepisne prilike vročega pasu zahtevajo v marsičem drugačne konstrukcije kakor pa se uporabljajo v kulturnih deželah zmernega pasu. Za uveljavljen je tehnike moramo tukaj upoštevati velike razlike v podnebju med peščenimi puščavami, med suhimi stepami in med vedno zelenim močvirnatim pragozdom. Pa tudi posomezni izmed teh predelov so ob različnih letnih časih zelo različni. Najbolj značilno za te kraje je tropsko deževje. Množina padavin naraste ponekod do 12.000 mm, kar je zelo veliko, če upoštevamo, da imamo v Boki Kotorski kot najbolj mokrem kraju v hvropi komaj 4000 tu m padavin. Ena izmed nadaljnjih značilnosti tropskih krajev so velike razsežnosti, ki jih mora človek obvladati zaradi redke naseljenosti. V neposredni zvezi s tem je vprašanje delavstva, posebno ker se je pri tem delu treba ozirati na navade in običaje domačinov, ki marsikje smatrajo delo v našem pomenu besede za sramotno.
Eden izmed najvažnejših problemov za tropske kraje je ureditev prometa. Z razvojem avtomobilizma so dobile ceste mnogo večji pomen, kot so ga imele prej. Ceste se v vročih krajih gradijo najrajši tako, da površino zemlji izravnajo in prepojijo z bitumenom. Na ta način je cesta hitro gotova, pa tudi dovolj odporna. Za odvod vode s ceste si največkrat ne delajo skrbi, ker je cesta v deževni dobi tako ali tako neprehodna. Zanimivo je, da je gradnja betonskih cest v takih krajih zaradi pomanjkanja vode nemogoča. Tukaj ne gre le za to, da se preskrbi voda, ki je potrebna za mešanje betona pri gradnji sami, ampak za pomanjkanje velikih množin vode, ki bi bile potrebne v času, ko se beton utrjuje in vzdržuje v vlažnem stanju, da se ne bi izsušil in razpadel.
Gradnja mostov pomeni za ceste vedno podražitev. Zato se brodovi in prehodi čez plitva mesta še vedno veliko uporabljajo. Mostovi, ki jih gradijo domačini, so za avtomobilski promet po večini preslabi. Reke tropskih krajev ob času deževnih dob zelo narastejo. Tedaj se njih gladina zviša nekako za 25 m in več. Če bi hoteli mostove graditi za tako višino, bi bila gradnja predraga. Ker so ceste v deževnih dobah tako ali tako neprehodne. gradijo mostove na takih cestah v taki višini, da jih narasla voda preplavi. Pri tem se mora pri konstrukciji mosta ozirati poleg pokončnih sil, ki nastajajo na mostu pri prehodu vozil, tudi na vodoravne bočne sile, ki jih proizvaja voda in plavajoči kosi lesa, kadar je most prepravljen. Na železniških mostovih morajo biti tračnice in pragovi za primere preplavijenja še posebe pritrjeni.
Avtomobili morajo biti za vroči pas posebej pripravljeni. Zaradi večje vročine imajo sorazmerno večje hladilnike. Zaradi slabega stanja cest, ki imajo cesto tudi 40 cm globoke kotanje, morajo biti motorna vozila posebno odporna. Važno je tudi, da je najnižja točka vozila dovolj odmaknjena od tal. V tem oziru se je posebno obnesel stari model Fordovega avtomobila.ki je po vseh tropskih krajih najbolj razširjen. Za avtomobile je pomemben razstoj koles, saj mora avto često več let voziti po istih kolotečinab. Zanimivo je, da imajo ameriški vozovi vsi med seboj precej enake razdalje med kolesi, kar pomeni za prodajo ameriških avtomobilov znatno prednost, ker vsakdo rajši vozi po udelanih cestah, kakor pa da bi moral z dvema kolesoma voza voziti po grebenu med kolotečinama.
Osebni promet v večji meri se razvija z avtobusi. Na dolgih progah se prevozijo potniki po cele dni v velikanskih avtobusih, ki so temu primerno opremljeni. Avtobusi imajo spalne oddelke, naprave za upravljanje ozračja. izolirani so proti direktnemu učinku sončnih žarkov itd.
Še bolj kot avto se je razmeram v tropskih krajih prilagodilo letalo. Danes je -saradi hitrosti, ki je letalu že po naravi lastna, marsikje edino in najbolj zanesljivo sredstvo za obvladanje ogromnih razdalj. Posebne usluge pa nudi letalo zdravnikom in varnostnim organom.
Stric — profesor »Kar odpeljiva — stric tega še opazil ne bo!«
nega živeža. Medtem Jo bil postal lepo vitek' In o kaki maščobi ni bilo ne duha ne sluha na njem.
Prišel je dan čudovite dirke med prašičem in odličnim, plemenitim konjem - dirkačem. Vsa dirkalna proga jo bila na gosto obdana z množicami radovednega ljudstva. Lastnik konja je ostal zvest dani besedi, da bosta na konju dva jahalca, vendar jo i« previdnosti izbral dva lahka ln vitka jahnča, ki oba skupaj meta bila bolj težka ko en sam Jezdec.
Znak za Start ie bil dan — in prašič in konj sta šinila na plan. Kako so se vsi neizmerno začudili. videč, kako je lahkotni in sestradani prašič takoj prekosil konja in je dirkal ko puščica, ne da bi ga bil konj le enkrat samkrat došel. Nasprotno: čim bolj se je bližal koncu proge, tem večja Je bila razdalja med prašičem in konjem. lam na cilju pa je dal lastnik postaviti velikansko korito polno fllanikov, ki se je nanj© sestradani »Neron« kar vrgel, Vsi so bušknili v smeh. ko so gledali prašiča in slišali njegovo cmokanje in hrustanje.
Veleposestnik, ki je bahaškega lastnika konja tako globoko porinil v močnik, pa ni bil zadovoljen s samo nagrado 1000 goldinarjev, ampak je dal svojega, zdaj davnega »Nerona« ovekovečiti Z olltiato sliko, ki ie zda i *n»t	navo
veliavn.	* .......-S« ffVOJO---,
vredno«tl glav*, marveč o pomanjkljivosti *rca, da se tako izrazim — o jalovem mišljenju, mijlje-nju, ki je tudi brez vsakega instinkta. Se več, neumnost tangentnih ljudi je, da sploh mislijo. Bolje bi bilo in bolj pravilno bi presojali kako stvar, če bi se na slepo prepustili svojemu nagonu. Saj je tudi pri radialnem mišljenju najbolje to, da se veže mišljenj* z nagonom, instinktom, čustvom in krvjo. Za to značilno neumnost je pripravna beseda: zalčlel, nemško: hirnverrant, francosko: stupčlait. V svojih skrajnih, časih bolestnih oblikah se nam predočuje tangentno mišljenje kot logičen »paralogismus« ali kot ona čudovita zbadljiva neumnost, ki so ji rekali v starem veku »oxymoron«. Ta je znak takih ljudi, »ki 60 od same pameti neumni«.
Slednjič naj navedem še nekaj zgledov, za katere je — dasi so različni — značilna oblika tangentnih besed. To se pravi, v vseh teh primerih 60 ljudje razumeli eno točko; nato je pa odpovedal instinkt, in mišljenje brez vodnika je zdivjalo kakor pobegli konj po tangenti mimo predmeta.
Med svetovno vojno sem se izprehajal s svojo mlado nečakinjo po gozdu. Srečala sva nekega vojaka, ki so mu bili oči izstrelili. Zvečer sem pripovedoval doma o tem in sem pridejal, kako se mi je kar srce paralo, ko 6em videl takega vojaka. Dekle me je pa prekinilo, rekoč: »Kako se lažešl« Ko jo vprašam, naj mi pove, kako da se lažem. pa je . rekla: »Saj vendar ni bil vojak, ampak praporščak!« — Na neki ljudski univerzi sem hotel razložiti pomen be6ede »delo«. Slednjič smo določili: »Delati se pravi uporabiti V6e moči in se zavedati, zakaj jih uporabljamo,« Za zgled 6em dodal: »Če plešem v zabavo, ni to nobeno delo; če plešem zato, da si utrdim mišice, je ples delo.« Tedaj je dvignil nekdo roko: »Kaj mislite, da si s plesom utrdimo mišice?« — Neki prekupčevalec s konji je pohvalil brzino svojega konja z besedami: »Če odjezdite na njem ob šestih zjutraj iz Magdcburga, ste ob sedmih že v Gommernu.« Dotični bi bil kupil konja, a žena je dejala: »I, kaj bi pa že ob 6edmih zjutraj v Gommernu!!«
To je le nekaj zgledov za tangentne besede, kakršnih je v vsakem pogovoru dosti. Zdaj pa zdaj se še da takemu človeku dokazati, v čem da se je motil, a splošno je to tista vrsta neumnosti, 6 katero se tudi bogovi zastonj borijo, zakaj nesreča ni to, da ljudje napačno mislijo, marveč — da sploh mislijo. Ne moremo se kakor živali zanesti na nagon in občutke; in ne moremo se še zanesti na jasno in zavestno spoznanje. In tako je res, kakor pravi Shaw: »Za človeka je usodno, da misli; to je nesreča zanj.«
(Th. Lessing.)
V zadnjem času poročajo, da se bliža jugoslovanskemu šahu temeljita reorganizacija. V Zagrebu 6nujejo Hrvatsko šahovsko zvezo in v tej zvezi omenjajo, da bodo vsa področja jugoslovanskega šaha razdeljeno na tri zveze: Srbsko, Hrvatsko in Slovensko, nad katerimi bo potem Vrhovna jugoslovanska šahovska zveza. Na sličen način bodo potem razdeljena tudi trojna tekmovanja jugoslovanskih šahistov: medklubsko, amatersko za naslov mojstra in mojstrsko za naslov prvaka države. Medklubsko tekmovanje je bilo že do 6cdaj porazdeljeno, ker drugače zaradi prevelikih stroškov ne bi bilo izvedljivo. V amaterskem tekmovanju je bila do sedaj enotnost, toda prav letos 6e je pokazalo, da je v Jugoslaviji toliko reflektan-tov za udeležbo na amaterskih turirjih, da je bilo treba predhodnih turnirjev in finale. Po porazdelitvi področij bi bil ta problem enostavnejše tako rešen, da bi bila predhodna tekmovanja po posameznih zvezah in končni turnir bi pa imel že manj obsežno listo udeležencev, med katerimi izbira ne bi bila več potrebna, ker bi V6top v končni turnir določali rezultati turnirjev po posameznih zvezah. Za mojstrski turnir za naslov prvaka države najbrž takojšnja razdelitev ne bo potrebna, verjetno bo pa sčasoma že tukaj toliko upravičencev, da bodo potrebna slična predtekmovanja. Turnirjev bi bilo na ta način več, toda 6troški izvedbe ne bi bili toliko večji, da bi bilo vse to nemogoče. Za poživitev šaha pri nas bi pa bilo na ta način pri nas 6eveda mnogo več narejenega.
OpoSenskf s Alexander:
1) d2—d4, Sg8—f6; 2) c2—c4, e7—e6; 3) Sgl— f3, b7—b6; 4) g2—g3, Lc8-b7; 5) Lfl—g2, Lf8—e7 (praksa je pokazala, da si črni s prej običajno potezo Lf8—b4+ nič ne pomaga. Črni 6i zato kraljevega lovca raje zadrži, ker bi kasneje mogel biti dragocena figura za obrambo); 6) Sbl—c3, Sfb—e4 (v borbi za točko »e4« je to zelo važna poteza); 7) Lcl—d2 (zanimiva ideja! Če črni 6edaj vzame na d2, dobi 6icer prednost dveh lovcev, toda prepusti belemu točko »e4«, če pa vzame na »c3«. poseže takoj beli damski lovec v igro), d7—d6; 8) O—O, Sb8—d7; 9) Ddl—c2, Se4Xd2 (v kritičnem trenutku v začetku se odloči črni za 6labše nadaljevanje, ker prepusti belemu premoč v središču. Bolje bi bilo Sd7—f6, ker Sf3— g5. Se4Xc3, Lg2Xb7, Sc3Xe2+, Kgl—g2, Se2Xd4 ni nevarno za črnega ali pa Se4Xc3 in Lc7—f6); 10) Dc2Xd2, f7—f5 (da bi preprečil e2—e4, si oslabi črni pozicijo, kar da belemu takoj priliko za močan napad); 11) De2-e3, Ke8—17; 12) Tal— dl, Ta8—b8 (beli je grozil sedaj Lf3—e5 + ); 13) Sf3—el, Lb7Xg2; 14) SelXg2, Le7—f6; 15) De3—d3, Th8—c8; 16) e2—e4, g7—g6; 17) f2—f4, Kf7—g8 (kot se pozneje pokaže, je bilo potrebno takoj preprečiti vdor konja čez b5, 18) c4—e5 Lf6—g7; 19) Sc3—b5, a7—a6; 20) Sb5—a7. Tb8— a8; 21) Sa7—c6. Dd8— c8; 22) b2—b4, Sd7— bS; 23) Dd3—f3, Sb8Xc6; 24) Df3Xc6. Te8—d8; 25) Tfl— el, Dc8—d7; 26) Dc6—f3, d6Xe5; 27) f4Xe5, Dd7—a4; 28) Sg2—f4, Da4—e8 (črni ima pozicijsko partijo in že ne ve, kaj bi začel); 29) d4—d5 e6Xd5; 30) SfXd5, Ta8—c8; 31) e5—e6, Td8—d6 32) e6—e7, c7—c5; 33) Df3—14, Td6—c6; 34) b4-b5l, a6Xb5; 35) c4Xb5, Tc6—f6; 36) Sd5Xf6 + , Lg7Xf6; 37) Df4—d6, Lf6—d4+; 88) TdlXd4l, in črni se je vdal, ker bi sledilo De6+ in DXc8!
DROBNA
275 litrov krvi. Raymond Brieuse, ponočni nosač na pariškem Centralnem trgu, je režil \ teku zadnjih 12 let veliko bolnikov s tem, da je oddal za prelivanje 275 litrov lastne krvi. Do
1. 1924 ni vedel ničesar o tem zaslužku. Neki zdravnik je nagovoril rdefelitnega korenjaka na cesti, ker je nujno potreboval kri za operacijo Nosač je pristal in od tedaj oddaja skoro redno po 300 gramov krvi na dva do trikrat na teden Vedno je vesel ln zdrav. Pri kosilu popije steklenico rdečega vina, češ da največ zaleže za kri. Samo enkrat je skoro omedlel, ker je moral v teku enega dneva postreči petorici bolnikov in oddal več kakor en liter in pol krvi. Takrat ie moral počivati 15 dni. Vodstvo velike pariSke bolnišnice jp priporočilo ministru zdravstva na-sača za red Častne letziia.
malo točk v svojem kraljestvu ali pa celo obtiči svoj živ dan pri eni cami edini točki. Če pa gremo v globino, moremo s sleherne točke doseči središče; zato je za naše miiljenje brezpomembno, kakšno in kako veliko je naše znanje. Mišljenje po sekanti |e prav posebej duševna vsebina »strokovnjakov«. To je ti6lo razčeperjeno, oblastno mišljenje, ki ne prenese nobenih ugovorov, ki pozna svojo 6troko in ki je sicer vsega spoštovanja vredno. Vendar ga večkrat poseka prirojena hudomušnost, zdrava, preprosta pamet, kakor je rečeno: »Česar noben razum razumnikov ne vidi, to otrok po svoje brž naredi«. Zdi se, da je največ takih sekantnih razumnikov med zdravniki. (Juristi pa mislijo bolj v tangentah.) Pa so torej zdravniki, ki vse vedo in so oboroženi z vsemi izjemami kakega primera, pa ne morejo pravo zadeti in pomagati vprav vtem primeru. »Prisotnost duha-pa je tisto, da tudi v izrednih primerih takoj ve-»kje človeka čevelj žuli«.
3. A kaj je vsa neumnost sekantnih ljudi v primeri z nepremagljivo, nerazumljivo in nedostopno neumnostjo tangentnih mislecev) In takih je še prav posebej toliko med učenimi 6odniki, celo pomembnimi teoretiki, ki imajo to lastnost, da zgrabijo kako posbno točko in to edino točko vso prerijejo, zvijejo in presodijo po tangenti. Če imajo opraviti 6 kakim obtožencem, tedaj njegov »čin« tako obravnavajo, kakor ne bi dotični človek ničesar drugega delal in mislil ko samo tisti Nikoli ne premislijo, kako je dotično en-dejanje v zvezi z vsem človekom. »Dejstva« plavajo abstraktno v prostoru, kjer še zraka ni; kar tako, formalno, jih izločijo iz krvi in življenja.
Ni hujšega na svetu, kakor če prideš v roke takim tangentnim ljudem, ki se oklenejo zmeraj ene 6ame obrobne točke in tako ravnajo z njo, kakor bi bila prav ta točka jedro in središče. To so zdravniki, ki 6e oklenejo »simptoma«; učenjaki, ki vidijo 6amo zadevo in nikoli človeka; predstojniki, ki jim je vse enako važno, bistveno; pedanti, pikolovci, ki 6e še spričo smrti ne morejo otresti paragrafa. Tangentna inteligenca more biti v tisti točki, ki jo razume, na V60 moč bistroumna, a nikoli globoka, saj živi zmeraj samo na robu, kraj zadeve. To obrobno mišljenje po tangenti je tako razširjeno, da lahko brez pretiravanja trdimo, da sestoji večina vseh nazorov v parlamentih, zborovanjih učenjaških društev, v knjigah in časopisih samo iz tangentnih 6tavkov. V V6eh slojih dobiš take ljudi, ki 6e od V6ega, kar vidijo in slišijo, oprimejo ene same točke in potem to edino razumljivo stvar razhodijo, razvlečejo in zmastijo. Kako gledališko predstavo, koncert ali predavanje, knjigo presojajo samo po eni besedi, enem prizoru in ravnajo e to edino točko tako, kakor bi bilo to, kar so pojmili in razumeli, jedro V6ega ostalega. Take sorte so 6koraj vee kritike knjig, večina dopisov na uredništva, večina »glasov iz občinstva«, anonimnih pisem, naziranja od drugod. Ta »javna mnenja« ne vedo prav za prav, kaj je na stvari in o čem sploh govoričijo, a ti imajo »svojo točko« — (in gorjel trikrat gorje, če 60 v tej točki na pravem stališču!) — in V6a zadeva 6estoji le iz te točke, ki so jo razumeli, da potem vso stvar premislijo 6amo na robu stoječ — po tangenti.
Če je bravec dobrohotno sprejel te opazke, pa se bojim, da ga bo minila vsa dobra volja, če bom začel razkrivati duševno brezno tega tangen-tnega mišljenja. Tu namreč ni govora o kaki manj-
ve, 28. rimski pozdrav, '50. moško krstno ime,
31.	tuja beseda za izdelek iz boljše žgane gline,
32.	tuja beseda za premično steno na gledališkem odru, 33. omamni pripomoček, 34. najvišja gora v Armeniji, 35. bajeslovno podzemlje pri starih Grkih, 36. ženski vladarski naslov, 38. tuja beseda za svetlobni sij okrog sonca, 44. druga beseda za čreslovino, 47. mo-hamedanski bog, 48. arajiska beseda za sužnja, 49. morska riba iz družine mehkoplut, 50. druga beseda za razpis, 51. vrsta sadnega drevja, 54. druga beseda za veter, 59. planina v jugozahodnem delu Bolgarije, 60. druga beseda za
fiego, 61. latinsko ime za starogrško božanstvo jubezni, 63. druga beseda za prepir, 64. levi pritok Donave v Jugoslaviji, 65. pevsko znamenje, 67. vrsta hladnega orožja, 68. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 70. kraj v Vojvodini, 72. stara utežna mera, 73. mesto v severnem delu Italije ob Adiži, 74. nizek moški glas.
Rešitev križanke
z dne i, oktobra
Vodoravno: 1. polotok, 8. krilo, 13. SOS, 16. oratar, 17. Usora, 18. peki, 19. Labot, 20. Eliza, 21. Samol, 22. slak, 23. klinika, 26. Žiri, 27. tenor, 30. Apače, 34. loček, 36. onoda, 38. rokav, 39. ukana, 41. sobota, 42. kos, 43. amulet, 45. Osolin, 47. Iva, 49. Pilatu, 51. poliv, 53. ota-va, 54. nahod, 55. Atene, 57. Jalen, 58. Irena, 60. Soli, 62. ciborij, 67. Iber, 69. avizo, 71. labod, 73. aroma, 75.' četa, 76. kitek, 77. Ogulin, 78. Aca, 79. karat, 80. elan, IRA.
Navpično: 1. pol, 2. oral, 3. I.aban, 4. otok, 5. tat, 6. orel. 7. kuli, 8, ksi, 9. Rozi, 10. Irak, tf. las, 12. opaž, 13. Semič, 14. Okoren, 15. si-likat, 22. stas, 23. krativec, 24. nakovalo, 25. aluminij, 28. Enos, 29 odolin, 30. ara, 31. pok, 32. Čas, 33. Eva, 35. okular, 37. oboi, 40. Alah, 44. Eton, 45. opasača, 46. noj, 'i7. Ita, 49. ave, 49. Pan, 50. udar, 52. Otovec, 56. elita, 59. Eboli, 6t. Izak, 63. Ilir. 64. bata, 65. roke, 66. idol, 67. Irun, 68. emir, 70. oka, 72. bet, 73. aga, 74. Ana.
Rešitev zlogovnice
t. bandero, 2. lumpacij, 3. Elvestad, 4. od-sihdob, 5. eksemplar, 6. Benetke, 7. glasbilo, 8. Descartes. 9. labora, 10. Besede, 11. girlan-da, 12. berilo, 13. jablana. — Bolje dober beg od slabega boja.
Rešitev besednice
Naročajte »Slovenca«!
Številnica.
10. 14. 5. 19. — 11. 16. — 10. 19. 16. 1. 16. 18. 4. 5. — 7. 19 16. ti. 20. 5. 9. 16. — 20. 12. 8 14. 8. 19. U. 10. 5. — 6. 13. 2. 12. 5. — 15. 8. — 12. 13. -2.-4. 8. U. 16. 12. 9. 13. 3. — 5. 17. 14. 19. 6. 16.
Ključ:
1. 2. 3. 4. 5. 6. — potenca,
7. 8. 9. (0 — slovenski književnik,
lt. 12. 13. 14. — lovski pripomoček,
15. 16. 17. — kretnja,
18. 19. 20. — žival.
Če gornje številke nadomestiš s pravimi črkami, dobiš sodoben izrek iz Shakespearove drame Kralj Janez.
Križanka
V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pa pri debelejših črticah ter pomenijo:
Vodoravno: 1. skrajšana beseda za stokanje, 5. slovenski smučarski teoretik, 9. druga beseda za migl jaj, 12. oblačilni okrasek, 16. del lasišča, 17. kraj severozahodno od Kostanjevice na Dolenjskem, 18. romunska poročevalska agencija, 19. druga beseda za jarem, 20. otroška beseda za očeta, 21. jugoslovanska časnikarska agencija, 22. srbski narodni ples, 23. kraj pri Šmarju na Dolenjskem, 24. druga beseda za predstavo, 27. slavnostna-----i:*..:-*~
pesem, 29. grobarjevo orodje, 32. izraz pri tanju, 33. slovenski prosvetni in politični ucm-vec (1888—1930), 37. levi pritok reke tiral, 39. velik« nestrupena kača. 40. naslov povesti Pavline Pajkove, 41. rimski cesar, znan po svojem divjem preganjanju kristjanov, 42. preprosta strelna priprava, 43 del sobnega pohištva, 44. zaselek pri Sv. Krištofu na Štajerskem, 45. planina v jugovzhodnem delu Jugoslavije, 4b. drugo ime za vrbo žalujko, 48. vrsta eksotičnih dišav, 49. kraj v srednjem delu Istre, 51. važen •drl glnve, 52. druga beseda /a mnč, 53. prebivalec najsevernejšega dela Evrope, 55. moška
oseba iz svetopisemskih zgodb, 56. državica v vzhodnem delu Zadnje Indije, 57. žensko krstno ime, 58. bližnja sorodnica, 59. ženska oseba iz svetopisemskih zgodb, 62. pogosta očesna bolezen, 63. znamenit klanec pri Višnji gori, 66. del naslova, 69. prestolno mesto države Peru, 7t. majhna strelna priprava, 73. pristaniško mesto na zahodnem obrežju Finske, 75. vrsta divjih živali, 76. slovensko ime za pogansko boginjo sreče, 77. kmečko orodje, 78. oblika cvetenja, 79. moška oseba iz svetopisemskih zgodb, 80. trgovski izraz za predplačilo, 81. druga beseda za mešanico, 82. druga beseda za gozdno poseko.
Navpično: 1. druga beseda za vodopnd, 2. prijatelj tuje lastnine, 3. vrsta strupenih žuželk, 4. južni del Ljubljane, 5. vrsta okusnih pijač, 6. druga beseda za zapoved, 7. sodobni slovenski zgodovinar, 8. druga beseda za pred-zgodovinsko dobo, 9. vrsta pol jskih cvetlic, 10. tuja beseda za malika, lt. kraj pri Želimljah nn Dolenjskem, 12. vrsta zabele, t3. vrsto divjih živali, 14. turški gospodar, 15. oglarska naprava, 25. voda v bohinjskem kotu, 26. državica v zahodnem delu Azije pod angleškim protektoratom, 27. gorenjski izraz za del nii-
Skuplna 11 nemških Heinkelovih letal, pripravljenih za polet v Romunijo
Geometrija neumnosti
Recimo, da je svet krogla. Naše razmerje do sveta moremo potem izraziti s tremi črtami: z radijem, sekanto in tangento. S prvo primerjamo tisto človeško lastnost, ki jo imenuje Kant »poglavitno 6vojstvo človeka, katera ga loči od živali« — pa tudi »lastnost, ki je med ljudmi najbolj redka«, to je: da zna človek kako stvar presoditi, premisliti, razsoditi. Drugi dve črti pa sta primer za posebne oblike človeške neumnosti
Imamo toTej :radikalno inteligenco, 6ekantno inteligenco in tangentno inteligenco.
1, Radialno mišljenje je tista lastnost mislečega človeka, da more s poljubnega stališča najti koj jedro, da koj razume, kaj hoče kdo od njega. Ta zmožnost se imenuje tudi smisel za duševni višek, pointo. Hebrejsko se pravi »tachle6«, da človek nič preveč ne govoriči, ne čenča in ne razblinja kake zadeve. In bistvo, jedro pameti je, da človek koj pravo zadene, da hipoma najde prav tisto, kar je odločilno, najbolj važno pri kaki stvari. Tako pamet najdeš v vseh slojih in poklicih, a le pri genijalnih ljudeh. Taki 6G tvorci epigramov, da s tremi besedami zadenejo jedro; taki 60 dramatiki, ki nakažejo v dialogih le tisto, kar šine ko blisk v zadnjo globino; taki so dobri govorniki, rojeni organizatorji, strategi, šahovski mojstri, 6ploh tisti, ki 60 poklicani, da vodijo druge.
Take ljudi kmalu spoznaš Pojdi pa vprašaj kakega človeka za pot! Človek z radikalno inteligenco te bo koj razumel, kai hočeš in kaj potrebuješ in ti bo točno odgovoril — ne besedo preveč ali premalo. Vse drugače 6e vedejo ljudje
s sekantno in tangentno inteligenco, Pošlji razne ljudi na pošto ali na kolodvor, da kaj pozvedo! Koj boš videl, kateri bodo ravnali radikalno in kateri sekantno ali tangentno. Radialni ljudje vsako stvar okrajšajo, olajšajo in jo poenostavijo; ljudje drugih dveh vret pa napravijo vse tako, da je čim teže umljivo. Radialno mišljenje zadene koj v črno. Zato pravimo: »Simple sigillum veri« — »Znak pameti je preprostost«. Malo be6ed, a te so iskrene in globoke; nič nepotrebnega pričkanja, ali razburjanja, V6e pošteno in odkrito, v čuvstvih čim bolj strnjeno, vse v jasni obliki, v vedenju in govoru preprosti kakor otroci — to so znaki resnično pametnih, genialnih in zmeraj preprostih ljudi. Taki ljudje »ne delajo veliko hrupa za prazen nič«, se ne kažejo, pa tudi o drugih molčijo Govorijo 6tvarno, 6e vživijo v druge in najdejo tisto, kar je poglavitno.
2. Sekantna inteligenca se zdi, da presega radialno. Pa je tudi zares obsežnejša in bogatejša in to zato, ker redno popolnoma obvlada velik kos krogle ali kroga. Mogoče je, da je med tistimi točkami, ki so v izrezku 6ekantne inteligence, tudi središče. Vendar pa tako obvladanje 6redišč nima nič opraviti 6 ti6to zmožnostjo, ki more z vsakega kraja zunanjega oboda prodreti po bliskoma v središče.
To razliko bi mogli označiti z razliko med znanstvenim in filozofskim človekom. Znanstveni človek je gospodar in mojster enega, večjega ali manjšega, znanstvenega področja. Tu je on doma, to razume. Filozofski človek pa pozna mogoče le
/
MCA*DI SLOVENEC
sokun:
MATI
Vse je tiho, vse že spi. mati žalostna bedi; mehko njena drobna roka boža bolnega otroka.
Misli njene pod neb6 kot v procesiji gredč: solze z lic ji bo otrnil Bog in sinku zdravje vrnil
L K.:
Kosmata pošast
na podstrešju
Metka je bila zelo strahopetna deklica. V vsakem grmičku, v vsakem kotu je videla strahove in prikazni. Mati ji je zastonj dopovedovala, da je strah okoli kruja votel, v sredi ga pa nič ni.
