SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
o
Po poiti prejeman velja: Za celo lito predplačan 16 f Id., za pol leta 8 rld., la četrt l««m 4 fld., u j*d*t
mesec 1 rld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za «•!• leto 12 fld., «a pol leta 6 fld., za «etrt leta 3 rld., ta jeden mesec 1 (14. V LJubljani na dom pošiljan Telja 1 rld. 20 kr. v•« na leto. Poiamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila dnserati) »»prejema apravntitvo in ektpedlclja v ,,J£»toI. TIskarni", Vodnikove allee It. 2.
Rokopisi se ne vračajo, netrankovaoa pisma ne vsprejemajo.
Vredniatvo j« v Semenlflklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vaak dan, uviemli nedelje in pnunike, ob pol 6 ari pepoldne,
Ätev. 290.
V Ljubljani, v četrtek 17. decembra 1896.
Letnilt XXIY
Komu gre — „fej" ?
„ . . Abschreckend gegen den Stümper; höhnisch gegen den Prahler und so bitter als möglich gegen den Cabalen-macher."	Lessing,
Zadnji „Učiteljski Tovariš" z dne 16. grudna je prekoračil — Rubikon. Začel je boj na vsej črti. Dejali smo že, da se ga ne strašimo. Tolaži nas zavest, da se borimo za sveto pravdo. Tisti, ki nam očitajo, da z nami giblje „skrivna roka", tistim labko moško vržemo v obraz nazaj, da z njimi gibljejo temne moči. Bodočnost bo pokazala.
A sedaj k stvari! „Učit. Tov." se zopet bavi z „jezuitsko moralo" in meni, da je z dokazi podprl svojo trditev : „po jezuitskem načelu je dovoljeno vsako, tudi še takokrivično sredstvo, da ledoseže svoj name n.\'
Oglejmo si te dokaze in sodimo !
I. Ce se kdo prepira o jezuitski morali, katerih branil in pomagal se bode pač oprijel? Menimo, da knjig jezuitskih. Sel bo v knjižnico, proučil bo avtorje kot so Mariano, Molino, Lessius, Lacroix, Bu8embaum, Gury itd., pregledal, razmotril bo tehtnost posameznih trditev, njih stik in smisel. Pošten mož pač ne bo šel vprašat najzlobnejših sovražnikov Tovarištva Jezusovega in vse katoliške cerkve, kaj oni mislijo o jezuitski morali. Pač ! „Uč. Tov." pač ! Ce hoče pisati o klarikalizmu, gre k protestantu Jessenu, če hoče korenito dokazati nemoral-nost jezuitske morale, gre gledat v „Couversa-tionslexicon" Brockhaus-a.
V„Conversationslexicon"! Kajpada, takove knjige so vir modrosti! Iz njih treba zajemati, kadar se gre za to, da kdo iz sto in sto knjig temeljito dokaže kak nauk! Ce Couversationslexicon to trdi, potem že mora biti res. 0 seveda ! Kadar
bom kaj dokazoval iz Dimnikovih del, šel bom gledat v — Conversationslexicon.
Potem pa seveda, kadar se gre za resnico o katoliških redovih, treba je zopet povprašati — Brockhausa, fanatičnega sovražnika katoliške cerkve. Pretehtaj vsak sam, če gre verovnost njemu, ki tako nevedno in brezsramno piše o katol. redu in katoliški cerkvi:
„V krščanstvu se razločuje rimsko-katol. cerkev od evangeljsko protestantske. V katolicizmu se loči učeča cerkev od slušajoče. Povrat duhovnikov v la-jiški stan je nemogoč, ker mu vtisne posvečenje neizbrisen znak. Zato je bil celibat, združen s tem naukom o neizbrisnem znaku, glavno orožje papežev v srednjem veku in najnovejšem časn, kadar so hoteli poseči v pravice narodov in vladarjev, da bi razširili svojo moč in praznoverstvo. Rimsko papeštvo opravičuje svojo prevzetnost in svoje na-ailje zoper svobodo vesti in svobodno misel s tem, da, kakor pravijo, neposredno sledč Petru, ki je bil baje rimski škof, o čemor p»? god (> vina nič ne v V srednjem veku se je razvil katolicizem v cerkven absolutizem, papizem, romanizem
„V Avstriji so delovali jezuitje pod imenom li-guoristov, ki pripadajo k jezuitski družini in izpo-vedajo jezuitska načela. Zato je bil Liguori, ki ga je po legendi odprava Tovarištva Jezusovega tako prevzela, da je bil dva dni kakor mrtev, od Pija VIL spoznan blaženim in svetnikom."
H takemu možu, ki mu je sveta katoliška vera praznoverstvo, papež n a s i 1 n i k , primat zgodovinska laž, h takemu možu je šel katoliški „Učit. Tovariš" vprašat, kaj uče jezuitje, oni jezuitje, ki je, kakor pravi, njih „proročišče" papež. Fej!
II. A pustimo ga, naj gre k Brockhausu Toda če kdo hoče dokazati kak nauk za jezuitsko moralo, je li mar dovolj, da navede tega ali onega jezuita ?
Ko bi na pr. jaz hotel dokazati, da so učitelji — plagiatorji, ali bi bilo dovolj dokazati, da je Dimnik prepisal članek „o narodopisni razstavi v Pragi", preložil članek „Naš sovražnik", preplonkal po desetletni izkušnji pedagogiko, pisano nemški tudi po desetletni izkušnji, preplonkal neko povest za slovansko knjižnico — dragi „Tovariš", ali bi bilo to dovolj ? Ali se ne bi vsi učitelji po pravici obregnili zoper mene, da zavijam, da ne poznam logike? Gotovo bi se!
A prav tako bije logiko v obraz, kdor dokazuje kak nauk za jezuitsko moralo, pa navede jed-nega ali drugega jezuita. Po pravici je dejal Dol-linger: „Ce je kak jezuit v obsežnem delu, ki ima mnogo zvezkov, napačno razsodil kak slučaj, že za-doščuje, da ga navede za učitelja grde morale. Da more red pokazati poleg j e d n e g a teologa, ki je postavil spodtikljivo trditev, deset, dvajset teologov, ki trdijo nasprotno, zato se ne menijo, kakor tudi ne, da jezuitje navadno niso bili začetniki kakega takeg^ poedineiga natV;la, ampak da so vsprejeli od drugih teologov ponajveč iz tomistiške šole." Seveda, kaj se meni zato „U. T.", da le more dati katol. redu pljusko ! Pograbi iz kakega leksika tu troho, tam mrvo, tu kak raztrgan citat, tam kako dvoumno trditev, vse to zmeče v jeden članek in zgoraj nad ta nagrabek napiše: „Jezuitska morala." — Fej!
III. Oglejmo si vender še te citate, kar jih je nagrabil. Kar se tiče Caramuela* in Escobarja, to bo „U. T." pač toliko pošten in prijazniv, da bo imenoval knjige in navedel zvezek in stranico. Zakaj, tega pač ne bo terjal, da bomo mi vohali po celih tomih iščoč in uganjajoč, kje bi utegnila biti taka trditev. Mož se bojuj moško !
* Sicer pa Oaramuel (t 1682) ni bil jezuit, ampak eisteoijanec, zato je že zavoljo tega napad na jezuitsko moralo neosnovan. Sv. Alfonz ga pa res imenuje — laksista.
LISTEK
Vse je mogoče.
„O življenju je pač najbolj opravičen rek tistega modrijana, ki je rekel, da se ne smemo čuditi, zakaj vse je možno," tako nekako berem v sklepu slavne povesti prvega slovenskega realista. Da je res vse možuo, o tem se je prepričal on sam, ko je sedel nekega lepega večera, „malomarno zroč v oblake dima nad svojo glavo", kakor bi se pisatelj izrazil, v kavarni ter čital „Neue Fr. Presse", „Arbeiter Zeitung" itd. ter kouečno „zur Abwechslung" vzel tudi slovenski časopis v roke ; tu bere med dnevnimi novicami: — („V krvi"). „Pisatelji-realisti so vedno zajemali snovi svojim umotvorom iz resuičnega življenja, a ravnali so se po načelu, katero so jim narekovali zakoni umetnosti in lastni takt, da naj ne popisujejo oseb tako, da bi ljudje kar s prsti za njimi kazali. Kdor nima toliko fantazije, da bi znal iz življenja zajeto snov primerno obdelati, kdor popisuje živeče osebe tako, da se čutijo užaljene, da jih vsakdo spozna in da njegovo delo vzbuja občno indiguacijo, tisti nima več pravice, šteti svoje delo mej umotvore . . ."
„Kaj, ta .Slovenec' se predrzne, toda — a pro-os — saj je ,Narod11"
Ko bi orehe stresel, letele so „najfinejše" psovke in konečno je pristavil realistično: „Tako se še niso nikoli spljuvali." Tedaj se je spomnil besed nekega prijatelja, ki mu je dejal pred leti: „Tebi bo zmanjkalo takrat gradiva, kadar ti bo zmanjkalo osebnosti."
Gospod vrednik! Oprostite, da sem zgornji odstavek doslovno prepisal. Saj to ni nič novega; le vprašajte gospoda Dimnika. Samo to prednost mu priznam, da je on vsaj prestavil.
Ker sem že gori omenil lista vsaj indirektno, ki je priobčeval ono realistično (prosim v pravem pom«nu vzemite) povest, sem naletel, prebirajoč, na nekaj, česar ne morem zamolčati. Neki slovenski pisatelj praznuje ravno sedaj svojo sedemdesetletnico in list, katerega je sam zasnoval, mu ni mogel letos po mojih mislih lepšega darila dati, kakor da sta pesnika Mihael Mihajlov in Doksov privlekla zopet na dan „apostrof", oni nesrečni „apostrof", katerega je nekdanji vrednik tako pobijal. Cez 30 let je res vse mogoče.
