fehaja vsak četrtek ob 3. uri popoludne. Ako pade na ta dan praznik, izide dan poprej. Cena listu je: za celo leto' 4 K, za pol leta 2 K. Za manj premožne: za celo leto 3 K, za pol leta K 1‘SO. Za Nemčijo je cena K 5, za druge dežele izven Avstrije K 6. — Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini št. 9, kamor je pošiljati rokopise.--------------------------------------- Geslo : Use za vero, dom, cesarja. Upravništvo se nahaja v Semeniški ulici štev. 16 II. nadstr., kamor je pošiljati naročnino in oglase. Posamezne številke stanejo 8 vin. Oglasi se računijo po petit vrstah, če se tiskajo 1 krat 14 v, če se tiskajo 2 krat 12 v, če se tiskajo 3 krat po 10 v. Večkrat po pogodbi. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo. --- ------------ - - --------- - - -------------------- I. Setnik. V Gorici, 6. avgusta 1914 29. številka. Evropejska vojska Splošna mobilizacija. Uradna »Wiener Zeitung« je priobčila dne 1. t. m. sledečo izjavo: Po uradnem sporočilu z dne 31. julija 1914 je Njegovo Apostolsko Veličanstvo odredile splošno mobilizacijo armade, vojne mornarice in obeh demo-branstev, kakor tudi vpoklic črne vojake. Ta odredba je bila potrebna vsled Odrejene mobilizacije v Rusiji. Zaukazana odredba Njegovega Veličanstva nima nobenih napadalnih ten-c*enc, ampak gre zgolj za previdnostne Uredbe, ki so potrebe za neohodno varstvo monarhije. POŽAR V BELGRADU. — PRVI UJETNIKI. Okoli polnoči dne 30. preteklega meseca je pričela na belgrajski strani Do daljši pavzi streljanje s strojnimi Puškami, nakar so pričeli naši monito-rji obstreljevati mesto. Ob eni ponoči ie eksplodirala vsled bombardiranja neka smodnišnica v Belgradu. Kmalu nato se je pričelo zopet sUeljanje. Istočasno je izbruhnil v Belgradu na več krajih požar. Tekom različnih srbskih poizkusov, da bi popolnoma razstrelili most, so naši vojaki v jeli 16 Srbov, ki so jih odpeljali v Pe-trovaradin. HRVATI SO SMELI PRVI STRELJATI. »Neue Freie Presse« poroča iz Zemuna: Na podonavskih monitorjili je ^zbudila vest o napovedi vojne Srbiji, Ued vojaštvom neopisno navdušenje. Vzkliki na boj kar niso hoteli poneha-t'- Oficirji so poživljali vojaštvo na boj v madžarskih govorih, hrvatske vojake pa je doletela čast, da so smeli pričeti prvi streljati na sovražnika. Junaški čin dveh obmejnih stražnikov. Obmejna stražnika Josip Mlusek in .van Sin, doma iz Moravskega, sta 28. u‘ha pod sovražnim ognjem preplavala arastlo reko Drino ter na srbski strani la^ejala telefonsko zvezo. Gotovo^ ju-naški kj je vreden, da se zabeleži atmie naše oborožene sile. NADV0JV0DINJA MARIJA TEREZIJA NA BOJIŠČU. ISJadvojvodinja Marija Terezija se |e !)0dala na bojno polje kot samaritanka. Nadvojvoda Franc Salvator je bil imenovan Za generaineg-a nadzornika brostovojne sanitetske službe. 14 dnevni moratorij. ] r '^iener Zeitung« je priobčila dne avgusta odredbo, § katero se odreja dnevni moratorij i„ sicer od 1. av-PT ta 1914. Isto velja tudi za zasebno-y Vne zahteve, menice, zadolžnice itd. zahi|,0ra-0ri'' ”e Spadai°: !•) Povračilni zneskov do 200 K iz vlog pri 1 nih zavodih ali terjatve tekočega računa. 2.) Terjatve iz službenih in plačilnih pogodb. 3. Terjatve iz najemninskih pogodb. 4. Rentne terjatve in zahteve za dajatev vzdrževanja. 