Kadar jo je mati poslala v bližnje mesto, je vso pot kar trepetala od strahu, da jo bo zdaj — zdaj zagrabil strah in jo odnesel s seboj. Pot v mesto je držala skozi temen gozd. Tekla je skozen j, da je vsa zasopla pritekla iz njega. Zaradi prestanega strahu je bila včasih tako zmedena, da je pozabila, kaj ji je mati naročila in se je praznih rok vrnila domov. Najbolj strah pa je bilo Metko zvečer. Kakor hitro se je zmračilo, je nihče več ni spravil iz hiše. Ni upala v drvarnico po drva, ni upala v klet po krompir, ni upala v trgovino po sol. Nikamor. Tiščala se je k materi, a še pri njej se ni čutila prav varne.
Vaški otroci so Metkino strahopetnost dobro poznali in so si na njen račun privoščili marsikatero burkasto šalo. Sosedov Peter jo je nekajkrat počakal za oglom in jo tako prestrašil, da bi bila kmalu izkoprncla od groze. Drugi otroci pa so posmehljivo kričali za njo:
»Metka, joj, nikar ne hodi dalje! Sam peklenšček te čaka ob poti.«
Približala se je jesen. Dnevi so postajali deževni in hladni.
Mati je naročila Metki:
»Skoči na podstrešje po plašč. V skrinjo sem ga shranila. Brez plašča ne moreš več iti 7 Šolo.«
Metka se je dolgo obotavljala in obljubo-,'ala: »Bom že šla.« Nazadnje je mati izgubila potrpljenje in ji je ukazala z ostrim glasom:
»Pri priči mi pojdi, drugače te pošljem v kot klečat!«
Metka se je zbala kazni in je res šla. S trepetajočim srcem se je vzpenjala po stopnicah navzgor in se plašno ozirala na vse strani. Že je bila vrh stopnic, že je hotela skočiti k skrinji, da bi hitro potegnila plašč iz nje — tedaj pa ji je zastala v žilah kri. V kotu med staro šaro je zagledala nekaj temnega, kosmati pošasti podobnega. Zakričala je in stekla po stopnicah navzdol, kar so jo nosile noge.
Bolj mrtva kot živa je pridrvela k materi v kuhinjo in se je tesno oklenila.
»Za božjo voljo, kaj pa je?« se je zavzela mati.
»Strah! lih, kakšen strah!« je zaječala Vletka, drgetajoč po vsem telesu.
»Prismoda! Le kje neki?« se je nasmehnila mati, ki je bila takih prizorov že vajena.
»V kotu na podstrešju stoji in je strašno xrn in kosmat.« je vedela povedati Metka. Oči ;o ji kar gorele od groze.
Mati ni verjela v strahove, a ker je bilo vletkino opisovanje strahu tako živo, tako prepričevalno, si je na tihem mislila: Nemara se ie kakšen potepuh vtihotapil na podstrešje, da )i tam kaj pouzmal. Pri sosedu so nedavno zalotili takega uzmoviča pod streho...
»Čakaj, pojdem pogledat, kaj je,« je rekla ;n se oborožila z burkljami,
»Nikar, nikar, te bo!« je zaklicala Metka. Bala se je za mater, a še bolj se je bala, da bi ostala sama.
Mati pa je že počasi lezla po stopnicah na oodstreš.je. Stikala je tod. stikala tam. a našla ni ničesar. Nenadoma so ji oči obvisele v tem-
nem kotu. V trenutku ji je bilo jasno vse. — Na železnem klinu je visel star, dolg kožuh iz črne ovčje volne in prav tako črna in kosmata kučma. Prejšnjega dne je oboje vzela iz skrinje, da bi iz njiju iztepla prah. To je storila vsako leto, kadar se je približala zima. Ded je ob mrzlih zimskih dneh hodil v kučmi in kožuhu k maši... Zasinejala se je naglas in odšla iz podstrešja v kuhinjo nazaj.
Metke pa ni bilo nikjer. Le kam je izginila? jo je zaskrbelo. Poklicala jo je in glej — Metka je previdno pomolila glavo izpod štedilnika, kamor se je skrila, in vprašala:
»Ali te ni zgrabil?«
»Kaj me bo,« je rekla mati in zadovoljno položila burklje v kot. : Takšnega strahu se niti drobna miška ne boji. Pojdi z menoj, pa boš videla.«
Prijela je Metko za roko in jo potegnila za seboj: Metka se je upirala z vsemi štirimi,
a mati jo jc s silo privlekla na podstrešje. Boječe se je ozrla v kot — resnično, resnično, strah je še zmerom stal tam!
»Beživa!« je zukričala iii se hotela izviti materi iz rok.
Mati pa jo je prijela okoli pasu in jo pri-tirula prav do kosmate pošasti.
»Zdaj si pa le oglej svoj strah!« je rekla in razgrnila kožuh.
Metko je postalo sram. Torej navadnega ovčjega kožuha se je zbala?! Oh, kako je še prismojena in otročja!
Mati jo je poučila:
»Zapomni si: človek se ne sme bati drugega kot greha in hudobnih ljudi. Strah je na sredi votel, okoli kraja ga pa nič ni, kakor sem ti že stokrat povedala. Ali zdaj vidiš, da je res tako?«
Metka je pokimala in se oddahnila. Ves strah v njenem srcu je skopnel, kakor skopni v toplem spomladanskem soncu sneg.
Butare za Frlinčkovo mamico
t.
Deklice so se zbrale sredi vasi in se posvetovale, kako bi si preganjale dolgčas, šolo so imele dopoldne, popoldne pa so imele prosto.
»Igrajmo se slepe miši,« je predlagala Metka.
Francka se je namrdnila in rekla:
»To ni nič! Igrajmo se skrivalnice.«
Deklice so se začele pričkati, nazadnje pa je bil le soglasno sprejet Franckin predlog. Edino drobna, svetlolasa Rezika je molče stala ob strani in se ni navduševala ne za to, ne za ono igrico.
»No, kaj pa ti? Kot štor stojiš in ne zineš nobene.« se je obregnila vanjo Micka. »Ali se ne greš igrat?«
»Ne,« je odkimala Rezika. »Namenila sem se, da pojdem v gozd.«
»Kaj pa boš v gozdu?« se je začudila Francka. »Kdaj so že vse borovnice obrane!«
»Saj ne mislim borovnic nabirati,« je odgovorila Rezika. »Za Frlinčkovo staro mamico bom nabrala malo suhljadi.«
Kako pravimo..
„Gradove si zida v oblake..
Če kdo prav mnogo pričakuje od bodočnosti in je prepričan, da se mu bodo vse želje in sanje uresničile, tedaj pravimo: »Zlato gradove si zida v oblake.« S tem hočemo reči, da njegovo sanjo nimajo pod seboj trdnih tal in da se bodo prej ali slej razblinile v nič, kakor se razblinijo gradovi v oblakih.
Kako bi bilo, če hi si kdo v resnici zidal gradove v oblakih, nam kaže slika, ki jo jc iz-tuhtal in napravil Franc Šali. učenec VI. razreda osnovne šole v Valta vasi.
»Za Frlinčkovo mamico?« se je spet namrdnila Francka in posmehljivo pristavila: »Ali misliš, rla ti bo kuj dala? Revna je kot cerkvena miš.«
»Saj prav zato bi ji rada pomagala,« je odločna rekla Rezika. »Čisto sama je in tako stara, da komaj hodi. Kmalu bo zima, ona pa ima pruzno drvarnico. Zmrzovati bo morala vso zimo, če ji nihče ne bo pomagal.«
Francka je malo pomolčala, potem pa je jezno udarila z nogo ob tla in vzkliknila:
»Sama misliš iti v gozd? Ali se nič ne bojiš divjega moža? Ne, same te pa res ne pustimo!«
»Ne pustimo te ne!« so v zboru zavriščale druge deklice.
Rezikine modre oči so svetlo zasijale. Dobro je poznala svoje prijateljice. Vedela je, da je ne bodo pustile na cedilu.
»Torej greste /. menoj?« je vprašala.
»Kaj pa si mislila!?« se je Francka mogočno razkoračila pred njo.
In že so se deklice razkropile na vse strani. Nekatere so stekle domov po vreče, druge po košare, Metka pa je privlekla od doma celo ročni voziček.
Kako lepo je bilo v gozdu! Po orumenelih listih so se igrali sončni žarki in jih spreminjali v čisto zlato. Zadnji ptički so letali od drevesa do drevesa, migali z repki in drobneli svoje pesmice. Sredi zelenega mahovja so se skrivale redke jesenske cvetice. Gob pa so bistre oči deklic odkrile toliko, da jih niti prešteti ne bi mogle.
Micka je kar pozabila, po kaj je prav za prav prišla v gozd. Vrgla se je med gobe in jih začela nabirati. Metka pa je začela trgati rože in si spletati venček. Tudi druge deklice so jo začele posnemati. Ročni voziček, napolnjen z vrečami, je pozabljen stal pod košato bukvijo...
Samo Rezika in Francka sta ostali zvesti svojemu sklepu. Nabirali sta suhljad in jo nosili na kup.
2.
Na obronku gozda so se igrali vaški dečki roparje in orožnike. Med zasledovanjem »roparjev« so »orožniki« zašli daleč v gozd in zagledali tam dcklice. Zagledali pa so tudi ročni voziček in vreče na njem. Takoj jim je bilo jasno, čemu so deklice prišle v gozd.
Po drva ste prišle, zdaj pa nabirate travo in gobe! Ali ste mi pridne!« se je ponorčeval Janezek.
»Prazen voziček boste peljale domov. Ali vas bodo doina pohvalili!« se je rogal Tonček.
»Ste prišle v gozd lenobo past?« se je posmehoval Mihec.
»Brigajte se za svoje stvari, nas pa pustite v miru!« jih je užaljeno zavrnila Micka.
»Več suhljadi bomo že privlekle domov kot vi!« jih je uščipnila Metka.
»To bomo pa šele videli,« je zaklical Janezek in se obrnil k svoji trumi. »Fantje, pokažimo deklinam, kaj znamo. Zavihajte si rokave in na delo!«
Dečki so ga ubogali pri priči. Z veliko vnemo so se vrgli na delo in začeli nositi suhljad na kup.
»Bomo videli, kateri kup bo večji,« je izzivalno zaklical Janezek.
Deklice nekaj časa kar niso prišle do besede, tako so bile presenečene. Vse drugo bi bile prej pričakovale, kot pa to. Postalo jih je sram. Da bi jih funtulini prekosiii — tisto pa že ne!
Metka je prva vrgla spleteni venček na tla in zuklicala:
»Dekleta, kar tako se pa tudi ne damo! Naš kup mora biti večji. Hitro na delo!«
Med veselim vikom in krikom so začele še one nabirati suhljad in jo nositi na svoj kup. Njihov kup je hitro rasel, ker sta mnogo suhljadi nabrali že Rezika in Francka.
Med dečki in deklicami je nastala prava tekma, kdo bo več nabral. Dečki so hiteli, kar so jim dale roke. A deklic vendarle niso mos»li dohiteti. Počasi se je začelo mračiti in treba je bilo oditi domov.
Deklice so suhljad povezale v butare in natovorile z njimi ročni voziček do vrha. Dečki pa so si vsak svojo butaro oprtali na ramo in odrinili iz gozda.
»Za danes ste nas prekosile, a pridite jutri, pa boste videle, kdo je hitrejši!« je Janezek odhajajoč še zaklical.
Lahko si mislite, kako je bila stara, bolehna Frlinčkova mamica vesela, ko so otroci z velikanskim truščem in hruščem prihiteli do njene revne bajte kraj vasi. Kar solze so jo oblile, ko so začeli nositi butare v prazno drvarnico. In še polno košarico gob so ji deklice navrh podarile. Ganjeno se jim je zahvaljevala in jim po vrsti stiskala roke.
Deklice in dečki so bili na vso moč izne-nadeni. Spogledali so se in niso vedsli, kaj bi in kako. Smešno! Nabirali so suhljad siniti za zabavo in zato, ker so hoteli vedeti, kdo bo več nabral: dečki ali deklice. Še na misel jim ui prišla uboga Frlinčkova mamica.
Prva se je znašla Micka. Na ves glas se je zasmejala in lekla:
»Mamica, kaj bi se tako zahvaljevali! Že dolgo se nismo tako zabavali kot danes. Ali ne, Janezek?«
»Seveda,« ji je Janezek med veselim smehom pritrdil. »Ampak tega še zmerom ne remo, kdo je urnejši in spretnejši. Če Rezike in Francke ne bi bilo, bi mi dečki prav gotovo nabrali še enkrat toliko suhljadi kot ve.«
»Saj veš kako!« ga je zavrnila Metka. »Bomo že jutri dokazale, da to ni res. Kar pridite!«
»Bomo!« so obljubili dečki in jo židane volje mahnili v vas.
Uboga Frlinčkova mamica pa je skrbno zaprla drvarnico in z olajšanim srcem odkrev-sata v bajto. Vsaj ene, najhujše skrbi je bila rešena za to zimo: ne bo ji treba prezebati ob mrzli peči...
MLADA NJIVA
Martinhi za god
Martinka, sestrica, joj, kje boš godovAIa, kje svoj najlepši dan boš praznovala? Tam v črni zemlji, v tihi, mrzli jami težko bo, sestrica, ti sami, sami.
Ne morem več iskreno ti voščiti, ne morem ti ničesar podariti; še drobno roko ti ne bom podala, le tiho ob gomili bom jokala.
Jokala? Ne! Ni v meni več solza, posušil jih je plamen, poln gorjl Oh križu tvojem nemo bom slonela, bolest bo moja ti v spomin gorela.
Olgica Kurctova, Zagorje ob Savi.
Palček in sinica
Palček, po imenu Dolgonosek, je stanoval v hišici na kraju gozda. Bil je sani.
Nekega dne je prišla k palčku sinica in mu povedala novico:
»Ko sem potovala k tebi. sem srečala medveda. Hotela sem zbežati, medved pa mi je re-keh »Ne hoj se me! Sem mlad dečko. Ko sem bil se cisto majhen, me je oče preklel in rekel, naj postanem medved. In postal sem res«
lalcek se je sinici zahvalil za novico. Sinica je odšla domov palček pa je premišljeval, kako •','. rc5l] medveda. Sel ga je iskat po svetu in ga isce se zdaj, ce ni že umrl. Morda pa je kdo drugi rešil medveda prekletstva.
Majdica Kadunc, Ljubljana.
Irko Kunflč:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Pastirček Gregec in zmaj
(Nadaljevanje.)
V svitu smolnice je Gregcu obtičal pogled na ivčarjevem gornjem životu. Platnena srajca je v lilijah visela z njega, na golili prsih pa so bili vidni sledovi medvedjih šap. Rana je bila huda n dokaj grozljiva za oči. Kri je udarjala iz nje in ' debelih kapljah polzela po koži. Živo je pordečila mahedrajoče ostanke srajce in 6i utirala pot vse niže, čez pas, po hlačah, prav do zakrivljenih okel. Gregec nikoli ni mogel mirno gledali krvi. Tokrat se mu je kar stemnilo pred očmi in sla-iost ga je obšla. Opolekel se je kot pijan.
Ovčar ga je prestregel v mišičaste roke in skrbeh izgoltal;
»AS je tudi tebe šavsnil? Kam pa?«
Grai/ec je zaprl oči. Pri srcu mu je bilo tako urino tesn<5. Smrtna bledica mu je pokrila obraz i roke so mu trudno omahnile navzdol.
»Vode, vode,« je dahnil.
Ovčar ga je zlahka kot novoslorjeno jagnje vignil v naročje in odnesel v kočo. Še prej je gorek smolnice v staji previdno poleplal. Kar v ami je položil ovčarčka, breme nebogljeno, na ograd. Otipal je na polici leščerbo* in jo prižgal.
* Leščcrba = predhodnica današnje svetilke, tf navadno steklenico so nalili petroleja, pritrdili leklenici na vrat pločevinast pokrovček, vtaknili
Ves se je pomiril, ko so njegove oči šle na oglede in dognale, da nima Gregec nobene praske na sebi. Z mrzlo vodo mu je začel močiti čelo in tilnik. Zase in za svojo rano se godrnjavi Samaritan še zmenil ni.
»Kar koj bo dobro,« je svojega varovanca tolažil naglas, natihem pa 6e je v sebi pol za šalo, pol zares ujedal: »Preklemanski fant! Scartan je in mehak kot skuta, kapljice krvi ti ne prenese — pa se ti hoče z zmajem spoprijeti! Strahopeten pa le ni,« je koj zraven dodal, ko mu je oživelo v spominu, kako moško se je medvedu postavil po robu. Miselna preja se mu je zmešala, da nazadnje ni vedel, ali naj bi Gregca zaradi junaštva v deveta nebesa povzdignil, ali mu zaradi scartanosti kakšno posmehljivo zarobil. Ni se mogel ogreti ne za to ne za ono. Ves svoj žolč je stresel nad medvedom, roparjem krvoločnim. Ta je bil vsega krivi »Beštja nemarna, še premalo sem te! Bučo bi ti moral odčesniti in vse kosti zdrobili,« se je hudoval.
Gregec se je bil medlem do kraja opomogel. Bledica na obrazu se je umaknila zdravi barvi, v onemogle ude se je povrnila moč. Prve besede, ki jih je izluščil iz sebe, so veljale ovčarjevi rani.
skozi izvrtano luknjico navadno pavolo in jo prižgali. »Cilindrov«, kakor jih imamo dandanes na petrolejkah, takrat še niso pozuaii.
»Križ božji, ali se ne boste obvezali, stric? Lejte, vsa kri vam bo iztekla.«
Tako je rekel, a oči je obračal proč, da ga pogled na krvavečo rano ne bi spet v hudo zadel.
»Hentaj, saj res,« je revsknil ovčar, kakor da bi se bil šele ta trenutek domislil, kako je z njim. Podrsal je z raskavo dlanjo po koži navzgor, zajel lužo krvi in jo nevšečno pljusknil na tla. »Precej globoko je za ril svoje kremplje vame, mrcinal« se je pridušil in samemu sebi v tolažbo zamo-droval: »Kopriva ne pozebe, zaradi teh prask še ne bom odromal v krtovo deželo. Nisem scartan mestni škric, nak. Da se mi rana le prisadila ne bi, drugo me nič ne skrbi.«
Pobrkljal je v kotu in pricopral polno čutaro žganja na svetlo. Krepko si je začel z njim otirati razmesarjene prsi. Zapeklo ga je, da bi zakričal, zarjul. Pa se je moško premagal. Bolestno je na-kremžil obraz in krčevito stisnil ustnice skupaj. Privlekel je izpod vzglavja na pogradu še kar nekam čedno platneno cunjo in zaprosil Gregca:
»Zdaj mi pa malo pomagaj.«
Gregec je priskočil in mu obvezo na hrbtu močno zadrgnil.
»Kar dobro bo za nocoj,« je bil zadovoljen ovčar. »Zjutraj si na rano navežem trpotca in še k Ziliveji Anci na Dovje jo mahnem. Ta baba hudi-kova ti zna vse bolezni zagovoriti in vse uroke odpraviti. Ali sem ti že pravil, kako mi je bradavice zagovorila?«
»Še nič takega,« je po pravici povedal Gregec.
»Torej poslušaj,« je mogočno rekel ovčar, ko si je z nemajhnim trudom užgal pipo. »Bil sem posut z bradavicami kot koček* s ščetinami. Samo po roki kakopak. Mažem to nesnago vražjo, ma-žem zdaj s to zdaj z ono rečjo, vse nič ne pomaga. Bradavice rastejo in 6e debelijo kot r.a njivi bob. Kar grdo jih je bilo pogledali. Pa se domislim Zilijeve Ance, babe hudikove, in jo mahnem k
* Koček = pujsek.
Ahcu. Pri Ahcu je gostovala, tamkaj je svoje vra-golije uganjala, Bog ji odpusti greh, če je bilo kaj^grešnega vmes. Kvedrov Jok je žužnjal, da je Anča pravšna coprnica, Uršnikov Andreja pa se je čeljustil, da hodi k samemu zlodeju v vas. Pa to že ne bo držalo, naka. Ninče je nikoli ni videl metle jahati. Vražarica pa je bila, tisto pa res. Pa še kakšna prebrisana vražarica! Grem takoj k Ahcu, udarim s pestjo po vratih in zavpijem: »Anca, Anca, ali si doma?« — »Kar vstopi, kar vstopi, če si božji!« mi zapiska v odgovor 'skozi nos. Odprem vrata, vstopim — hu, se prestrašim! Velik črn maček skoči pred mene in naježi dlako, kakor da bi me hotel požreti s kožo in kostmi vred. Pa ga Anca pokliče nazaj: »Mrjav, mrjav, ali mi greš!« Maček se potuhnjeno splazi Anci v naročje in me gleda, gleda z žveplenimi očmi. Kar vrat bi mu najraje zavil, beštji peklenski! Anca si popravi razmršene lase in zadrumla skozi nos: »Buljiš kot žaba. zijaš kot mutec. Po kaj si prišel?« — Brž se mi jezik razveže in ponižno zinem: »Če bi mi bradavice zagovorila, Anca, bradavice.« — »Aha! Bradavice!« se grdo zareži Anca in pokaže volčje sekance v Čeljustih. Potlej pa vstane, vrže črnega mačka za peč in poišče med staro ropotijo črno nit. En konec stisne med palec in kazalec desne roke, drugega med palec in kazalec leve roke in revskne: »Pokaži!« — Pomolim ji rok(5, z bradavicami kot z ocvirki posulo. Anci si jo ogleda, dobro ogleda in pošastno miga s šiljasto brad(5. »Ciper, coper, križ, kraž!« zamrmra in prekriža z nitjo vsako bradavico posebej. Kar dosti dela je imela s tem. Ko dobi zadnja bradavica svoj križ, se Anca hitro skloni, mi čvrsto pljune na roko in zavrišči: »Pa sem jih!« In res mi jih je. tako ti rečem, naj se mi jezik posuši, če ni res! Čez mesec dni so bradavice izginile, kakor da bi jih bila slana pobrala. Lei. da nimam nobene več.«
(Dalje prih. nedeljo.)
\
ZIMSKA MODA V AMERIKI
Slika nam kaže vzorec najmodernejšega zimskega plašča iz volnenega tweeda v beige in rjavi barvi, z risjim krznom, kakor ga nosi filmska igralka Bette Daviš, imejiteljica prve ameriške nagrade za filmsko umetnost.
Varčno ravnanje s perilom
Dom družino
Duša domačnosti
Če sTopiš v kako tuje stanovanje, včasih koj začutiš, kako prehaja mir vate; spoznaš, da tukajšnje roke dobro vodijo gospodinjstvo, da je povsod vse v redu. Ali pa — imaš koj v začetku občutek, da je tli nekaj narobe, da si koj odveč in si že na pragu zužeiiš, da bi bilo že skoraj konec obiska.
S pojmom urejenega, negovanega gospodinjstva se nam hkruti porajajo misli na drago življenje, na velikanske dohodke, na velike, prelepe sobe, na slu/inčad in sploh na izbrano gosposkost — A vse to ni niti malo v zvezi z urejenim gospodinjstvom. Duša domačnosti je zmera j gospodinja. ki daje poudarek na ves dom. Kakršna je ona, takšne so sobe, takšen duh vlada sobam, ljudem, vsej hiši. Ko vstopiš v stanovanje, takoj začutiš, da si dobrodošel, da si ko doina. Nobenega begania ni, tam so pripravljeni tudi na nepovabljene, slučajne goste in pričakujejo od njih, da jim bo domače ri njih in da bodo s srcem ondi, kakor so ili tudi oni s srcem sprejeti. V takem stanovanju te navadno pozdravljajo cvetlice na mizi, vse je čedno, snažno in osvežujoče. Na slehernem kosu pohištva je viden smisel za smotrnost in lepoto,' in zadovoljna dobrohot-
nost gospodinje nam je dokaz, da se ne boji nobene kritike, saj je ona zadovoljna s seboj, z nami, s svojim gospodinjstvom.
Žena, ki ima izven doma še kak drug poklic, se je prav tako zamislila v svoje malo, negovano gospodinjstvo in dobro se ji je posrečilo, da si je ustvarila lep dom. Prav tako ji je pri vsem kakor ženi, ki je le gospodinja doma, in z veseljem sprejema goste in jim postreže, da jim je domače pri njej. Malokdaj more imeti služinčad, vendar izborno uineje, da nudi svojim gostom dobro voljo in prisrčnost doma. Dobro ji je videti, kako je vse skrbno pripravila, da bi ne bilo nobenega nepotrebnega dirindaja ob prihodu kakega gosta, ki ji je sleherni ljub in pri srcu.
V skrbnem gospodinjstvu je duša domačnosti poglavitni znak. Gospodinja sama je v svoji izbrani, prikupni obleki na mestu kot duša domačnosti. Vede se mirno in preprosto, se ne razburja, ne posega po nepotrebnem v razgovore, posluša in presoja in je vidna — nevidna. Potrebni smo takih domov, potrebni ospodinj. ki blažilno vplivajo na vse tiste, ki njej prihajajo po dobro voljo in uteho v težkih dneh.
Svetlozeleno, ceneno blago uporabiš za za-store. za toaletno mizico in posteljno pregrinjalo. Pohištvo in stene so rdečkaste barve (Glej sliko!)
1.	vrsta: pleteš levo,
2.	vrsta: pleteš desno,
3.	vrsta: levo,
4.	vrsta: 4 p. desno, naslednje 4 p. daš na pomožno pletilko in jo pustiš ondi, dokler ne spleteš onih 4 p. desno. Pentlje na pomožni pletilki pleteš desuo, od + nadaljuješ do konca vrste.
5., 6. in 7. vrsto pleteš kot t., 2. in 3. vrsto.
8. vrsta: Daš 4 p. na pomožno pletilko in jih pustiš spredaj, medtem ko naslednji; 4 p. pleteš desno. Pentlje na pomožni pletilki pleteš desno — in tako do konca vrst«.
II. vzorec za proge na platnenih spodnjih oblačilih, otroških oblekah itd.
t. vrsta:	3 p. desno, oviješ, 2 p. desno skupaj, tako do konca vrste.
2. vr«ta:	levo.
3 vrsta: 3 p. desno, 2 p. desno skupaj,
oviješ, tako	do konca vrste.
4. vrsta: levo.
1 c štiri	vrste tvorijo vzorec.
Zelenjadna fuha
Opraži na masti z moko 3 sesekljane čebule, t zeleno, 3—4 korenčke in prav toliko na kocke razrezanih krompirjev. Nato naliješ 2 litra vroče vode, da vre in se skuha do mehkega, a krompir se mora zgostiti Preden daš no mi7n, nsjnli«. popopraš in dodaš tnslo paprike. Dodaš še noževo konico sira, kar da prijeten okus juhi.
že 4—5 cm visoko, jih odkrijemo. Vzcvete za božič ali novo leto.
Namesto v zemljo pa, kot že rečeno, lahko sadimo oziroma postavimo čebulice liiacint kar v mivko. Slika 2. nam kaže tri čebulice liiacint vsajenih v stekleno posodo. Te čebulice so prav toliko vkoreninjene, da jih lahko odkrijemo. Tu moramo skrbeti le, du imujo rastline dovolj vlage.
Uiacinte pa silimo tudi v steklenih kozarcih brez zemlje. Oktobra in novembra postavimo lepe čebulice v kozarec, v katerega na-točimo vode in vržemo malo ogljenega prahu, soli ali mivke, da se ne usmradi. Čebulica pa se ne sme dotikati vode! Vode ne menjamo, ker je nepotrebno, kvečjemu dolivamo. Tako pripravljene kozarce postavimo v kak temen kot sobe, kjer vlada temperatura 6—10°C, ali pa postavimo vse skupaj v omaro. Tu jih pustimo, dokler se ne razvijejo dovolj močno, kar opazimo na koreninah, ki so se že popolnoma razvile in se kažejo že novi cvetni popki iz listov. Nato prenesemo hiacinte v toplo sobo, a cvetlico še nekaj časa ščitimo z belim papirjem.
Ker pa je cvetje težko, prirežemo o pravem času cvetno betev ob kozarec. V ta namen vzamemo pocinkano žico, ki jo ovijemo okoli kozarca, konce pa zvijemo navpično. Z volneno nitko privežemo nnto cvetlico k žici. To nam kaže tudi slika. Na isti način silimo tudi tulpe, narcise in še druge čebulnice.
Tudi zvončke in kronce naberemo v tem mesecu in jih posadimo v lončke. Sadimo jih globoko in 10—15 v en lonček. Posajene postavimo v klet ali v mrzlo sobo in pričnemo s siljenjem šele sredi januarja. Zemlja naj bo lahka črnina z mivko. Ko zvončki pokažejo cvetne popke, jih zopet prenesemo v bol j hladno sobo, da se ohrani dalj časa cvet je. Zvončki pa tudi pri sil jenju ne preneso preveč toplote, zato moramo postopati previdno.
Tudi pri tulpah postopamo tako, le rla jih ne sadimo pregloboko, ker sicer prično čebulice gniti. V en lonček vsadimo 5—8 čebulic kot num kaže slika 4.
Preurejena spalnrca
Dva vzorca za pletenje
(Eden je gost, drugi pa redek.)