Realizem cv«te. Da ne boste mislili, da nimam dokazov, vam podam iz lista, ki „nikdar" ne zatrjuje, da ni prvi leposlovni list, nekatere stihe. Ljubimec opeva „svojo" in pravi:
„Ko pozna noe na zemljo pade, Peklenšček» pokličem v rit,
To
Da izroči za-te zaklade — Mu dušo to — s krvjo podpis ..."
je realizem, pa naj bo še nekaj original-
nosti :
„Slovenska ljubic» je moja, Gori za Slavo z dušo vso. Trobojnico zavedno nosi, S seboj po noči in po dne: Nje vrat je bel, oko nje modro, Rdeče ustnice so nje!"
Ta pesnik, ki ima z Badenijem istega krstnega patrona, ne more za to, če tako poje; saj pravi, da je v njegovi glavi — blaznica!
Da bi hodili pesniki v ris, temu bi se jaz prav nič ne čudil. Možno je vse; ali da se naudušujejo pri nas za sežiganje mrličev, tega pa še nisem slišal. In vendar je res. V št. 270. berem to le: „Veliki svet švicarski je bil sklenil uvesti fakultativno sežiganje mrličev. Klerikalci, katerih je tudi v svobodni Švici nekaj, so že po konci in agitujejo na vso moč zoper ta sklep."
Gospod vrednik! Kakšen je logičen sklep iz tega zadnjega stavka?
Dovolj za daDes! Mislil sem, da bo moje pismo prepozno došlo, a tu potrka na vrata moj kolega-biciklist, ki vam lahko to pismo še mokro izroči. Quod erat demonstrandum; da je vse mogoče.
J.
U
Torej Armin B u 8 e m b a u m, ta je velik grešnik, ki je zagrešil toliko zla, da zbog njega vso je-luitsko moralo imenujejo nemoralno. „Cujmo, kaj piše Brockhaus o njem . . .", ne, čujmo marveč kaj piše Busembaum sam !
L. IV. cap. III. art. II. : Quid liceat reo circa fugam poenae.
„Licet etiam, saltern in foro conscientiae, custodes (praecisa vi et iniuria) decipere, tradendo v. gr. cibum et potum, ut sopiantur, vel procurando, ut absint ; item vincula et carceres efl'ringere: quia cum finis est licitus, etiam media sunt licita".
To je tisti glasoviti odstavek, ki se vanj zaletavajo vsi, ki črte katoliško cerkev. Pravimo : ki črtijo katoliško cerkev. Zakaj, kakor vé Brockhaus, doživela je že Busembaumova Medulla več kakor 70 izdaj. Razširili, tolmačili so jo tudi drugi, Lacroix, Zaccaria, in posebno „liguorist iz jezuitske rodovine" sv. Alfonz. Sedaj pa vprašamo : če je res v tem odstavku ono nemoralno načelo, kako li, da ga katoliška cerkev še ni zapazila, ona cerkev, ki je sicer tako ostropazna, kakor predobro vedo vsi tisti, ki se že tresejo pred imeuom : „Index".
Res je skoro mogoče le dvoje : ali katoliška cerkev sama uči to načelo, ali pa ga tudi ni učil Busembaum. Jedno ali drugo. Zato je leta 1867 vsa duhovščina hesenska pisala nadvojvodi :
„Kdor sumniči moralo jezuitov, ta sumniči moralo katoliške cerkve. Zakaj ta nima nobene morale, kakor oni."
A recimo, da je cerkvi ušlo to mesto, da ga ni opazila. Oglejmo si ga sami. Preložimo ga na slovensko.
„Dovoljeno je tudi, vsaj po vesti, prevarati varuhe, (izvzeti ste pa sila in krivica) n. pr. dati jim jedila in pijače, da zaspe, ali pa oskrbeti, da jih ni ; prav tako streti okove, ulomiti iz ječe : za-kaj ker je namen dovoljen , dovoljena so tudi sredstva."
Najprej treba vedeti, da je ta odstavek v prak-tiški resoluciji. Nikakor tedaj Busembaum ne pre iskuje, ali namen posvečuje sredstva, ampak samo uporab iv slučaju kot dokazilo stavek ^ namen je dovoljen in zato so tudi sredstva. Toda pravi li : vsa sredstva ? Pravi li : vsako še tako krivično sredstvo? „U. T.", trdi li Busembaum to ? — Ali ni pridejal : obtoženec sme uiti iz ječe „praecisa vi et iniuria.' da le ne rabi sile in ne stori krivice, torej dovoljena so sredstva, če le niso nasilna ali pa krivična? Kje je tedaj — jezuitska morala, kje ono načelo, ki je podtika „U. T." ne jednemu, ampak sploh jezuitom : „dovoljeno je vsako tudi še tako krivično sredstvo, da le doseže svoj namen ?" — Fej !
Vsi jeznitje se drže načela : „Bonum ex intégra causa, malum ex quocumque defectu". Naj bo dejanje z jedne strani še tako dobro, brž ko se mu pridruži slaba stran, je povse slabo. Zato namen nikdar ne more posvetiti slabega dejanja. Zakaj, kar je slabo, je slabo : malum ex quocumque defectu.
Brodnik.
(Zgodovinska povest. Angleški spisala Antonija Klitsche de la Grange: prevel Ivan čestimir.)
Prvi del.
Valerija.
VI.
O d b o d.
(Dalje.)
„Dragi brat! Pričakujem te že dve uri. Zakaj se vračaš tako pozno ?" reče Valerija, prijazno karajoč svojega brata.
„Proti volji sem se predolgo mudil na Api-jevej cesti, zatopljen v misli, ali bolje, v osnove najine prihodnosti", odvrne Marcel in globoko vzdihne.
„Najina prihodnost", reče Valerija, „se mi zdi kakor temna, viharna noč."
„Ne obupaj, sestra."
„Kako naj še česa upam, ko nama je zatonila vsaka nada . . . Nimava niti sorodnikov niti prijateljev. Čaka naju grozna revščina. Da sva se rodila kot plebejca, služila bi si z delom kruh ali pa prosila miloščine; v svojo nesrečo pa sva patri-cijskega rodu. Slavno ime je breme, ki v nesreči človeka tare."
Da bi bilo dobro, ne smelo bi imeti nobena slabe strani: bonum ev integra causa.
Pač pa dober namen podobri sredstvo, ki je indiíerentno. če greš na Brezje, je pot sredstvo, in sicer indiferentno sredstvo. Ce greš grešit, slab namen ogreši tudi sredstvo — pot je grešna. Ce greš molit, dober namen podobri tudi sredstvo, pot je — „božja pot".
Tako uči katoliška, tako tudi jezuitska morala, le to uči tudi Busembaum. Ko bi Busembaum branil ono nemoralno načelo, kaj bi sledilo ? Na vprašanje, ali sme človek grešiti, ali sme obreči, zlagati se, zakleti se, nečistovati, če s tem lahko reši življenje, odgovoriti bi moral Busembaum : sme. Zakaj Busembaum zelo ceni življenje: „Quilibet tam magnum ius habet ad vitae conservationem, ut nulla potestas humana obligare possit ad eam non con-8ervandam, si spes commoda ostendatur." In vendar isti Busembaum pravi:
1.	Praeceptum natural« negativum, prohibens rem iutrinsece rnalarn, non licet violare, ne ob metum quidem mortis." Ko bi človek tudi lahko rešil življenje, z grehom ga rešiti ne sme. (L. I. tr. II. cap. III. dub. II. 1.)
2.	Busembaum uči, da sme sicer jetnik ubežati, zakaj življenje je prvo, a dostavil je: „nisi tamen bonum publicum aliud postulat." (L.IV. cap. III. ant. II.) Sme uiti, če ni to na občno kvar.
3.	Jetnik sme ubežati, sme se tudi iztrgati bi-riču, „non tamen illi vim inferre, vulnerando, percutiendo", ne sme ga pa udariti, raniti. A zakaj bi ¿tega ne smel, če Busembaum uči, da je za dober namen dovoljeno vsako še tako krivično sredstvo ?
Fej vsem, ki trgajo citate iz stiha, da le morejo sramotiti katoliško moralo, ki poedine napake podtikajo celim stanovom in redovom. Da so tako delali jauzenisti, to ni čuda, a čudo je, da tako ravna list, ki še hoče biti — veren 1
IV. Sedaj pa še: „Kónigsmord", c a r o m o r, kakor pravi Slomšek. Jezuitje bojda tudi uče, da je dovoljeno umoriti kralja.
Odgovorimo na kratko:
1. Z g o d o -v i n s k a laž je, kar piše „U. T." o Damiensu.
Polnor Robert Franc Damiens je res napadel 4. jan. 1757 Ludvika XV. Tudi je res, da so parlament in jauzenisti obtožili jezuite. A „U. T." moramo nekaj povedati na uho o neke vrste morali pri ljudeh tudi neke vrste. Avguštin Theiner, gotovo ne prijatelj jezuitov, je pisal 1835: „Neverjetno je, kaka sredstva so rabili, da bi vrgli jezuite. Poskušali so vsakovrstna podkupovanja. Zlato je igralo nemajhno ulogo. Carvalho je porabil vsako leto 800.000 do 1,200.000 zlatnikov za pisače zoper jezuite. Sam pravi, da je pošiljal po 3,000.000 zlatnikov na leto v Rim, .da bi dobil tam zaveznikov za svoje načrte. Janzeuisti so napravili celo poseben sklad „Zveličarjev sklad", da bi podpirali iz njega pisatelje pamfletov zoper jezuite. Po vseh deželah so imeli svoje bureaui. Dejali so sami, da so na-
Valerija je izgovorila te besede z mehkim glasom ; gorke solze se jej udero po licu.
„Poslušaj me, sestra; odkrijem ti svojo namero", reče Marcel.
Valerija upre vanj svoj pogled; on pa nadaljuje:
„Denar, ki ga dobiva za tvoje dragoceno kamenje in prstane, bi nama zadostoval za več mesecev ; toda kaj potem ? . . . Vsled tega, deliva si denar. Polovico pustim tebi, polovico pa vzamem jaz in odpotujem v Dalmacijo."