5.) Zahteve na plačilo obresti in povračilo glavnice iz državnih dolgov in državno garantiranih obveznosti. Vlada je pooblaščena, da odredi daljne izjeme te odredbe. Rumunska o' avstro-ogrskem-srbskem sporu. »Independance Roumaine« piše, da je dolžnost vsacega Romanca, skrbeti za to, da se spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo poravna. Vzdrži naj se zato vsakdo vsake manifestacije, ki bi ne bila času primerna in se ne bi skladala z njegovimi interesi in pa s prijateljskimi odnošaji prizadetih držav. Uradna vojna poročila. Uradna vojna poročila se izdajajo na Dunaju vsak dan cb 11. uri predpoldne in ob 6. uri zvečer. Bolgarska ostane nevtralna. Bolgarska vlada je obvestila svoje zastopnike v tujini, naj takoj sporoče tamkajšnjim vladam, da ostane Bolgarska v vojni med Avstrijo in Srbijo drogo nevtralna. Bolgarski poslanik v Atenah je podal zunanjemu ministru dr. Strehu oficijelno izjavo glede nevtralnosti Bolgarske v vojni med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Grey-jeva izjava v angleški zbornici. Angleški državni tajnik Grdy je dne 31. julija označil položaj sledeče: Ne morem dosti povedati in obžalujem, da ne morem izjaviti, da ni položaj nič manj resen kakor včeraj. Glav-nejša dejstva so precej nespremenjena. Avstrija je pričela vojno proti Srbiji. Rusija je odredila delno mobilizacijo. Kolikor nam je dosedaj znano, ostale velevlasti dasedaj na ta korak Rusije še niso odgovorile. Mi nadaljujemo s svojim načrtom, da bi vzdrželi evropski mir. V ta namen smo v vedni zvezi z ostalimi velevlastmi. Nemški ultimatum Rusiji. Iz Berolina poročajo z dne 31. julija ob 10 zvečer: »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« pišejo: Ker je postala na željo carja samega izvršena posredovalna akcija, u-•Ičena, vsled splošne mobilizacije ruske armade in mornarice, je nemška vlada rsaznanila v Petrogradu, da prične tudi na s splošno mobilizacijo, čim Rusija tekom 12 ur ne ustavi svojih mobili-začnih priprav in ne poda v tem oziru natančne izjave. Istočasno je vprašala tudi francosko vlado glede njenega stališča v siu-aju nemško-ruske vojne. Obsedno stanje v Berolinu. Iz Berolina poročajo: Dne 31. julija popoldne je neki poročnik Aleksandrovega polka med bobnanjem vojakov pred spomenikom Friderika Velikega in na drugih krajih prečital razglas vrhovnega poveljnika, glasom katerega je proglašeno nad Berlinom in provinco Brandenburg obsedno stanje. — Razglas je vzelo občinstvo na znanje z Živio-klici na Aleksandrov polk. Državni kancelar se je peljal ob pol 4 popoldne z grada v vladno palačo nazaj. Tudi ob tej priliki mu je priredilo občinstvo viharne ovacije. Nato so sledili po vrsti princi in princezinje, pri čemer so se manifestacije neprestano ponavljale. Prestolonaslednikov avtomobil je obkrožila velikanska msa ljudstva, tako da dolgo časa ni mogel naprej. Splošna mobilizacija v Rusiji in v Nemčiji dne 31. julija. Nemški velposlanik v Petrogradu je telegrafično obvestil svojo vlado, da je Rusija odredila splošno mobilizacijo armade in mornarice. Nato je cesar Viljem zaukazal »Stanje grozeče vojne nevarnosti«. Cesar se preseli danes v Berlin. Woilffov urad poroča: Stanje »grozeče vojne nevarnosti« se nanašana vse vojaške odredbe na meji in v varstvo železniških vrg; potem omejitev poštnega in brzojavnega prometa na korist vojaškim potrebam. Nadaljne posledice so: Proklamacija vojnega stanja, ki pomeni toliko kakor obsedno stanje, na Pruskem, in prepoved objavljenja o vojaškem gibanju in obrambnih sredstvih. Nemčija napovedala Rusiji vojno. Petrograjska brzojavna agentura poroča: Nemški veleposlanik je včeraj r;b 8 .zvečer v imenu svoje vlade izročil ruskem zunanjem ministerstvu vojno napoved. Veleposlanik Sverberjev odpotoval iz Berlina. »Wolffov urad« poroča: Ruskemu veleposlaniku Sverbejevu so bila izročena poverilna pisma. Vojna med Nemci in Rusi. Iz Berlina poročajo dne 3. t. m. Mala križarka »Augsburg« poroča ob 9 zvečer: Bombardiram rusko vojno pristanišče