Med jesenjo m zimo
Perilo je za sleherno gospodinjo dragocena zadeva in za nabavo perila je treba dosti denarja. Gospodinja se bo torej zaradi lastne koristi potrudila, da bo s perilom ravnala tako dobro, kolikor je to le mogoče. Res je, da bi se marsikakšen kos perila ohranil dalj času, če bi se ravnali po nekaterih pravilih glede na nošenje in pri pranju. Tako je, na primer, narobe, če pustimo da se perilo, borli telesno ali posteljno ali namizno preveč zamaže, češ da s tem prihranimo pri pranju. Jako umazano perilo je treba mnogo bolj obdelovati, je potrebno več mila in mencanja in časa za pranje. To vse pa škoduje tkaninam, zlasti še, če jih je treba obdelovati s krtačo
Velikega pranja ne moremo imeti vsak teden. Res je pa tudi, da jako umazanega perila ne smemo pustiti predolgo ležati. Posebno telesno perilo bi morali, če je le mogoče, vsakih osem do deset dni oprati. Temu perilu ne škoduje le umazanija, marveč tudi znoj, zlasti še poleti. Tudi najboljše platno je za pot silno občutljivo in polagoma ga pot tudi razje. Svilenemu in iz umetne svile narejenemu perilu pa pot še mnogo bolj škoduje. Zatorej je potrebno, da telesno perilo večkrat posebej ope-remo.
Pri pranju se varujmo prehudih pralnih pripomočkov. Celo soda, dasi najpreprostejše sredstvo, ni povsem nedolžna, kot si mislimo. Klor je sploh neuporaben, tako zelo razjeda tkanine. Samo perilo bolnih ljudi smemo v izrednih primerili oprati tudi s klorom. Perila ne smemo preveč ožemati in dobro ga je treba v čisti vodi izplakniti.
Če perilo (rj.ujte- itd.) mungamo, pazimo, da ne nastane preveč gub, ker se ondi potem perilo najprej raztrga.
T. Vzorec za odeje, športni žemper in druga oblačila. Vzorec je širok 7 cm; nasnuješ 28 p.
Vsako leto imamo dolgo vrsto tednov, ko ni zadosti toplo za poletno obleko, in tudi ne toliko hladno za zimski kostum ali plašč. Zato je treba nekakšnih vmesnih oblek; nekaj teh je na pričujoči sliki:
Prva na levi je ima volnena obleka s mladostnim naprsnikom iz pikeja, ki utegne
bili bel ali pa rdeče nadahnjen. Urilo je precej široko in je še razširjeno z globoko gubo. - Pl ašč (zraven) je iz rjavkastega ali sivega volnenega blaga. Manj vitkim postavam pa se bo prilegal iz črnega blaga. Plaši je brez ovratnika, zopet ie s tremi gumbi in okrašen s šivi. Jako mladosten je tretji vzorec. Sestoji iz kratke jopice iz kriiastega (sitastega) blaga, iz svetlega svitra in temnega, okroglo prikrojenega krila. Kostim je jako lep vprav zaradi rumene, rjave in temnorjave barve posameznih delov. — široki, na pleiih jako ohlapni plaši je močno v modi. Večidel ima tudi kapuco. — Jako lično obleko sceloma pa je videti na zadnjem vzorcu. Narejena je iz svetlega, lepo sitastega volnenega blaga. Gube dajejo krilu poudarek širine. Pas je iz usnja iste barve kakor jermen-ček pri ovratniku. — Pri vseh teh oblekah imaš klobučevinaslo pokrivalo. Poleg širokih, jako prijetnih širokih klobukov, je veliko moških klobukov z višjim oglavjem.
Jetrna pasteia
sKo sem prišel sinoči domov, je bila moja žena brc/ besede.c
»Lažeš, — saj vendar poznam tvojo ženo!«
Polovico telečjih jeter razrežeš na koščke in jih malo opražiš na ma6ti. Tisti del jeter, ki ni tako cel, pa razrežeš s strojem. Dodaš čebule, ki jo svetlo opražiš. razne začimbe za paštete, malo razmočene žemlje. gorčice, soli in popra. Nato obložiš podolgovato nr*wvlo « tankimi kn«i slanine in daješ nanje jelrra in vse dodatke. Na vrh daš spet slanino in vso skuhaš v 6opari.
Tufpe za božič
Marsikdo želi, da bi vzgojil doma hiacinte, ki bi mu cvetele za božič. — Po cvetličarnah imajo v tem času že poluo cvetečih čebulic, ki pa so razmeroma drage. Gotovo pa je, da so doma vzgojene rastline za ljubitelja v mnogo večje veselje kot kupljene. Vzgoja in kultura čebulic za siljenje je zelo lahka.
V ta namen kupimo čebulice, ki so primerne za siljenje in jih v začetku oktobra vsadimo v manjše lončke. Popolnoma vseeno je, kakšna je zemlja, saj ima čebulica vso potrebno hrano že zbrano in potrebuje le vode. Lahko postavimo čebulice v mivko ali pa kar v kozarec. Glavno je, da vzamemo dovolj močile in zdrave čebulice, lončke s čebulicami, ki pa naj bodo le prav plitvo v zemlji, zakoplje-mo 20—25 cm globoko v zemljo na vrtu ali pa v klet, da dobe primerno vlago. Slika 1. nam kaže, kako medimo čebulice, ki so sajene v lončke in zakopane v zemljo. Lončki naj ima jo v premeru 10—12 cm. Na zeml jo položi deske, listje, gnoj in drugo, da zemlja ne zmrzne pregloboko in jih lažje odkopljemo. Ako nimamo vrta. pokrijemo lonce z enakimi lončki in jih postavimo v klet, v sobo ali kam drugam, kjer ni pretoplo. Zalivamo le toliko, da se zemlja navlaži. Zgodnje sorte prenesemo koncem novembra in v začetku decembra v tople sobe, kjer jih imamo še vedno pokrite. Sele, ko se prično zaznuvati popki in je steblo
V. J.: 20 let ste stari. Na lasišču se vam dela masten prhlj-aj, lasje so vedno mastni in vara močno izpadajo. Imeli ste tudi kutar želodca, u sedaj je želodec v redu.
Črevesne in želodčne motnje so pogosto vzrok prhljaja na glavi, ki povzroča, da lasje izpadajo. Nadaljnji vzroki, ki pridejo vpoštev, so: kronična vnetju drgalk in zobnih korenin, obolenja nosa in obnosnih votlin, slabokrvnost, kronično zaprtje, bolezenska preobčutljivost za nekatere jedi, škodljivi vplivi alkohola, kuve, čaja, preveč mastnih jedi, svinjskega mesa, motnje žlez z notranjimi zločanjein. Izmed zunanjih škodljivosti jc omeniti izpostavljenost mrazu, vročini.
Skušajte odstraniti navedene škodljivosti, če bi pri vas katera prišla vpoštev.
Vaša hrana naj bo sledeča: jej te čim manj mesa in jajc. Maščob uživajte tudi malo in po možnosti surovo maslo in olje namesto svinjske masti. Hrana na j bo malo sol jena Namesto belega jejte črn kruli, jejte mnogo sočivja, sadja, krompirja, mleku. Pijače: limonada in sadni sokovi. Poleg tega jemljite vsak dan 2 do 3 /lice ribjega olju in za lešnik svežega kvasa.
Za odstranitev maščobe pa drgnite lasišče z alkoholom, ki vsebuje kalijevo milo.
Receptov za zdravila ne dajemo.
T. F.: 10 mesecev ste bolni. Boli vas v predelu desnega rebernega loka in v kri/u. Bili ste že v bolnišnici, k jer so vam ugotovili pove-šen želodec in premalo kisline, šli ste še k enemu zdravniku, ki vam je ugotovil vnetje /olčnega mehurja. Po kuri za odpravo žolčnili kamnov, je šlo od vas 15 kamenčkov.
Verjetno je, da imate vnetje /olčnega mehurja, pri katerem najdemo pogosto povešen želodec in premalo kisline. Kamni, ki gredo z blatom po kuri z oljem, niso iz /olčnega mehurja, ampak so napravijo iz maščob olja v črevesu. Držite dieto, sicer bo treba na operacijo. Ne belite z mastjo, ampak z oljem ali surovim maslom. Mesa jejte malo, in sicer naj bo kuhano, na drobno zre/.nno, goveje, kurje ali telečje. Mleka in jajc uživajte malo. jejte bol j močnate jedi, zrl rob, riž, pretlačeno so-čivje, krompir, kompot. Kruli naj bo bel in cn dan star. Prepovedane so- hladne jedi, sveže kvašene, ocvrte, močno začinjene, alkohol, kava, čokolada, fižol. leča. Jo j te večkrat in po malem, posebno zvečer malo. Nosite trebušni pas. po jedi jemljite kislino, zjutraj pijte toplo karlovarško sol; ob napadih si devajte toplo na trebuh.
I. B.: Za vas isto kot V. J.
J. I.: Imate 8 let starega sina, ki je pred 8 meseci prebolel otroško paralizo. Od tedaj ne more dvigniti desne roke v komolcu in tudi na desno nogo te/ko stopa, dasi se je hodil tri mesece elektrizirat.
Upanje, da se roka in noga popravita, je še kar dve loti po obolenju.
Svetoval bi vam, da greste na ortopedski oddelke splošne bolnišnice v Ljubljani, kjer bodo fanta pregledali in vam dali potrebna navodila. Vi pa ta čas skrbite, da se okrepi. Jesti mu ne dajajte preveč mastno, da se ne odebeli. Meso naj uživa malo mastno, a ne prevelike količine. Dalje naj je jetra, sir, mleko, tudi kislo, mnogo sočivja in sadja ter malo soljeno. Kruh naj bo črn. Čim sp utrudi, naj gre počivat. Roko naj poskuša krčiti v komolcu v topli kopeli pod vodo, kjer je roka lažja, ker jo deloma drži voda.
U. R. I.: Imate povešena čreva in želodec. Radi bi vedeli, kako je s trebušnim pasom in koliko bi koristil.
Trebušni pus mora biti napravljen po meri. Dobite ga v trgovinah za ortopedske in higienske izdelke. Nosite ga le takrat, kadar hodite, navežite pa si ga leže. Še bolj kot trebušni pas pa vam bo koristilo vežbanje trebušnih mišic. Dvakrat na dan po deset minut pojdite na svež, zrak in globoko dihajte, in sicer samo s trebuhom. Počasi, a z vso močjo vdihavajte in izdihavajte, tako da trebuh izbočite na ven in nato uvlečete. Poleg tega leže na hrbtu dvigujte najprej po eno, nato pa obe nogi ter se iz lege na hrbtu brez opore z rokami poskušajte usedati. Skrbite za redno odvajanje, po jedi počivajte, jejte večkrat in po malem.
Polipi nosa lahko povzročajo liripavost. Zu ugotovitev je potreben zdravniški pregled.
A. S.: Vaš 8-letni sin je kljub dobri oskrbi slab, bled, se hitro preliludi, dobiva vročino in kaši ja.
Verjetna so kronična vnetja v žrelu ali nosu (kronično vnetje mandljev ali obnosnih votlin), odkoder se vnetje širi navzdol v pljuča ali pa je proces v pljučih samih.
/a ugotovitev je potreben zdravniški pregled.
Vaš 12 letni sin je dobro razvit, ima zdravo barvo, le večkrat ima glavobol in mrzle noge.
Vzrok molenj krvnega obtoka v nogah so škodljivosti od mraza, motnje žlez z notranjim izločanjem, kronična vnetja mandljev nosa, obnosnih votlin, zobnih korenin, bezgavk, vnetja na pljučih in živčna obolenja. V teli primerih je treba odstraniti vzrok.
Obleka naj bo topla, nogavice volnene. Dobro delu jejo kopeli za noge z ogl jikovo kislino. V vodi raztopite jedilne sode in dodajte razredčene solne kisline, da se začno delati mehurčki. Temperatura vode naj bo 35 stoj)., prva kopelj naj traja 5 minut, vsaka naslednja pa po 2 minuti več. Koplje naj si noge vsak dan. Poleg tega naj se utrjuje s telovadbo in pije pa 3 žlice ribjega olja na dan.
A. S.: Kilo si dajte čim prej operirati, ker je vedno nevarnost, da se v njej črevo zadrgne in je potem operacija težja in bolj nevarna. Sicer pa operacija ne spada med posebno nevarne.
A. G.: Hemoroidi, ki jih ima vaša nečakinja. se dajo z operacijo popolnoma odpraviti. Če se ne pusti operirati, se lahko vnamejo, ognoje, krvavijo in povzročajo bolečine. Operacija je torej potrebna. Ni nevarnosti, da bi pozneje popustile zuporne mišice. Rak z operacijo nima zveze.
F. L.: Vaša 3 leta stara hčerka je začela dobivati po vratu otekle bezgovke. Spi slabo in nima apetita.
Otekle bezgovke na vratu so največkrat posledica vnetja mandljev, žrela in nosa. Lahko pa so tudi posledica vnetja na pljučih, zlasti tuberkuloznih, ali pa nastanejo zaradi krvnih obolenj. Pobli/e lahko dožene vzrok samo preiskava bolnika.
Zdravijo se otekle bezgovke z rentgenskim obsevanjem. Važna je splošna okrepitev, hrana z mnogo sočivja in sadje in ribje olje.
F. R.: Vaša zadeva ni za obravnavanje na daljavo. Obrnite se na specialista za živčne bolezni, ki vas bo preiskal in analiziral vaše duševno stanje.
^cHh^ fv&uiM
Pravica delavca do plače ob nezgodi. G. J.
L.: Delavec je bil na rednem plačanem dopustu. V tem času se je pri popravilu lastnega kolesa poškodoval, tako da je po končanem dopustu še pet dni boloval in prejemal od OiJZD hranarino. Ker pripada po obrtnem zakonu obolelemu delavcu poleg dajatve OUZD še enotedenska mezda, vprašate, če ima pravico zahtevati tudi v tem primeru petdnevno plačo, ker se ni poškodoval v službi, pač pa pri zasebnem delu. — Po obrtnem zakonu ima delavec po na jmanj U dnevnem službovanju pravico do svoje plače, ako je zadržan od službe radi bolezni ali nezgode za sorazmerno kratko dobo, vendar ne več kot za teden dni. Pogoj pa je, da ne sme bolezni ali nezgode zakriviti namenoma, niti z veliko nemarnostjo. Po našem mnenju gre delavcu — če izpolnjuje ostale pogoje — tudi plača za teli pet dni, saj za časa plačanega dopusta je bil še vedno v službi.
Nezarubljiv prevžitek. T. L. J. P.: Tožili ste posestnika, ki vam je kot prevzemnik domačije dolžan dati prevžitek, pa ste tožbo izgubili. Imeli ste siccr pravico revnih, vendar pa ste kljub temu dolžni plačati nasprotniku pravdne stroške. Ker imate sedaj v jeseni dobiti od pospfftnika 200 din kot protivrednost za obleko. kK je izgovorjena v prevžitku, vprašate, če^vam sine teh 200 din poračunati za dolžne pravdne stroške. — Prevžitne pravice so nerazubljive, če letne koristi v denarju ali v naravi, vštevši v to tudi stanovan je, ne presegajo zneska 3600 din in če so ti prejemki neizogibno potrebni za zavezanca. Če torej nimate drugih dohodkov kot prevžitek, ki ga vam plačuje mesečno po 100 din in ob letu še za obleko 200 din, potem znaša vrednost vaših prevžitnih pravic letno 1400 din. tedaj izpod 3600 din in je zato v ccloti nezarubljiv in vam nc sme z v/itkom poračunati pravdnih stroškov.
Bližnjica na zagrnjeni parceli. M. L. P. K.: Po vašem svetu pelje bližnjica v vašo trgovino. To bližnjico uporabljajo vaši odjemalci le podnevi, ker jo ponoči ob ograji zaprete. Tik vaše parcclc ima sosed sadni vrt. Sosed zahteva od vas, da obnovite že razpadajočo ograjo ob parceli, češ da vaši odjemalci, ki hodijo po bližnjici preko parcele, njemu škodo delajo na sadju. Če pa nočete obnoviti ograje, pa zahteva, da bližnjico sploh zaprete. — Za škodo, ki jo delajo tuji ljudje, ko gredo po
iiiiiiiimimiiiiMiiiiiimiimiimtiiimi 0DREZTTE ...............................
•JMISMl? S?!WMir
i odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek. j
i „Stovenec" 8. oktobra 1939 |
S..................................................■■•■■li.....um.....iilMllllimiilllllllllllllllMNIMimilllllllliJ
r.lllinmnm iitliiinnininiiM.i.i.i....................................."""...... ......
vaši bližnjici in sosedu kradejo sarlje, vi niste odgovorni. Tudi niste dolžni, da znova postavite razpadajočo ograjo. Kot lastnik ste zavezani le, da skrbite na desni strani svojega glavnega vzoda za potrebno ogrado svojega prostora in za pregrado od tujega prostora. Bližnjice po svojem svetu ne more sosed niti vam niti drugim prepovedati. Na svojem svetu smete napraviti ograjo po svoji volji.
Oporoka. F. P.: V oporoki je bilo med drugim tudi zapisano, da mora imeti svak, če pride na dopust, na razpolago eno sobo in kuhinjo. Pravilno je bilo to volilo vknjiženo kot služnostna pravica stanovanja in ne kot pre-užitek. Svaku mora biti soba na razpolago, kadar pride. Kadar ga pa ni, lahko gospodar s sobo razpolaga. — Zapuščinska razprava je bila s prisojilom končana. Prizadeti so bili o tem vsi obveščeni. Ker se takrat ni nihče pritožil, je stvar pravomočno končana.
Invalidnina matere padlega vojaka. M. T. G.: Kot materi v svetovni vojni padlega vojaka imate pravico do ivalidnine. Svojo pravico ste si zavarovali s tem, da ste svojo zahtevo prijavili okrožnemu koi invalidskemu sodišču. Invalidnino boste prejeli od I. aprila 1939 dalje, neglede na to, kdaj boste prejeli odlok sodišča. Če doslej še niste nič prejeli, malo potrpite, ker sodišče ne more vseh prošenj, ki jih je več tisoč, naenkrat rešiti.
Zavarovanje služkinje. S. M. G. M.: Služkinje, ki so zaposlene v hišnem gospodinjstvu, morajo biti zavarovane pri OUZD. Če pa iinatc kmečko gospodarstvo in je služkinja pretežno zaposlena pri živini v hlevu in na polju in le včasih pomaga v kuhinji, potem jo je smatrati kot posla v poljedelskem delu. Taki posli so pa ravno tako kot tudi poljedelski delavci izvzeti od obveznega zavarovanja.
Nakup posestva. I. G. L.: Če hočete prevzeti posestvo od kupca tako, da bo kupec do svoje smrti užival določeno sadno drevje, potem si bo zavarujta svoje pravice na ta način, da se posestvo takoj prepiše na vas, prodajalec si pa da vknjižiti dosmrtni užitek izgovorjenih dreves. Najboljše bo, da napravite to vse pismeno in izvedete tudi v zemljiški knjigi. S tem si prihranite morebitne spore.
Pristojnost za sojenje po zakonu o pobijanju draginje. J. D. - Zanima vas, kateremu oblnstvu je treba naznaniti kršilce zakona o pobijanju draginje in kdo jih sodi. ali komisija ali po sodišče? — Uredba o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije predpisuje, da se prijave zaradi prekrškov in prestopkov po tej uredbi vlagajo pri občnem upravnem oblnstvu prve stopnje, oziroma pri drž. krajevnem policijskem oblastvu. Uredba doli kazniva dejanja v dva tlela: to je v prekrške in prestopke. Prekrški so tista dejanja, za katera predpisuje uredba zaporno kazen do 30 dni in denarno kazen do 5000 din. Ostala dejanja so prestopki. Za preiskovanje in sojenje prekrškov so pristojna obrnn upravna oblastva Drve
stopnje, oziroma drž. krajevna policijska oblastvu. Za poizvedbe o prestopkih so pristojna tudi občna upravna oblastva prve stopnje, ozir. državna krajevna policijska oblastva; za njih razpravljajo in sojenje pa so pristojna okrajnu sodišča po predpisih sodnega kazenskega po-stopniku.
Honorar za privatne izpite na srednjih šolah. M. Z. - Vprašate, koliko se mora plačati honorarja za opravljanje privatnega izpita na srednjih šolah? — Pa pravilih o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpitov na srednjih šolali plača vsak kandidat za privatne in dopolnilne izpite poleg predpisanih državnih taks direktorju, učiteljem in tajniku poseben honorar, in sicer: direktorju 50 din, članom po 80 tlin iz predmetov, iz katerih se ne opravlja pismeni i/pit, po 100 din pa iz predmetov s pismenim izpitom; predsedniku komisije in stalnemu članu po 80 din, šolskemu tajniku pa 20 din. Za dovolitev, da sme privatni dijak opraviti izpit na srednjih šolali, je treba plačati za nižje razrede 40 din takse, za višje razrede pa po 60 din.
Veljavnost gradbenega dovoljenja. I. V. -
Občina vam je izdala gradbeno dovoljenje za zgraditev hiše. Z zidavo ste sicer pred tremi loti pričeli, vendar zaradi nenadnih zaprek niste mogli hiše dograditi, ampak ste postavili samo temelje. Vprašate, ali je gradbeno dovoljenje še veljavno, ali pa bo treba ponovno zanj prositi, ko boste z graditvijo nadaljevati? — Po predpisih gradbenega zakona izgubi gradbeno dovoljenje veljavnost, če se ne začne grudba v dveh letih od dne, ko se je vročil
_ _ Posebno parite, kaj bolnik pije!
^mflfe če Vam je le mogoče, dajte mu za zdravje in užitek čim češče ^^^^^ najboljšo mineralno vodo
ono z rdečimi srci.
Če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju.
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI.
odlok o dovoljenju. Na prošnjo se sme ta rok tudi podaljšati liajdalje še za dve leti. Ker ste torej z graditvijo začeli v roku od dveh let in izvršili samo neka začetna dela, je gradbeno dovoljenje ostalo v veljavi.
Tekstilna šola v Leskovcu. L. L. M. - Obrnite se z vsemi vprašanji, ki ste nam jih poslali, na ravnateljstvo navedene šole.
Fotografiranje na ulicah. D. U. R. - V nekaterih mestih je navada, da fotografi brez dovoljenja fotografirajo osebe, ki se sprehajajo po ulicah. Vprašate, ali je tako fotografiranje dovoljeno? — Če ima fotograf predpisano dovoljenje za izvrševanje fotografske obrti, lahko tudi po ulicah fotografira osebe brez njihovega naročila. Po obrtnem zakonu to ni prepovedano in tudi kakšen drug zakon tega izrecno ne prepoveduje. Le policijsko oblastvo bi tako fotografiranje lahko prepovedalo v interesu javnega miru in reda.
Davčni nasveti
P. J. K. — Občinska trošarina: Kupiti nameravate 700 litrov vinskega mošta, ki ga pa boste v mesecu marcu lota 1940 odstopili svojemu odjemlacu v Ljubljano. Finančni uradnik vam je rekel, da boste morali tudi vi plačati občinsko trošarino poleg vašega odjemalca v Ljubljani, pač pa vam bo banska uprava na vašo prošnjo povrnila to občinsko trošarino. Vprašujete, če je to res in kaka trošarina na vino je banska.
Banovinska trošarina (ne: banska) na vino jo ona trošarina na vino, ki se pobira v korist banovinski blagajni. Trošarina se plačuje oni banovini in oni občini, na področju katere se trošarini zavezan predmet potroši. Plačuje se pa že ob vnosu tega predmeta na področje banovine, oziroma na področje občine. Banovinska trošarina na vino znaša 1 tlin od enega litra, dočim jo po občinah višina občinske trošarine različna, a največ 1.50 tlin od enega litra. Do 12. novembra vsakega lota se smatra produkt grozdja za vinski mošt, na katerega se banovinska trošarina ne pobira, pač pa se po nekaterih občinah pobira občinska trošarina.
Če boste kupili vinski mošt, boste morali plačati občinsko trošarino za občino, na področje katere boste mošt uvozili, če dotična občina trošarino na vinski mošt sploh pobira. Ko pa boste vino izvozili svojemu odjemalcu v Ljubl jano, prosite s pismeno vlogo dotično občino, tla vam plačano trošarino na mošt, oziroma vino vrne, ker vino ni bilo na področju te občine potrošeno. Občina vam bo trošarino
v v* •
vrnila. Ako bi občina vaši prošnji morebiti ne ugodila, se v 15 dneh po prejemu pismenega zavrnitvenega odloka pritožite.
I. R. N. — Takse za domovinstvo in državljanstvo: Prositi nameravate za jugoslovansko državljanstvo. Vprašujete, koliko znašajo takse za sprejem v naše domovinstvo in državljanstvo.
Za sprejem v domovinsko zvezo se plačujejo občinske takse, ki pa niso enotno urejene. Državne takse bi v tem primeru znašale le 10 din za prošnjo in 20 din za rešitev. Koliko znaša občinska taksa, vprašajte na občini.
Za sprejem v naše državljanstvo pa znaša taksa: 100 tlin za piošnjo po tar. post. 51 taks-nea zakona in 1000 tlin za podelitev državljanstva po tar. post. 58 cit. zakona. Vendar sme minister za notranje posle v primerih, vrednih posebnega ozira, oprostiti vseh taks, zvezanih s podelitvijo državljanstva po zakonu o državljanstvu in po taksnem zakonu one' osebe, ki so Jugoslovani po rodu in jeziku, nastanjeni in priseljeni v kaki občini naše kraljevine, če ne plačujejo letno nad 1000 din neposrednih davkov, ki se sumarno knjižijo.
Če pa bo minister za zunanje posle prošnjo za podelitev državljanstva zavrnil, a boste takso v naprej plačali, prosite v 90 dneh po prejemu ministrskega odloka za povračilo takse. Finančna uprava vam bo takso po 1000 dinarjev za podelitev državljanstva v gotovini vrnila, dočim vam takse po 100 din za prošnjo ne bo mogla vrniti, ker ni zato zakonite osnove.
Naš živinozdravnik
Krava ne daje mleka. F. P. G. - Vaša krava je po drugem teletu zgubila skoraj vse mleko. Vime ima sicer normalno razvito, le prednje četrti so nekoliko trše in ne dajo nič mleka. Drugih bolezenskih znakov na vimenu kakor tudi na kravi niste opazili. Želite zvedeti, kaj naj bi storili, da bi krava spet prišla do mleka? — Z ozirom na vaše skromne podatke ne bo lahko točno pogoditi vzroka presihanja mleka. Presihanje mleka povzročajo različni činitelji, kakor na primer: slaba, pokvarjena hrana, različna obolenja črev, maternice in vimena. V vašem primeru bo vzrok presihanja mleka najbrž tičal v obolenju vimenu. Možno je n. pr., da teliček ni do kraja posesal mleka iz prednjih četrti, zaostalo mleko pa je povzročilo vnetje vimena, ki je sčasoma postalo kronično, za kar govori predvsem trdota prednjih četrti. Seveda to je vse saino domneva. Predvsem je treba ugotoviti pravi vzrok presihanja mlelia, šele potem bo omogočeno uspešno zdravljenje. Ako je presihanje mleka kužnega značaja, tedaj je neobhodno potrebna strokovna pomoč. Če pa je vime pre-sušilo zaradi vnetja, ki je nastala zaradi nezadostnega izmolzavan ja, oziroma nedovoljnega izpraznjevanja vimena, boste najbrž morali čakati na mleko do prvega telenja krave, ko bo vime ponovnlo zaživelo ter začelo vršiti svojo funkcijo.
Hiranje kokoši. P. P. Dj. - Že dalj časa opažate, da vam začenjajo kokoši hirati v starosti 2—3 let. Roža jim postaja temna in mahe-tlrava, zgubljajo voljo za gibanje in zelo hujšajo. Na zaklanih kokoših opažate, da so jetra zelo povečana, celo na dvakratno normalno veličino. Jetra so temno-rdeče barve ter so posejana z belo-rumenkastimi, masti sličnimi pikami. Prav tako je povečana in pikčasta tudi ledvica (vranica?). Želite zvedeti, kakšna je ta bolezen, kaj jo povzroča, kako bi jo preprečili in tla li je meso kokoši po odstranitvi spremenjenih delov užitno? — Navedeni znaki še najbolj govorijo zo tuberkulozo kokoši. Opisane belo-rumene pike so tuberkulozna žarišča nazvana tuberkulozni vozlički. Če bi prerezali še čreva, bi jih najbrž našli tudi tam. Tuberkulozne kokoši izločajo s svojimi izmetinami bacile tuberkuloze ter se tako bolezen širi naprej. Bolezen ste zanesli najbrž z inficirano hrano, ali pa z novo kupljeno bolno kokošjo. Ker je diagnoza na daljavo samo več ali manj verjetna, je najboljše, da bolno kokoš prinesete ali pošljete v preiskavo drž. veterinarskemu bakteriološkemu zavodu v Ljubljani, kjer bodo kokoš natančno pregledali ter s pomočjo bakteriološke preiskave določili bolezen in vam dali vso potrebna pojasnila. — Ali je meso užitno ali ne, je odvisno od tega, do katere more je bolezen razširjena v organizmu. Pri uživanju mesa bolnih kokoši je vsekakor na mestu previdnost. Dokler ne zveste rezultata bakteriološke preiskave, se držite naslednjih navodil: 1. bolne kokoši ločite od zdravih. 2. Skrbite, dn bodo kokoši čim manj prišlo v stik s svojimi izmetinami (rošotknsto dno kur-nice). 3. Po možnosti skušajte doseči, da ne botlo prišle v stik z bolnimi kokoši podgane,
ALI STE 2E NAROČILI LETOŠNJE MOHORJEVE KNJIGE?
miši in golobi. Podgane in miši ne prenesejo bolezni samo od kokoši na kokoš, ampak tudi na svinje, ki so zelo sprejemljive za kokošjo vrsto tubrkuloze. 4. Nikakor ni priporočljivo kokošim dajati različnih mesnih odpadkov v neprekuhanem stanju, ker vsebujejo nekateri organi, kakor n. pr. svinjski, često bacile tuberkuloze kokošjega tipa. 5. Skrbeti je treba za dobro in čisto hrano, kakor tudi za higi-enično kurnico.