„Odpotuješ!" vbklikne Valerija ; bratova namera jo je vznemirila.
„D&", nadaljuje Marcel; „jaz moram iti tjekaj, da rešim vsaj jeden del zapuščine najinega strica in da zabranim upnikom, okoristiti se z najino odsotnostjo. Preostane-li kaj, kupiva si hišo, da zopet živiva po človeško in da ne životariva več v tem smradljivem stanovanju."
„Bogastva, d&, bogastva potrebujeva za življenje", reče Valerija.
„Vrnejo se nama prejšnji srečni dnevi", meni Marcel. „Ako nama pa ugasne vsako upanje, upi-šem se mej vojake in umrem kot junak v boju z barbari."
„Jaz pa si prerežem žile", pristavi Valerija. Ni je zadrževala krščanska vera pred mislijo na
pravili kordon, ki ga vsi jezuitje z vsemi zakladi Indije ne bodo mogli predreti".
Ali ne diši to nekako po tistem: Fmis saneti-ficat, — kaj, „U. T." ? — Ni čuda tedaj, da so mo-gočui janzenisti obdolžili — jezuite. A Damiens je dejal pred sodbo, da „nima z jezuiti nič opraviti, da jezuite sovraži". In cesarski poslanec Star-hemberg je pisal iz Pariza Kaunitzu : „Morilec je že vse priznal. Nobenega duha ni o kaki zaroti. Vse kaže, da se je ta načrt nasnoval v zmešani glavi".*)
Toda „U. T." pravi, da so dokazali iz jezuitskih knjig, da je dovoljen car o mor. Kleveta in klevetnik, kdor je ponavlja. Učil je nekaj takega Mariana, a ni dejal, da je dovoljeno umoriti k r a 1 j a, ampak — tirana. Učil je, da ima ljudstvo pravico samoobrambe. Ce tiran tlači ljudstvo, in si ubogi narod ne more drugače pomagati, sme pregnati, sme tudi umoriti tirana. Hinavci I Ko bi kdo drugi to učil, kako bi ga povzdigovali! kako bi hvalili njegovo „Misel slobodno" ! Ali mar ni Aškerc učil tudi tega in veudar mu pojete slavospeve.
A če tudi je Mariauo to učil, nikakor ni misliti, da je to jezuitska morala. General Aquaviva je obžaloval, da je brez njegove vednosti prišla knjiga na dan, in 1. 1605 je provincijalna kongre-gacija jezuitov v Parizu pritisnila ji — cenzuro.
Dovolj za danes. Svojo trditev še vedno vzdržim in še vedno svoj poziv. Kdor z boljšimi dokazili ne pride, ostane, kar je, nevednež in plagiator!
Dr. Aleš U š e n i č n i k.
*) Skrivni državni arhiv na Dnnaju: Gallien 1757. cf: Duhr: Jesuitenfabeln pag. 418. ete.
Smrt Poljakom.
To je bojni klic pruske politične uprave. — V Prusiji živi nad 2,600.000 Poljakov, katerim prej ali slej preti narodna smrt. Bismarck je svoj čas z milijoni, katere je za tajne namene pridobil na več ko „čuden" način , založil zaklad, s katerim pruska vlada pokupuje zadolžena poljska večja ali manjša posestva ter ja po znižani ceni prodaja Prusom čiste nemške krvi. Ob jednem je vsakemu uradniku z dekretom vred vtaknil v žep pisano naročilo," da trebi poljski „plevel" ter rahlja zemljo za germansko seme. Bismarckov nemoralni vzgled posnemajo marljivo njegovi nasledniki.
Nedavno smo označili prusko brutalnost nasproti Poljakom v Opalenici, danes beležimo „ukaz" železničnega ravnateljstva v Katovici, Gorenja Sle-zija, vsled katerega bodo odpuščeno vse pomočno osobje, ki ni popolnem zmožno nemškega jezika.
Da je uradni jezik nemški in da so skoro brez izjeme vsi uradniki gorenješlezijskih železnic Nemci, temu se ravno ne čudimo. Poleg uradnikov pa je pri teh železnicah na stotine pomočnega osobja, večinoma domačini poljskega rodu. • Največ domačinov je v gozdnih okrajih vojvode Ratiborskega in kneza Plesa.
Po novem, drakoničnem ukazu pa zgubi vsakdo pri železnici službo, ki ne zna dovolj nemščine. — Kraljevo prusko ravnateljstvo ne trpi, da bi nemško
zločin, ki so ga pogani smatrali kot jedino sredstvo, znebiti se nesrečnega življenja.
Mej tem ko sta se ta dva uglabljala v svoje misli, poslušal je nekdo v sosednih razvalinah njiju razgovor skoz razpoklino v zidu.
„Kdo neki stanuje v tej hišici? Včeraj sem videl vstopiti dva človeka, mladeniča in deklico. Morda sta kaka nesrečneža, ki se hočeta skriti pred svetom. — Nesrečneža, di; toda Bog vedi, nista-li tudi grešnika? Nesreča ni tako kruta, da ni hči greha. Večni Bog, da morem, molil bi za vse one, ki trpe."
Tako šepeta neznanec in se vleže na slamnieo v kotu. Mesečeva svetloba, ki prodira skozi luknjo v zidu, razsvetljuje njegovo lice, tako, da moremo v tem neznancu spoznati lice tiberskega brodnika, starca Sergija. Le-te razvaline mu služijo kot stanovanje.
Kasno v noč, ko se je Sergij že davno zibal v mirnem spanju, stopi Milon iz hišice in se poda k razvalinam, da spozna ono skrivnostno osebo, ki v njej stanuje. Vzdrži sapo in se po vseh štirih priplazi do brodnika. Toda ne razloči ničesar razven sivih las ; kajti Sergij si je bil z rokama za-kril lice.
„Ubogi starec nima niti hiše, kjer bi si odpočil", meni Milon. Privleče iz žepa droben bakren
železnico čuvali čuvaji poljskega rodu ali prusko blago skladali poljski težaki.
„Vossische Zeitung" gotovo ni prijateljica Poljakom ali „ullramontancem". In ta list piše povodom krutega ukaza pruske birokracije : .Ostra burja brije po poljskih pokrajinah in najostrejša med Poljaki v Gor. Šleziji. Neusmiljen je ukaz, kruta bode izvršitev. Železnični ravnatelj v Katovici je znan kot dobrohoten načelnik, toda znano je, da težko pade roka njegova na njegove služabnike, ako to zahtevajo koristi službe. Nihče ne graja njegovih ukazov, ako se tičejo varnosti potujočega občinstva. Vse drugo lice pa ima stvar, ako je ta ukaz začetek državne akcije nasproti poljski propagandi; pjtem je to pilitičen dogodek, katerega treba vreči na politično rešeto."
Imenovani list dalje opozarja na poljsko agitacijo v Sleziji, toda takoj opozarja, da s človeškega in političnega stališča ni previdoo tako uradno postopanje. „Kajti sila ni bila še nikdar apostol sprave in miru, in iz trpljenja mučencev so vedno rastli novi oznanjevalci tlačene ideje. Ukaz katoviškega ravnatelja provzročil bode mnogo bede in revščine. Kam naj gredo uradniki in služabniki, če jih država daues odpusti ? Kje naj trkajo na vrata ? Ali naj gredo beračit ali krast? V Šleziji so nemški državljani poljskega rodu in jezika. Ali so ti državljani tretje in četrte vrste, niti vredni in sposobni za hlapce ' Ali se ne neti ravno s takimi ukazi poljska propaganda, ko ljudje vidijo in čutijo, da jim država niti življenja ne privošči ? Jednak ukaz je izdalo tudi ravnateljstvo v Poznanju. — Torej povsem državna odredba, ki pa ne more roditi dobrega sadu."
Sicer pa roko na srce : Ali se niso izdajali in se še izdajejo jednaki ukazi tudi kje bližje ? Ali se ne zahteva od zadnjega sluge in kurjača pečij, da je nemščine v besedi in pisavi popolnem zmožen ? Kje si ravnopravnost in pravičnost'(
Državni zbor.
Dunaj, IG. decembra.
Včerajšnja seja je bila zvečer ob 6. uri 20 min. Ministerski predsednik naznani, da je domovinski zakon dobil Najvišje potrjenje.
Poročevalec dr. K a t h r e i n poroča o raznih predlogih gledč uim ter nasvetuje resolucijo, da naj vlada zaukaže potrebne poizvedbe ter vse potrebno ukrene, da se dovoli primerna podpora.
Nato zbornica razpravlja proračun notranjega ministerstva o cestnih in vodnih zgradbah.
Posl. Doblhamer priporoča vodne zgradbe na Gor. Avstrijskem, F i s c h e r v Galiciji, K af t a n na Češkem, Ghon na Koroškem.
Vladni zastopnik dr. Boža naglaša, da je potrebščina za cestne zgradbe za prihodnje leto višja 560.000, za vodne zgradbe poldrugi milijon, kar je gotovo velik napredek; dalje odgovarja pradgovor-nikom gledd raznih zahtev.
Posl. L a g i n j a stavi nujni predlog, da naj vlada nemudoma stori potrebne naredbe proti le-garju v Pulju.
Konec seje ob ■/» ^ 1. uri.
novec in ga položi k starčevi slamnici. To je bil dar reveža, ki je pri Bogu več vreden ko vse bogati-novo premoženje.
Ko Btopi Milon iz razvalin, vrne se v svoje stanovanje. Ker ne more zaspati, razmišlja o prihodnosti svojih dveh gospodarjev. Uvidi, da so njujine razmere zares žalostne; sklene torej poiskati De-eija, da mu vse to naznani. Kmalu pa opusti svojo nakano, ko vso stvar globlje premisli. Ker je bil namreč od mladosti navajen, slepo se pokoravati svojim gospodarjem, ni imel niti volje niti poguma, storiti kaj svojevoljno.