Libava. Nahajam se v boju z neko sovražno križarko. Položila sem podmorske mine. Vojno pristanišče Libava gori. Nemci zasedli Čenstohov in Kališ. Nemške čete so zasedle mesti Čen-slohov in Kališ. »Wolffov urad« poroča: I. bataljon pešpolka št. 155 z oddelkom strojnih pušk in ulanski regiment št. 1 sta danes zjutraj zasedla mesto Kališ. »VVolffov urad« poroča: Nemške obmejne čete so danes po kratkem boju pri Lublinici zasedle Čenstohov. Tudi Benzin in Kališ so zasedle nemške čete. Nemški državni zbor sklican. Glasom cesarske naredbe je bil državni zbor sklican na dan 4. t. m. Nemčija zasedla Luksemburg. WolfoiV« urad poroča: V varstvo tamkajšnjih nemških železnic, sc oddelki 8. armadnega zbora zasedli Luksemburg. Obča francoska mobilizacija. Vvolfov urad« doznaje, da se je ob 5. uri popoldne odredila splošna mobilizacija francoskih vojnih sil. Vojska med Nemci in Francozi. Napetst med Nemčijo in Francijo je prišla do vrhunca. Nemški poslanik v Parizu je zahteval svoje listine. Francozi udrli v nemško ozemlje. »Wolffov urad« poroča: Dočim še noben nemški vojak ni prestopil francoskega ozemlja, so po uradnih poročilih Francozi pred vojno napovedjo, stotnija za stotnijo, prekoračili nemško mejo in zavzeli kraje Gottesthal, Metzeral, Markirch in Schluchtpass. Dalje so se Francozi pregrešili proti mednarodnemu pravu s tem, da je odšlo več francoskih avijatikov preko Belgije in Nizozemske v Nemčijo. Francoski zdravnik poskušal zastrupiti studence. Neki francoski zdravnik je poskušal 1. t. m. s pomočjo dveh preoblečenih francoskih oficirjev zastrupiti neki studenec s koleričnmi bacili. Bil je na mestu ustreljen. Mobilizacija v Italiji. Kakor poroča »Agenzia Stefani«, je bila poklicana prva kategorija letnikov 1889 in 1890 armade in letnika 1889 in G90 mornarice. Dalje so bili vpoklicani podčastniki sedmih letnikov, strojniki, krmarji in elektrostrojniki mornarice, kakor tudi vse obmejno brzojavno o-obje. Dalje se objavlja sklep ministerske-ga sveta, v katerem se poudarja, da se nahajajo nekatere evropske velesile v vojnem stanju in da hoče živeti Italija z vsemi vojskujočimi se državami v miru. Vlada in državljani kraljestva so dolžni, da varujejo dolžnosti nevtrali-tete. iurčija ostane nevtralna, a mobilizira. Turčija je uradno naznanila, da hoče ostati nevtralna in je odredila delno mobilizacija Splošna mobilizacja v Švici. Švicarski zvezni svet je odredil takojšnjo splošno mobilizacijo Švicarske zvezne armade. Zvezno zborovanje je bfo sklicano za pondeljek 10. t. tii. k izvarirednemu zasedanju, da se sklene varstvo neodvisnosti in nevtralnosti dežele, izvolitev generala in določijo sklepi o zdanju 5 frankovskih bankovcev. Nevtrajiipst Švedske. Švedska vlada je sklenila, da ostane v vojni med Avstrijo ip Srbijo pod vsakim pogojem nevtralna. Danska nevtralna. < .: ■ 'TT. > * r ’ %« -»«. Ministerstvo za zunanje zadeve sporoča, da je Danska sklenila ostati glede vojske med Avstro-Ogrsko in Srbijo povsem nevtralna. Glede nevtralnosti se sklicuje ministerstvo na kraljevo naredbo z dne 20. decembra 1912. Nevtralnost Norveške. Kakor poroča ministerstvo za zunanje zadeve, je odredila norveška vlada potrebne odredbe za Varstvo , nevtralnosti Norveške. Obredno stanje na Finskem. S posebnim carskim ukazom je bilo proklamirano nad Finskim vodovjem obsedno stanje. Mobilizacija na Nizozemskem. Nizozemska kraljica Viljemina je zaukazala dne 31. julija ob 2 popoldan takojšnjo splošno mobilizacijo. Avstrijsko društvo »Rdečega križa«. Pomagajte našim vojakom! Kocka je padla! Potrpežljivost Avstro-Ogrske, ki jo je občudovala vsa Fvropa, je bila brez vspeha, brezvspe-šno