Zatiranje muh. T. F. P. - Tožite, da se vsako leto v jeseni pojavljajo velike muhe, ki vas v velikih rojih nadlegujejo. Poskusili ste različna sredstva, toda zaman. Ako hočete imeti ,mir pred muhami, morate v prvi vrsti zatreti njih izvor, ki ga predstavljajo različna gnojišča in smetišča v bližini stanovanja. Iz različnih prostorov boste muhe najlažje pregnali, če večkrat napravite temeljit prepih, ki gre muham zelo na »živcec ter zato beže pred njim. Nadal je muhe ne marajo temnejših barv, n. pr. modre. Prevlecite zato okna z modrim papirjem in muhe ne bodo več tako silile v dotični prostor. Za tiste muhe pa, ki so vendarle prišle delat nadlego, nastavite mleka na krožnikih, kamor ste dodali nekaj kapljic formalina. Ako boste tako muham napovedali »totalitarno vojsko«, boste uspeli.

Lucerna med grašico ne uspeva. F. V. P. P.
— Njivo ste lani poleti k repi pognojili s hlevskim gnojem, jeseni poštupali z apnom, letos spomladi zopet potlorali hlevski gnoj. Nato ste zasejali lucerno, oves in grašico. Ko je bila grašica v cvetju, ste jo z ovsem vred pokosili. Sedaj pa lucerna noče uspevati in bati se je, tla jo bo plevel-muhvič zadušil. Lucerna je majhna in redkejša, kot je bila spomladi. Radi bi ji pomagali. — Pri takem gnojenju in pri taki setvi ste napravili dva pogreška. Prvič ste preveč gnojili lucerni s hlevsknim gnojem, nič pa s fosfatnimi gnojili (superfosfatom ali s kostno ali s Tomasovo žlindro. Bilo je preveč dušika, ki je gnal v rast grašico in oves, pa tudi plevel, kar je vse skupaj dušilo lucerno, tla ni prišla do pravilnega razvoja. Da ste njivo gnojili s Tomasovo žlindro ali s superfosfatom, bi dobila lucerna dovolj fosforne kisline, ki ji je za razvoj neobhodno potrebna, ter bi krep-kejo pognala. Tako pa je zastala. Drugi po-grešek ste napravili s tem, tla ste med lucerno sejali grašico in oves. ki se oboje hitreje razvija in s tem duši prvo. Ko ste pokosili grašico z ovsem, lucerna ni bila tako krepka, (is bi mogla odoleti plevelu-muhviču, ki nastopi šele v poznem poletju, in ta jo je nadalje dusil. Če hočete imeti uspeh z lucerno, jo morate sejati samo ali kvečjemu med zelo' redek oves, ki ga pa morate pokositi takoj, ko požene v lat je. Tedaj se bo ta detelja krepko razvila in premagala tudi plevel-mulivič, ki se tedaj ne bo pojavil. Podsejati lucerno spomladi bi se komaj izplačalo, ker je njiva že zn-pleveljenu. Potrosite jo po sedaj jeseni s Tomasovo žlindro, morda se bo spomladi sama tako okrepila, da bo premagala plevel ter se ob drugi košnji močno razrasla.
Svetloba v globini oceana
Zgornje plasti so prozorne — Podmorski daljnogled
Ko je malo pred izbruhom svetovne vojne liriki letalec, poročnik Bakopulos, poročali da je vzhodno od otoka Lemno«a opazil čudovito prozornost morja, pri čemer je v globini 25 m videl ruševine nekega mesta, ni hotel nihče verjeti, da je mogoče videti z vrha vode tako globoko. Odtlej je pa znanost tozadevno tako napredovala, da se besedam letalca nič več ne čudimo. Predvsem so opazili, da je moči z letalom brez daljnogleda videti podmornice, ki 60 se prav takrat potopile. V vodah krog Tripolisa je neki letalec opazil na dnu zaliva razbitino ameriške bojne ladje »Filadelfije«, ki so jo Alžirci leta 1803. uničili. Znano je tudi, da imajo ribiči, ki lovijo gobe, tako zvani pomorski teleskop, ki 6estoji iz navadne škatle brez pokrova in- ima stekleno dno,
300 metrov globoko. V večji globini nI nobenih morskih rastlin več, earj rastline potrebujejo svetlobo. Odbojna svetloba je tem večja, čim bolj poševno padajo 6ončni žarki; pri navpičnih se svetloba nc odbija. Če hoče letalec zagledati potopljeno podmornico, tedaj je treba, da je ozračje jasno in da je morje zarc6 jako prozorno.
Nedavno so dosegli še več napredka v preiskovanju svetlobnih razmer v tnorju. Ameriški raziskovalec Beebe je « svojo potapljaško kroglo prispel 1000 m globoko. In kakor je znano, je profesor Piccard, raziskovalec 6tratosfcTe, sklenil, da se bo 6 svojo kroglo pogreznil na dno morja. Čeprav ne prodira svetloba delj kot 300 m globoko, 6e pri posameznih vrstah žarkov vendarle opazi neka razlika. Rdeči in rumeni žarki 6o brž
in gledajo z njim v morje. Z dva metra dolgo cevjo, ki je na koncu zaprta s stekleno ploščo, je moči raziskovati prozorne sence globin. V Hono-luluju so potniki na ladjah »Nassau« .in »Sv. Katarina« skozi stekleno dno videli neznane lepote podmorskih pokrajin.
K temu je treba dodati, da površina morja največji del sončne luči odbija, in da pride le malo slabotnih žarkov v globino, in 6icer ne delj kot
Jeklena podmorska
krogla ameriškega znanstvenika
.IHeebeia, za raziskavanje morskih globin
absorbirani, medtem ko modri i"«, ^ioličasli prodirajo globlje, celo 1700 m globoko, far 60 pokazale posebne fotografske plošče. Važno je torej, da je treba izbrati posebno vrsto žarkov, ali bolje, dolžin valov, ki najgloblje prodirajo. V francoskem listu »L'Ingegnere« (»Inženir«) 60 opisani poskusi, po katerih je pojasnjeno, da je zeleno-viijoličasta plast tista, ki omogoča gledanje skozi vodo.
Doslej pa je mogoče doseči videnje v velike
Potapljač
morske globine le tako, če uporabljamo razsvetljavo, ki je v zvezi z izparivanjem živega 6rebra. Sestavili so svetilke, ki dajejo na kvadratni centimeter za 160.000 sveč močno svetlobo. Tako so žarometi, posebno zgrajeni z uporabo vijoličastega in ultravijoliča6tega izžarevanja omogočili potapljačem, da morejo 6kozi 6teklo 6vojc čelade videti majhne predmete na daljavo 25 metrov, pa čeprav je voda nemirna. Upajo, da bodo na tej poti dosegli še mnogo več. V tej zvezi omenjajo »podmorski daljnogled«, ki omogoča opazovalcu, da je priča skrivnostnemu žjvlienju, ki se dogaja v morskih globinah.
Predlagali so še, da bi uporabile tako razsvetljavo tudi podmornice, če bi bilo mogoče doseči to, ne da bi bile podmornice radi te luči vidne, bi bila taka razsvetljava v veliko oporo V6ej posadki, ki je 6 podmornico pogreznjena v temo voda.
Doslej je človek zaman poskušal, da bi prodrl v pogreznjene morske dežele, o katerih je toliko bajk in zgodb, in bi jih tudi raziskal. Ali bo nemara 6vetiobni žarek kakega silnega podmorskega žarometa, ki bi ga potapljač spustil na morsko dno, vendarle razkril začudenim očem raziskovalcev čudovito prikazen razvalin kakega mesta, ki je pogreznjeno že tisoč let v grobu oceana?
Ob smrti kardinala Mundeleina
Čikaški nadškof, kardinal msgr. George Wil-liam Mundelein, ki je nedavno v 68. letu starosti umrl, je bil rojen 2. julija 1872 v New Yorku. Šolal 6e je pri šolskih bratih, in ker je bil tako da-rovit, krepak in trdnega značaja, so mu nasveto-vali, naj se vpiše v mornariško akademijo, A on •e je odločil za duhovski poklic. Ko po bogoslov-•kem študiju še ni imel dovolj let, da bi bil posvečen v mašnika, so ga poslali še v Rim, kjer je dve leti — »najlepša doba mojega življenja«, je dejal, — študiral v seminarju Propagande. Po svoji vrnitvi v Ameriko je postal kmalu škofijski kan-celar. Čez nekaj časa nato je bil že pomožni škof v Brooklynu in 1. 1915 je postal nadškof v Čikagu. Mesto mu je pripravilo kraljevski sprejem. Novi nadškof je imel težavno življenjsko nalogo v tem mestu, posebno še, ker je ondi toliko priseljencev.
Sin maršala Vorošilova
Kakor poročajo iz Moskve, je bil sin 60vjet-«lcorU6kega vojnega komisarja in maršala Vorošilova iz prvega zakona, Semjon Vorošilov, zaradi evojh velikih zaslug v borbi zoper vero med moskovsko mladino — imenovan za predsednika brez-božniške mladinske zveze v Moskvi. Ta 16 letni maršalov sin je že od svojega 6. leta član brez-božniške mladinske zveze in je že v otroški skupini brezbožnikov zavzemal vodilno mesto. Dosedanji predsednik mladinske organizacije brezbožnikov je bil do letošnjega maja 6in bivšega zunanjega komisarja, Maksim Litvinov. Ko 60 odslovili očeta, je moral tudi sin odstopiti kot predsednik mladih brezbožnikov. — Semjon Vorošilov je ob sprejemu svoje nove časti izjavil, da je pospeševanje borbe zoper vero največja in najnujnejša naloga sovjetske mladine, Njegov oče mu je ob tej priliki brzojavno čestital.
A ker je bil dober poznavalec posameznih narodov in je bil vešč tudi njih jezikov, posebno pa še, ker 6e je z vso dušo lotil svojega poslanstva, je bil kos težavni nalogi. V dobi 6vojega nadškofijskega delovanja je dal v vseh delih tega velikanskega velemesta zgraditi po eno cerkev z župni-ščem in 6 šolo. Več ko 600 novih kulturnih poprišč je po prizadevanju čikaškega nadškofa zrastlo iz tal. Kardinal Mundelein je ustanovil tudi dvoje bogoslovij; eno stoji ob Michiganskem jezeru, drugo pa prav v mestu. Poglavitno pozornost pa je posvečal zaščiti žensk in vzgoji deklet. Mimo 39 vzgojevališč za žensko mladino, je postavil tudi odličen dom za bodoče matere.
Izredna delavnost tega neumornega cerkvenega kneza pa je obsegala tudi še V6e karitativne ustanove njegove nadškolije, ki 6o bile strnjene v zgledno organizacijo. Njegova poglavitna zasluga pa je, da je z različnimi deli dal doraščajoči mladini priliko in sredstva, da si ohrani zdravo dušo v zdravem telesu.
Kardinal Mundelein je bil zaupnik predsednika Franklina Roosevelta. V V6eh perečih zadevah je bil nadškof zvest svetovalec ameriškemu predsedniku, kar je zlasti vplivalo na pametno presojo vsakršnih plemenskih in manjšinjskih sporov.
V bogoslovnem semenišču v Čikagu hranijo kot dragocen zaklad zbirko najboljših nemških književnih del. To darilo je nemška vlada svoj čas poslala kardinalu Mundeleinu. Nad polico je v okviru listina, s katero se tedanja nemška vlada zahvaljuje nadškofu za velikodušno pomoč v prvih letih po svetovni vojni, Takrat je kardinal zbral 1 milijon dolarjev in velikansko množino oblačil za reveže Nemčije in Avstrije. Njegovo prav osebno darilo tem deželam pa je bila obilna pošiljatev moke, ki jo je iz svojih sredstev nakupil na trgu v Minneapolisu. S posebnim parni-kom jo je poslal v Nemčijo. Naročil je pri tem, naj to moko po najnižjih cenah razprodajo potrebnemu ljudstvu, da ne bo čutilo pri tem, da mora 6prejemati miloščino. Izkupiček je kardinal nakazal tedanji nemški vladi, ki da naj ga razdeli med najubožnejše v Nemčiji.
Splošen odgovor pisateljem
Če vzame kdo t roke uredništvo kakega časopisa ali leposlovnega lista, tedaj mu vsakovrstni ljudje, ki se ukvarjajo s pisateljevanjem, takoj pošljejo svoje rokopise, proseč ga sodbe o svojih proizvodih. Ko urednik v osmih do desetih primerih ugodi tej zahtevi, se slednjič zateče k eni od splošnih pridig, ki jo vtakne v svoj list, da e tem vsem kasnejšim prosilcem oznani, da je to enkrat za vselej njegov odgovor. Na to stopnjo svoje leposlovne življenjske poti sem zdaj tudi jaz dospel. Prenehal sem zasebno odgovarjati tistim, ki bi radi mojih nasvetov, pa s tem objavim javno pridigo vsem pisateljem.
Takole je raztreščena ladjo, ko se vanjo zaderejo letalske bombe!
Mladi, nadebudni literat je jako, jako čudno bitje. Dobro mu je znano, da bi od njega, če bi hotel postati čevljar, zahteval mojster spričevalo o njegovem dosedanjem vedenju, in da bi zahteval od njega, naj mu obljubi, da bo vsaj tri, nemara tudi štiri leta ostal pri njem v uku. V prvem letu bi moral delavnico pometati, po vodo hoditi, ogenj netiti in v presledkih bi ne moral učiti, kako se krpa prišije. Za plačilo za vso to dobo bi prejemal oskrbo in kaki dve ceneni obleki. Drugo leto bi se začel šele učiti svojega rokodelstva in bi na teden prejemal kak dinar, tretje leto več, četrto še malo več. Kot izučen čevljar
bi tudi ne zaslužil odveč plenka in cvenka. V vsakem drugem rokodelstvu, ki bi se odločil zanj, bi moral prestati isto dolgotrajno in slabo ali nič plačano učno dobo. Da postane kdo odvetnik ali zdravnik, je pa še stokrat težjo, saj pri tem — nikar da I>i prejemal kako plačilol — mora sam vso dolgo učno dobo plačevati mnogo denarja za pouk in ima še to milost, da se mora sam preživljati in oblačiti.
, V»q to jo dobro znano bodočemu pisatelju in pesniku, pa je vendar tako nesramen, da se prijavi za sprejem v pisateljsko obrt in da zahteva svoj delež od pisateljskih visokih časti in dohodkov, ne da bi za podkrepitev svoje prošnjo mogel navesti dokazov, da se jo le eno samo leto učil pisateljevanja ali pesništva! Kako bi se nedolžno nasmehnil, če bi človek zahteval od n ega. naj bi brez spričevala o uku kake obrti znal narediti le kak drobec ročnega izdelka I Toda brez znanja slovnice, ves razčeperjen v izrazih, dolgovezen in z najbolj zagovednimi nazori o svetu in ljudeh, ki si jih je prisvojil kje v kakšnem zakotnem gnezdu, se upa tak nevedni zelenec prijeti za pero, za to nevarno orožje, in kar na slepo napadali mogočne oblasti, trgovino, finance, vojno in politiko! Če bi to ne bilo tako žalostno, bi bilo naravnost smešno. Ubogi fant si brez predpisane učne dobe ne upa v čevljarsko delavnico, toda nič se ne boji prijeti z nevajeno roko za orodje, ki more prevrniti kraljevske prestole, spremenita verstva in odločali o življenju narodovi •
(Ta odlomek — ki mimo vsega— tudi še dandanašnji izraža najgloblje mnenje vseh urednikov in založnikov, j« spis velikega ameriškega humorista Marka T w a i n a.)
Nova doba mučeništva
List »Vaterland, ki izhaja v Luzernu, poroča;
V dno duše nas gane usoda Poljakov, ki so prišli pod rusko oblast. Tako je prišla katoliška dežela tebi nič meni nič v roke brezbožnikov. Pred seboj imamo več poročil iz Moskve, ki nam predočujejo, kakšne razmere so zdaj v tistih krajih. S tem, da je vkorakala rdeča armada v katoliško deželo, se je začela tudi boljševizacija on-dotnega ljudstva Povsod so takoj ustanovili krajevne sovjete. Klic glede na razdelitve zemlje se širi na proletariat, ki je izročen komunizmu. »Gor-jč ga, iistim, ki so premagani!« Trikrat gorje ga zdaj, ko je hujše, kakor je bilo v časih carice Katarine, ko je bila Poljska prvikrat razde'jena. In vendar je bila U6oda Poljakov že takrat grozna. Z rdečimi četami je prišla v deželo komunistična propaganda, rdeči listi, rdeči radio, rdeče gleda-
Majhna zabava vojaka na fronti
lišče. Brezbožniki stoije s sulico in z mečem kot popolna oblast v borbi zoper katoliško Cerkev. Nova doba mučeništva! Mislimo na Vilno, na tisto mesto, ki se nad niim dvigajo trije križi v spomin na frančiškane, ki 60 jih nekoč mučili poganski Litvanci. Še dandanes govori vsak kamen tega temnega, z bridkostjo prenasičenega mesta, o mu-čeniški krvi poljskih junakov in svetnikov Ni kar tako, da molijo meščani, kmetje in vojaki tako iskreno, klečeč na kolenih kar na cesti pred ostra-brambsko Materjo božjo. To mesto trpljenja in bridkosti, terorja in žrtev, to mesto cerkva in kapel je zdaj spet ruska lastnina, ne tako kot prej, ko so še kolikor toliko poznali kakšne obzire, marveč je v rokah tistih, ki so brezbožni gospodarji vse vzhodne Poljske.
Neprijeten sosed. »No, kako ste se imeli na Mirtičevi gostiji?« — »Za nič! Poleg mene so posadili nekega gosta, ki je bil škilast ter je venomer grabil z mojega krožnika, misleč, da je njegov.«
Sestanek sovjetskih in nemških častnikov
35 I* O H$ T

Dvojna zmaga naših deseterobojcev v Atenah
Athčne, 4. sept.
Kdo bi si mislil, da bomo tako dobro zadeli. To, kar smo včeraj samo upali, je danes postalo te dejstvo! Klinar Klinar je resnično zmagal v deseteroboju pred Mikičem, Lakazasem in Mailsenkom, ki sta nabrala enako število točk.
Izredna nervoza je vladala danes med vsemi Jugoslovani, ko je starter spustil iz cilja prve tri tekače na 110 m čez zapreke. Hudo se je moral boriti naš Mikič z Romunom Kissem, da je zmaga! in si tako z rezultatom 17.7 priboril 577 točk. V drugi skupini je Romun Maiescuk dosegel celo čas 17.6 pred Melihom 18.8 in Florosem 20.5. Še tretjič je počil strel, ki je pognal iz starta Klinarja, ki je s časom 18.6 in 123 točkami zmagal pred Turkom Muhandinom. S tem trenutkom sta Mikič in Klinar prišla v vodstvo, ki sta ga znala obdržati do konca. Mikič je vrgel disk 34.70, Klinar pa 32.08 m. Zmagal je seveda Floros, ki ga je vrgel 43.55 m, toda s tem ni bil nikakor zadovoljen, saj je upal vsaj na 47 m. — Naravnost komičen je bil skok s palico, kjer je višino 170 cm otvoril Grk Floros. »Tišina« je vladala v Stadionu, ko se je skušal pognati drugič preko prečke, toda, žal se ni mogel dvigniti več kot pol metra! Imel je dosti tega, zato tretjič ni niti poskusil! Tudi Turek Melih je skrbel za zabavo, kljub temu je skočil 220 cm! Mikič si je pri skoku 280 cm močno poškodoval nogo, tako, da smo se resno bali, da ne bo več 6posben za nadaljnjo borbo! Klinarja je spremljala sreča, da je palico, predno je skočil 300 :m, poskusil, ki je bila že nalomljena. Tako je zopet za las ušel nesreči! Težko se je odločil za drugo palico, toda končno je tudi z njo preskočil 310 cm. Odlično je skakal Turek Muhandin, ki je skočil 365 cm in tako postavil nov turški rekord! (Prejšnji 355 cm.) Tudi Romun Mavescuk je preskočil 340 cm. — V metu kopja je bil z metom 53.66 točkami najboljši Melih. Klinar in Mikič sta bila enaka z metom 41 m. — Prišla je odločilna in najnapornejša disciplina tek na 1500 m. V prvi skupini je zmagal Melih s časom 4:42,1, v drugi klinar, ki si je s časom 4:46,2 priboril naslov balkanskega prvaka v desetoboju pred Mikičem, ki si je s časom 5:10,3 zasigural drugo mesto, — Tako smo slavili drugo dvojno zmago na letošnji balkanijadi!
Kot vmesna točka se je vršil danes tudi tek na 3000 m zapreke, v katerem sta Jugoslavijo zastopala Kotnik in Šmiderck. Grki so se nam prav lepo re-vanžirali za desetoboj! Osvojili so si namreč obe prvi mesti. Opaziti je bilo takoj, da našemu Kotniku manjka samo tehnika, kajti nikakor ni mogel priti hitro čez zapreke. Kot »žabe« so skakali čez zapreko v jamo, ki je bila napolnjena z vodo. Velkopulos (Grčija) je s časom 9:43,6 zmagal pred Grkom Maurapostolosem, ki jc dosegel čas 9.48. Prav lep ravanž za lansko bal-kanijado je pripravil Kotnik Dim Kristeru, ki ga je 6 časom 9:57,2 pustil precej za 6eboj, Dosegel je čas 10:09,2. — Tako po današnjem dnevu izgleda stanje takole: Grčija 34, Jugoslavija 29, Turčija 14, Romunija 12.	_
Tudi današnji dan ni minul brez sprejemov. Guverner mesta g. Kotzias nas je zjutraj pogostil pri mali zakuski, zvečer pa nam je pripravil okusno večerjo! Posledice vsega tega se že čutijo tudi pri metli, kajti vročina, glavobol itd., ki se me je lotila, me je prisilila, da nastopim kratek post, ki me bo zopet spravil v normalno stanje! Tudi vsi drugi Slovenci so že čisto obupani, kajti voda in hrana jim nikakor ne prija. Lepa je sicer Grčija, toda marsikdo že težko čaka, da se zopet enkrat znajde za domačo mizo...
Bo-jan
Damsko lahkoatletsko tekmovanje
priredi SK Planine dne 15. oktobra t. 1. na Stadionu v Ljubljani s pričetkom ob 9.30. To tekmovanje bo zadnje v letošnji sezoni in brez dvoma zelo zanimivo, ker bodo naše atletinje pokazale uspeh celotnega dela.
Program: 1. teli* na 60 m; 2. met kroglo; S. skok v višino z zaletom; 4. tek na 100 m; 5. met diska; 6. skok v daljavo z zaletom; 7. tek lia 200 m; 8. met kopja; 9. štafeta 4 krat 100 m.
Na tekmovanje pozivamo atletinje vseh slovenskih klubov, in sicer: SK Maraton (Maribor), SK Rapida (Maribor), SK Jugoslavije (Celje), SK Gorenjca in Bratstva (Jesenice). Prijavljene so že atletinje iz Zagreba. Atletinjam izven Ljubljane največ za pet od vsakega kluba, plača vse stroške zagrebška podzveza, t. j. polovično vožnjo in hrano. Prijavnine in nagrad ni. Prijave je poslati najkasneje do 10. t. m. na naslov SK Planine, .Vikca Tome, Kobaridska ul. 58, Ljubljana 1.
Jadran : Mars
Danes se na igrišču Jadrana spoprimeta za podzvezne točke stara znanca. Njuna srečanja so vedno nudila lepa in fair nogomet. Prerokovati zmagovalca ne bi bilo na mestu, eni kot drugi imajo dovolj šans. Kdo bo uspešnejši, 1 >01110 videli danes ob 15.30. V predtekmi nastopijo v malem derbiju juniorji Reke in Jadrana, in sicer ob 14.15.
Slovenci se zelo dobro drže pri izpitih za sprejem na visoko šolo za telesne vaje
Po poročilih belgrajskih listov je med letošnjimi kandidati za sprejem na visoko šolo za telesne vaje več znanih športnikov. Od Slovencev omenja zlasti mednarodnega orodnega tekmovalca Zveza fantovskih odsekov Kokota iz Celja, dalje brata Klinarja iz Koroške Bele itd. Kokot, tako poročajo belgrajski listi, je zastopal našo državo na mednarodnih tekmah v Liegeu (Belgija), Klinar je postal ravno sedaj na X. balkanskih igrah v Atenah balkanski prvak v olimpijskem deseteroboju Itd. Kokot je dosegel najboljše rezultate pri orodnih vajah pri izpitu in je sploh najboljši orodni telovadec, med kandidati za visoko šolo; v leku na 100 m pa je zasedel drugo mesto z 12 sekundami: Klinar (brat od balkanskega prvaka v deseteroboju) je dosegel drugo mesto v metanju krogle z metom 10.12 m. Kakor se torej vidi iz rezultatov, so prišli iz Slovenije res prvovrstni telovadci in športniki na visoko šolo.
2089 tekmovalcev
Finski športniki imajo mnogo rekordov, da svetovne rekorde. Eden pa je prav poseben, ki pa ne pripada posamezniku, temveč finski smučarski skupnosti, namreč najvišja startna številka, ki je bila do sedaj izdana pri kakem tekmovanju. Nosil jo je Lauri Roukin pri nekem teku čez drn in slrn in se je glasila na 2089. tekmovalca.
Dr. Carl Diem o zimskih igrah v Garmisch-Partenkirchenu
Glavni tajnik prireditvenega odbora za V.
■'• • e> bodo prihodnjo z-inio
v Ga-Pa, je tole povedal zastopnikom berlinskega ti^ka o pripravah in načrtih za najbližjo bodočnost:
»V Ga-Pa se je delalo v zadnjih mesecih zelo živahno. Delavci, katere smo nastavili pred nekoliko meseci, so nam še vedno na razpolago. Popolnoma je izgotovljena proga za smuk iz Kreuz-ecka. Vse zapreke so bile posekane in je tako nastala edinstvena proga za smuk, — V smučarskem stadionu so bile postavljene betonske stene za tribune in deloma so že postavljeni oporniki za gradnjo tribun, ki se prično takoj graditi. Mi v Ga-Pa delamo naprej, pa naj bo še tako težak in nepregleden položaj.c
Na vprašanje o stvarnem delu organizacije za zimsko igre je odgovoril dr. Diem, da je v resnici pravo čudo, koliko povpraševanja in naročil prihaja za vstopnice. Povpraševanj in naročil je tudi i zinozemstva veliko ler je do sedaj naročil v vrednosti pol milijona mark.
Dve važni rang - listi
Pred zaključkom letošnje atletske sezone se je atletska lista v tem letu doseženih rezultatov znatno spremenila. Predvsem sta bila dva atleta, o katerih se zelo mnogo govori in piše in sicer sta to Finec Taisto Maeki in Norvežan Stroem. Slednji je z odličnim rezultatom postavil nov evropski rekord v troskoku znamko 15.82 in mu je samo 18 cm manjkalo do svetovnega rekorda, ki ga brani japonski olimpijski zmagovalec Tajima. Maeki pa je prvi tekač na svetu, kateremu se je posrečilo preteči 10.000 emtrov pod "50 minutami, o čemer je dolgo sanjal tudi Pavao Nurmi, a sc mu poskus ni posrečil.
Če pogledamo listo v letošnjem letu doseženih uspehov v teku na 10.000 111, opazimo, da se je velika premoč Fincev zelo uveljavila. Od dvanajst tekačev, ki so poleg Mackija hitreje tekli kakor 31 minut, je kar sedem Fincev, od katerih so štirje na prednjih mestih. Zraven pridejo trije Madžari, en bved in en Nemec. Oglejmo si še listo:
Maki (Finska)'	29:52.6
Tuominen (Finska)	30:07.6
Pekuri (Finska)	30:10.6
Salminen (Finska)	30:10.6
Kurki (Finska)	30:16.0
Tillman (švedska)'	30:42.4
Csaplar ((Madžarska)"	30:43.4
Laihoranta (Finska)	30:47.4
Isohollo (Finska)	30:47.4
Szilagi (Madžarska)	30:49.2
Kelen (Madžarska)	30:49.8
Tamila (Finska)	30:51.2
Syring (Nemčija)	30:57.4
Lanzi je še vedno v formi
Kakor drugod, tako je tudi v Italiji lahko-afletska sezona že pri koncu za letošnje leto. Vendar se pa nahajajo italijanski prvaki v vedno večji formi. Pri nekem mitingu v Bielli je pretekel Marlo Lanzi 400 111 v času 48.4 sek., in sicer z največjo lahkoto. V skoku v višino ob palici je zmagal Romee z dobrim rezultatom 4 ni.