Zjutraj zgodaj odide Marcel na trg bodrijski, da najme kočijo, takozvano rheda1). Ko se dogovori z voznikom, vrne se domov, da se poslovi od sestre.
Ganljivo je bilo slovo Valerije in Marcela. Valerija se kar noče ločiti od brata, marveč ga prisrčno prosi, naj jo vzame s seboj v Dalmacijo.
Slovo je vsikdar težko; najtežje pa je tedaj, ko nas nesreča tira iz domovine v tujino, daje nam pa samo goljufivo nado, da se morda enkrat vrnemo pod očetovo streho.
Današnja seja se je pričela po 10. uri. Posl. Kirschner priporoča cestne in vodne zgradbe na Koroškem in odpravo mostarin.
Posl. Pormanek priporoča vravnavo Moldave in Labe, baron O i a n i razne vodne in cestne zgradbe na Tirolskem.
Posl. S p i n č i č kot generalni proti-govornik opozarja na lansko resolucijo gledd vravnave voda in cesta na Primorskem, in vendar ni vstavljene nobene svote v proračunu. Govornik pravi, da ne ve, ali je temu kriva deželna ali osrednja vlada, ter zahteva boljšo železničuo zvezo z Opatijo in podpore za pitno vodo.
Posl. Proskovec priporoča zboljšanje plač uradnikom pri cestnih in vodnih zgradbah, kanal Donova—Odra—Visla ki bi bil tudi za Dunaj velikega pomena. Vlada naj se resno loti tega vprašanja.
Zbornica vsprejme vse postavke in resolucije ter prične razpravo o ministerstvu za deželno brambo. Oglašeoih je 20 proti- in 6 zagovornikov.
Minister za deželno brambo grof Welse rs -h e i m b odgovarja na interpelacijo poslanca Langa glede varnostnih razmer v okrajih Tabor in Pilgram na češkem ter naglaša, da so dotične trditve pretirate in da žendarmerija stori svojo dolžnost, nikakor pa ne občinski zastopi.
Poslanec Formanek želi, naj se vojna uprava pri zalaganju armade bolj ozira na poljedelski in obrtniški stan, ter se pritožuje, da se v vojaški službi prezirajo nenemški jeziki.
Poslanec Popowski z zadovoljstvom jemlje na znanje, da se po jednoletni službi odpuščajo tudi isti prostovoljci, ki niso naredili izpitov. Potrebna je prememba tudi glede kandidatov za duhovski stan in medicincev. Govornik priporoča tudi večjo ugodnost za male poljedelce.
Poslanec Kaiser obžaluje večkratne prepire in pretepe med vojaki iu civilisti ter priporoča dveletno vojaško službo. Govornik graja, da se žendarmerija zlorablja v politične namene, ter nasproti Formaneku zahteva nemščino kot jezik armade.
Posl. Treuinfels govori proti dvoboju, ki je le ostanek iz starih barbarskih časov. Minister bi si pridobil nevenljivo slavo, če zatre dvoboj v armadi (Živahna pohvala.)
Posl. Peschka graja, da se za armado na Češkem kupuje ogerski oves. Vojna uprava naj v prvi vrsti kupuje od domačinov, med žetvijo naj ne kliče kmečkih sinov k vajam, ob nedeljah naj se puščajo domov, da urede gospodarstvo. Konečno zahteva dveletno vojaško službo.
Po nekaterih opazkah poslaucev P 1 a s s, Bi-an k i ni in Gnievosz je govoril minister za deželno brambo. Minister naglaša potrebo povišanja dohodkov vojaških gažistov. Dotični načrt je že izdelalo vojno ministerstvo in avstrijska vlada je že dala v to svrho potrebno dovoljenje.
Minister je omenjal nadalje dvoboja in izjavlja, da je dvoboj izrodek nereda in zapuščina barbarstva, ter se popolno strinja z željami, naj se skupno deluje proti dvoboju.
Konečno zagovarja minister armado pred neopravičenimi napadi, češ da ravno iz armade pri-
i B '	——i i n iii i i —HEMM
Marcel se šiloma iztrga iz sestrinega objema. Zapušča na veke samotno hišico in beži kakor brez uma.
Valerija se žalostna ozira za bratom. Ko pa ga ne vidi več, pojavi se jej na lici izraz neizmerne žalosti, da vsklikne:
„Sama sem 1 Nikogar nimam, da bi me varoval".
„Ostaja ti Bog I' reče Milon s slovesnim glasom.
„Bog?" odvrne Valerija in ga gleda začudeno. „Nanj nisem ni mislila nikoli", nadaljuje z obupnim glasom, in roke se jej pobesijo ko mrtve.
Valerijin glas je izdajal pekočo vest. Morda je tedaj milost božja k njej govorila, da se sredi mraka bede in nesreče najde vendar-le še iskrica svetlobe, da se sredi stiske nahaja roka, ki more pomagati, da se sredi obupa najde še žarek upanja na rešitev. Ta svetloba, ta vsemogočna roka, to upanje, ta bilka, za katero se oprijemlje ponesrečeni mornar, se imenuje — Bog I
Milon ga jej je spomnil v svojej odkritosrčnosti. Valerija se je mogla zanašati samo še na Boga; nanj pa ni nikoli niti pomislila, in kako naj tudi misli nanj v onih dnevih sreče in blagostanja.
(Dalje sledi.)
haja v zasebno družbo veliko tla, ter dokazuje, da je ravno obratno resnično. To nam pričujejo razna častna razsodišča.
Zbornica je pričela na to razpravo o nujnem predlogu poslanca Laginje glede epidemične bolezni v Pulju, v katerem se vlada poživlja, naj pravočasno ukrene vse potrebno.
Vladni zastopnik sekcijski načelnik Korber je naznanil število bolnikov ter opisal vse korake, katere je storila vlada proti tej bolezni. Naglašal je, da se je veliko premalo oziralo na snažnost in so neugodnemu zdravstvenemu stanju v obilni meri vzrok sedanje vodne razmere. Bolezen po njegovem mnenju ni akutna, umrje jih nekako 7 odstotkov.
Na to je zbornica pritrdila nujnosti in vspre-jela tudi predlog sam nespremenjen.
Finančni minister predloži budgetni provizorij za mesec januvarij bodočega leta.
Prihodnja seja jutri.
Iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 13. dec.
Nenavadno je živahna letošnja proračunska razprava v hrvatskem saboru. Po neki politični tišini, ki je trajala že od spomladi v naših krogih, vzdignila se je nevihta iznenada od neke strani, od katere se je ne bi bil nadjal nobeden, vsaj ne v onej meri, kakor se je pokazala. Kakor, da je večina slutila, da se nekaj proti njej kuje, pa je kar v naglici poostrila saborski poslovnik, če tudi je bil že dozdaj preveč strog. Ali kaj mari za to večina, če se sloboda govora zatira, da le ona ostane na vladi. Pod varstvom poostrenega poslovnika se je tedaj začela glavna razprava o proračunu dne 9. decembra.
Navadni proračunski referent dr. Egersdorfar je 8 svojo poznato rabulistiko hvalil proračun, ki je dosegel za autonomne potrebe svoto 9,074.712 gld. deloma od tangente od vseh davkov, deloma pa od domačih zaklad. Pri vsej hvali o srečnem finančnem položaju Hrvatske vender referent ni mogel zamolčali žalostne resnice, da se dohodki od naših davkov zmanjšujejo, posebno direktnih davkov, dočim se posebno zemljiščni davek neusmiljeno izterjuje.
Drugi del govora referenta je kar počrnil svetlo sliko povoljnega našega financijelnega stanja, v katero tako nobeden trezen rodoljub vkljub vsem dokazom naše saborske večine ne more verovati.
Govor referentov je večino malo iznenadil, kajti kar je on rekel, je pomenljivo za deželo, kjer se bavi nared večjidel 8 poljedelstvom, a to je tako slabo, da narod ne more izhajati in svoje davke plačevati. A vrh tega ni v zemlji mnogo obrta, trgovina pa nazaduje posebno z lesom, ki je do zdaj bil prvi na vseh evropskih tržiščih. Da to črno sliko zopet malo razsvetli, trudil se je vladni predstojnik D. Stan-kovic saboru razjasniti, kako se od autonomnega proračuna mnogo troši za produktivne svrhe in kako se je vlada posebno letos odločila, da se potroši velik del deželnih dohodkov za razvitek gospodarstva.
Besede so bile sicer sladke, a verjetno ni, da bi v naših današnjih okolnostih kaj pomogle. Naši gospodarski odnošaji so zares v vsakem pogledu žalostni, bodo li se pa dali izlečiti s takimi osnovami, kakor jih obeta omenjeni govornik, vrlo je neverjetno.
Precej za tem se vzdigne baron Pavi Baueh ter v svojem govoru ostro obsoja današnjo vlado pod banom Khuen-Hedervarjem. Ne zatira se samo sloboda govora in tiska, pravi govornik, nego se tudi z deželnim imetjem ravna lahkoumno. Ban še do dandanes ni izposloval, da se povrne iz Budimpešte arhiv, kamor ga je bil poslal, četudi je saboru obljubil, da bode to storil. Ze radi tega bi moral ban odstopiti, kajti on ni izpolnil zadane besede, kar je dokaz njegove nesposobnosti. Stranka pa, ki ga vsejedno podpira, se ne more nič več zvati narodna, marveč banova stranka. Hudo je napadal govornik bana, posebno radi kupa posestva Božjakovine ter mu dokazal, da jo je preplačal za toliko, da je zemlja pri tem izgubila čez pol milijona goldinarjev, a to vse radi tega, da je reSil svoje privržence in zagrebško štedilnico, v katerej so bili vloženi deželni denarji. Oponesel mu je tudi nakup 10.000 delnic hipotekarne banke za deželni denar, pa je v kratkem vsled manjega kuria pro-palo 150.000 gld. Vse to se je seveda godilo le v korist privržencev današnjega zistema.