je bito upanje, da se Srbija mirnim potem spametuje. Cesar je poklical naše sinove pod zastave. Pogumno, navdušeno se bodo borili, žrtvovali, bedo — ako zahteva božja previdnost — življenje in zdravje za avstrijske narode, za nas! Zato je naša sveta dolžnost, da se v teh dneh spominjamo naše slavne armade, ki gre na vojsko, da z božjo pomočjo zmaga! Vsak deželan brez razlike narodnosti, vere ali stranke, naj pomaga lajšati trpljenje onih hrabrih, ki bodo v boju za domovino ranjeni, ali ki bedo zboleli. V Avstriji so možki in ženske vedno s plemenito požrtvovalnostjo spolnjevali to sveto dolžnost. Zato kličemo vsem, ki so dobrega srca: Pomagajte našim vojakom! Pošiljajte denar, obvezila, živila, krepčila! Da pa to delo usmiljenja, h kateremu naj vsakdo pripomore, doseže svoj namen, je treba jednotne in velike akcije. Kajti vsakdo cepljenje moči slabi kakor v vojski, tako tudi pri delih u smiljenja. Da se organizira in varuje ta edinost in skupnost pomoči vojski, se je svoje dni na podlagi genfske pogodbe ustanovilo pod pokroviteljstvom našega presvetlega cesarja avstrijsko društvo Rdečega križa. Dolžnost avstrijskega Rdečega križa je toraj pokazati svojo delavnost. P$ pa izpolni to svojo težko misijo, se obrača na vse družbe, korporacije, društva in posameznike, ki hočejo v dejanju pokazati svoj patriotični čut, s sledečo prošnjo: Darila v denarju in tudi vse druge darove blagovolite pošiljati najbližnje-iflO društvu, podružnici avstrijskega društva Rdečega križa. Le tem potom je mogoče doseči blagi naiijen darojalcgv. Someščunj! Težka je naloga Avstrijskega Rdečega krjža. Lg tedaj jq je mogoče izpolniti, če Rftfliagp y§akdP po svojjji tufigeh — jfl čghjtrd polaga. Iz vojskine setve naj vzcveti človekoljubje! To hočemo gojiti po geslu našega preljubljenega vladarja: Z dnt-ženimi močmi! Od zyezinega vodstva Avstrijskega društva Rdečega krjža. V pEŽELNEM POMOŽNEM DRU-ŠTVjJ RODEČEGA KRIŽA V pORICl se je osnoval v svrho uspešnejšega delovanja istega društva slovenski odsek, pbstpječ iz spodaj podpisanih. Ta odsek se obrača dp vse slovenske javnosti jn apelira v smislu gesla našega presvetlega cesarja Franca Jožefa: »Z združenimi močmi!« na vsa plemenita srca, na občine, društva in denarne zavode, da se velikodušno odzovejo in pošljejo podpisanemu odseku darove v pomoč ranjenim vojakom. Koliko bode morda tudi naših dragih med njimi! Vsi za e-nega, edep za vse! Zatorej z ljubezni do Boga, iz ljubezni do domovine, iz ljubezni do trpečega bližnjega na požrtvovalno vzvišeno delo! Darovi naj se pošiljajo na naslov: Dr. Josip Srebrnič, Gorica, ali pa na naše upravni-štvo. Objavljali se bodo sproti. Slovenski odsek Deželnega pomož-m društva Rdečega križa v Gorici: Bežek Viktor, c. kr. ravnatelj slovenskega moškega učiteljišča, Fon Josip, žavni in deželni poslanec, Ipavec Andrej, c. kr. profesor, dr. Kobal Ignacij, katehet in stoini vikar. Kopač Jernej, tovarnar, dr. Novak Ivo, odvetnik, dr. Josip Srebrnič, profesor bogoslovja. ZBIRKE ZA RDEČI KRIŽ. Češka hranilnica je sklenila, darovati deželnemu pomožnemu društvu Rdečega križa zai Češko znesek 100.000 K. Znesek je bil že danes izročen. Predsednik Rdečega križa za Češko, grof Nostitz, je daroval 10.000 K, član gosposke zbornice Richter 10.000 K, Bamberger 10.000 K in grof Clam -Martinic 10.000 K. Baron Reitzes je daroval vojnem^ ministerstvu za vdove in sirote rezervistov 20.000 in 40.000 K za Rdeči križ. Dunajski občinski svet je daroval 50.000 kron za vojake in 100.000 kron za Rdeči križ. Češki namestnik knez '1 hun je daroval 10.000 K za »Rdeči križ«. »Rdeči križ« na delit. Predsednik tukajšne