Taisto Maki - fenomen v tekih
Finski tekač Taisto Maki je pokazal v tem letu dejansko tako izvežbanost in formo in toliko rezervnih sil, ki so bile doslej morda samo pri P. Nurmiju mogoče. Nekako 34 ur prej, preden je postavil nov svetovni rekord v teku na 10.000 m, je zmagal v Stockholmu v teku na 5000 m v času 14:19,8 min. To je čas, katerega je samo pet atletov na svetu — in še med temi je sam Maki — pred tem doseglo. Toda že na tisto nedeljo, ko je startal za svetovni rekord na 10.000 m, je dve uri prej tekel na 1500 m.
Maki je izjavil, da je bilo to tekmovanje za letos zadnje. Rekel je tudi dalje, da jo v pretekli sezoni absolviral 32 tekmovalnih tokov ter je zmagal 23 krat. Trikrat je tekel v štafetah. V nadaljnjih šestih tekih je bil drugi. Prvikrat je tekel v tem letu 24. maja. Vseh tekmovanj je absolviral v razdobju 16 in pol tedna, kar da povprečno dvoje tekmovanj na teden.
MBki je postavil v tem letu kar pet rekordov: na 2, '3 in 6 angleških milj ter na 5000 in 10.000 metrov,
Z F 0
Fantovski odsek Št. Vid n. Ljubljano
Redni fantovski sestanek bo v ponedeljek 9. oktobra ob 8 v društveni sobi. Udeležba za vse člane je obvezna.
Redni občni zbor bo v ponedeljek 16. T. m. ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudskega doma. Samostojne predloge je treba predložiti odboru do četrtka 12. t. m. — Bog živi!
E
S troskokom, domeno Japoncev in Fincev a se je v tej sezoni postavil Norvežan Strom, je poleti postavil državni rekord s skokom 15.49 m, se je sedaj posrečilo skočiti 15.82 m, s čemur je postavi! evropski rekord in istočasno najboljši rezultat na celem svetu v letošnjem letu. Lista najboljših desetih skakalcev v troskoku v letošnjem letu izgleda takole:
Strtim (Norveška)	15.82 m
L. Millcr (USA)	15.71 m
Kin (Japonska)	15.65 m
llovaara (Finska)	15.62 m
Rajasaari (Finska)	15.52 m
Bringas (Peru)	15.39 m
Granado (Filipini)	15.14 m
Joch (Nemči ja)	10.05 m
Ziebe (Nemči ja)	15.05 m
Palamiotis (Grčija)'	10.05 m
p4> dbv&cMi
*	Kmet is Šumadije pri nemjorškcmu županu. Zupan občine Breslovao pri Kragujevcu Živadin Stevanovič se je letos v juliju odločil, da bo obiskal svetovno razstavo v Newyorku. tSevanovič je kmet, ki pa se je sam izobrazil toliko, da je že pisal članke in tudi zagrešil nekaj pesmi. Prodal je njivo, da bi mogel krili potne stroške, preskrbel si je železniško in ladijsko karto, potni list in vse drugo potrebno ler se podal v šumadijski kmečki noši na dolgo potovanje, s katerega se je vrnil šele pred kratkim, poln lepih vtisov iz Amerike.
V	Newyorku je obiskal tudi svojega »tovariša« župana La Guardi, ki ga je zelo ljubeznivo sprejel. Poslal je celo svoj avtomobil, v katerem se je pripeljal župan iz Brestovca k županu Newyorka.
V	čakalnici je šumadijski kmet vzbudil veliko zanimanje s svojo nošo. Čeprav zna Stevanovič samo srbsko, ni bil potreben tolmač pri razgovoru obeh županov. Župan La Guardia, ki je rodom z Beke, namreč popolnoma obvlada hrvatski jezik. New-yorški župan se je podrobno zanimal za razmere v Jugoslaviji in je izrazil svoje prepričanje, da bo Jugoslavija po sporazumu močno napredovala. Šaljivo je pripomnil La Guardia, župan osemmili-jonskega mesta, da bi rad menjal s svojim »tova-rišenu, ki vlada občino s komaj 1000 prebivalci. Za slovo je dal La Guardia županu iz Brestovca v spomin svojo sliko z lastnoročnim podpisom.
*	Žalostna usoda muslimanke. V Novem Pa-zarju je hudo zbolela mladoporočena muslimanka Husnija. Samo operacija bi jo mogla rešiti. Ker pa njen oče in mož sama nista zmogla stroškov, je priskočila na pomoč občina in Husnija se je odpeljala v belgrajsko bolnišnico, kjer so jo operirali. Operacija se je posrečila in Husnija je bila rešena. V bolnišnici pa je na prigovarjanje so-bolnic odložila kopreno, ki jo je imela čez obraz. Vest o tem je udarila kakor bomba v Novem Pa-zarju, kjer se muslimani še zvesto in trdno drže starih običajev. Njen mož ji je sporočil, naj se nikdar več ne vrne v njegovo hišo. Tudi oče hoče ničesar več slišati o njej. Tako je ostala Husnija sama in zapuščena. Prav nič ne ve, kam bi se dejala, ko bo morala zapustiti bolnišnico.
*	Nevarna štiriperesna deteljica. V Sun.fi so aretirali štiri žepa r je, ki so jih zalotili pri njihovem poslu. V vlaku, ki je vozil v Sunjo, so ukradli nekemu potniku listnico, ki pa je bila prazna. Štiriperesno deteljico tvorijo Pajo Koren, Dušan Jurišič. Stjepan Pleš in njegova prijateljica Marija Ilranilovič. Vsi štirje že-parji so se večinoma udejštvovali na vlakih. Ob priliki rojstnega dneva dr. Mačka so se
Štirje aparati letnika 1940 zopet Mazulejo, da ie
znamka
svetovnega
slovesa
RADIONE 740 SUPER
Osemelektronski veliki razkošni super Ra'dione740 ima predstopmjo, 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene ele-ktTonke, magično oko z dvojno občutljivostjo, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo gilasu, zmanjšano občutljivost za motnje, zaporo zoper kratkovalovne motnje. Tipa 740 W za izmenični tok rabi le 50 wattov.
Cena Din 5600.— Tipa 740 GW za istosmerni in izmenični tok rabi 70 \vattov.	Ceaia Din 5800,—
RADIONE 540 SUPER
Petelektronski razkošni super Radione 540 ima 7 krogov, 3 valovna območja, modeme jeklene elektronke, magično oko, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu. Tipa 540 W za izmenični tok rabi le 40 \vattov.
Cena Din 4200.— Tipa 540 GW za istosmerni in izmenični tok rabi 58 vvattov.	Cena Din 4400.—
RADIONE 440 B SUPER
Štirielektronski baterijski super Radione 440 B ima: 7 krogov, 3 valovna območja, 2 voltne šted-ljive elektronke, regulator za selektivnost in barvo glasu, odklopljivo razsvetljavo skaile. Poraba toka (brez razsvetljave): 2 Volt, 0.42 A, 135 Volt, 13 ma.	Cena Din 3700.—
RADIONE R 2 SUPER
Šestelektronskii avto- in potni super Radione R 3 ima: predslopnjo, 7 krogov, 3 valovne dolžine; delan jo za 6 aH 12 voltni akumulator in za vse napetosti izmeničnega toka; ima regulator za barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje in zaporo zoper kratkovalovne motnje ter kovinsko kaseto.
Poraba toka Je neverjetno majhna, ln sicer: za izmenični tok le 24 wattov, za 6 voltni akumulator Je 3.5 A.	Cena Din 4800.-
»Radio" ti v Ljubljani, Miklošičeva c. 7
podali v Zagreb, kjer so v gneči poiskali bogat plen. Ukradli so v enem dnevu okrog 50 ur.
*	Bivši zagrebški policijski konfident aretiran v Suboticl. V Subotici so prijeli znanega bivšega konfidenta zagrebške policije Ljuba Beloše-viča. Aretirali so ga v hipu, ko se je pripravljal, da pobegne na Madžarsko. Beloševič je pajdaš nedavno aretiranega konfidenta Zwergerja, o čigar aretaciji smo pred nekaj dnevi poročali. Oba skupaj sta zapletena v umor prof. dr. Milana Šuflaja. Preiskava hitro napreduje in obstoja upanje, da bo zločin, ki je svoječasno povzročil v vsej hrvatski javnosti razumljivo razburjenje in ogorčenje, kmalu pojasnjen in da bodo krivci prejeli zasluženo kazen.
*	Hlapec in gospodar hotela ponarejati tisočake. Premožni posestnik Štef Nijemčič v vasi Tremi pri Križevcih je pred nekaj meseci vzel v službo nekega Martina Medača. Ko si je hlapec pridobil zaupanje svojega gospodarja, mu je povedal, da je nekaj let sedel v Lipoglavi in da se je tam naučil ponarejati tisočake. Nagovoril ga je, da bi se skupno lotila tega dobičkanosnega posla in Nijemčič je naposled pristal. Medaču je dal denar za nabavo potrebščin za ponarejanje, poleg tega pa še pravi tisočak, ki naj bi ga pre-risal. Medač se je lotil dela in pričel risati neke figure na kos usnja. Delal je nekaj dni, nato pa je gospodarju pokazal »kliše« in mu dejal, da bosta prihodnjo noč začela s tiskanje bankovcev. Še ti6to noč pa je Medač izginil s tisočakom vred. Nijemčiču se je tako škoda zdelo izgubljenega tisoaka, da je Medača prijavil oblastem, ki pa so Nijemčiča zaprle zaradi poskusa ponarejanja de-narja.
*	Ustreljen razbojnik. Razbojnik Neofito-vič je.hil tovariš hajduka Radovanoviča, katerega so orožniki pred nekaj dnevi obstrelili; Pri takratnem spopadu je bil ubit orožniški narednik Glumac. Neofitovič je takrat pobegnil v gozd, nato pa je šel na bližnjo njivo, kjer si je izkopal globoko jamo in jo pokril s šavjem. Toda orožniki so zvedeli za njegovo skrivališče. Ko so ga zalotili, je hotel Neofitovič streljati, nakar so ga orožniki ustrelili. Neofitovič ima na vesti več ropov in umorov.
žaloigra
iz živalskih vrtov
Živalim ne zaupaj! — Tudi najbolj krotak lev
je nevaren.
Po vseh zooloških vrtovih je poskrbljeno, da so Ljudje zavarovani spričo zverin, ki so v svobodi nevarne človeku in živalim. Vendar je večkrat slišati, da 6e je tam in tam v zoološkem vrtu pripetila ta in ona nesreča. Nedavno je v nekem živalskem vrtu severni medved pograbil nekega gledalca za roko in ga potegnil za seboj v jarek. Toda k sreči je bil čuvaj zraven, ki je, dasi je bil v nevarnosti za svoje lastno življenje, brž skočil v jarek in rešil nesrečnežu življenje.
Ko 60 zadevo preiskali, so dognali, da je bil jarek na enem mestu za spoznanje premalo globok. Zato je mogel medved, če se je postavil na zadnje noge, zgrabiti človeka za roko, če jo je držal preblizu. Seveda so jarek ondi koj poglobili in tako odstraniti nevarnost.
Zanimiv primer se je dogodil v nekem južnoameriškem me6tu, kjer so prikazovali igro z me-nažerijo v zadnjem prizoru. Vsak večer 60 porinili na oder kletko z nekaj živimi levi. Nekega večera je hotela igralka pobožati leva po glavi. A komaj je iztegnila roko, ko je bil lev že pripravljen, da igralko pograbi. Zgrabil jo je, jo potegnil deloma v kletko in jo začel cefrati. Ko so hoteli nesreč-nico rešiti, je bilo že prepozno — igralka je bila medtem že umrla.
Če vprašamo ljudi, ki poznajo živali, za mnenje o zvereh, ki so v ujetništvu in tudi na zooloških vrtovih, nam ti povedo, da je sleherna zverina nevarna in da tudi taka ostane. Ni nobenih domačih livov. Se že kaj zgodi, da zver podivja. Zatorej morajo biti pazniki zmeraj na straži in morajo biti vedno pripravljeni na kak pripetljaj. Zakaj zveri nenadoma podivjajo? Večji del zaradi kakih bolečin, nemara bolečin v črevesju, kar je zverem prav tako neprijetno kot človeku, ki ga bolečine tudi zmeraj razdražijo, da je 6itcn in »popadljiv«.
Bojna ladja lovi zbirke
Nedavno je švsdska akademija znanosti obhajala 200 letnico, odkar obstoji. Že kralj Karel XVI. se je bavil z mislijo, da bi ustanovil akademijo. A kraljevo zamisel so šele po njegovi smrti uresničili. Značilno za to akademijo pa je, da je kmalu po ustanovitvi postala ženska članica akademije ,in sicer je bila to grofica Eva de la Gardie, ki si je pridobila velike zasluge glede na poljedelstvo, posebno na pridelovanje krompirja.
Prvi predsednik švedsko akademije je bil slavni botanik Linoč. A njegovih prirodopisnih zakladov akademija le ni dobila. Ko je Linnž umrl, so njegovi dediči prodali njegove znanstvene zbirke in rokopise nekemu znanstveniku v Londonu. Ko je kralj Gustav III. za to zvedel, je ukazal, da se morajo Linnčjeve zbirke vrnili Švedski. A znanstveni zaklad js bil takrat že na poti v Anglijo. Kralj je izdal povelje, naj ee takoj oboroži bojna ladja in naj dohiti ladjo, kjer so bile Linnčjeve zbirke. Prepozno je bilo. Ladja je bila ze preveč daleč in je tudi varno dospela v Anglijo.
Angleški kupec dragocenih zbirk je bil predsednik »LInnčjeve družbe« mr. James Edvard Smith. Ker ni hotel vrniti zbirk, so stali Linndjevi rokopisi in botanične zbirke v Londonu.
Tombola Rdečega križa v Ljubljani je preložena na is: oktober i 939
AVali 001 asi
X
V malih oglatih velja vtaka beteda 1 din; tenltovanjtld oglati 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. NaJmanJIl znetok za mali oglat 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokolonska, 3 mm vltoka petltna vrstica po i din. — Za pismene odgovore glede malih oglatov treba
priložiti znamko.
Obe. tajnik in organist
Išče službo, tudi začasno. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zijiožen« št. 16061.
Mesarski pomočnik
pošten in trezen — išče službo. Ponudbe v podr. »Slov.« v Trbovljah pod »Zanesljiv« št. 15974.
Gospodična
vešča strojepisja — Išče službo v pisarno, obenem tudi v pomoč gospodinji. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiva« 16082.
Samostojna kuharica
ln gospodinja, želi službo v boljši manjši družini, najraje pa v župnišču. -Naslov v podružn. »SI.« v Celju.
Mlada natakarica
Bervirka, dobra računa-rica, z gostilniško prakso, Išče službo. Ponudbe v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Govori slovensko in nemško« 1422.
Dekle
revnih staršev, s 4. razr. meščanske šole, z znanjem strojepisja in stenografije, prosi kakršnokoli zaposlitev kjerkoli. Naslov v podružnici »SI.« v Celju.
Iščem službo
Vojaščine prost, trezen, pošten, zanesljiv, želim namestitve najraje za sprevodnika na avtu, obenem se želim izučiti za šoferja. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« 16199.	(a
Dekle
X malo maturo, z znanjem nemščine, nekaj šivanja, pripravna -<in -zanesljiva, Išče mesto kot vzgojiteljica ali kako drugo primerno službo. Zadovoljna je z nizko plačo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16995.
Velika izbira baga za
damske
■	aa
plasce m
kostume |_
»PRI ŠKOFU«
mmm
Lingarjeva ulica 3 Pred škofijo 3
Ugodne c e n e I
Absolventka
meščanske šole z zaključnim izpitom se želi izučiti v trgovini. Vprašanja poslati upravi »Slovenca« pod »Vestna« 16.105. (a
Gospodična
ljubiteljica otrok, zna vse šivati, išče mesta kot pomoč gospodinji. Ponudbe na upravo pod »Vestna«. 16.134.	(a
Mlad trgovski pomočnik
priden in pošten, želi premeniti službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vsestransko verzi-ran« 16170.	(a
Poklicni šofer
trezen, nekadilec — Išče zaposlitev k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. — Ponudbe v upravo »SI.« pod »Šofer« št. 15965.
Trgovski sotrudnik
B večletno prakso v ma-nufakturt tn v mešani trgovini, išče namestitev. Mlad, zvest, dober prodajalec, vojaščine prost, zmožen tudi kavcije. — Sporočila, komu naj se predstavim, prosim v upr. »Slov.« pod »5000« 16908.
Dekle
Jako pridno in pošteno, lzvežbano v meščanski in navadni kuhi in opravlja vsa gospodinjska dela ter govori italijansko, srbo-hrvatsko — želi prementi službo, da se nauči še nemško. - Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod »Zmožna in delavna« 16.104.	(a'
Krojačica-začetnica
želi mesta. Nastop 15. oktobra. Naslov: Anica štus, Pilštanj.	(a)
Postrežnica
išče zaposlitve. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16226.	(a)
Pekovski pomočnik
z mojstrskim izpitom, vojaščine prost, želi premeniti službo. Naslov v podružnici »Slov.« v Kranju
Krojaški pomočnik
mlajši, želi stalno službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Marljiv« št. 16222. (b)
Samostojna kuharica
za vse išče službo k mali družini v Mariboru ali v okolici. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Samostojna 1420«. (a)
Organist
in pevovodja, absolv. or-glarske šole in orgel na drž. konservatoriju, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Organist« 16.110	(a
Šofer-mehanik
z 10 letno prakso in dobrimi spričevali, trezen in zanesljiv, išče službe, najraje kje v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv« 16.125.	(a
ilužbodobe
Več pleskarjev
sprejmem takoj. - Illebš, Cankarjevo nabrežjo 21.
Krojaškega pomočnika
sprejmem takoj za velike kose. Eržen Josip, krojač, Stražlšče pri Kranju.
Služkinjo
vajeno kuhe, sprejmem 15. oktobra. - Kandušer, Ciglerjeva 10.	(b
Pletiljo in vajenko
sprejme Gržina, Celovška št. 44.
Kuharica
ki opravlja vsa hišna dela, dobi službo. - Plača 400 d. Ponudbe na poštni predal 188, Ljubljana, (b
Več čevljar, pomočnikov
takoj sprejme Bertoncelj Jernej, Dobrava, pošta Podnart.	(b
Dekle
pošteno, bistro, pridno, od 15—17 let, sprejmem kot za svojo k eni osebi. Lahek posel, plača po dogovoru. - Ponudbe na Poštnt urad Salovcl — Prekmurje.	(b
Krojaški mojster
za malo kose dobi dolo na dom. Hrovatič, Slomškova 19.	(b)
Pletilje
in navljalko — sprejme F. & M. Rozman, Ljubljana, Gosposka ulica i/l.
Prodajalko
s kavcijo, za prodajo
mlečnih Izdelkov na trgu, sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15996.
Dva čevljar, pomočnika
vešča vsega v to stroko spadajočega dela, dobita takoj stalno službo. Blaž Klmovec, Litija.	(b
Uradnica
mlajša, točna in zanesljiva, dobra računarlca; dobi takoj mesto. Izčrpne ponudbo poslati na upravo »Slovenca« pod »Dobra računarlca« 16182
Prodajalko
Išče trgovina meš. blaga na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb v upravo »Slovenca« pod »Stajorsko« 16.152. (b
Gospodinjo
Kuharica
zmožna samostojne kuhe in vsega gospodinjstva, želi premeniti mesto, privatno. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Samostojna gospodinja« 16.132. (a
Vzgojiteljica otrok
sprejme službo prt boljši družini. Priprava otrok za šolo, nemška tn francoska instrukcija. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vzgojiteljica« št. 16230.
Priletnega moškega
resnega, treznega, nekadilca, sprejmemo za hišnika. Lahko je tudi upokojenec brez otrok. Stanovanje prosto v Ljubljani. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošten« št. 16044.
do 30 let, sprojme dvočlanska družina na deželi. Ponudbe s sliko v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Sreča 1430« št. 16076.
Kravarja
In hlapca h konjem, pridna in trezna, sprejmem v bližini Ljubljane. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 15986.
Kuharico
Vzgojiteljico
18—22 let staro, iz dobre družine, z znanjem tujih jezikov, sprejmemo k tri-| letni deklici. Reflektantl-i nje naj so javijo pismeno \ s prilogo slike takoj na i D. V. H. bel., Bajmok, ■ Dunavska banovina.
zmožno kuhati dobro meščansko hrano, in sobarico, zdravo, pridno dekle z dežele, ki zna nekoliko šivati, sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dobra plača« 16.164. <b
Trgovski sotrudnik
vajen engros in detajla, star 19 let, pošten, marljiv, želi službo. Gre tudi k avtomobilu. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pomoči potreben« 15999.
Dentist
prvovrsten operater !n tehnik, išče zastopstvo ali tudi poldnevno službo. -Gre tudi na dom. Ponudbe v upravo »Slovenca« [ pod »Modern dentist« št. 16069.
Čila j te in širite »Slovenca«!
Kdvino-strugarje
sprejmemo.
Reflektantl naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo dosedanje prakse na upravo »Slovenca« pod »1000« . 16.111. (b
Samostojno gospodinjo
srednjih let, vajeno vseh ] hišnih opravil in kuha-i nja, potrebujem za obi-| telj dveh moških oseb s • 1. novembrom. Ponudbe i poslati na naslov: Dr.
Tausanl Vilim, advokat,
Delnice, Gorski kotar.
ODLIČEN-ELEGANTEN kakor vedno ]e
MINERVA RADIO APARAT
svetovna dunajska znamka. Dobavlja
mRADIOVAL", LJubljana
Telefon 33-63	Dalmatinova ulica 13, poleg hotela Štrukelj
Knjigovodja
dobi takoj službo pri lesni industriji na deželi. -Verzirani v lesni stroki z znanjem Italijanščino ali nemščine imajo prednost. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lesna Industrija« 16.095. (b
Pierre L'Ermite:
33
Ljubezen - soprog ali Bog?
It francoščine i dovoljenjem avtorja
Namesto, da bi trdno brzdal svoje strasti, ki človeka raztrgajo, če jih ne obvlada, se je vrgel v n jihov vrtinec.
Služabniki so pretepli svojega gospodarja; soproga je odšla ...
Odšla je, ker ji je mož naložil vse dolžno-stit, pa ji je vendar vzel vir, iz katerega bi črpala moči zanje.
Ne le, da ji je pretrgal n jene stike z župnikom, ampak je zatrl v njej tudi notranjo luč, žareč plamen, ki je nekoč osvetljeval njun dom. Ta luč more trenutno nadomestiti pomanjkanje, ki ga čuti oni, ki ne more hoditi V cerkcv, prejemati zakramentov in slišati bo-drilncga duhovnikovega glasu.
Zaključek: Napadena z vseh strani, brez pomoči od nikoder, se je Lucija na milost in nemilost predala svojemu zmagovalcu.
Da, toda zmagovalec je žalostno padel z njo vred. Njegova žena je najprej izgubila nebeško, potem še zemeljsko radost.
Danes je položaj tak-lc: Dvoje strtih mladosti, razdejano ognjišče, Lucija iina dvajset let, njemu jih je sedem in dvajset. Evo, to je njegovo delo!
Ah! Kako krut uničevalec zmore biti »moderni človek«!
Župnnik Paulet je to razdejanje priključil k tolikim drugim, ki jih je doživel za časa svojega pastirovanja.
Le vera in ljubezen ustvarjata srečo v zakonu. Blaženi tisti, ki vedno verujejo, ki se vedno ljubijo...
V svojem srcu se stari župnik Paulet nadeja, uu se bo njegova nesrečna župijanka spet
znašla. Očita si pesimizem, ki se mu je za trenutek pojavil v njegovem srcu zaradi žalostnega pisanja, ki ga je sprejel.
... Niso bile prazne črke, ki jih je pisal Luciji. Pri vsaki svoji sveti maši hoče moliti za njeno_ vstajenje.
Včasih gre tudi na obed k njenim ostarelim staršem. Kadar pride, prinese sonce s seboj^ Njegove besede so pesem upanja. Starši poslušajo, ob njegovem optimizmu so manj nesrečni.
»lorej mislite resno, gospod župnik, da bo ozdravela?«
»Mislim!«
»In če bo ozdravela, ali bo pristala na to, da se vrne k Gilbertu?«
»Zavisi le od njega ...«
»A tudi od vas, dragi gospod župnik, ki imate nanjo tolikšen vpliv!«
»Imel sem ga ...«
»Zadobili ga boste morda znova. Končno ste vendar le vi prejeli njeno zadnjo zahvalo.«
Župnikove nade potrjujejo stiki, ki jih je oh ranil z Gilbertom. Advokat ga je prišel ves obupan obiskat s prošnjo, naj bi posredoval med njim in ženinimi starši, ki so bili jezni nanj. Zlasti tast ni mogel iti mimo njega, ne da bi stisnil pesti
Nekega večera, tik preden so zaprli cerkev — ob istem času, kot takrat, ko je prišel k njemu, da mu prizna strašni svoj greh — je videl župnik mladega moža v cerkvi v Bremon-tierovi ulici.
Med stoli je iskal enega... tistega, na katerem je bilo vrezano dekliško ime žene: Melle Lticienne Bertram. Ko ga je našel, je pokleknil nanj, z glavo skrito v roke, ves vgreznjen v svojo osamelost in bolest.
Morda je jokal, kakor onega dne v pisarni?
Morda cclo molil?
Vse povsod vodijo pota v Damask...
Konec,
Inteligentno vzgojiteljico
z znanjem nemščine takoj sprejmem. — Pogoj: biti mora resnična ljubiteljica otrok. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vzgajam z ljubeznijo« št. 16.090.	(b
Pošten zakonski par
zanesljiv, za oskrbo živino in vrta na velepo-sestvu, takoj sprejmem. Predpogoj so dobra spričevala in priporočila. — Trajna in dobra služba. Naslov : Elza Rudež, Ribnica na Dolenjskem — Ugar.	(b
Kuharico
pošteno in zanesljivo, popolnoma samostojno v gospodinjstvu, ne preko 35 let staro, sposobno za vsa hišna dela, sprejmeta zakonca brez otrok takoj ali s 1. novembrom. Ponudbe z navedbo starosti ln zadnjega službenega mesta pod »Izvežbana kuharica 350« 16.137. (b
Prodajalko
za trgovino s papirjem v Mariboru iščem za 1. Jan. 1940. Potrebno je znanje strojepisja, slovensko In nemške stenografije. Ponudbe upravi »Slovenca« »Maribor pod »Slovensko ln nemško v govoru ln pisavi« 1896.
Ključavničarski pomočniki
mladi, vsaj s triletno pomočniško dobo, se »prejmejo takoj v delo, ln sicer več stavbne stroke ln eden strojne stroke. Ponudbe brez dokumentov, z navedbo zaposlenja v pomočniški dobi ter navedbo učnega mosta pod »Priden In spreten ključavničar« 16042 v upravo »Slovenca« do 12. oktobra 103S.	i
Mesarski pomočnik
18—19 let star, z dobrimi spričevali — dobi takoj stalno službo. — Jamnik Franc, mesar, Kranj, (b)
Spretna blagajničarka
se Išče za restavracijo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Blagajničarka« št. 16215. (b)
Mesarski pomočnik
mlad — ali učenec z že daljšo učno dobo — se takoj sprejme. Zdolšek, mesar, Celje, Glavni trg.
Zastopnike (-ce)
za obisk strank na deželi, z dokazanim dnevnim zaslužkom do 300 dinarjev, takoj sprejmemo, Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Zastopstvo 300« št. 16247,
I!
Vajenci
ii
Mizarskega vajenca
sprejme Franc M u š 1 č Mengeš. Nastop takoj.
Pekovskega vajenca
ki bi raznašal tudi kruh, sprejme Novak Anton, Ribnica na Dolenjskem.
Vajenca
z dežele, z vso oskrbo v hiši, sprejme parna pe karna Ivan Bizjak, Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
Mesarskega vajenca
poštenih staršev sprejme takoj Ivo 2an, mesarski mojster, Ljubljana, Bohoričeva ulica 11.	(v
Pekovskega vajenca
ki bi se rad učil pekovske obrti, poštenih kršč staršev, sprejmem takoj. Pekarna Božič, Srednje Jarše 46, p. Domžale.
15 let stara deklica
s 4. razr. meščanske šole in dobro krščansko vzgo jo, se želi izučiti v kakem dobrem modnem sa Ionu za šiviljo. V poštev pride tudi kaka druga praktična obrt. Naslov v upravi »Slov.« pod 16041.
Trgovca sin
s primerno šolsko Izo brazbo bi se rad izučil v trgovini z meš. blagom, Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Zvest« 16.140.	(v
Delniški plašč
pol milijona din nomlna-le poceni oddam. Vprašati Seme, LJubljana 1, predal 219.	(1
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih cenah in proti takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12.
II
Živali
30 kanarčkov
II
prvovrstnih pevcev, prodam - od 40 din naprej. Ivan Ahlln, Grosuplje 39.
r
Hf Blago za
'zimske suknje
katngarni, športni ševioti za fine obleko
RJI
»PRI ŠKOFU«
L3UBL39N9
Lingarjeva ulica 3 i Pred škofijo 3
S o 1 i d n a postrežba 1
FgTSigE]
Naprodaj
hiša z vrtom pri kolodvoru Devica Marija v Polju 62.	(P
Parcelo
v bližini Ljubljane ku plm. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16202.
Prodam hišo
po ugodni coni. Poizvo se Florljanska ulica 16 Ljubljana.	<p)
Stavbna parcela
650 mi ugodno naprodaj v Šiški. Podatke dobite v trgovini »Krom Kovina«, Tyrševa cesta.