Ban se je iz tega neugodnega položaja rešil tako, da je vlada izdelala zakonsko osnovo, po ka-
terej se ima ta razširjenje gospodarskega napredka kupiti posestvo Božjakovina ter tukaj urediti uzorno gospodarstvo. To posestvo pa po trditvi govornika za tako gospodarstvo ni niti uajmanje pripravno, ker ima vrlo slabo zemljo, posebno pa močvirne travnike. Tukaj bodo investicije mnogo več stale, nego bode koristi in dežela bode imela le stroške in nobenih koristi.
Ta govor je večino kar izntnadil, ko je pa govornik sklenil svoj govor z besedami, da je ban Khuen-Hedervary vrlo spreten učenec gl&sovitega Tanlonga od banke romane, je vse kar ostrmelo, kajti kaj takega se do zdaj ni slišalo v hrvatskem saboru. Te zadnje besede so bile pa tudi nepremišljeno izgovorjene, kar je dokazal govornik sam s tem, da jih je preklical v pismu, ki ga je poslal predsedniku sabora. Govornik smatra bana v vsakem pogledu kot moža čistih rok iu čistega značaja, ali kar je rekel o upravi, pri tem ostane.
Tako izjavo so izdali tudi njegovi somišljeniki. Radi zadnje izjave je bil govornik baron Pavi Rauch izključen iz 30 sednic ter je tako občutil prvi posledice poostrenega poslovnika saborskega. Vrh tega pa je to izjavo smatral ban kot osebno razžaljeuje ter poslal k govorniku svoja dva svedoka, ki sta s svedokoma govornikovima poravnala to zadevo tako, da je govornik izdal omenjeno izjavo.
Do dvoboja tedaj ni prišlo, pač pa se je o tem dogodku razpravljalo prav živahno po Zagrebu in celo v Budimpešti, od koder je prihitel celo hrvatski minister Josipovič, da se take neugodnosti poravnajo. Brez dvoma govor barona Raucha ni bil izgovorjen brez nekega namena. Ali čas še ni prišel, da se umakne današnji ban novim silam. Vsaj se morajo poprej obaviti nove volitve za hrvatski sabor, a te morajo izpasti tako, kakur žele v Budimpešti. T« more izvesti pa le današnji ban z današnjim upravnim aparatom. Potem še le bi moglo biti, da ga zameni kdo drugi, bode pa li to baron Pavel Rauch, to je stvar vrlo neizvestna, saj vemo, da je banska čast v rokah ogerskega ministra predsednika. In kakoršen bode ta, tik bode tudi ban, dokler ostane današnji zistem.	(Konec sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. decembra.
Deželnozborsko zasedanje. Dunajski vče-rajšni listi objavljajo cesarjev odlok, s katerim se sklicuje osem deželnih zborov, mej temi tudi kranjski, na 28. decembra. Zastopniki ostalih deželnih zborov so izjavili, da zasedanje še ui tako nujno, in se toraj snidejo ti še-le potem, ko bo razpuščen državni zbor, toraj koncem meseca januvarija. Za sedaj se ponudi toraj samo nekaterim deželuim zborom prilika, da se izreko za direktne volitve. Nadejati se je, da se po»Iužijo vsi te ugodne prilike in ustrežejo žel,i mnogoštevilnih volilcev.
Nižje - avstrijski deželni maršal bode najbrže baron pl. Gudenus. Dunajski listi poročajo namreč, da bodo v kratkem imenovani predsedniki v tekočem letu novoizvoljenih deželnih zborov in da bo nižje-avstrijskim deželnim maršalom imenovan baron Gudenus, njegovim namestnikom pa dunajski župan Strobach. Kakor toraj vse kaže, se izpolni popolnoma želja protiliberalne stranke, mej tem ko je ostala židovsko-liberalna klika popolno osamljena.
Stavka v Hamburgu, bo, kolikor je možno soditi po sedanjem stanu, kmalu končana. Sicer stavkuje še veliko število delavcev, vendar se pa dan za dnevom odtrga jedna četa za drugo od glavne armade in se poda na delo, ker se je že do dobra izurila v — stradanju. Pogum, ki je s početka vladal mej stavkujočimi delavci, je izginil, vse je nekako pobito in obupano. Jako veliko je mej temi takih delavcev, ki so že do vratu siti stavkovanja in stradanja, ter bi radi prijeli zopet za navadno delo, vendar se pa bojž rušiti disciplino in se s tem zameriti osrednjemu vodstvu, boječ se v svoji zaslepljenosti, da bi jim ta odpad škodil celo življenje. Pa tudi v vodstvu samem ni več tistega duha, vse je tiho, navdušenje zginjuje z vsakim dnem in agitatorji že davno več ne trdijo, da se nahajajo v ugodnem položaju. Mestni senat je prepovedal nadaljne javne zbirke za stavkujoče delavce, delodajalci pa tudi tako nujno ne pogrešajo delavce?, ker so si za silo najeli angleške moči. Iz vsega se da toraj sklepati, da se stavka konča v kratkem času in sicer brez najmanjega vspeha, delavcem pa je provzročila veliko bedo iu pomanjkanje. Vsemu temu so pa vzrok le zapeijivci ubo-
gega nevednega delavstva, ki so se premalo ali pa nič oziritli na koristi delavcev.
Italijanska zbornica je razpravljala v zadnjih dveh sejah o vladnem načrtu gledč trgovinske pogodbe s Tunisom. Že s početka se je pokazalo, da ta uačrt ne bo imel mnogo nasprotnikov, posebno pa je izginilo malo ne vse nasprotstvo, ko je zunanji minister Visconti Venosta po svojem načinu posegel v debato ter poslušalce kar očaral z naštevanjem ugodnih posledic nameravane pogodbe. Minister je mej drugim tudi zatrjeval, da je na ta način moč, nakloniti si prijateljstvo Francije izvan mej trozveze in od tega prijateljstva sme Italija mnogo pričakovati. Ministrovim besedam je sledila burna pohvala in po nekaterih nadaljnih pojasnilih se je vsprejel načrt nespremenjen. Italija potrebuje res ugodnih trgovinskih zvez, toda bode li ta izpolnila vse na njo stavljene nade, je vprašanje.
Rusija in Anglija sta si v zadnjem času nekoliko v laseh radi znane rusko-kitajske pogodbe. Znano je še, kako so pisali angleški listi, ko se je raznesla vest o tej pogodbi, na vse možne načine so skušali odsvetovati Rusiji, naj se ne vmešava v take zadeve; sicer pa misli Anglija samo na svojč koristi. Sedaj se je pa oglasilo rusko časopisje, ki prav krepko zavrača izvajanja sebičnih Angležev. »Novoje Vremja« kar naravnost pokaže ono, kar tiči Angliji najbolj na prsih, namreč sibirska že leznica. Anglija bi rada imela od te železnice velike koristi in bi se vsled tega rada pogajala z Rusijo. Toda ta se ne mara spuščati z nikomur v dogovor, ker zna in bo sama lahko rešila to vprašanje brez vnanje pomoči. Toraj sme Anglija biti popolno uverjena, da ne bo nihče poslušal njenih nasvetov. Rusija ne namerava kratiti angleških pravic na vzhodu, poleg tega je pa ne bo prestrašil tudi nikak orožni ropot, da ne bi dosegla svojega namena. Tu se toraj vidi, da ima Rusija že davno izgotovljeni načrt v dosego svojega namena in da je od te poti ne odvrne nobena evropska sila.
Nov razpor mej Španijo in Zveznimi državami. Kakor znano, si je naklonila Španija radi vojske na Kubi veliko sovraštvo mej diplomati severnoameriških Zjedinjenih držav in ljudski zastopniki so že opetovano izjavili, da hočejo držati z vstaši, ki ne zahtevajo ničesar druzega, kakor popolno neodvisnost. To nasprotje mej Amerikanci in Spanjci se je pa minule dni še bolj poostrilo, ko je došlo v Washington poročilo, da je bil vodja kubanskih vstašev zavratno umorjen in so ga Spanjci dobili v last le potom izdaje. To poročilo je v obilni meri vzuemirilo senatorje v Washingtonn jin senator Call je zahteval mej ostrimi napadi na Španijo, naj se ta zadeva natančno preišče, nadalje pa naj se zahteva takojšna osloboditev vseh ameriških prebivalcev, katere imajo Spanjci zaprti. Predlog se je izročil posebni komisiji, ki mora v kratkem času poročati o teh zadevah. Morda se res pride na sled kakemu zločiuu v pravem pomenu, kajti o kaki bitki mej Spanjci in vstaši v istem času ni bilo nikjer govora.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. decembra.
(Deželni zbor kranjski) je tudi sklican na
28. decembra za par dnij, da dovoli provizorij.
(Deželni predsednik baron Hein) se je danes zjutraj z brzovlakom vrnil z Dunaja.