podružnice »Rdečega križa« g. dvorni svetnik v p. Tischler je sklical te dni odbor tukajšne podružnice. Imenovani so bili razni odseki in razdeljeno delo. Pomožna bolnišnica se bode nahajala v semenišču. Oglasilo se je tudi kakih osemdeset postrežnic, ki so se ponudile za bolniško oskrbo. Darovi. .1 u b i 1 e j n i darovi za »Slovensko sirot išče«: P. n. gg.: Dr. A. Pavlica 10 K. Odlikovana voščarna J. Kopač v Gorici daruje mesto venca pok. prč. g Fr. '"odriču, kuratu na Trnpvem, iz hvaležnosti kot prvemji rjarpčniku sveč za cerkve 25 K. Nek dobrotnik daruje za slovenske sirotice, da bodo molile za zmago in mir v naši c. kr. vojski 4 K; dalje Štefan Podberšček 1 K; I erezija Pečenko 40 vin.; Anton Šavli 1 K. Bog poplačaj stotpro! Vse v jipljš o bodočnost s|Qvpn$ke-g a naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva pesarja Franca J o ž e i a I.! <*• » 4-»* **-«,. mr - v°njav, baryoyitf finega okusa Rjtj is mtem prt vi »Fgajickovj Kavin pridatek. - Novice. Vsled moratorija se bodo našli na deželi sleparji, ki bodo ljudstvu za hranilne knjižice ponujali manj, kakor je na knjižicah, lagali se bodo, da knjižice iiisp nič vrednp ter Jjpdo pa tak slepar-s)A način jzvabliali knjižice. Na take sleparje je treba strogo paziti in jih takoj naznaniti ozirojua oddati orožni-štvu. Proti takiip sleparjem se bp brezobzirno postopalo, ter bo vsak brezob-zirriici oddan v preiskovalni zapor. Prav bi bilo, da to svarilo čč. gg. župniki ljudstvu tudi s prižnice javijo. Nesreča na vojni ladji. Na vojni ladji- »Gaa« se je zgodila v torek velika nesreča. Žrtev te nesreče je naš naročnik I. Četnik, kateri je padel pri vkrcevanju provijanta v globočino ladje, ka-1 ih cjp\ et metrov globoko in na njega >e padel pokrov, kateri mu je razmesaril desno oprsje. Četnik je ostal mrtev na dnu ladje. Pokojni je bil miren in priden mornar. Služil je že treče leto. Starišem naše sožalje. Njemu pa svetila večna luč. Kdo je poklican do sedaj v vojaško sfcžbo kot črnovojnik? Glede vpoklica v črnovejniško vojaško službo je treba pomniti za sedaj sledeče: Kakor črnovojniki so vpoklicani -za sedaj le oni, ki so že služili, ki so dobili odpustnico (abšid) in ki niso starejši cd 42 let. Niso toraj poklicani in ni treba, da se javijo oni, ki niso bili nikdar octrjeni v vojake, kakor mnogi krivo mislijo. Od takih, ki niso bili nikdar potrjeni, zamorejci biti poklicani v službo ■ akor črnovojniki le oni, ki so določeni za posebne službe v vojne namene in ki bi zamegli dobiti posebno pozivnico, Par se je vršilo tudi v prvi delni mobilizaciji. Vrhu tega so poklicani še eni, ki imajo namembnice, brez ozira na starostni razred in so li služili v vojski, mornarici, deželni hrambi ail žendar-meriji. Pohoten starec. V Trstu je policija aretirala 671etnega delavca Antona Čerin, doma iz Kanala na Goriškem, ker se je nenravno pregrešil nad nekim 6-letnim dekletom. Pohotneža je zalotila otrokova mati in ga dala takoj aretirati. Kerni poveljniki in poveljniki generali avstro-ogrske armade. 1. Krakovski kor: general konjenice, Edvard pl. Boeh.-Ermolbi; 2. Dunajski kor: general pehote, Blaž Schemua; 3. Graški kor: general pehote, E-rnil Colerus pl. Geldern; 4. Budimpeštanski kor: general konjenice, Karl pl. Terstyansky Nade-ski; 5. Požunski koir: Fzm. Pavel pl. Puhalo Brloški; 6. K asiški kor: general pehote, Svetozar Bdrojevič od Bojne; 7. Temešvarski kor; general pehote Oton Meixner pl. Zweienstamm; 8. Praški kor: general konjenice Artur baron Giesl od Gieslingen; 9. Litomerški kor: general Lotar pl. Kortstein; 10. Pfemisliški kor: general pehote Hugo Meixner pl. Zweienstamm; 11. Lvovski