Stanovanjsko hišo
v Ljubljani, na promet nem kraju, z obsežnimi lokali, pripravno za ple tilno ali slično industrijo, prodam zaradi bolezni. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Renta« št. 16066.
Če kupite
ali prodaste hišo, parcelo, posestvo, se obrnite na priznano solidno in kulantno realltetno pisarno Franjo P r 1 s t a -ve c, Ljubljana, Erjavčeva cesta 4 a. Vse Informacije so brezplačne.
Ugodna prilika!
V Ljubljani prodam novo hišo za boljšo stranko s krasnim vrtom in garažo, vse v najboljšem stanju. Prevzame se lahko hipoteka. Naslov v upr. »SI.« pod št. 16063.
Nova hiša
v stilu vile, s petsobnlm stanovanjem in prltlkli-naml, velik vrt, sončno, tik gozda, krasna lega -zaradi odpotovanja pod ceno naprodaj. Ne zamudite prilike 1 - Vprašati: Demšar, Vrhovci št. 61 pri Ljubljani, nad Vičem.
Sansko kozo
dobro mlckarlco, in mladico ugodno prodam. — Ljubljana, Pot na Rožnik 2.	(J
Nemške kratkodlake ptičarje
15 mesecev Btare, dresl-rane, Iz prvovrstnega legla - prodam.
Stular Ivan, lovski čuvaj
Vrhnika.
Stavbni prostor
v Izmeri čez 7000 m', na najlepšem kraju v mestu Šoštanj, ob železnici, tik izliva potoka Bečevnice v Pako, naprodaj. Zaradi zelo ugodne lege ob dveh potokih, bi bilo pripravno za tekstilno tovarno ali kaj sllčnega. Cena In plačilni pogoji ugodni. -Obrniti se na Obrtno hranilnico In posojilnico v Šoštanju.
Krasno novo vilo
dvostanovanjsko, najfinejša Izdelava, centralna kurjava, plin, tri terase, hali, garaža, telefon in drugo, ca. 1800 m' vrta, prima sadje, moderen skalnjak z bazenom etc. prodam. Plačilna ugodnost. Tri minute od tramvaja, 14 minut od glavne pošte. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Redka prilika 1939« 16196. (p)
Dvostanovanjska hiša
v ljubljanski okolici naprodaj za 38.000 din —-Karel Kocjan, krojač, Dolenjska cesta 23.
Veliko posestvo
b etaro znano gostilno prodam. Leži ob glavni cesti Ljubljana—Celje. » Lukovlca, pri Slaparju.
Nova pritlična hiša
na Kokricl, ob cesti na Golnik, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16040.
Hiša z vrtom
in sadovnjakom, ln par konj, naprodaj. — Franc Sumer, trgovina ln opekarna, Ljubečno, Celje.
Trgovsko hišo
stanovanjsko, v centru, prodam. Hipoteke 450.000 din. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Neposredno« 16.166.	(p
Naprodaj
večje število zemljišč ln hiš po ugodnih cenah. -Obrnite se na »Informacijsko pisarno« Marinko Udlljak, Banja Luka. (p
Hišo
kupim v Ljubljani ali v Mariboru, od 120—150.000 din. Ponudbe z opisom in ceno poslati upravi »Slovenca« pod »Gotovina« št. 16.139.	(p
Parcele
ob glavni cesti v Kamniku naprodaj po 12 din. Vprašati: Perovo 52 — Kamnik.	(p)
Enonadstropna hiša
novo zidana, s štirimi lepimi stanovanji ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1434.	(p)
Ženitbe
Gospodična
I
31 letna, poroči poštenega ln idealnega gospoda do 46 let. Dopise upravi »Slovenca« pod »Prijatelj narave« 16.129.	(ž
Železničar
hišni posestnik v Ljubljani, srednjih let, želi v svrho ženltve znanja z gospodično, ki poseduje primerno premoženje. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Jesen 1939« 16201. (ž
Uradnik
želi spoznati zdravo, pošteno, čedno dekle z nekaj premoženja v svrho ureditve lastnega doma, najraje z Gorenjskega. Resen dopis na upravo »Slovenca« pod »Miren dom« 16189.	(z
Marija Hostnik
do zdaj pri Zmajskem mostu, stanuje Poljanska c. 27. Dežniki so tam v zabojih in se zaradi pomanjkanja prostora ne morejo razdeliti. Zato prosim vse cenj. odjemalce za potrpljenje. (r
Opozarjajo se
naši cenj. odjemalci lz Jesenic in okolice, da g. Novak Štefan nI več pooblaščen za nas sklepati naročila ali za našo tvrd-ko kasiratl denar, ker ne bomo priznali nobenega nadaljnjega plačila, ki bi bil nJemu vročen. Alojzij Špetlč, komisijsko skladišče manufakture Anasta; Pavlovlč, Ljubljana, Aleksandrova o. 4, Paeaža Viktorija.
Poizvedbe
Na polju
pri pokopališču Sv. Križ eom Izgubila črno žame tasto jopico. Pošteneg.-najditelja prosim, da jc prinese proti nagradi v podružnico »Slovenca« na Miklošičevi c. 6.
Prodamo
Otroške vozičke
najugodneje kupite pri I BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.	(1 [
Zimsko suknjo
prvovrstno, prodam. Na | ogled od pol 12 do pol 2. Kakovnlftka 6.	<1
Zelje v glavah
Jabolka, krompir ln Čebulo dobavlja Josip Lah, Osljuševcl pri Ptuju.
Za kolesa dinamo luči
,,Bosch" in „R«lmaii"
najcennje dobite pri
BANJAI, Ljubljana
Miklošičeva 20.
Dve plinski peči
dobro ohranjeni, prodam. Legat, Miklošičeva 28.
Mlekarno
n« prometni točki, pro-1 dam. Clglerjeva 20. Ljub-1 ljana.
Tri stružnice,
pisalni, šivalni stroj, motorno kolo. Fiat avto poceni naprodaj. Aero, | Kolodvorska 18.	(1)
PISALNE STROJE
popravlja špecijalna mehanična delavnica B A D I O V A t Ljubljana, Dalmatinova ulica it 13, | telefon 33-63.
Jamski les
borov, večjo množino, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8t. 16127.
I Mlekarno
prodam. Ponudbe upravi 1 »Slovenca« pod »Sredina | mesta« »t 16224. (1)
Mlekarna s stanovanjem I
takoj naprodaj. Kovačlč, I pekarlja, Celovška cesta | at. <9, Ljubljana. (č)
Moško kolo
francosko »Wally«, po-1 polnoma novo, poceni na- I prodaj. Gostilna »Kolo-1 vrat«, Pred škofijo 14.
Galanterijsko trgovino
v središču, odlično vpe-1 ljano, zaradi preselitve prodam — lahko samo proti garanciji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sigurna eksistenca« št. [ 16860.	(n)
Orehova jedrca
med ln vosek dobita najceneje: Medarna, Ljubljana, 21dovska ollca t. |
PoroCne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite I zelo ugodno prt Josipu I Janku, urarju v Kamni-1 ku, Sutna, nasproti farne I cerkve. — Podružnica v | Mariboru, Jurčičeva 8.
Hmeiicu-
-jjotoi> TMjtehsj.
itanoianja
Pouk
II
Krojni tečaj
Jožice Kumelj
se prične
17. oktobra 19391
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
I takoj oddam. Ižanska ce-| sta 46, Dollnšek J. (č
Enosobno stanovanje
oddam v novi hiši. Sker-Janc, Bizovik 44.
Komfortno stanovanje
oddam v novi hiši Pre-dovlčeva ulica 21, Moste. Polzve se v hiši 83. (č
Štirisobno stanovanje
komfortno, ugodno od dam. Spod. filška, Belja-ška 32. Informacije Levstikova 2.	(S
Dvosobno stanovanje
prltlkllnaml se odda. Sv. Petra cesta 81. (č)
Dvosobno stanovanje
Novi trg l/I., Ljubljana.
Po naročilu Izdelujem vqe I parketlrano, se odda za
[ kroje (šnlte) po meri ln žurnalu.
Akademik
lnstrulra vse gimnazijske
1. november na Cesti 29. I oktobra (Rimski) št. 23.
Dvosobno stanovanje
kabinetom, lepo, Bonč-predmete. Naslov v upr. I n°. oddam a novembrom. »Slovenca« pod 16.164. (u 1 Tabor št. 6.	(č
Grščino, latinščino Dvosobno stanovanje
nemščino poučuje profe-1 kabinet ln prttlkllne od-Naslov pri upravi I dam. Podrožnlk, Levčeva
sor. »Slovenca«
1574»
Tečaji nemščine
začetnlškl, nadaljevalni ln I konverzacljskl. Dnevni lnl večerni. Mesečno 40 din.
ul. 44. Polzve se: Rožna dolina, e. XV. št. ». (č
Dve <Zephir> peči
štlrlcevne, dobro ohranje- | Tavčarjeva 4, II. ne, ugodno naprodaj. Polzve ae pri hišniku, Cl-galetova ulica ».
Dvosobno stanovanje
z vsemi prltlkllnaml oddam a 1. novembrom. -Bavdkova ulica 7, Zelena Jama.	(č
Nemščino
Dvosobno stanovanje
Voz »zapravljivček«
od osnovnih začetkov do
popolnega obvladanja po- komfortno, ■ kabinetom učuje prof. dr. Svoboda, kopalnico, v novi stav-nov, lep — ln lepe sani | nemSko konverzacljo go- bi blizu pivovarne Union,
1 so odda s 1. novembrom. Vprašati med 10 ln 14 pri g. Delkin, Jeaenkova ulica 4.
naprodaj. Polzve se v pl- spa v svoboda, Emon-
sarnl dr. Luckmanna Ljubljani.
(1
ska 2.
Dokolenlce. nahrbtniki, aktovke, kovlege
MUSIBDR, niehsandrova 13 ] Žensko kolo
dobro ohranjeno, prodam 1 ali zamenjam za moško kolo. Polzve se: Brdo 30 ] pri Ljubljani.
Nov voz na gumi
štlrltonskl, dve trugl ali diro ugodno prodam. Dolenc, Karlovška 8, dvorišče Ljubljana.
la jedrca
10 fcg 180 din, orehi, tanke lupine 60 kg 246 din, Ia suhe češplje
Oblastv. konceslonlrana
šoferska šola
ea poklicne Šoferje in amaterje
L Gaberšček
bivši komisar za šoferske Izpita Kolodvorska ulica it. 13 Telefon 28-28
Viiajevn
štirisobno stanovanje
| kopalnica — oddam zelo poceni tako, da eno, po j želji dve sobi obdržim kot podnajemnik. Natan čne ponudbe upravi »Slovenca« pod »Skupnost« št. 16194.	(C)
ODDAJO:
Lokal
oddam v sredini mesta. F. Sl M. Rozman, Gospo- ] ska ulica 4/1.	(n)
Mesarijo
oddam v najem zaradi smrti moža. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št 16214.	(n)
Stanovanje
I v pritličju vile, vrt na Opekarski cesti 18, 8 sobe, kuhinja, kopalnica — | oddam s 1. novembrom za 700 din. Poizvedbe Gradbena pisarna, Cesta 29. oktobra 2-1.	(č
Dvosobno stanovanje
nekoliko mansardno, oddam za november. Naslov upravi »Slovenca« pod štev. 16122.
ODDAJO:
Opremljeno sobo
oddam. Frlškovee it
Opremljeno sobo
oddam. Poljanska e. 20-1., vrata 4.
Opremljeno sobo
■ posebnim vhodom oddam. Gltnce cesta XV/8.
Lepa soba
takoj odda solidni uradnici ali vlsokošolkl. Rlharjeva 17, Trnovo.
Sobo
oddam solidni gospodični
v centru. Naslov v upr. »Slovenca« pod 16.102. (s
Industrije in obrtniki
železne in kovinarske stroke, pozorl
Plajčamo stalno sledeče cene: za težko staro železo do din 1.—, za železno pločevino din 0.50, ta Litino do din 1.40, za medenino din 6.—, za baker din 8.—, za stari cink din 2.50, za svinec din 3.—. DALJE KUPUJEMO po najvišji dnevni ceni vsakovrstne tekstilne odpadke, cunje, krojaške odpadke itd. — .Vsa pojasnila glede cen vam daje
TVRDKA SLUGA IVAN
veletrgovina s surovinami in prevoz tovorov
v Maribora, Tržaška cesta štev• 22.
Telefon štev. 2272.
Sobo
■ posebnim vhodom oddam mirni gospodični. -Vožarskl pot 8.	(b
Prazno sobo
blizu glavnega kolodvora oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 16.133. (s
Prazno sobo
oddam s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16190. (a
Prazno sobo
(postavi se lahko štedilnik) oddam. — Cesta na Loko 22 (Trnovo). (č
Dvosobno stanovanje
ln 1 ali 2 lepi, veliki prazni sobi z razgledom na Cojzovo eesto oddam. Krlževniška ul. 8. (č
Štirisobno stanovanje
komfortno, v vili z vrtom in garažo oddamo. Naslov upravi »Slovenca« pod št. 16219.	(č)
Samsko stanovanje
(garsonlero) odda b 1. novembrom Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. — Polzve Be: Gajeva ulica S/II. (č
Za 1. november
s* odda boljši stranki ▼ I. nadstropju manjše dvo. sobno stanovanje dvema do trem osebam. Tyrševa cesta 124 — dvorišče, (č)
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca ?
Vsak
naročnik zavarovan
Oddam opremljeno sobo
s posebnim vhodom — v središču mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 16205.	(s)
Brezplačno
dam sobo ali skromno stanovanje osebi, ki bi dopoldne pomagala gospodinji. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Periferija« št. 16064.
MODRO CE
otomane, kauče itd. dobite poceni in solidno pri
ivan Habič-u
tapetnik
Kopitarjeva ulica 1
nasproti ,,N i 6 m a n »"
I
Automofor
i
Avto »Opel Olympia«
malo rabljen, ugodno naprodaj. Gregorčičeva 26, pritličje desno, Maribor.
Poltovorni avto
(Lleferwagen) prodam ali zamenjam za DKW limuzino. Mlinska št. 10 (dvorišče) Maribor. (f
do- 8
Avto
8 clllndrskl, 6 sedežni, malo porabo bencina, bro ohranjen, malo rabljen, kupim. Ponudbe z najnižjo ceno (plačilo takoj) upravi »Slovenca« pod »Dober avto« 16.136.
Kupimo
ui ne
Najnovejše dogodke
Iz vseh krajev sveta poslušajte z radloaparatom od »Tehnik« BANJAI — Ljubljana, Miklošičeva e. št. 20. (g
Suhe gobe
nudite takoj povzorSeno
z navedbo količine tvrdkl Artur Nachbar, Radeče.
Železno blagajno
kupim. Ponudbe na npr.' »Slovenca« pod »Velikost ln cena« 16203.	(lc
Radio
znamke »Telefunken«, S-cevnl, z elektromagnet-zvočnikom, s priključkom gramofona proda za 1000 dinarjev Avšlč, Poljanska cesta 49.
Avto »Opel«
Super, 6 dl., tipa 38, Tožen 8000 km, v brezhibnem stanju, ugodno prodam. A, Terčon, Kranj.
Poslovno sobo
za pisarno, v strogem centru, mezzanin, telefon, centralna kurjava, oddam. Vprašati Vomber-ger, LJubljana 1, predal 219.	(s
V Celju
išče TB let. vdova oprem ljeno sobo po možnosti z razgledom na ulico ln z vso oskrbo v hiši. Po nudbe z navedbo cene podružnici »Slovenca« v Celju pod »Ugodno« št. 16245.	(s)
II
Živali
n
Pitane svinje
i© pltanlh BVlnJ po 170 kg ln 40 po 200 kg, naprodaj Prodajo se z direktno pogodbo 9. oktobra t. 1. ob 11 dopoldne v Topolovcu, Za pogoje se obrniti na Poljoprlvredna uprava, Topolovac, drž. dobro »Belje«, p. Slsak, telefon Slsak 75.
Kupujte pri naših inserentih!
Dobro ohranjen motor
znamke DKW dam v račun mizarju za pohištvo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Doplačam« 16173.	(f
Potniški avto
manjšega tipa, dobro ohranjen, limuzina ali kabrlolet, kupimo za gotovino. Obširne ponudbe na Ornsteln 1 Spltzer Zagreb, Gajeva 2. (f
Tovorni avto in prikolico
v skupni nosilnosti vsaj 10 ton, bencin ali dlesel, v neoporečnem stanju kupimo za gotovino. Ob širne ponudbe na naslov: Ornsteln 1 Spltzer, Zagreb, Gajeva 2.	(f)
Mali tovorni avtomobili
TEMPO nosilnosti 750dol0C0kg tri ln štirikolesni, skromni v uporabi goriva in trpežni, •o idealno prevozno sredstv« za vsako podjetje. luforma. sije pri zastopstvu TEMPO-avtomobllov „LUSTRS
V. LAZN9K
LJUBLJANA. Gosposvetska &
Radio - aparati
najpopolnejši — vodilne berlinske znamke Selbt-Super, za najbolj razvajenega poslušalca, so dospeli sedaj po Jako znižani ceni. Pred nakupom si pustite predvajati ta aparat. Enoletna garancija na vse. Ludvik Iler-šlč, LJubljana, Rimska o. IS, zastopstvo. (g
Kupim
pohištvo, akumulatorje,; pisalni stroj, radio. Aero,. Kolodvorska 18.	(k)!
Namizna jabolka
kupim v vseh količinah: Prevzem na domu prodajalca. Ponudbe podružnici »Slovenca« v Celju pod »Eksport« št. 16246;
.Tsakomtn*
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNB, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 8
Dva čevljarska stroja
prodam. Jenkova ulica 9, LJubljana	(1
Jabolka
namizna, zimska, kupujemo v vagonsklh količinah za zvoz. Ponudbe na poštni predal St. 1 — Maribor.	(18
Cunje
krojagke od rezke, stav papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (aroveo) — kupi vsako množino Arbelterj Maribor, Dravska 16.
Kupimo
kratek pletilnl stroj 10. F. A M. Rozman, Gosposka ulica 4/1.	(k)
Stroj za pikiranje
(Strobel) popolnoma nov ugodno prodam. Hradec-kega cesta 37.	(1
Stiskalnico
s pritiskom cca. 300 atm. kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stiskalnica« št. 16.165.	(k
Mizarji!
Moderne stroje a vdelanimi motorji dobavljam takoj lz zaloge v LJubljani. Dovžan Ivan, Frančiškanska 4.
voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) |
Pekarno
10 kg | slaščičarno, lokale, sta-
bI dln,"šuh7čcS"plje. vre-	de'avnlce °dd*
ča 50 kg 210 din franko Realitetna pisajma, Ljub-1 ljana, GoBposvetska 3. (u
Frizerska lokala
Halo! Pozor! I dobro ldoča, za dame ln
Zajtrkovalnlco z raznimi | gospode _ se odda s ta s specljalltetaml vpeljano, lepo opremljeno pripravno tudi za menzo prodam zaradi prevzema druge trgovine. Visoka eksistenca v prometnem kraju na Gorenjskem za
_ dobro M- Januarjem 1940 v mestu ln kopališču Laško. Ponudbe na Ana Fretze, Laško.
Parno pekarno
na prometnem kraju od-gotovljena. Naslov v vseh I aam v nftjem. Potreben podružnicah »Slovenca« kapital 30.000 din. - Po-pod St. 16.100.	t11 nudbe upravi »Slovenca«
pod »Industrijski št. 16.099.
kraj« (n
Bukova drva
lepa ln suha - kupite pri tvrdkl
»Reka«
Ljubljana VII., Gubčeva I vsem živim in mrtvim ln-ul 28, poleg Jernejeve 8 ventarjem. Obratni kapi tal do 20.000 din. Informirati se: Fllo, Strigova pri Ljutomeru.	'n
Zakonskemu paru
mlademu, delavnemu, on s kmetijsko naobrazbo, se odda v najem za dobo 10 let lepo zaokroženo posestvo z večjim vinogradom, matlčnjakom ter
Luna sije, kladvo bije . . kupi srečke klasne loterije, da okusiš ffVrelec sreče" tudi ti ker v domači kolekiuri sreča
se smeji . . .
Zadnji čas Je že za ie, da, ko iz sanj se boš prebudil, bode sreča čakala na te. Zato si kupi eno srečko, ali pa vsaj dve,
saj Planinšek ti bo izplačal takoj denar ves na roke.
Za solidno in strogo kulantno postrežbo Vam jamči domača glavna kolektura
.VRELEC SREČE'. Alojzij Planinšek
Telefon 35-10
Ljubljana
Beethovnova 14
Slaro zlato, zlato zobofte ln srebrne Krone <
kupujem po najvUJih oenaV
A. KAJFB2
trgovina x urami ln llatnin«
precizna delavnica za popravila vsakovrstnih uri
Ljubljana, Miklošičeva 14
Staro železo
medenino, baker ln elnk kupuje po najvišjih dnevnih cenah Frano Belič,' pri Rupena Lutz, LJubljana VII.	(ta
Božična drevesca
lepe smrekce, 2000 kom.' po 1 m, 2000 kom. po 1.50 metra, 1400 kom. po 2 m ln 600 kom. po 3 m - ponudite Bandur M. Mirku,' Pančevo.

Pohištvo
i
Naprodaj
pohištvo, raznovrstne po? sode Itd. Debeljak, Gosposka 6-II, levo. (1
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rab3 ljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
Elegantno jedilnico
iz orehove korenine pro3 da po izredno znižani ceni Krže Franc, pohištvo^ Vrhnika, skladišče Ljubljana, Prečna ul. 6. (S
Lesena zložljiva postelj« s tapeciranim madrocemi Din 220"—
Speciialne posteljne mrel® >Patent<, in »primissimo« modroce, otomane, in vse tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni tvrdka
Rud. Radovan
Mostni tre 13.
r
Drva se lahko vedno dobe
zalo si nabavite specialno peč
ZEPHIR
za kurjenje z drvmL Zahtevajte brezplačni prospekt od tovarne
ZEPHIR d. d., BEOGRAD
poštni predal 750
Samoprodaje:
Vene. Breznik, Ljubljana, D. Rakusch, Celje, Pinter in Lenard, Maribor, Anton Brenčič, Ptuj, LSschnigg in Schmidt, Brežice.
10 kilogramov drv greje eno normalno sobo 24 ur
Industrijsko podjetje išče
URADNIKA
I trgovsko izobrazbo in primerno pisarniško prakso, v starosti ne preko 35 let, z odsluženim vojaškim rokom. Potrebno je znanje slovenske, nemške in srbohrvatske korespondence, stenografije in knjigovodstva. Mesto je stalno. — Obširne, lastnoročno pisane ponudbe z zahtevo plače na upravo »Si.« pod »Nastop takojc 15981.
DOLENJSKE TOPLICE
Radio terma 3S° C
Vat, ki trpite na revmatizmn vseh vrs 1 nevralgijah, išiasu, posledicah zlomljenin, rekonvalescenti i. t. d., obiščite ie iz starega veka poznano kopališče, katero je povrnilo zgubljeno zdravje že tisočerim bolnikom Znižane cene. Penzija z vso oskrbo in kopelji od 45*—> do 65'— din. Zahtevajte prospekte,

Hranilne knjižice
3 •/• obveznice
tu druge vrednostne papirje kupuje ln plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 4S.
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskibl) nabavo posojil in družbenikov, dobičkanosno in varno naložitev kapitala, ureditev uprave in knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgovsko-obrtniške zadeve poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZB
Ljubljana, Gledališka «L 7
Kupujte pri
naših inserentih
POH - PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
NalnovetSl otr. vozlCkl
Kolesa
motom
trldhin
t? SSj&HrfiSi Ovalni g	stroii
2. IcraSnl v®ml8M, »kiroji, »vtomobtlčkl. koW (Ml w
TRIBUNA F.B.L.LJUBLJANA
Podružnica: M ARIBOll
Dekoracija I Montiranj« usta rov!
Franc Jager
tapetništvo Ljubljana
Sv. Petra cesta 17. Telefon 20-42
Velika zaloga najmodernejših Couch-zof, otoman, vseh vrst foteljev in žimnic. V zalogi vedno žima, gradi za modroce ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenčne cenel	Solidna Izdelava!
Barutana Kamnik sprejme takoj
4-5 diplomiranih inženirjev-kemicarjev
ki morajo biti rojeni naši državljani.
Prednost imajo neoženjeni in oni, ki so odslužili vojaški rok ali pa so istega oproščeni.
V službo sprejeti kandidati bodo imeli 70 do 90 din dnevno. Po uspešni službi bi se predložili za stalne državne civilne ali vojaške (inženir-poročnik) nameščence z mesečno plačo. Podrobna pojasnila daje barutana Kamnik.
KRANJ
Vse za Solo
ljudsko, meščansko, srednjo itd. ter vse pisarniške potrebščine in devocionalije dobite ▼ podružnici
jugoslovanske knjigarne
v Kranju
(Majdičeva hiša — sodnija)
JožeOražem, ml., Ljubljana-Moste. Clglarjeva 22a
zastopnik za Slovenijo MODERNE TRGOVINE PISARNISKIH STROJEV
J. GLAD-MERCEDES
ZAGREB
NIKOLICEVA 14/ TELEFON 22414
MERCEDES
PRIMA, SUPERBA, 8BLECTA potni pisalni stroji MERCEDES
EXPRESS fn FAVORIT mat-malni pisalni stroji MERCEDES
ELEKTRA električni stroff
POLEG TEGA VSE VRSTE RAČUNSKIH STROJEV ZAHTEVAJTE PONUDBE IN BREZOBVEZNI OGLED STROJEV
»
Najcenejši zajtrk
najboljše mlečne Izdelke, sveže Čajno maslo v mlekarni Ilirska 15.
Kateri dobrotnik
knjižnice, bi poklonil ali poceni prodal rabljene knjige snujoči knjižnici. Gasilska četa, Trojane.
Gumbnlce, gumbe, pllse,
monograme, entel, ažur 'ino in hitro izvrši
Matek & Nikes
Ljubljana, Frančiškanska ulita
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Mlada vdova
lastnica hlSe, posestva — lSče moža obrtnika, upokojenca z SO.000 gotovine, do 30 let starega. Slika zaželjena. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »ženltev« St. 169G4.
Kmečki fant
star 15 let, želi spoznati kmečko dekle, lastnico majhnega posestva. Gotovine Imam 85.000 din. Cenj. ponudbe na naslov: Lovro Brejc, Erdo St. 2, poŠta Podnart, Gorenjsko
Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Ljubljani!
Bolni na pljučih!
Tisoči že ozdravljenil Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila. Ona more poleg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezon hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen preneha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporočajo. Čim prej začnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker ima moj založnik ■ ■no 10.000 komadov za brezplafao
razpošiljanje, pišite takoj, da se boste mogli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto:
ERNST PASTERNACK, BERLIN S*0.
Miehaelkirehplatz 13. Abt. Z 516.
V	NAJNOVEJŠIH VZORCIH
V	NAJVEČJI IZBIRI
V	NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH
NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI!
CENIK ZASTONJ
Arnold Fredericks:	1
Svetlobni znaki
Detektivski roman. — Priredil Fr. Kolone. L
Blatn?, težki potniški avto je v divjem tempu drvel iz Washingtona v ravni črti proti severu, potem pa je za spoznanje počasneje zavil na pot, ki se odcepi od državne ceste na posestvo.
Z voza je stopil visok mož z ostrimi očmi hi gibčnimi kretnjami. Stekel je po stopnicah navzgor kakor človek, ki se mu zelo mudi.
»Ali stanuje tukaj Richard Duvall?« je vprašal staro črnko, ki mu je prišla odpret.
»Da, gospod. Želite govoriti z njim?«
»Da, prosim, nujno. Povejte mu, da sem prLšel v zelo važni zadevi. Ime mi je llodgman.«
»Izvolite sesti. Takoj vas prijavim,« je odgovorila služkinja in ga je z mrzlim, neprijaznim pogledom premerila od pet do glave.
Obiskovalec je prežaje zrl za njo, ko je šla starka v hišo, potem pa se je nestrpno vrgel v naslonjač iz trstja in je prižgal cigaro.
Dva igrajoča se ovčjuka sta si zaman prizadevala, da bi obrnila nase pozornost gosta; ta se je naglo ogledal po veliki, prijazni verandi z udobnimi naslonjači, mizo. spleteno iz vrbovili vej. katero je krasila rodeča pelargo-nija. Na mehkih zelenih zavesah so se poigravali zadnji žarki zahajajočega sonca.
»Prijeten dom,« je mrmral predse.
Nekoliko pred prihodom avta se je v zadnjem delu |hir'mi prikazala Gracija Duvall V modri platneni obleki je bila lep pojav. V roki
je držala vrtne škarje in iz krila je je molel šopek vrtnic.
Bližala se je med dolgo vrsto španskega bezga, ki vodi do hiše in je dejala:
»Dick, Dickl Sladkorni grah bo kmalu cvetel.«
Richard Duvallova glava se je prikazala
izza cvetlične grede, na katero je z ljubeznijo sadil cvetlične mladike. Prej je bil podoben podeželskemu vrtnarju, kakor pa šefu mednarodne detektivske pisarne.
»Res?« je rekel in se smejal, »Sedaj naj bo nekaj dni lepo in toplo vreme.«
Pobral je orodje in šel proti lopi
Gracija — ob priliki izsleditve izginnlih milijonov in skrivnostne slonokoščene tobač-nice grofa Este še Gracija Ellicott — se je oprijela moža in sedaj sta oba korakala s srečnim smehom po zeleni travi. Medeni tedni, ko da se nikoli ne končajo.