(Črni oblaki.) Zadnja številka „Učiteljskega Tovariša" kaže čvrst napredek. Mej drugim pripoveduje zanimivo novico, „da se slovensko učitelj s t vo ne bo dalo ugnati v kozji rog ter postalo slepo orodje klerikalcev", kar nas zelo veseli. Tudi nam je všeč napovedana žilavost, s katero se nam obeta novo leto: „Črne oblake, k i s e že d 1 j e čas a zbirajo nad našim stanom, moramo razgnati in to čim preje, da ne bo prepozno". Le po njih, — po teh grdih črnih oblakih, — po starem geslu „iinis sanetifieat media". Klerikalni „Gospodar" in protestantski Jessen še živita; tudi tisti mož, ki je „nach zehnjähriger Erfahrung" podal g. Jak. D.mniku knjigo, katero je ta pod imenom „Domača vzgoja" — do pičice „po desetletni skušnji" podal Slovencem, utegne imeti še ka; t zalogi. Zakaj jasno je, da bi klerikalci „radi list uničili ter preslepili slovensko učite 1 j s t v o z zabavljanjem in obrekovanjem našega urednika", kot modro piše „Uč. T.", ki je po lastni izpovedbi „bolj kakor
kedaj, (letos) dvigal prapor napredka
in prosvete kvišku". Iu tega je bilo treba. „Prav zato, ker je bil k lerik a 1 izem pri nas že preveč razvajen, ker smo bili si o v e n s k i uči te I j i prepohlevne ovčice ter sluge našega nasprotnika, prav zato jetako divjebesnel in razsajal nad nami, n a s o p r a v 1 j a 1, obrekoval, de-nunciral ter hujskal naša oblastva zoper nas". Res po praviei zatrjuje, da „bijejo boj za obstanek — s k 1 e r i k a 1 i z m o m". „Trn vpeti so učitelji klerikalcem. Vsispoznajo, d a ne m orej o s h aj a t i s takosramotno n i z k i m i p 1 a č a m i i n t r-dijotudi, dabijimlahko pomagali, pajimnočejol I z s t r a d a t i j i h h o č e j o ter jim izpiti do zadnje kaplje vso kri". Zato ima popolnoma prav Tovarišev dopisnik, ki pomenljivo vsklikuje: „Le v ogenj s klerika-I i z m o m , d o k 1 e r n e p o s t a n e p e p e 1, iz katerega naj zraste mila rožica boljše bodočnosti našega stanu", Kje se nahaja ta preklicani klerikalizem, izpoznamo iz besedij: „Gospodi, tvoreči klerikalno, ali bolje rečeno „S 1 o v e n č e v o" stranko, izjavljamo, da se nikdar ne vdamo slepemu vodstvu mladih, neizkušenih ter vUdoželjnih naših n o vo d o b n i h osre-čevalcev". Res je'taka. Dozdaj je bilo popolnoma vse narobe. „Učiteljski stan se je predolgo klanjal. To je bila posle-dicaonih časov, v katerih ješe bil pod poveljstvom duhovščine. Toda, — sedaj ne gre večlt Prišli smo do zavednosti---invzravnali smosi
tilnike, na katerih ste vi toliko časa držali svoje pete". Dokazov za „vzravnane tilnike" imamo dovolj v zadnji št. „Uč. T.", n. pr.: K a k o zvesti in pokorni podaniki preslavne vladujoče hiše smo vsi slovenski učitelji, to vedo pač dobro vsa naša predpostavljena oblastv a.— — Poglejte, ali se nismo vsacega dogodka v p r e s v i 11 i hišiHabsburški toplo spominjali, pisali več lojalnih č 1 a n k o v i n s e s t a v k o v , rkaterih smo o d k r i v a 1 i g o r e č o l j u b e z e n i n neomejeno zvestobo učiteljstva do prešla v. vladajoče hiše?" — V Lincu so dne 18. li-stopada nekateri liberalni dež. poslanci sklicali shod, pri katerem so v posebni „protiklerikalni izjavi", kot jo imenuje „Uč. T.", zavrnili klerikalne napade na „prosto šolo". Temu pristavlja naš „Tovariš" z vzravnanim tilnikom : „Trdno pričakujemo od naših svobodno mislečih in naprednih strank, da pozivi jejo somišljenike svoje na odločen odpor klerikalnih n a p a d o v n a s 1 o v e n s k o učitelja tvo ter dajo tem napadom ¡n hujskanju odgovor j e d n a k (imenovani) izjavi. Prosimo 1" Prav za prav je vsa stvar že rešena, ker neki g. F. S. cand. iur. piše z Dunaja, da sme „Uč. T." „računati na simpatije v i s o k o š o 1 c e v d o učiteljstva in njegovega poklica". Huda je ta I Dokazi so nepremagljivi. Slaba ti bo pela, oj klerikalizem ali bolje rečeno Slovenčera stranka in druge tolažbe ti ne vemo, nego da ti ponatisnemo še jeden stavek iz zadnjega „Učit. T.", ki slove: „Gospodje uredniki „Slovenca" in gospodje kaplani, ne razburjajte se ob tem". Nadejamo se, da ustrežete temu nesebičnemu pozivu I
(Slovensko gledališče) Danes se predstavlja prvikrat opera „Norma", ki se v soboto ponavlja.
(Sistemizovane duhovniške službe.) Mesto za druzega kaplana v Zagorju pri Savi, ki je vsled vedno naraščajočega števila duš v župniji zelo potrebno, je naučno ministerstvo dovolilo. — Jednako je potrjena samostojna lokalija v Nadanjem Selu na Notranjskem.
(Iz Novega mesta) se poroča, da je bilo 10. decembra ondi posvetovanje, kako bi se v ondotnem kraju moglo vspešno povzdigniti prašičorejo. Enkete se je vdeležilo veliko odličnih mož iz okraja.
(Koze pri ovcah) so se razširile po Istri. Deželna vlada kranjska je vsled tega prepovedala uvoz ovac iz političnih okrajev Koper, Poreč in Voloska.
(Razpisano) je mesto poštnega odpravnika pri novo ustanovljenem poštnem uradu v St. Joštu (okr.
glav. Ljubljana) proti pogodbi in kavciji 200 gld. Četna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in letni pavšal 300 gld. za vzdrževanje vsakdanje pešpošte med St. Joštom-Podlipom in Vrhniko. — Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
* *
(Božičnica v velikovški narodni šoli.) Veli-
kovška slovenska šola izvrstno napreduje in učiteljica č. s. Cirila je dosegla že zelo lepe uspehe. Djkaz temu je, da se že letos priredi božičnica v šoli. Dečki bodo predstavljali „pastirje pri jaslicah", dekl;ce pa igro : „S;rota na sveti večer". Poleg tega vršile se bodo deklamacije in petje. — Naj bi tudi vnema blagih dobrotnikov za šolo ne ponehala !	—rn.—
(Nezgoda.) Iz Ljutomera se nam poroča : Dne 11. t. m. je Vinko Vrbujak posekaval s svojim bratom hrast, ki je padajoč zidel z debelo vejo tako hudo Vrbnjaka na sence, da se je takoj zgrudil mrtev.
(Iz Prage) 6. deo. Most je 2ares nesrečno mesto. Vsak trenutek se zemlja vdira, hiš-) pokajo, komisije hodijo in vendar se glasi izjava ogledujočih strokovnjakov, da se ni treba bati nobene nevarnosti, rovi so v redu itd. Ce je vse to res, kako se potem zemlja tolikrat vdere ? Te dueve je še povrh Mostjanom strah nagnal jetnik Muzi::, ki je v jet-nišnici zažgal. — Gospodarska posojilnica v Krivo-klatu je propadla. Zgubila je nad 40.000 gl. Zguba se je opazila še le po smrti tajnika in soblagajnika. — Odvetnik dr. Herkuer v Jič:nu je vrgel po zmoti v peč zavitek s tisočakom. Ko ga je drugi dau pogrešal in iskal, dobi dekla njegove pepelnate ostanke. Draga kurjava to in še nič izdala ni. — Odbor aka demičnega društva „Slavia" je odstopil, ker so člani tudi taki ljudje, ki se za narodnost prav nič ne brigajo, ki društvu sramoto delajo. Lepo upanje ! — G. dr. Herolda je v Cbrudimi interpeliral neki so-cijalist, kako je to, da je v državnem zboru navadno le osem ali deset mladočeških poslancev. Govornik je zagovarjal svoje tovariše, da jim duuajski zrak dobro ne dene. Kako duhovit zagovor! — Neki poredni učenec je razbil okno kočije deželnega predsednika in mulo je manjkalo, da ni zadel kamen predsednika samega.
(Izseljenci v Brazilijo ) Dne 14. t. m. se je peljalo skozi Kormin v Genovo 850 izseljencev iz Kranjske, Hrvatske in Ogerske. — Namenjeni so v San Paolo v Braziliji. Časniki poročajo, da imajo agentje pogodbo, vsled katere so se zavezali, da spravijo iz imenovanih dežela 15.000 ljudi j v imenovano pokrajino.
(Dahovniki — delavci.) Nemški katoličani se ne boje protestantstva, ker so je prekosili, če jih je tudi država odrivala. Boje se pa sociializma, ki dan za dnevom bolj narašča in napreduje. Proti njemu je treba delovati z združenimi močmi in to posebno v glavnem mestu Berolinu, kjer je okoli 200.000 katoličanov. Pa tudi delavci so se organi-zovali v 18 delavskih društev, ki potrebujejo le vodstva in prave trdne zveze. Kako bi se temu pomagalo ? Izrazila se je misel in navdušeno se je odobravala, da pojde v Berolin 18 mladih duhovnikov, ki bi se jediuo delavcem posvetili, proučavali in predavali o društvenih in delavskih vprašanjih, združevali delavce in jih čuvali in branili pred socija-lizmom. Omeniti vendar moramo, da duhovni pastir ne more voditi raznih društev: obremenjenemu z duhovniškimi opravili in drugimi posli mu ni mogoče posvetiti niti časa niti moči jedino delavcem, in vsled tega težko napredujejo taka društva vkljub najbolji volji. Tri leta prej so osnovali nekaj jedna-cega tudi v Belgiji. Tu je hiša, kjer stanuje društvo ; v tej hiši je tudi mnogo stanovanj za neoženjene delavce ; duhovniki ž njimi stanujejo, ž njimi skupno jedo in vplivajo po njih tudi na ostale delavce, zlasti pa po skupščinah v velikih hišnih dvoranah. Vedno bolj se širijo in so že tri hiše sezidali. Nekaj je-dnacega nameravajo zdaj tudi v Berolinu. Zeli se pa, da bi se duhovniki za delavce združili v kako družbo, da ne ostanejo osamljeni, temveč da združeni toliko ložje delujejo za njih blagor in red in da si sami z ascezo pridobe onih dušnih lastnostij, ki so jim tako zelo potrebne za toliko požrtovalnost,
ki se od njih zahteva pri tem težavnem delovanju. Samo na sebi bi bilo najbolje ustanoviti kak red ; pa redovi bi se ne mogli prosto gibati vsled svojega ¡edinstvenega reda, kakcr bi bilo potreba: treba je tedaj, da se osuuje taka družba, podobna cerkvenemu redu, a sestavljena primerno tem novim zahtevam. Odkod pa vzdrževanje. Z*to pa naj skrbe sami nemški katoličaui. Morda bi zamogli v ta namen največ pripomoči katoliški časniki, katerih se nahaja precej lepo število na Nemškem.