kor: general konjenice, Desiderij Kološvari Kološvarski; 12. Hermanstadski kor: general pehote, Herman Koevess pl. Koeveshaza; 13. Zagfet|ški kor: genertj) ppbote, Adolf baron Rhemen; 14. J]iqmftšjq l40 v kg, olje fino 120 v kg, olje navadno 96 v kg; H.) testenine 64 v kg, 12.) mleko 24 v liter, 13.) petrolej 36 v liter 14.) sol 24 v kg. Ta cenik je razobesiti na vidnem mestu v prodajalni. Po § 7. cesarske naredbe od 1. avgusta t. 1. drž. zak. 194 Se bo kaznoval prestopnik z zaporom 0c* 1 tedna do 6 mesecev. Poleg zaporne kazni se more naložiti denarna globa do 2000 K. V ponovnem primeru se bo kaznoval prestopnik radi pregreška s strogim zaporom od 1 meseca do 1 leta. Poleg zaporne kazni se more naložiti denarna globa do 20.000 K. V obsodbi se zamore po § 9 navedene na-Tedbe izreči, da je prestopnikova zaloga zapadla na korist države. Država Uporabi zapadlo zalogo v preskrbova-nje ljudstva. IX. vinorejski kongres, ki se je imel Održavati letos tekom septembra v Gorici, je preložen na drugo leto. Razpis mesta. V c. kr. kaznilnici v Kopru je razpisano eno mesto kaznil-niškega stražarja. Prosilci morajo po--znati hrvaški in laški jezik. Prošnje naj so vpošljejo tekom 4 tednov po objavi toga naznanila — računjeno od 25. ju-Jlia dalje. Nesreča na železnici. — Čudež Veet- pne 24. t. m. je šel 21 letni de ijižne železnice Štefan Pramuš e2lliškem tiru v bližini postaje E vlVni?o. Nenadoma je privozil tovp: pra* izza ovinka ter ga podrl na t Jež ^ le padel tako srečno, da je c a ^edi pred tračnicami in je vozil -v izvorni vlak preko njegT Sicer je c Pn tem Poškodbe, vendar pa nfJtrl0nevarne ter lahko govori kij Pii' e!!?ra t- l' Dri briški okrajni so h ^d‘ ni' draŽba Premičnin pare. 1 646 na Grafenberkp Y pp:ricj. Privatni promet na južni železnici ^nejen oziroma ustavljen. — Uprava r’ Pr'V' ]užn'e železnice je izdala raz-s, glasom katerega se je do nadaljnih odredb.takoj ustavil ves obrat na njenih progah tako za civilni kakor tovorni promet. Civilnoosebni in prtljažni promet se je v noči od 5. na 6. avgusta, in sicer opolnoči popolnoma ustavil. Zopetno sprejemanje civilnih oseb, prtljage, brzovoznega in tovornega blaga v svrlio prevoza kakor tudi možne izjeme teh določil se pravočasno naznanijo. Prevažanje potnikov v lokalnem prometu se omeji na posebej razglašene vlake in proge. Potna prtljaga se ne bo prevažala. Na vseh postajah južne železnice je dobiti obvestila ali in pod katerimi pogoji je izjemno dovoljen prevoz živil tudi v dobi, ko je splošen pro-rnnt ustavljen. Železniški promet na državnih železnicah. — Vsled odrejene splošne mobilizacije se je splošni promet na glavnih linijah, in važnejših stranskih linijah c. kr. avstrijskih drževnih železnic ob 12. uri ponoči od srede 5. na četrtek 6. avgusta popolnoma ustavil. Vozni red Trst-Jesenice in Prva-čina- Ajdovščina. Vsledzaukazanesplo-šne mobilizacije ostanejo od 6. avgusta dalje na črtah brez vojnega voznega reda nastopni vlaki v obratu: Prvačina—Ajdovščina. Iz Prvačine ob 9.36 zj., v Ajdov-dovščino ob 10. uri 7 min. Iz Prvačine ob 9.36; v Ajdovščino ščino ob 10.26 zvečer. Ajdovščina—Prvačina. z Ajdovščine ob 5.31 predp.; v Prva-čino ob 5.54. Iz Ajdovščine ob 5.31 zv.; v Prva-čino ob 6.33. Trst—Jesenice. Iz Trsta ob 8.40 predp., v Jesenice ob 2.05. Iz Trsta ob 5.30 pop., v Jesenice ob 9.08. Iz Trsta ob 10.30 zvečer, v Jesenice ob 3.20 ponoči. Amnestija za one, ki so se pregrešiti proti vojaški dolžnosti. Opozarjamo še enkrat na amnestijo za vse one ki so se pregrešili proti vojaški dolžnosti. Vsled Najvišje odredbe ne bode radi goriomenjenih pregreškov nikdo kaznovan, ako se kolikor mogoče hitro javi pri vojaški oblasti in nastopi vojaško službo. Mestne vesti. Potrditev zaplembe. C. k. okrožna sodnija v Gorici, kot sodnija v tiskov nih stvareh je v nejavni seji vsled predloga drž. pravdništva z dne 30: 7. 