To lepo staro vaško posestvo v južnem Marylandu je bilo več let ena Duvallovih sanj; ko je v Parizu poročil Gracijo, je dognal, da mu ona vrača ljubezen. Zato sta kmalu po po-vratku v Ameriko uresničila svojo željo.
Niti Gracija niti mož nista mislila, da bi srečo medenih tednov kdo motil z uradnimi opravki. Dogodki, ki so bili v zvezi s tobačnico gospoda de Grissac. so se zelo živo vtisnili v spomin; grozni dnevi, ki jih je Gracija neposredno po poroki preživela v Parizu in Briislu, so dajali videz, du sta le zato dosegla ta cilj, da bi bila za vedno ločena drug od drugega; strašni dogodki tistih ur v slabo razsvetljenih briiselskih kamenitih kleteh so ju poučili, kako draga sta drug drugemu in kako lahko se uniči njuna sreča.
Zato je Gracija pregovorila moža, da se je
VSRJ za nekaj časa orlnnvrdnl jzvrSnvanjn svojega poklica, da je ukinil borbo z zločinstvom, I
se ni pečal z zasledovanjem nevarnih sleparjev in s podobnimi zadevami, marveč je kupil podeželsko posestvo, ki ga je imel prej materin sorodnik. Tu sta se potem nastanila kot posestnika.
Richardovo pisarno je vodil naprej najsposobnejši stanovski tovariš; on sam se je zelo malo brigal zanjo. Srečen je bil, da se po devetih letih sedaj prvič lahko odpočije. Pečal se je le z ranim krompirjem, plemenskimi psi, jezdnimi konji in s cvetlicami. V prvi vrsti pa je veselo užival medene tedne in si prizadeval, da bi bila Gracija najsrečnejša žena na zemeljski obli.
Ženi se je dozdevalo, da je to življenje uresničenje vseh njenih želja, Ni ljubila družabnega življenja z njegovimi obveznostmi, nasprotno pa se je strastno navduševala za naravo, tako so ji torej dajala mnoga opravila v vodstvu velikega posestva mnogo bolj prijetno zadovoljitev, kakor pa jo more dati mestno življenje.
Precejšnje posestvo, ki ga je mož zelo spretno pridobil k ženinemu, je v varnih vrednostnih papirjih, ki donašajo dobre dohodke, in največje ženino veselje je bilo, ako je vsaj del dohodkov lahko porabila za neprestano olepšavunje novega doma.
Richard se je odločno protivil, da bi porabil tudi najmanjšo vsotico ženinega denarja, ponašal se je s tem, da so bili njegovi prihranki dovolj za nakup posestva. Ako pa je Grorija delala načrt, da bi se hiši nekaj dozidalo, da uredi veliko knjižnico ali delavnico, ali pa je hotela, da bi se steza, ki vodi do hiše, asfaltirala, je moral mož vendar popustiti. Na ta način sta kovala načrte, kako bosta pozneje vse povečala.
f)vesto in nekaj oralov obsegajoče posestvo in s hrasti in srebrnimi topoli obdana
stara močna hiša so bili pred propadom dom nekdanjih lastnikov pruva znamenitost; potem pa je začelo vse vedno bolj razpadati. Sedaj se je vse spremenilo. Gracija je vsuk dan porabila po več ur, da je naredila red med prepletenim grmovjem in cvetlicami, ni pa prezrla tudi s plevcljo porasle livade. Stari Tur-ner, ki je ostal iz starih dobrih časov, ji je v vsem pomagal.
Bilo je težko, a hvaležno delo — za človeka, ki se ga z veseljem loti, ker ljubi naravo.
Graciji se je zdelo, ko da je vsaka posamezna rastlina, vsak grm, vsak star hrast in nebotični topol ena — ena določna osebnost. Pod njenimi delavnimi rokami jje postalo posestvo kmalu dobro oskrbljeno in urejeno; se je pač razlikovalo od prejšnje puščobe. Ko da je rastlinstvo razumelo in tudi vtelesilo osebno zanimanje, ki mu ga posvečajo, česar nasproti neveščim in brezbrižnim nikdar ne stori.
Richard se je pečal z njivami, rodno zemljo, s sadnim drevjem in grmovjem, z ovčjuki, plemenskimi živalmi in konji.
Kdor tako živi, nima časa za dolgočasenje — od ranega jutra do poznega večera je bil zaposlen z učenjem, tuhtanjem in delom. Z bistrim razumevanjem je Richard Duvall pri vrlem ekonomu in poljedelskih delavcih kmalu vzbudil mnenje, da jih, dasi ni poklicni fur-mar, lahko poučuje o marsičem, tako na primer o raznih načinih sajenja, o cepljenju dreves, o gnojenju izrabljene zemlje. To so bila v kmečkem gospodarstvu vprašanja, ki jih je konservativni farmar v začetku zasmehoval kot iz knjig pobrano, novotarsko modrost. Ko pa so pozneje le uvideli, da ta Človek, ki z glavo dela, pridela dve merici, kjer
dobijo oni jinrnni OHO, SO postajali nnvnpni in
so si prizadevali, du bi se česa naučili.
gtroSkftdeteck
SLON SAMBO
(79) Slednjič sta prispela ven iz mesta in sta našla tisto skalo, ki jo je bil osel omenil. Poiskala sta skrivališče in sklenila: >Tu bova prenočila.« Nič nista videla, da je luna v skrbeh strmela nanju, saj je v mali votlini že nekdo prebival.

Obrt
Mreže za postelje
najceneje pri Andlovlcu, Komenskega ulloa 14. 1
i:
Radio aparat
I novejfit tip, 1 do 6 cevni, | kupi Dereanl, Rožna dolina, Cesta III. 61. 19.
hvip/aftn pouk r IfranJM

STOLI
tako-le trdni
(80) Komaj sta Sla nekaj metrov po votlini, ko sta zaslišala silno sikanje. »Ssssssttttt, kdo je, ki si je upal vdreti v bivališče svete kače?« Obstala sta pred mogočno kačo piton. >Nič se ne boj-va«, je dejal Filip, »živalska govorica nama bo tudi tukaj v pomoč!« Obrnivši se h kači, je dejal: >Ali se smeVa skriti tu pred hudobnimi ljudmi?« Tedaj je postala kača jako prijazna ter je rekla >Do sončnega vzhoda ostanita«.
MARIBOR«
HEROLD-tf
m
»Hohner« harmonika
dvoglasna,
naprodaj.
Trnovo.
skoraj nova -Rlharjeva 17,
Priložnostne prodale
I no iSčite, ker dobit« tovarniško nove plošče v poijnbni Izbiri že po Din 30'—. Zahtevajte seznam.
Zak. zašt.
En BURGIT
obliž zadostuje, da Vas reši brez opara« clje in brez bolečin kurjih olas in trde kože na podplatih. Dosedanji uspehi Vam jamčijo, da bo tudi Vas rešil te neprijetnosti, če zahtevate v lekarni in drogeriji samo BURGIT za din 4'—, dvojni din 7'—, za podplate se priporoča večji za din 5-—.
Razpošilja:
BURGIT, gl.z. Noro mesto. Dravska ban.
Prodamo
Najugodnejši nakup
molkih oblek nudi Presker, Bv. Petra e. 14, Ljubljana.

UHSM P0S0IILNICA V UUBIMHI
zad. z neom. jam. Ljubljana, MikloSiteva testa 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge
najugodneje.
Nove in stare vloge ki bo
v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
Daljnogled in sesaljko
za vodo, proda Hablčtit, Ljubljana, Tabor 6.
Kromatilina harmonika
Melnel Herold, 4 ln pol | oktave, 80 basov, Ia Sved-1 skl glasovi, malo rablje-| na, s kovčegom - naprodaj. Naslov v upr. »SI.« pod St. 16067.
Specijalna Izdelovalnica HARMONIK
»Slovensko kuharico«
nerabljeno, prodam za I 100 din. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod ] et. 1421.
Pozor!*
1« prvovrstnih Mvmlnlh strojev, več koles, otroških vozičkov ln raznih drugih predmetov pod ceno naprodaj pri »Promet« nasproti krlžanske cerkve
JOS. FLEISS
(prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA, Tyrševa 86
Kislo zelje, repo
ln sarmo, vsako množino po konkurenčnih cenah dobavlja Homan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 81, telefon 35-39.	(1
Gramofonske plofte
v veliki Izbiri, radioaparati — najugodneje dobite pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. (i
Kupujte pri naših inserentih!
Prodam
kompletno dobro ohra- j njeno vinsko pumpo za gotovino ali vino po Belo [ nizki ceni. Cajnko, Slo-venjgradeo.	<11
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Gustav Erklaveo Ljubljana — Kodeljevo, Povšetova 47, tel. 85-01.
Poceni prodam
veliko hladilno pripravo za žganj ekuho, navadna okna, gumi-cev s pumpo za vino, razne kotle ln razne steklenice, mrežo za vrt. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poceni« 8t. 16.161. (1
Klavirje vijoline
saksofone - trompete -harmonike in druga glasbila od Šolskih do prvovrstnih instrumen' tov - strune in vse pO' trebščine v veliki izbiri in najceneje kupite pri
WARBINEK
Ljubljana, Miklošičeva 4 telefon 35-59

in ostala oprava SAMO pri Speci« jalni tvornici upognjenega pohištva
THONET-MUNDUS
d. d« Varaidin
ZAj kavarne, gostilne, hotele, terase. kinomatografe. pisarne, šole in privatna stanovanja
Zahtevajte v vseK trgovinah pohištva izključno samo
Original „THONET" stole
J
I— Obiskovalci Maribora i'
POHIŠTVO!
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracov, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obroke!
E. ZELENICA
tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica lO. okt. 5
■trojno aodarstvo
FRANC PIRC
Dravi je - Ljubljana
Kletni sodi. Bukovi sodi za eksport sadnih sokov, barve in olja. Kadi za namakanje, spe-cijalne kadi za mlekarne in kemično industrijo. 1MPREGN1RANJEsodov. Strokovna popravila. Nizke cene. — Točna in solidna oostreiba.
Strugalnik
rabljen, z zložljivim ogrodjem, za obdelovanje kovin
kupimo
Prečnik struganja 1200—1500 mm, dolžina stru-ganja 3000—3250 mm. Ponudbe z navedbo znamke in časa uporabe ter njegovo sliko poslati na
»PUBLICITAS« d. d., Zagreb, Ilica 9 pod številko 54.451
Umrl nam je soprog in oče, gospod
Jakob Trček
ielesniški uslužbenec v pok.
Pogreb bo v nedeljo, dne 8. oktobra 1939 ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska c. 9). Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 7. oktobra 1939.
Žalujoči ostali
ZAGEI
original Dominicus Remscheid
Izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trgi
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-71
Sveie najfinejše norveško
rible olie
is lekarne Ar. O. PICCOLIJA v Ljubljani se priporoča bledim hi slabotnim osebam
Zahvala
Globoko nas je ganila prisrčnost in ljubezen, katero so nam izkazali sorodniki, prijatelji in znanci, ko nas je zapustila naša nepozabna soproga, mamica, hčerka in sestra, gospa
Blanka Berličeva
Zahvaljujemo se vsem, ki so v teh težkih dneh čutili z nami, nam lajSali bolečino ter darovali številne vence in šopke, da počastijo spomin naše drage pokojnice.
Prav posebno smo dolžni zahvalo gg. primarijema dr. Merčunu in dr. Lavriču ter čč. sestram usmiljenkam, ki so pokojnici stale ob strani v dnevih njene bolezni.
Nadalje se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za spremstvo ter Slovenskemu vokalnemu kvintetu za prekrasno žalostinko v cerkvi Sv. Križa.
Iskrena hvala vsem, ki so našo drago pokojnico spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti. Zavest, da ste čutili z nami. nam je ob bridki izgubi v veliko uteho. Zato vsem, prav vsem prisrčna zahvala I
Ljubljana, dne 5. oktobra 1939.
Feljko Berlič
s hčerkama Tatjano In Vesno In rodbina Franki
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cen m
| UUBIIANA
Škof dr. Rozman o družini
Včeraj so se Stofu dr. Rožmanu predstavili odborniki društva »Družina« s predsednikom g. N. Ve-likonjo na čelu. Društveni predsednik ie imel sledeči nagovor:
Nagovor predsednika društva „ Družine"
Prevzvišeni gospod škofi
Za svojo sinovsko dolžnost imamo, da se Vam v Imenu društva »Družine« predstavimo, Naše delo je, varovati z zakonitimi sredstvi koristi družine. Večji poudarek polagamo na duševno plat, nego na gmotni hasek, ker je duhovna plat v večji nevarnosti. Kajti večji je strah pred otroki v družinah, ki jim ni treba s skrbjo gledati za koščkom kruha, večji kakor v naših skromnih domovih ,in želja po osebnih telesnih ugodnostih se je prav od tu zajedla v našo družbo, da je že junak, ki se otrok ne sramuje, da je že junak, ki si upa zagovarjati svetost in zakramentalnost zakona, da je že junak, ki brez poniglave sramežljivosti prenaša zasmeh onih, ki jim je zakon samo gola podoba in družabno zavarovanje.
Na kongresu Kristusa Kralja je bila med drugimi sprejeta resolucija o družini. Ker je bila tam izrečena misel, da je družina korenina človeškega rodu, da se zakon ne sme zlorabljati in da je katoličan po vesti dolžan, da skrbno vzgaja svoje otroke, za to si dovolim dvomiti, da bi oni 6toril svojo dolžnost, ki se otrok brani, in jaz dvomim odkrito in javno, da bi mogel tak človek vse storiti, kar je tujemu otroku potrebno.
Vidimo, da se ponekod za otroka skrbi s suhoparnim uradnim poslovanjem, vidimo, da je ponekod postala skrb za otroka moda zdolgočasenih ljudi, ki niti otrok in sicer hote nimajo, prav tako vidimo, da ponekod ta skrb pomeni samo most do tujih otrok, da jim pod tem ali onim varstvom nemoteno vcepljajo svoje nazore. Že dolgo vrsto let je v modi nauk, da je otrok last države. Vneti zagovorniki so si tudi pri nas ta nauk že tolmačili, da je dolžnost matere otroka roditi, da je očetova dolžnost otroku preskrbeti kruha, da pa ima sicer do otrok pravice družba. In kar je skrajno, marsikdo si te pravice tako razlaga, da istoveti nazore svoje družbe z državno voljo, ne oziraje se na deistvo, da so tudi starši državljani.
Društvo »Družina« si je nadelo tialogo, da te pojme razjasni, obrazloži in tudi neustrašeno pokaže na posledice, ki bi iz napačnega pojmovanja morale nujno vznikniti v družbi in državi. Pri nas moramo z veseljem ugotoviti, da spoznanje, kaj pomeni družina za družbo, cerkev in državo počasi pronica, da počasi pronica spoznanje, kaj pomeni dot >ra, etično zdrava družina, da pronica misel, da ima tudi družba v tej ali oni obliki dolžnosti do nje, a vendar moramo obžalovati, da šele pronica, ko je drugod celo že v zakonodaji davno v življenju.
Naša dolžnost je, da uveljavljamo nazore, ki bodo družini bodisi telesno, bodisi duševno v prospeh, naša dolžnost je, da odstranimo vse kvarne vplive, ki se in se bodo pojavljali v naši družbi, da bodo naše družine res opora cerkve, države in družbe.
Za to delo prosimo, Prevzvišeni, podpore ,za to delo prosimo blagoslova.
Po nagovoru se je Škof dr. Rožman zahvalil za pozdrave in izvajal:
Odgovor 9. škofa
Z največjim veseljem blagoslavljam namene in cilje, ki jih ima prepotrebno društvo »Družina«. Trdno zaupam, da bo dal svoj posebni blagoslov Bog sam, ki je družino postavil za korenino človeškemu rodu, jo ogradil s posebno zapovedjo: Spoštuj očeta in mater, obljubil za pravilno družinsko življenje: »da ti bo dobro na zemlji«, povzdignil zvezo med možem in ženo v nadnaravno sfero svetega zakramenta, družinsko življenje pa posvetil s tem, da je Sin božji do zrele moške dobe živel v družini.
Nihče v vsej človeški zgodovini ni bolj jasno kot Bog sam poudaril in razjasnil pomen družine, njen blagoslov, če je po božji zamisli osnovana, njeno pro-kletstvo za narode in človeštvo, če se je izpridila, za-pustivši od Boga postavljene temelje,
Na ves glas in, da se besede sv. Pavla poslužim, »bodi prilično ali neprilično« se mora v svet klicati neizpodbitna resnica: Otroci so last božja in last roditeljev — in nikogar drugega. Iz božjih stvariteljnih rok so dani staršem, božjim namestnikom: ki nosijo odgovornost za otroške duše. Cerkev in država pa imata od Boga dolžnost, da staršem pomagata otroke vzgojiti, da bodo dobri člani človeške družbe in živi, zdravi udje skrivnostnega telesa Kristusovega v Cerkvi ter tako dosežejo svoj končni cilj v Bogu. — Vsak drug nazor, vsako drugo načelo je napačno in pogubno za družine, za državo, za narod in za vse človeštvo. Tudi za naš narod in državo je rešitev, ohranitev in boljša bodočnost v tem, da se vrnemo vsi, brez izjeme, k temu pravemu spoznanju in zdravemu pojmovanju družine.
V svoji službi imam žalostno priložnost, da moram pogledati globoko v razdejane družine, ki so izgubile živi vir sreče in zadovoljstva, ki ga nudi družini zakramentalnost zakona. Do dna duše me pretrese tak ogled. Družina, ki bi po božji zamisli morala biti ..ošček izgubljenega raja na zemlji, postane podobna izgubljenemu sinu, raztrganemu, lačnemu, brezposelnemu positopaču brez bodočnosti. — Kolikšno gorjel Ko
k:
so ustanavljali družino, pa so mislili, da bodo našli srečo v uživanju, brezmejnem izživljanju, v premoženju, v socialnem položaju itd. — same pene! Odtod neozdravljivo razočaranjel
Poznam pa tudi drugačne družine, take, ki 60 ustanovljene in se vodijo po božji zamisli. Niso v gmotnem izobilju, ni sredstev za najnovejše toalete, ne razkošnost, za bivanje v dragih letoviščih — a tolike lepe sreče, toliko toplega solnca, toliko veselja in smeha, da človek od vsakdanjih brig ozdravi, če vstopi v tak hram sreče, ki žari iz otroških src, sije iz otroških oči in žubori iz nikdar tihih otroških ust — koliko zdravja za prenapete živce ie v tem žubo-rečem življenju krščanske družine!
Da bi naše slovenske družine take postale, nosilke sreče, veselja in živahnosti, da bi se zabranilo v naše družine vdor tujega, mrzlega, srečo uničujočega materialističnega duha, ki je pretrgal žilo, ki iz Boga družini dovaja življenjski sok. V ta namen naj deluje Vaše društvo živahno, dosledno in uspešno. Vso podporo od svoje in cerkvene strani Vam obljubljam in prosim Boga, ki je družino z lastnim človeškim življenjem v njej posvetil, naj Vaše delo obilno blagoslovi in mu da bogat uspeh v ča-^no in večno 6rečo našega naroda.
*
Nato je gosp. škof podelil odbornikom svoj nad-pastirski blagoslov preden se je poslovil od odbornikov so mu pojasnjevali podrobne namene društva, pri tem so pojasnili, da društvo do sedaj ni imelo toliko razmaha, ker je bilo članstvo vezano na družine z vsaj petimi otroki, z novimi spremenjenimi pravili pa bo lahko član V6aka družina in se bo društvo organiziralo po podružnicah.
Najstarejša slovenska mežnarica
Med še službujočimi cerkovniki v Sloveniji je gotovo najstarejša Marija R o b i č po domače Koširjeva mama iz Gozda-Martuljka 15 Kranjski gori, ki bo kmalu praznovala 90 letnico svojega rojstva. Kljub visoki starosti pa še vedno zvesto in Bogu vdano opravlja službo cerkovnika. Le poglejte našo gorenjsko grčo, kako je še čila. In kako krepko še vleče za dolgo vrv zvona lične vaške kapele v Gozdu. Človek bi mislil, da zvoni močan možak. Če jo povprašate: »Kako vam kaj gre, mama?« se kar kratko odreže: »Slabo!« — »Pa zakaj vam gre slabo?« — »Ne morem več tako delati kakor prej, ko sem bila še mlada. Vendar pa hvalim Boga, da mi je dal učakati tako visoko starost.« — Bog daj, da bi dobra ženica še mnogo let oznanjala v Gozdu »Zdravo Marijo« i
1 Zveza akademsko izobraženih žena ▼ Ljubljani obvešča vse nove interesente za jezikovne tečaje, ki so se že pričeli, kakor tudi za vse jezikovne tečaje, ki se šele bodo pričeli, da dobe podrobne informacije v ponedeljek 9. oktobra 1939 ob 19 na učiteljišču. — Odbor.
1 Bolničarski tečaji Rdečega križa se prično prihodnji teden. Zaradi prevelikega števila prijavljencev ne bo mogoče pričeti vseh tečajev naenkrat, ker je število predavateljev omejeno. Prijavljenci, ki sedaj niso dobili vabil, pridejo na vrsto pri prihodnjih tečajih, ki se predvidoma začno pričetkom novembra. Pododbor Rdečega križa za Ljubljano.
1 Severjevo portugalko iz Kostanjevice toči gostilna Činkole.
1 Razstava kunčje kožuhovine. usnja in volne bo odprta v soboto 14. oktobra od 8 zjutraj naprej v dvorani restavracije »Pri šestici« v Ljubljani, nasproti Nebotičnika. Prireja jo Zveza društva rejcev malih živali z željo, da zainteresira predvsem prebivalce Ljubljane za nakup lepe, toda cenene kožuhovine, usnja in volne, ki prednjači v kakovosti in lepoti uvoženi kožuhovini, ki se pri nas prodaja pod raznimi visoko zvenečimi imeni. Navadno je ta kožuhovina istega izvora kot domača, ki jo razstavlja na ogled naša Zveza društev rejcev malih živali, ki lahko prav vsakomur dokaže, da je lepo in pravilno obdelana kožuhovina domačih kuncev enako cenjena in upoštevana kot ostale dragocene imitacije. Razstava bo odprta samo 3 dni. Vstopnine ne bo. Vabimo na ogled in nakup.
1 Davčna uprava za mesto Ljubljano objavlja, da dospe v smislu člena 148 zakona o neposrednih davkih v IV. četrtletju 1939 v plačilo: A. Dne 1. oktobra 1939 četrti obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na ne-oženjeno osebe, davka na poslovni promet in voj-nice. B. Dne 15. novembra 1939 drugi polletni obrok zemljarine. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto Ljubljano in mestnega poglavarstva v Ljub'janl
BflHIELGE DQHRIEUX je zoaet navdušila Ljubljano!
Sen vsake žene: elegantne toalete, udobno življenje velemestnega razkošja, ples, koncerti, prlednlifičel Vsaka hrepeni po tem udobju, ki ga vidi združenega z življenjem v velemestu. Tudi Anita je hrepeuela po tHkem udobju iu po lepoti velemesta, dokler ni po burnih dogodkih ene noči v velemestnem zabavišču snoznala, (la je bil njen sen le prazen, goliufiv blesk in se je fke-ana, razočarana vrnila v domačo vas! Predstave: oh 10.30 mn-tinejska predstava po znižauih cenah in ob 15,17,19 in 21
Enako kakor prekrasna filma „Zloraba lanpanja" in „Katja Dolgorukova" je tudi ta najnovejši film slavne Francozinje pravi triumf te umetnice
POVRATEN OS ZORI
Film po noveli pisateljice Vlcky Baum-ove
RETOUK A IVAUBE KINO UNION telefon 22-21
1 Slovensko glasbeno društvo »Ljubljana* ima J
pevsko vajo V ponedeljek, 9. oktobra ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona. Vse pevke in pevci lepo vabljeni, da se pevske vaje prav gotovo udeleže.
1 Nemščino, stenografijo in strojepisje se lahko učite v večernih urah na Trgovskem učilišču Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Šolnin* nizka.
1 Vojni prostovoljci v Ljubljani se vabijo na izredno žalno sejo društvenega upravnega in nadzornega odbora okrajne organizacije Zveze vojnih prostovoljcev kraljevine Jugoslavije za bla-gopokojnim kraljem Aleksandrom I. Zediniteliem in nepozabnim vrhovnim komandantom iz svetovne vojne. Seja bo v ponedeljek 9. oktobra ob pol 19 v društveni sobi (Frančiškanska ulica 10). Uprava.
1 Prosvetna zveza v Ljubljani vljudno vabi vse častilce pokojnega dr. J. Ev. Kreka, da se udeleže žalne svete maše, ki bo za obletnico njegove smrti v ponedeljek, 9. oktobra, ob 7 zjutraj V Frančiškanski cerkvi.
1 Namesto venca na grob pokojne gospe Vide Ilijeve so darovali člani uredništva »Slovenca« 300 din za Baragovo semenišče. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M
Reprezentativen lokal
nov, prostoren, nasproti hotela »Union«, se odda z novembrom. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lokal« št. 16213.
■■BBBBBBBBBBiBBBBflBBSBBBBBBBBBBBii
1 Prosvetna zveza je pričela s prosvetnimi ve-čori v petek 6 .oktobra, na katerem je predaval univ. prof. dr. Fr. Štele o Plečnikovem delu za Ljubljano. Za uvod je dovršeno recitiral g. sv. Zakrajšck odlomek iz Kurenta, v katerem naš pisatelj Ivan Cankar odkriva vso svojo ljubezen do Ljubljane.Nato pa je g. predavatelj v lepi besedi in s številnimi skioptičnimi slikami pokazal ogromno delo, ki ga je izvršil v zadnjih 20 letih g. arhitekt Plečnik za Ljubljano in za arhitektonsko umetnost sploh. Od svetokrižkega načrta do gradu, od številnih cerkvenih umetnosti in palač, od stadiona, od novega južnega trga in bodo-čeda magistrata, od Navja do Žal, povsod srečamo delo, ki priča o genialni stvariteljnosti arhitekta Plečnika. O predavanju bomo poročali še podrobneje. Prihodnji prosvetni večer bo v petek 13. oktobra, ko bomo praznovali 130 letnico rojstva Matije Majerja Ziljskega. Predavanje bo v frančiškanski dvorani ob 8 zvečer. Na to predavanje posebno vabimo člane in članice kluba Koroških Slovencev in cenj. občinstvo, da dostojno proslavimo pisatelja.
1 V gostilni »štrajzelj« na Poljanah se toči prvovrstna dolenjska portugalka, izvrsten cviček in dolenjska črnina.
1 Tramvaj k izletniškim vlakom preneha
voziti z jutrišnjo nedeljo, ker so izletniški vlaki ukinjeni. Doslej je tramvaj namreč ob nedeljah pričel zaradi ialetniških vlakov voziti že ob 4 zjutraj, odšel j pa bo pričel z prometom vsak dan ob 6 zjutraj.
1 Namesto venca na grob blagopokojnega Bogomila Kajzela je poklonil g. univ. prof. dr. Ev-gen Kansky 200 din Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu. Iskrena hvala I
1 Izobraževalni tečaj za služkinje se bo začel 10. oktobra t. 1. Predavanja bodo ob torkih in petkih od 20.30 do 22.30. Gospodinje naj blagovolijo služkinjam, ki so se v tečaj prijavile, dovoliti, da si bodo razdelile delo tako, da bodo mogle točno ob pol 9 priti na tečaj. Služkinja je v pomoč gospodinji in je obema v korist, če 6e služkinja strokovno izpopolni. Tečaj je brezplačen. — Poselska zveza in Slovenska krščanska ženska zveza.
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Joselova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-rtiške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
1 Tečaj o negi in prehrani dojenčka se prične dne 16. oktobra t. 1. v drž. zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok (Dečji dom kraljice Marije) v Ljubljeni, Lipičeva ulica, in sicer bosta dva tečaja: eden ob ponedeljkih in sredah od pol 17 do 18, drugi ob torkih in četrtkih od pol 17 do 18. Posamezen tečaj traja 12 ur in je brezplačen. — Prijave se sprejemajo do 16. t. m. dnevno od 8 do 12 tudi telefonično na št. 44-71.
1 Za mestne reveže je poslal 50 din odvetnik goep, dr. Alojzij Kobal, Tyrševa c. la, II. Neimenovan dobrotnik je za mestno kuhinjo v cukrarni daroval 30 kg jedilnih buč v vrednosti 30 din in g. Bogomir Kobal, Pražakova ul, je daroval 300 din — Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi imenu podpiranih.
NOVO!
Prva itevilka
»LJUDSKI ODER« 1939-40
(Revija za odre). Prinala neobjavljene Igre In praktKna navodila.