„Vrhbosna".
Društva.
(Katoliška delavska družba v Idriji) vabi svoje moške društvenike k rednemu občnemu zboru, ki bode v nedeljo 20. t. m. v družbiuih pro štorih ob 4. popoldne z naslednjim vsporedom : 1. Poročilo odbornikov o mihovem triletnem delovanju; 2. Volitev novega odbora za prihodnjo triletno dobo, in 3. Bazni predlogi.
(Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.] s) Zbornica je priporočala prošnjo c. kr. priv. fužinske tovarne za barveui les F¡d. Trpinčevi nasledniki za izposlovanje znižane vozuiue za quebracho-Ies in quebracho-čreslo. Visoko c. kr. železniško ministerstvo je na to sporočilo, da se je prošnja odstopila južni ždezn ci v natančen pretres in poročanje. Imenovana železniška uprava je poročala, da se je za prevažanja quebracho - lesa iz Trsta v Zalog uvel znižani vozni postavek 56 viuarjev za 100 kg, če se plača najmanj za 10 000 kg za vozni list in voz, za sedaj z veljavo do preklica, naidlje pa do konca decembra 1896. Proti dosedanjemu znižanemu voznemu postavku 22 vinarjev, pomeni ta popust 16 vinarjev.
Glede zaprošenega znižanja tarifa za prevažanje zdrobljenega quebracho-lesa iz Zaloga na Češko, Moravsko in v Šlezijo, se je v VII. zavezni konferenci južno- in severoavstrijske - ogerske železniške zaveze sklenilo, da naj se za promet od Zaloga v podporo podjetja v okviru prometa med južno železniškimi postajami in Češko uvedejo primerni vozni postavki.
Od tovarne za barveni les na Fužinah se je nato od železniške strani zahtevalo, da naj naznani vse one postaje, za katere misli izvrševati pošiljatve. Na podlagi zgornjega sklepa dovoljeni vozni postavki se imajo takoj uvesti, kakor hitro temu konečno pritrdi udeležena železniška uprava. O tem se je tovarna za barveni les obvestila in se je priporočala njena nadaljna vloga na c. kr. priv. južno železnico in se je vis. c. kr. železniškemu mini-sterstvu predložila obširna proSnja imenovane tvrdke. Ker so se v ti prošnji navele nove stvari o znižanju voznine za quebracho-Ies in quebracho-čreslo, je zbornica prošnjo toplo priporočala.
š) Zbornica je pri vis. c. kr. trgovinskem mi-nisterstvu priporočala prošnji zadrug čevljarjev, krojačev, klobučarjev in rokavičarjev, v katerih se je prosilo za podelitev po jedne ustanove v namen obiska razstave modernih delavskih pripomočkov v c kr. tehnologiSkem obrtnem muzeju na Dunaju. Načelnik krojaške zadruge v Ljubljani Fr. Sturm je vsled naznauila c. kr. tehnologiSkega obrtnega muzeja obiskal dvorano za mali obrt in si ogledal razstavljene predmete z velikim zanimanjem.
Visoko c. in kr. trgovinsko ministerstvo je z ukazom z dné 17. okt. 1896 z ozirom na zgornje poročilo zbornice naznanilo, da je dovolilo črev-Ijarski zadrugi v Ljubljani ustanovo v namen obiska dvorane za mali obrt v tehnologiSkem obrtnem muzeju na Dunaji v navadni izmeri namreč povrnitev potnih troSkov III. razreda osobnega vlaka na Dunaj in nazaj in po štiri goldinarje vsak dan bivanja v tehnologiSkem obrtnem muzeju; prošnja krojaške zadruge v Ljubljani za podelitev jednake ustanove se ni mogla uslišati, ker se v tem slučaju gre zgolj za ogledovanje šivalnih strojev, vsled česar podelitev ustanove ni zadostno utemeljena.
O tem sta imenovani zadrugi obvestiti in je prvi pripomniti, da odbere stipendista in da zapisnik, iz katerega je izvršitev te volitve posneti, predloži c. kr. tehnologiškemu obrtnemu muzeju, ki bo za obisk dvorsne za mali obrt odločilo prikladni čas in poskrbelo za izplačilo ustanove.
Zbornica je vzela določila odobrujé na znanje.
III. Zbornični svetnik Franc O m e r s a poroča o prošnji tržkega predstojništva v Radečah za dovolitev naprave javne tehtnice. Po § 10. zakona z dne 19. junija 1866. drž. zak. št. 85, se je pri tem opirati na krajevné razmere in imajo po § 14. tega zakona občine prvo pravico do take dovolitve. Ker v trgu Radeče ne obstaja javna tehtnica in je tam živahen promet z blagom razne vrste, in se vrši tam vsako leto tudi več letnih in živinskih sojmov, je zategadelj potreben zavod, ki bi imel pravico, o po njem izvršenem tehtanju in
njega uspehih izdajati spiičevala z tlokazilno močjo javmh listin. Odsek se je prepričal, da bi bilo občne korist', če bi se v Radečah napravila javna tehtnica in torej predlaga: Častita zbornica blagovoli v svojem poročilu na c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem prošnjo tržkega predstojništva najtopleje priporočati. — Predlog se sprejme.
Telegrami.
Dunaj, 17. decembra. V včerajšnji seji gospodske zbornice «e je spominjal podpredsednik grof Falkenhayn pokojnega predsednika grofa Trauttmansdorffa ter omenjal obširneje njegovih zaslug.
Dunaj, 17. decembra. Budgetni odsek je odobril provizorij za mesec januvarij. — Posl. Nitsciie in Kaizl sta izjavila, da bodota glasovali njiju stranki proti provizoriju. Nato je vsprejel odsek spremenjen načrt zakona glede odprave časniškega koleka. — Poslanska zbornica je vsprejela poglavje „deželna bramba" in pričela razpravo o poglavju „naučilo ministerstvo".
Zagreb, 17. decembra. V včerajšnji seji deželnega zbora se je spominjal predsednik 15. t. m. umrlega deželnega poslanca in glavnega urednika „Narodnih Novin" Miloša Zeca, ter vabil poslance k pogrebu, ki se je vršil danes popol. ob pol 4. uri.
Berolin, 17. decembra. Državni zbor jo prekinil zasedanje do 12. januvarija.
Pariz, 17. decembra. „(Poslanska zbornica.) Poslanec Jaures je predlagal, naj se' uvede jednoletna vojaška služba. Temu predlogu se je krepko ustavil vojni minister ter naglaša I, da Francija no sme pozabiti na vsestransko odprte meje. Predlog se je na to odklonil s 482 proti 54 glasovom.
Pariz, 17. decembra. Ministerski predsednik Meline je izjavil odposlancem sladkornih tvomičarjev, ki so se pritoževali nad vladno počasnostjo glede dovolitve premij sladkornim tvorničarjem, da se v letošnjem letu ne reši ta predloga.
Bourges, 17. decembra. Kardinal Janez Peter Boyer je umrl v dobi 57 let.
Bruselj, 17. decembra. Senat je vsprejel skoro soglasno načrt zakona glede velikih stav in igrišč.
Bern, 17. decembra. Stanovski svet je odobril brez debate pogodbo z Italijo radi simplonskega predora.
London. 17. decembra. Velevlasti se še niso konečno sporazumile glede skupnega postopanja nasproti Turčiji. Angleška vlada vendar za trdno upa. da se posreči nameravano podjetje. O preosnovnem načrtu se posvetujejo poslaniki, ko se vrne ruski poslanik Nelidov v Carigrad.
Listnica uredništva.
G. v Č.: Da, od vsakega lista, ki pride iz Ogerskega, ozir. Hrvaškega, treba plačati na pošti 1 kr.
Svilnati damasti 65 kr.
do gld. 14'65 meter — istotako tudi ima, bela in barvena Hennebergova svila od 35 kr. do gld. 14-65 meter — gladka, progasta, kri/.asta, vzorčasta, damasti itd. (okolu 240 raznih kakovostij in '¿000 raznih barv, vzorcev itd.) poštnine in carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto v Švico.	30 9—9 6
Tovarne za svilo G. Henneberg
c. in kr. dvorni zalagatelj, Curlh.
Zobobol olajšujejo
zobne kapljice lekarja Plccollja v Ljubljani (Dunajska cesta),
katere so bile odlikovane z Najvišjim priznaniem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gcipe prestolonajledniee-vdove nadvojvodinje
Štela-nlje. "fcO
Steklenica velja 20 kr.	126 (60-42) 6
Umrli »o:
15.	decembra. Ivan Šerek, krojač, 37 let, Vodmat št. 95, jetika.
16.	decembra. Marija Koželj, vrtnarjeva žena, 51 let, Poljanska cesta 47, jetika. — Miha Zabukovec, delavčev sin, 3 mesece, Karlovska cesta 18, črevesni katar.
V bolnišnici:
IS. deoembr». Vrane Bizjak, delavčev sin, 14 let, jetika.
13.	decembra. Marija Verčič, uradnega sluge žena, 77 let, eitarelost.
14.	decembra. Frane Piro, usnjar 52 let, jetika.
Tujci.
15. decembra.
Pri Slonu: Bienenstolz iz Gradca. — Low, Ast, Guttmann, Bolgeri, Krause, Qoldharaer, Warmer, Mayer, z Dunaja. — Havas iz Vel. Kaniže. — Fochter iz Trbovelj. — Laurie iz Rakeka. — Mauer iz Zagorja. — Germ iz Vinioe.
Pri Malifiu: Mihelburg z Bleda. — Brocke iz Plzna. — Steffek iz Prage. - Miible iz Novega Mesta. — Eisenbach, Kawer, Mayer, Schmidt, Singer, Trauter, Ruckel z Dunaj». — Sauer iz Vel. Kaniže. — Stossl iz Steyr-a. — Menil iz Atzgers-dorf-a. — Urschko iz Celja.