1914 se 21/14/1 sklenila: 1. Vsebina člankov »Avstrijska armada prekoračila mejo« ed besed »Ma-tinu poročajo« do »proti sredini«, »Nemčija mobilizira«. Sijajen sprejem« dq »kolosalne ovacije« usebuje objektivne znake članka IX. zak. 17. 12. 62 št. 8 drž. zak. ex 1863. 2. Potrjuje se izvršena zaplemba, prepoveduje se daljne razširjevanje na-ppminane tiskovine in zavkazuje se u-ničenje zaplenjenih in pnih iztiskov, kj Iji se še zapjenili, zadpbjvši le-ta sklep pravno moč. C. k. okrožna sodnija v Gofici, odd. V. dne 31. julija 1914. Patriotične manifestacije v Gorici. Pne 1. j. m. zvečer je priredila godba 27. c|pmobraiiskega polka mjrpzpv pp mpsfp, Katerpga so se udeležili časfni-KE moštvo tef več tisočera npipžica. Po vseh K°der se jp ppir]]ikp)a množica, so se r^legali neprestano pa-friotični klici navdušenega občinstva. Višek navdušenja pa je manifestacija dosegla pred okrajnim glavarstvom, kjer je namestništveni svetnik Rebek v vznesenih patriotičpih besedah dal duška ljudskemu čustvovanju. Tisočera množica je razoglava prepevala cesar- sko pesem, katero je zasvirala godba. zvišena manifestacija, ki je jasna slika medsebojnega stika ljudske množice in častništva ter vojaštva v teh resnih dneh, je trajala pozno v noč. m Poroka. V soboto dne 1. avg. sta se poročila gospodična Lavra Dekleva in gospod dr. Karol Šabee, odvetniški kandidat iz Gorice. Večerne molitve v Stolnici V Stolnici se vršijo vsak dan ob 7. uri zvečer molitve, da bi nas Bog obvaroval hudih in nevarnih časov. Cesarjev dar. Njega Veličanstvo je darovalo pol milijona kron za »Rdeči križ« in pol milijona kron za družine /poklicanih vojakov. m Govorice, jedna bolj čudna od druge, jedna neverjetnejša od druge, se širijo okoli po mestu in po deželi. nikdar se ne dajajte zavajati od ljudi, ki morda nimajo drugega posla nego širiti take vesti. In vsak naj pomisli, aj govori, da ne pride v nesrečo. Pričakujemo, da ne bo nobenega, ki bi zagrešil kaj takega), da bi prišel pred sodnijo in v ječo! Paziti pa se je tudi pred ljudmi, ker dobijo se taki, ki skrivijo besede in človek pride lahko po nedolžnem v nesrečo. Molitve za zmago. Vsi škofi naše monarhije so odločili za sedanji čas posebne molitve. Za našo škofijo je Ekscelenca knezonadškof določil, da se pri vseh mašah citira »tempore belli« in PO' maši se moli en očenaš in češčena-marija. Pri popoldanski službi božji se molijo pred izpostavljenim Najsvetejšim trije očenaši in češčenamarije za cesarja, za domovino in za vojaštvo. • Dne 2. avgusta je bilo po vseh cerkvah 1 uro izpostavljeno Najsvetejše. Na zadnjem semnju je bilo na prodaj 220 goved, 20 telet, 6 konj in 750 praset. o m Tečaj za bolniške strežnice je o-tvoril v Gorici zdravnik dr. Oskar Mor-purgo. Tečaj obiskuje cela vrsta mestnih gospic, ki bodo potem lahko pomagale pri človekoljubnem delu »Rdečega križa«. Zaključek gospodinjske šole. V petek je bil zaključen italijanski oddelek gospodinjske šole, ki se je vršila na deželni kmetijski šoli. Gorelo je v četrtek popoldan v stanovanju peka Gorjupa v ulici Formica. Zgorela je neka omara in par drugih drobnih stvari. Ogenj je prišel iz dimnika, a je bil kmalu ppgašen. Vojna pošta. Vojna pošta je začela svoje delovanje dne 4. avgusta. Goriška okolica. g Radi razžaljenja straže sta bila kaztipvana neki Anton Marinič iz Vedrijana in neki Karl Culot. Marinip je dpibj! 