Celoletna naročnina •	din 80'—
Naročniki 25% popusta pri vseh dramatikih izdajali Jugoslovanske knjigarne
Vabljena zlasti prosvetna društva FO - DK - da se naroJe na »Ljudski oder« I
Zahtevajte Številko brezplalno na ogted pri JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI V LJUBLJANI
Srednja vas; Krušič Adolf, 54 let, nižji godbenik v p., Velika čolnarska ulica 10; Fujan Anton, 19 let, livarski pomočnik, Oaljevica 4; Jug Juli-jana roj. Strmšek, 56 let, žena žel. vlakovodje v p., Tyrševa cesta 110; Svarc Viktor, tri in pol meseca, sin delavca, Devica Marija v Polju; Šte-fanič Jože, 47 let, posestnik, Svibnik 21 pri Črnomlju; Radi Marija roj. Turk, 53 let, vdova žel. delavca, Ciglarjeva ulica 1; Blej Janez, 50 let, delavec, Radeče 4 pri Zidanem mostu; Marinko Avgust Jernej, 48 let, sluga, Brdo 70, Ljubljana; Braz Josip, 73 let, finančni preglednik v pokoju, Zadružna ulica 5; Čeme Franc, 28 let, posestnik, Orle 5, obč. Rudnik; Orehek Marija, 80 let, za-sebnica, Češnjice, obč. Moravče, okraj Kamnik; Osimek Ivana, 50 let, užitkarica, Jurjevica 28, obč. Dolenja vas pri Kočevju.
Ne bodi goste!
v zadregi, kadar dobiš
Pokliči tel. št. 28-51, delikateso Rafko Koretič, Aleksandrova cesta 4, in takoj ti dostavi vse okusne delikatesne plošče, sendviče, narezke, najboljši siri Priporočamo domače specialitete: dolce-verde, gervais, sendviči-pastete, mozaični kruh, francoska salata. — V bogati izberi: domača in tuja vina, vermouth, likerji, sekt. — Karkoli najboljšega poželite, z vsem Vam postreže delikatesna trgovina Rafka Koretiča, palača »Viktorija«. — Oglejte si izložbe I
1 Napet pustolovski film »Špijoni na delu« v kinu »Slogi«, Z današnjim programom bo menda kino Sloga ustregel najširšim krogom občinstva. Film »Špijoni na delu« — Ameriki se je imenoval »Robinson z otočja Clipper« — je najnapeteijši film velikih 6cnzacij. Gre za veliko mednarodno špijonsko tolpo, ki ima svoj sedež daleč na otočju Clipper 6redi oceana, odkoder so vodile niti vse okrog po svetu. Opasna tolpa je uničevala radio-po6taje, zrakoplove, podmornice, pošiljala 6Voja naročila iz pragozda, kamor poprej še ni stopila človeška noga. V tem filmu srečamo iskrega konjiča »Rcxa« in pametnega »Rintintina« Bučka. — Kot bogat dopolnilni spored bo v kinu »Slogi« najnovejši zvočni tednik »Metro-žurnal«, nadalje lep, v naravnih barvah izdelan francosk ifilm »Pariz«. Za smeh in zabavo pa še dve Micky miški in zabavni »Popaj mornar«. — Zanimivi in pestri program kina »Sloge« bo torej vsakega zadovoljil, ker bo nudil občinstvu V6e kar 6i želi od dobrega kinematografa.
1 Sobotni iivilski trg. Deževno vreme ni na sobotni živilski trg prav nič vplivalo in je bil trg polno zaseden in dobro založen. Prav veliko je bilo sadja, ki mu pa cene ne marajo popustiti. Boljša jabolka in hruške so bile po 4—5 din za kg. Precej je bilo tudi grozdja, čigar cene pa so kaj različne. Tako je bilo belokranjsko grozdje 4—5 dinarjev za kilogram, dalmatinsko je bilo po 5 din za kg, banaško pa po 6—7 din za kg. Jabolk je bilo naprodaj toliko, da je .tržno nadzorstvo postavilo prodajne klopi tudi na prostor na Poga-čarjevem trgu, ki je navadno vedno prazen. Tudi z gobami je bil trg dobro založen. Cene jurčkom pa so se gibale med 6 in 8 din za kilokram. Tudi
naanaHBBBnnnpBi
rednim
Čevlji
najnovejši otroški in dekliški modeli, iz plavega boksa ali krokodil-usnja, zugstifletne, fine športne vrste, ne-premočljivi zbiti smučarski čevlji, smučarski šivani, tople zimske vrste in vse druge vrste dobite najceneje pri
Triumf - Miklošičeva c. 12
1 Vse delodajalce in obveznike telesne vzgoje
obvešča mestni odsek za telesno vžgejo, da se prične redni pouk obvezne telesne vzgoje spet 9. oktobra, torej že v ponedeljek. Obveznikom bo razpored ob-jsvljčii v uurtco nadaljevalnih šolah.
KINO MATICA tel. 21-24 Drugi vellhl film. Slaaer
r rež. ji CECIL B. DE MILLE
BARBARA STANWYCK AKLM TAMIROFF Predstave ob 10 30,15, 17,19,21
umom phcific
Monumentalni pustolovski velefilm. Burni dnevi gradbe železnice. — Krvavi boji in napadi tisočev Indijancev na Union Pacific. — Film napetih prizorov, krvavih dejanj, borb, velike ljubezni — in zdravega humoria.
1 Smuška telovadba za člane SPD prične v sredo, 11:.t m., ob 19 v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanah, vhod iz Strossmajerjeve ulice. Dostop imajo tudi nečlani. Poučeval bo smuški učitelj g. Cer-nič, ki je smučarjem znan iz stalne smuške šole v Domu na Komni. — Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova c. 4, I. Ker je število omejeno, hitite s prijavami.
1 Vabimo in opozarjamo na sledeče izlete: dne 15. oktobra k mednarodni nogometni tekmi v Zagreb od 19. do 22. oktobra na Dunaj (Dunajski sejem), 31. oktobra do 1. novembra v Trst. Vse informacije in prospekti na razpolago v vseh biljetarnicah Putnika.
1 1000 iab na razstavi. V dvorani restavracije »Sestica« je odprta zanimiva razstava žab. Žabe so vse nagačene tako, da so ohranile svojo barvo in obliko, hkrati pa so razstavljene v zanimivih skupinah, tako, da ima človek občutek, da je zašel v pravljični svet, ko gleda najrazličnejše prizore iz žabjega življenja. Razumljivo je seveda, da je žabam podtaknjeno človeško življenje in tako vidimo žabji šolski razred, žabje nogometaše, telovadce, obrtnike in celo žabjo vojsko. Vstopnina je zelo nizka, za otroke pa vprav malenkostna. Razstava bo posebno za mladež kaj zanimiva in jo zato staršem toplo priporočmo.
1 Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg 18.
1 V Ljubljani so umrli od 29. septembra do 5. oktobra 1939: Košenina Marija roj. Reven, 90 let, zasebnica, Vodmatska ul. 18; Miklavčič Uršula roj. Špendal. 42 let, žena šolskega sluge, Res-ljeva c. 10; Topolenjak Maks. orožn. kaplar, Belgrad, II. orož. četa. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Avsenik Marta, 13 let, hči kočarice, Zgoše št. 16 pri Begunjah; Zaje Vera, 11 let, hči delavca, Vevče 101, obč. Polje; Podobnik Marija, pol leta, hči poljskega delavca, Trzin št. 20; Sodja Anton, 19 let, sin posestnika. Cešnjica 26. obč. Bohinjska
kostanj je že prišel na trg. Prvi so ga pripeljali Belokranjci, ki so ga prodajali po 2 din za kg. Malo pa je bilo na t-gu krompirja, ki je tudi drag ter se mu cena suče med 1.25 in 1.50 za kg. Na Poljanski nasip so pripeljali le par voz krompirja v vrečah, ki pa je bil takoj prodan. Cena krompirju na debelo je okrog 1 din za kilogram.
1 Tatvina obleko. V noči na 5 .oktober je bilo ukradeno iz stanovanja Alojzija Potočnika v Mariborski ulici 21 precej obleke, tako moški športni plašč, kratek temnozelen moški plašč, siv klobuk, precej perila in listnica z 200 din in železniško legitimacijo. Celotna škoda znaša okrog 2000 din.
•Zobozdravnik specijalist
dr. Jože Ran!
zopet redno ordinira Nebotičnik Telefon 33 93
Dr. Pavločič Franc
zopet redno ordinira od 9—3 pop.
MED. UNIV.
Dr. Smola Josip
banovinski zdravnik v Kostanjevici n./K. redno ordinira od 8-12 in 15—17 v poslopju občine.
Dr. E. Hammerschmidt
specijalist za kožne in spolne bolezni
zopet redno ordinira
Slovo orož. kapetana Davorina Mavrica
Maribor. 7. oktobra.
Snoči se je na poslovilnem večeru, ki so mu gu prire-priretlili številni prijatelji, o<l Mariboru
poslovil poveljnik mariborske orožniške čete. g. kapetan Davorin Mavrič.
Gospod kapetan je prišel v Maribor pred petimi leti. /.a časa svojega vestnega službovanja kot poveljnik mariborske orožniške čete si je v Mariboru in na področju svoje čete pridobil mnogo iskrenih prijateljev, ki v njem cenijo moža odličnih strokovnih in moralnih kvalitet. Gospod kapetan pa se ne veseli le priljubljenosti v mariborskih in okoliških družabnih krogih, marveč tudi priznanj, ki jih je dobil od svojih predpostavljenih za svoje vestno in požrtvovalno službovanje, ki mu je prineslo mnogo uspehov, saj je znal z največjo naglico razjasniti mnoge težke zločine, ki so razburkali duhove prebivalstva po teritoriju njegove čete. O slovesu, ki ga uživa njegova mariborska oro/niška četa, najbolj priča dejstvo, da je med njegovimi podrejenimi orožniki največ odlikovaneev.
Pred časoin je bil g. kapetan imenovan za nastavnika na oro/niški šoli v Ljubljani. To imenovanje pa je bilo kmalu preklicano in nadomeščeno z novim. Postni je adjntant poveljnika orožniške brigade v Zagrebu, kamor se bo g. kapetan te dni preselil.
Priljubljenemu gospodu želimo ob slovesu iz Maribora na novem službenem mestu mnogo zadovoljstva in uspehov.
S pismom bivšega bana Marušiča jc sleparil
Maribor, 7. oktobra.
V teku let ljudje pozabljajo na čase diktature, ko se je gospodarilo v državi in pri nas proti volji ljudstva. Od časa do časa pa prihajajo v javnost še dogodki, ki nas spominjajo na tiste dni. Takšen dogodek se je obravnaval tudi danes pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Ozadje mu tvorijo razmere v letu 1933, ko so prihajali na površje nepoznani ljudje, brez zaslug, brez morale, brez zaupanja okolice, ki so naenkrat zavzeli vidna in vodilna mesta. Med te spada tudi M letni mehanik Vincenc Simonič iz Ptuja, ki je sedel danes na zatožni klopi.
Leta 1933. so bile v našem javnem življenju velike spremembe. Povsod so odstavljali vodilne ljudi ter so prihajale na površje nove osebe, katerih do takrat nihče ni poznal. Tako je tudi v Ptuju »ostal komisar tamošnjega združenja kovinarjev in kolarjev imenovani Simonič. Mož je nastopil takoj kot diktator, vse posle tega združenja je združil v svoji roki, zlasti pa blagajniško vodstvo. Posledice so se poznale potem, ko je diktatorski režim izginil ter so vse naše organizacije svobodneje zadihale. Prišla je revizija knjig tudi v združenju ptujskih kovinarjev in kolarjev ter se je pokazalo, da je komisar Simonič spravljal razne pristojbine, ki so jih plačevali vajenci, pomočniki in mojstri, v svoj žep, namesto v društveno blagajno. Oškodoval je s tem združenje kovinarjev in kolarjev za lepe tisočake.
Ker je bil v takratnih časih vplivna osebnost, so se zatekali k njemu ljudje tudi zaradi raznih intervencij. Hvalil se je, da je »prijatelj bana dr. Marušiča« ter da doseže vse. Tako sta se zatekla k njemu tudi zakonca Friderik in Kristina Mahac. Oba sta inozemska državljana, pa bi bila hotela dobiti naše državljanstvo in koncesijo za ključavničarsko obrt. Simonič je obljubil, da bo to izposloval pri svojem »prijatelju banu dr. Ma-rušičut v najkrajšem času. Dal si je za to uslugo že vnaprej izplačati 3000 din. Pokazal jima je tudi neko pismo, ki da mu ga je pisal ban dr. Marti-šič in v katerem ga naziva »dragi prijatelj«. Zakonca Mahac pa sta zastonj čakala na državljanstvo in koncesijo. Obtoženec ju je znal vedno znova potolažiti, da je stvar v teku in da bo kmalu rešena. Ko pa je prišlo leto 1936, je končno le priznal, da ni mogel ničesar doseči, ker sedaj dr. Marušič ni več ban. Vrnil je potem Mahacu kakih 800 din od nagrade, ki jo je prejel, ni pa mu dal tega v denarju, temveč v nekem orodju.
Razprava je bila preložena.
*
m Zimski vozni red mestnega avtobusnega prometa ima sledeče izpremembe: Proga kolodvor-kasarna vozi zadnji redni avtobus od kolodvora ob 20 ter se vršita vožnji ob 20.15 ter 20.30 samo ob sobotah, nedeljah in praznikih. — Proga Pobrežje odpade dnevno vožnja ob 16.40 z Glavnega trga Proga se podaljša do Marije Brezije.
—	Proga Tezno odpade ob sobotah, nedeljah in praznikih vožnja ob 19.52 z Glavnega trga. — Proga Sv. Peter: Jutranji avtobus vozi iz Maribora samo do 31. oktobra, ob nedeljah zvečer pa vozi avtobus iz Maribora pol ure preje, to je ob 17.30.
—	Proga Sv. Martin: Večerna vožnja se spremeni ob nedeljah in praznikih, tako da odhaja avtobus eno uro preije, kakor sedaj — iz Maribora ob 18 in iz Sv. Martina ob 19. — Proga Radvanje-Pekre: Zadnja nedeljska tura z odhodom ob 20 z Glavnega trga ter povratkom iz Peker ob 20.37 odpade. — Proga Maribor-Ljutomer ima največjo spremembo. Od ponedeljka dalje namreč vozi avtobus ob delavnikih iz Ljutomera ob 11.15 dopoldne proti Mariboru in ne več ob 18. Dnevno vozi avtobus iz Maribora ob 5.45 in ne šele ob 6, Pač pa ostane vožnja iz Ljutomera proti Mariboru ob nedeljah in praznikih nespremenjena; ob nedeljah in praznikih odhaja avtobus iz Ljutomera šele zvečer ob 18 in ne ob 11 15, kakor ob delavnikih. Vse ostalo je nespremenjeno. — Vozni red stopi v veljavo današnjo nedeljo
m Upokojenci dri. žel., njih rodbinski člani, vdove in sirote se obveščajo, da oddajo v času od 8. oktobra do 20. novembra legitimacije v svrho podaljšanja za leto 1940 v običajnem prostoru postaje Maribor odnosno Maribor-Studenci. Legitimacije se sprejemajo samo dojKjldne od
8 d°m Vsi dijaki roj. letnikov 1919 do 1913, ki želijo letos na odsluženje vojaškega roka, naj se javijo v mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11, soba št. 3. Dijaki, ki želijo letos odslužiti svoj rok pri zrakopiovcih (iuai oni » 6 razredi
srednjo šole), dobijo potrebne informacije isto-tam. Skrajni rok za prijavo je 25. oktober.
m Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem ima danes zdravnik dr. Stanko Pogrujc, Tyrševa 14-1.
m Ljudski oder ponovi danes popoldne ob 5 uspelo igro »Sestra Anunciata« v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. Pridite!
m Šesta seja mestnega sveta mariborskega bo v četrtek, 12. oktobra. Na dnevnem rodu je 69 točk. Najvažnejše vprašanje te seje bo načrt za gradlK) nove tržnice ter regulacija okolice tržnice. Gotovi so že načrti in proračuni ter stopa sedaj vprašanje tržnice v končni stadij.
m FO Maribor II ima jutri, v ponedeljek ob 8 zvečer v mali dvorani na Aleksandrovi cesti 6 svoj redni letni občni zbor. Pozivamo vse redne člane, pa tu3i podporne in starešine, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
m Obrtno gibanje v septembru. Pretečeni mesec je bilo izdanih 11 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa je bilo iz obrtnega registra 17 starih obrti. Med izbrisanimi so nekatere znane tvrdke, tako Rosenbergov valjčni mlin v Jezdarski ulici, za katerega je dobil novo koncesijo novi lastnik Ivan Vindiš ter podružnica zagrebške tovarne »Astra«, ki je svojo prodajalno na Aleksandrovi cesti opustila,
m Otrok umrl radi opeklin. Usodna nesreča 6e je pripetila v Hočah. Poldrugo leto stara Jožefa Dušič, hčerka delavke, se je polila po prsih z vročim mlečnim zdrobom ter se je tako opekla, da je v bolnišnici umrla.
m Invalid utonil v potoku. Od ponedeljka so pogrešali v Pesju 46letnega vojnega invalida Antona Obu-ja. Sedaj 60 ga vaščani našli v domačem potoku, v katerem je utonil. Mož je bil v volni zadet od granate ter je drobce izstrelka še sedaij nosil v pljučah, radi česar je zadnje čase močno bolehal.
m Lovske tatvine se množe. Zadaje čase dobivajo sodišča čimdalje več prijav zaradi tatvin divjačine. Orožniki 60 posebno v območju mariborske orožniške čete divjim lovcem tesno za petami, posebno na Pohorju in na Dravskem polju.
m Štiri kolesa ukradena. Vpok. kapetanu Milošu Gnusu je bilo ukradeno 1500 din vredno kolo znamke »Wanderer« iz veže njegove hiše Marijin dom za Kalvarijo. — Tkalskemu mojstru Borislavu Grusu je nekdo odpeljal žensko kolo izpred gostilne na Meljski cesti. — Pred brivnico na Tržaški cesti je izginilo moško kolo »Wanderer«, vredno 1600 din, la6t zasebnika Rudolfa Kokala. — V Cankarjevi ulici je neznanec ukradel kolo pekovskemu mojstru Ferdinandu Hartingerju. Kolo je znamke »Nero« ter vredno 500 din.
m Obsojen zaradi tatvine. Dne 17. junija sta poskušala izvršiti v trgovini »Češki magacin« dva moška prepredeno tatvino. Kupovala sta razno blago na ta način, da jima je moral pomočnik nagromadi'.i cele kupe sukna, pri tem pa sta celo balo sukna ukradla ter jo je eden skril pod plašč. Pomočnik pa je tatvino pravočasno opazil ter se je posrečilo enega izmed njih prijeti. Včeraj se je zagovarjal zaradi te tatvine pred moriborskim malini senatom 30-letni trgovski potnik Dušan Novakovifc iz Kustošije pri Zagrebu ter je bil obsojen na 4 mesece strogega zapora ter na 3 leta izgube častnih pravic
m Tatinski zaklad v škafu. V Farni vasi je nekdo vdrl v stanovanje Riharda Zimerla, ki je bil s svojo ženo odstoten, ter mu odnesel zlato uro z verižico, vredno 2000 din, nekaj druge zlatnine ter 35 nemških mark, vse skupaj v vrednosti 3700 din. Ta plen so potem orožniki našli v kleti M. Š. pod poveznjenim škafom. Š. je znana zaradi tega, da ne more pustiti tujih reči v miru ter je tatvino priznala.
Gledališče
Nedelja, 8. okt., ob 20: »Celjski grofje«. Ponedeljek, 9. oktobra: Zaprto. Torek, 10. okt., ob 20: »Veriga«. Red A.
ALI STE ŽE NAROČILI LETOŠNJE MO-HORJEVE KNJIGE?
Častniki razmotrivajo predajo utrjenega polotoka Hel»
Celje
Ptuj
Napad. — K naši notici pod ted naslovom z dne 6. t. m. smo prejeli naslednje pojasnilo: Dogodek je v resnici naslednji: Gospod Gij. se ne more oprostiti nekih neutemeljenih domnev. Grozil mi je, da me ustreli. To in da nosi nabit revolver, je trdil tudi raznim drugim 06ebam, ki so me opozorile na nevarnost. Moral 6em se pa z Gj. osebno sestati, ker je bil na tem, da sumniči in kompromitira damo, ki je vzorna žena. Ker sem moral pričakovati napada, sem iz previdnosti skrbel za bližnjo prisotnost 06ebe, ki more potrditi, da 6em mirno in praznih rok stopil k Gj. ter ga mirno prosil, naj urediva nesporazume. Sam 6eveda nisem imel nobenega orožja. Gj. je takoj 6egel po revolver. Po okolnostih sem moral zaradi varnosti skočiti k njemu ter ga potlačiti na tla. Gj. 6am prizna, da je segel v žep, seveda po »ključ« Če 6e je pri tem poškodoval, je to gotovo treba obžalovati, vendar je posledica njegovih najir.anie lahkomiselnih groženj in ogrožti-jočih kretenj ter njegove mentalitete, v katferl misli, da sme človeško življenje uničiti, in to kar tja na blazne domneve, ki jih niti noče kontrolirati. — A M.
c Komedija »Pygmalion« na celjskem odru. V
sredo, dne 11. oktobra, bo gostovalo v celjskem mestnem gledališču Narodno gledališče iz Maribora z Bernard Shawovo komedijo v treh dejanjih »Pygmalion«. Začetek predstave točno ob 8. Neabonenti naj si priskrbe vstopnice v predpro-daji v Slomškovi tiskovni zadrugi.
o Novomašnik Jakše Franc bo danes ob 10 daroval sv. mašo v Salezijanskem mladinskem domu v Gaberju, kjer bo odslej deloval med mladino. Celjane in okoličane vabimo, da se te slovesnosti udeleže v polnem številu I
c Kongregacija celjskih gospa ima drevi ob 6 pri šolskih sestrah običajni kongregacijski sestanek. Družbena sv. maša bo v torek, 10. okt.,' ob 8 zjutraj.
c Fantovski odsek Celje—Gaberje II. vabi svoje članstvo na redni občni zbor, ki bo v petek, 13. okt., v Salezijanskem domu v Gaberju. Udeležba za vse strogo obvezna.
c Zadnja pot Vinka Kukovca. Včeraj ob pol 4 popoldne so pokopali na okoliškem pokopališču pokojnega tesarskega mojstra in stavbenika Vinka Kukovca. Na zadnji poti ga je spremilo veliko število Celjanov in okoličanov, ki so ljubili dobrega in značajnega pokojnika. Pogreba so se udeležili tudi predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič s člani mestnega sveta, g. Alojzij Mihelčič, zastopniki Slovenskega obrtnega društva. Zveze obrtnih društev dravske banovine in raznih drugih korporacij. Rajnkemu naj bo ohranjen časten spomin!
c Redni občni zbor francoskega krožka v Celju bo v četrtek, 12. okt., ob pol 2 v sejni dvorani Narodnega doma v I. nadstropju.
c Mestno poglavarstvo v Celju opozarja vse v celjski občini bivajoče rezervne oficirje in vojaške obveznike, da javijo vsakokratno spremembo bivališča vojaškemu oddelku mestnega poglavarstva.
c Šoferski izpiti za kandidate iz območja pred-stojnišlva mestne policije v Celju in laškega okraja bodo v četrtek 19. okt. ob 8 zjutraj pri pred-stojništvu mestne policije.
c Združenje trgovcev Laško razglaša z ozi-rom na opozorilo davkoplačevalcem v Novi dobi, da lahko davkoplačevalci le vpogledajo odmero odnosno predpis pridobnine in poslovnega davka. Ne morejo pa se vlagati pritožbe. Rok od 2. do 10. oktobra.
c Gasilsko predavanje. Kapetan I. razreda g. Toš Franjo bo predaval jutri v ponedeljek 9. oktobra ob 8 zvečer v Gasilskem domu v Celju o obrambi proti napadom iz zraka po novi uredbi.
c Današnji šport. Na Olimpovem igrišču v Gaberju bo danes ob 1. uri prvenstvena tekma mladin SK Olimpa in SK Jugoslavije, ob 2.10 popoldne tekma mladin SK Celja in Atletikov, ob čelrt na 5 pa drugorazredna prvenstvena tekma med SK Štore ian SK Laško.
c Ljudsko vseučilišče v Celiu bo imelo redni letni občni občni zbor v pondeljek, 9. oktobra, ■ ob 8 zvečer v risalnici deške mešanske šole po i običajnem dnevnem redu. Člani so vabljeni k j polnoštevilni udeležbi!
c Kravi sta zbezljali. Ko je šel 11 letni sin dninarice Mlakar Albin iz Vojnik-okolice v petek v šolo, je na cesti srečal voz z vprego dveh krav. V tem trenutku je pridrvel mimo avtomobil, pred katerim sta se kravi splašili ter zadeli fantka in ga podrli na tla, tako, da je dobil precej hude jx>škodbe na glavi in nogah.
Dr. PlarCiC - Jesenice
zopet redno ordinira
Kmetijsko-gospodinjska šola Marijanišče- Bokalce - Ljubljana
V	začetku novembra se začne 06emintridesetl tečaj kmetijsko-gospodinjske šole, ki bo trajal 10 mesecev. Učenke stanujejo v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester.
Pouk je teoretičen in praktičen. Teoretični obsega verouk, vzgoieslovje, računstvo, slovenščino, kemijo, knjigovodstvo, živiloznanstvo, gospodinjstvo, zdravstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, mlekarstvo, živinorejo in poljedelstvo.
Praktično se učenke vežbajo v kuhanju in konzerviranju, ročnem in strojnem šivanju, preji in tkanju, pranju in likanju, mlekarstvu in sirar-stvu, v vrtnarstvu itd.
Učenke, ki se žele izvežbati za samostojno vodstvo večjih gospodinjskih obratov, morejo 06tatl v zavodu dve leti, da poglobijo in spopolnijo svoje praktično in teoretsko znanje.
Popola oskrbnina znaša mesečno 450 din.
Sprejeta učenka nai vzame s seboj obleko in perilo ter obutev, potrebno za delavnik in praznik. Nadalje: dva para rjuh, štiri prevleke za blazino, štiri brisače, štiri 6ervijete, odejo in koc. Perilo je lahko iz domačega platna
Dekleta, ki hočejo vstopiti v šolo -norajos 1. dovršiti 16. leto, biti zdrave in moreno neoporečne; 2. predložiti zadnje šolsko spričevalo; 3 navesti stan in poklic staršev; 4. predložiti obvezno izijavo a) učenke, da se bo ravnala po hišnem redu, b) staršev ali varuha, da poravnajo 6troške šolanja.
V	1. letnik kmetijsko-gospodinjskega seminarja za gospodinjske učiteljice bo letos sprejetih nekaj učenk. Prošnji za sprejem naj se pridajo sledeč® priloge: 1. Spričevalo o zaključnem izpitu nižje gimnazije ali meščanske šole. 2. Spričevalo 6 prav dobrim uspehom dovršene celoletne kmetijsko-gospodinjske šole. 3. Potrdilo, da so starši kmetovalci. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Obvezno-izjavo kakor zgorai, točka 4. — S temi prilogami in podatki opremljene lastnoročno pisane, nekolekova-ne prošnje za sprejem naj se pošljejo na vodstvo Kmetijsko-gospodinjske šole v Marijanišču v Ljubljani.
Griže pri Celju
Pred kratkim je umrla v 56. letu starosti Jožefa Ura-n j e k. Bila je dobra, zvesta žena in skrbna mati desetih otrok, ki jih je strogo katoliško vzgajala in s svojim možem zastavila vse moči, da so lahko pohajali tudi višje šole. Izšolala sta z možem sedem otrok, ki so že vsi. v službah, razen najmlajše hčerke Tvanke, ki sedaj obiskuje 8. razred realne gimnazije v Celju. Koliko si je morala dobra mati pri slabem zaslužku pritrgati in koliko je morala pretrpeti, da so se lahko šolali njeni otroci, ve samo Bog, ki ji je sedaj po smrti gotovo vse njene skrbi in težave bogato poplačal. Poleg otrok zapušča tudi žalujočega moža Jakoba, s katerim je preživela 36 let v vzornem zakonu. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožaljel
Rajhenburg
Rajhenburška gasilska četa priredi 15. oktobra ob 2 popoldne pred gasilskim domom veliko tombolo, katere glavni dobitek bo 3000 din v gotovini, razen tega je še okrog 500 manjših, prav lepih dobitkov. — Tablice 60 po 3 din in 6e dobijo v Rajhenburgu v V6eh trgovinah, v Sevnici pa pri kolporterju »Slovenca« g. Perušku. Po tomboli bo prosta zabava, pri kateri sodeluje domača gasilska godba. V primeru slabega vrmena bo preložena tombola na prihodnjo nedeljo, 22. oktobra. Ker je to zadnja tombola letos v Posavju. 6e je udeležite v čim večjem številu.
Dr. Kocjančio v škofiji Loki
zopet redno ordinira
Strelski jarki sredi Varšave; tramvajski tozotS ;a kritje
Kranj
Nov most v Lajhu lez Kokro. Sedanji most, ki vodi v Lajhu čez Kokro, je že doslužii. Sedaj je banska uprava napravila načrte za nov železo-betonski most, ki bo imel 32 m razpetine. Z gradnjo mostu je v zvezi tudi preložitev ceste, ki je zelo ponesrečeno speljana. Most bo veljal okrog 700.000 dinarjev in je verjetno, da se bo začelo z gradnjo že letošnjo jesen. Most bo velika pridobitev na banovinski cesti Kranj-Snilednik in za zvezo mesta s čirčičami.
Nov najemnik hotela »Jelen«. Hotel »Jelen« sta prevzela g. Pehar Karel in Alojzija, bivša dolgoletna najemnika hotela »Evrope« na Bledu.
Zaradi delja so morali skoro vsa gradbena dela za modernizacijo ceste Kranj-Naklo in La-bore-Medvode ustaviti. Ko se bo vreme zboljšalo, bodo iakoj nadaljevali s polno paro.