Pri Juinem kolodvoru: Wrann z Dunaja.
Pri Lloydu : Wellara iz Montignana. — Homan a Bleda.
Meteorologično porodilo.
D « Q	Čas opazovanj»	Stanje barometra v mm. sm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	S S a >
16	9. zvečer	7*1-5	-0-6	brezv.	megla	
17	7. zjutraj 2. popol.	732 4 731 5	-22 -6-8	brezv. si. jzab.	megla oblačno	0-0
Srednja včerajšnja temperatura —1 3°, za 0 4" nad nor-malom.
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
ki je gpl&sllo »lov. katol. akadem. dljaitva.
Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake SO kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31.
Tržne cene v Ljubljani
dtié 16 decembra.
	gl.lkr.			gl.jkr.		
PSenica, m. st. . .	8	30	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	_	68	
Rež, „ . . .	6	20		-	80	
Jefimen, „ . , .	5	50	Jajce, jedno . . .	_	3»	
Oves, „ . . .	6	2U	Mleko, liter . . .	_	10	
Ajda, „ . . .	7	—	Goveje meso, kgr.	_	64	
Proso, „ . . ,	7	—	Telefije	-	58	
Koruza, „ . . .	5	50	Svinjsko	_	58	
Krompir, „ . .	v	20	KoStrunovo „ „ .		36	
Leča, hktl. . .	1Í	—	Pišfianec ....		45	
Grah, „ . . .	1(	—	Golob.....	_	16	
Fižol, „ . . .	9	—	Seno, 100 kgr. . .	2	60	
Maslo, kgr. . .	—	90	Slama, 100 „ . .	2	25	
Mast, „ . . Speh svei, „ . .	—	64	Drva trda, 4 kub. m.	7		
	—	68	* mehka. 4 „ „	5	1	
Eksekutivne dražbe.
Jožefa K a 1 i n š e k a iz Podgorja nepremakljivo posestvo (7655 gld.), terjatev 400 gld., dne 22. deo. 1896 in 22. jan. 1897 v Kamniku.
Antona Markoviča iz Zatičine zemljišče (680 gld.), dne 24. dec. 1896 in 21. jan. 1897 v Zatioini.
Janeza Tekavca iz Kompolj nepremakljivo posestvo (4143 gld. 5 kr.), terjatev 1006 gld. 23 kr., dne 22. dec. 189G in 20. jan. 1897 v Trebnjem.
Alojzija in Franceta Zajca z Babine Gore nepremakljivo posestvo (945 gld.), terjatev 200 gld., dne 22. dec. 1896 in 19. jan. 1897 v Trebnjem.
Josipa V i d r i h a zemljišče v Ložah (100 gld.) dne 22. dec.
1896	in 22. jan. 1897 v Vipavi.
Marije 1J i r č i & iz Žirov nepremakljivo posestvo (3300 gld., zapuščina), terjatev 160 gld., dne 23. dec. 1896 in 23. jan.
1897	v Idriji.
UV Najizborneja
glasbena orodja
ter najceneje so dobiti neposredno pri
Avgust Prohasku, izdelovalcu godbinega orodja v Neukirchen pri Hebu, Češko.
Ceniki zastonj in franko. — Postrežba strogo reelna in poštena.	771 5—4
e a
©jI,
so kot dobri in oenl dalječ znani!
Nikelnasta remont, ura 3 gld. 50 kr • srebrna remont. ■"/,„„ 6 gld.; zapinjača,' spir. brequet, 15 k. 10 gld.; s 16 k. 1 šaton, sistem .Glashiitte" 12 gld.; budilnik z za-pinjačo, sveteč. I. vrste 1 gld. 70 kr.
Ilegulater:
1 dnevn. bilo 5 gld. 75 kr., 1° n „ 8 „ 50 „ Ceniki s podobami o urah, verižicah, regulatorjih, o zlat nini in srebrnini do najfinejega dela brezplačno in franko. - -Kar ne ugaja, zamenjamo ali denar vrnemo.
Evg. Karecker, tovarna za nrc,
77, Bregenz am Bodensee. (743 12-19) afcST Jamčimo dva leti.
ti
kj	„
P - O
lip ° %
1.	i 3
u.	aü a,
a	.5.2
S o
- S =ii
g .2 O
W L«} •F« U ^
a
_ __ _ «s M © O
iS tí >- O
m !? ® w
W o o
• •l""1 ,5 .
-i tl^s
o i
tí s w
ert a a
r* <u •—
■HO»
•2 S S
P a. a
£
* .
t»;
tí ■
3 >
a
2
60
3 a i' 5
<8 M
00
o
* s-s i
O a
s °
S m
«a 1—I > a ' o S — M 00
3 ■ §-
© a ~ S
M _ O
« S -o
® o s
■s ®
g-S °
° ® «e a
a>
C. t-
S05 M» O N
o
cS
■ ca

SCj"
, -M
•S n 2 ® N 3
IN (N
N m
Prei. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnico
M
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z umetno slikarijo
EiStuhl
v Gradcu. Annenstra»«« 35.
Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.
Prodaja materijala od knežjega dvorca.
Od porušenega knežjega dvorca v Ljubljani prodajam po nizki ceni
stavbinski in drugi materijal,
kot: opeko, vezi, vrata, okna itd. itd. na lici mesta ali pa na svojem domu v Ljubljani,
Trnovski pristan št. 14.
554 62-57
Val. Accetto,
zidarski moist^r.
Št. 38.879.
Koverte s firmo
vizitnice in trgovske račune
priporoča
Katol. tiskarna
v Ljubljani.
Št. 38.987.
Razglas.
800 3-1
Vsled sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Liubljane z dne 7. decembra t I. razpisujejo se pri podpisarem magistratu naslednji služ-binski mesti:
Služba mestnega policijskega agenta
s prijemki VI. činovnega razreda, t. j. 600 gld. plače, 120 gld. aktivitetne priklade in z dvema petletnicama po 75 gld., in
služba mestnega policijskega detektiva
z letno plačo 500 gld. in aktivitetno priklado 50 gld.
Prošnji za te službi je vložiti do 30. decembra 1896. Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana z vsemi prilogami vred, spiši prt8 lec sam in nji prideni izkazilo o starosti (krstni list), o trdnem zdravjt, o posebni spretnosti za službo, o znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in v pismu in pa o dozdanjem vedenji in službovanji, oziroma poslovanji.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 14. decembra 1896.
Razpis.
801 3-2
Na podstavi sklepa občinskega sveta z dne 7. t. m. razpisujejo se
tri stalna mesta šolskih slug
in sicer za prvo mestno deško ljudsko šolo, za mestno nemško deško ljudsko šolo iu pi za obrtoe strokovne šole z letno plačo gld. 400— in prostim stanovanjem v šolskem poslopji ali pa z doklado v znesku 10% redne plače.
Prošnje za eno ali drugo razpisanih mest vložiti je do 25. t. m. pri
mag stratnem vložnem zapisniku.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 11. decembra 1896.
.KÍÍ;
Pialan: J@ov&sti.
Cena 20 kr., po pošti 23 kr.
Dobiva se v Katoliški Bukvami in TIskarni.
Dole se tudi še vsi zvezki razven prvega in druzega.
T> 11 11 » j 8 k
a
borza.
On6 17. deoembra.
Skupni drtavni dolg v notah.....101 gld.
Skupni drtavni dolg v srebru ... .	101 ,
Avstrijska zlata renta 4%......123
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron	100
Ogerska zlata renta 4*.......122
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99
Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. .	933
Kreditne delnice, 160 gld......372
London vista ..........120
NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	58
20 mark ........................11
20 frankov (napoleondor)............9 .
Italijanski bankovci........45
C. kr. cekini......................5 „
25 kr.
45 ,
15
75
40
15
25
95 l 78 , 541/,
50 „ 68 „
Dni 16. deoembra.
4* drtavne srefike 1. 1854, 250 gld .	143	gld. —	kr
5* državne srefike 1. 1860. 100 gid. . .	154	. 75	,
Državne srefike 1. 1864, 100 gid. . .	188	. 50
4% zadolinice Rudolfore želez, po 200 kron	98	85	.,
Tišine srefike 4%, .100 gld..........137	, —	„
Dunavske vravnavne srečke 5%	129	50	,
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878	107	60	„
Posojilo goriškega mesta .... . .	112	—	,,
4* kranjsko detelno posojilo..........98	85	,
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 %	99	40
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	225	—	„
južne ieleznice 3* .	173	80	.
„ „ južne železnice 5% .	127 „ 70	,
„ , dolenjskih železnic 4 *	99	„ 50	„
Kreditne srefike, 100 gld........201	gld.
4* srefike dunav. parobr. družbe, 100 gld.	136	„
Avstrijskega rudefiega križa srečke, 10 gld.	18	.
Rudolfove srefike, 10 gld. ......	22	,
Salmove srefike, 40 «Id........69	.
St. Gen6is srefike, 40 gid.......71	.
Waldsteinove srefike. 20 gld......60	.
Ljubljanske srefike..........22	,
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	155	,
Akcije Ferdinandovesev. železn.,1000gl.st.v.	3377	.
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . .	425	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	92	.
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	60	.
Monlanska družba avstr. plan.....S6	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	156	,
Papirnih rubljev 100........127	„
Jo k'.
50 75
75 50 60
50
60
37
MJT Nakup In prodaja "£S
| '«akovrstnih državnih papirjev, »račk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanja 1	najmanjšega dobitk
' Kilantna izvršitev narodtl na borsl.
Merifarnična delniška družba
M E M C U K"
«olizeile it. ID Duuaj, Miriahilferstrasss 74 B.
jfjT Pojasnila v vsen gospodarskih in (naninih stvareh, potem o Kursnih vrednostih vseh ipokulaoijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visooega >orestoTan)a pri popolni varnosti n n 1 o ž o n i h (f Invutc. *<lq