48 ur zapora in Culot ravno toli-kp. g Dečka je pfetepel. Dimnikar Siergar iz Čepovana je pretepel svojega dečka Stanka, starega 5 let. Zato le bi) kaznovan na 5 kron globe. Napaden je bil delavec Angel Bi-Zaj), star 33 let, iz Ppdgpre. Npppcfalep ^4 i? »daril p° in prebi! usn nici, aa far ]> Ajdovski okraj, a Smrtrjp sg je q$trejil artiprist J psi p Keršpvan, dpma iz Rihemberka, stanujoč v vpjašpjci v 4j4fiyščjpi. pistil je nabito puško, ki se je sprožila in ga rapila srnrtnp. Smrtna kosa. Dne 2. t. m. je umrl za mrtvoudem naš vipavski rojpk c. kr. sodnik g. HilarijHrobat, doma iz Dobravelj pri Ajdovščini. Služboval je pri c. kr. okrajni sodniji v Kopru. Dražbeni oklic. Na zahtevo Antona Lokar v Ajdovščini se vrši pri tamošnji sodniji dne 19. avgusta 1.1. dražba nepremičnin vložka 564 davčne občine Šmarje. Pri isti sodniji se vrši isti dan tudi dražba nepremičnin vi. 374 in 279 (Brje in Dobravlje) na zahtevo Franca Jerič iz Štanjela in Antona Jerič iz Lukovca. Smrtna kosa. Umrl je na Koroškem preč. gosp. dr. Anton Cigoj, bivši profesor bogoslovja v Celovcu. Blagi pokojnik je naš domačin iz Gojač na Vipavskem. Naj v miru počiva! Kanalski okraj. Kanal. Zahvala. Podčastniški zbor 7. lovskega bataljona se slovo jemaje od prekrasne soške doline prisrčno zahvaljuje kanalskim damam za krasno odhodnico, katero so mu priredile, ki Ponesrečil se je v kraju Algrin-/:i v Nemčiji naš rojak Ivan Pavšič, doma iz Vrha št. 93. županstvo Kal na Goriškem. Zgodila se je nesreča dne 23. julija ob 4. uri popoldne. Utrgal se je os rude in ga težko poškodoval. Zvečer ob 6. uri je izdihnil svojo mlado dušo. Star je bil komaj 23 let. Naj počiva v miru v tuji zemlji! Tolminski okraj. Razpisano mesto. Pri c. kr. okrajni sodniji v Tolminu je izpraznjeno mesto uradnega sluge. Prošnje je treba predložiti predsedništvu c. kr. okrožne sodnije v Gorici do 6. septembra. Prednost imajo podčastniki z izkaznico. Cerkljanski okraj c Planinska koča na Poreznu. Podružnica »Slov. plan. društva« v Cerknem naznanja, da se koča na Poreznu letos od sedaj naprej ne bo več oskrbovala. Izletniki, ki bi se tamkaj ustavili, so naprošeni, da poravnajo svoje morebitne račune po položnicah, ki se nahajajo v računski knjigi v koči. ekr Nevarno je padel neki 231etni Andrej Arhar, doma iz Praprotnega brda. Ko je šel po neki strmi sosteski se mu je izpodrsnilo tako nesrečno, da si je pri padcu razbil črepinjo. Nesrečnik je umrl kmalu po tej nezgodi. Komenski okraj. Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana novoustanovljena zadruga »Kmečka hranilnica in posojilnica v Šempolaju« registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Sežanski okraj. Samomorilni poizkus. 401etni zidar Andrej Petelin, doma iz Sežane, a stanujoč tu v ulici dello Scglio št. 339 v J rstu je bil vsled mobilizacije pozvpji v aktivno vojaško službo k sanitetnemu oddelku. Ker je pa v nedeljo pppol-dne nenadoma obolel, so ga odvedli pa redarstveni inspektorat v ulici della Muda vecchia. Tu je pa nesrečnež ne-nadprpp pograbil za škarje, ki so se nahajale na pisalni mizi, ter si je ž njimi fafal Vfa m v vrpt. ?dravniK z zejrav-flišfa Ki 19 Kil Rpzvpp K njemu •i pomoč, ga je dal prepeljati v bolniško. i - s MjafJ ppžigalep. KoRcerp mpseca fafa ie sfaro sjeKefnj dan gore|o v gpzdpilr npspdih) pp frpptiČR. V spboto je opazil gozdni čuvaj Janez Maiplpn 'tokega dečka, ki je zažgal grmičevje ter nato pobegnil, čuvaj ga je dohitel ter oddal policiji. Ta je dognala, da je mladi požigalec enajstletni Franc Za-mrav iz Fernetiča, ki je 17krat zažgal, ako, da je zgorelo 5000 kvadratnih metrov gozda. Korminski okraj. Demonstracije v Korminu. V sredo dne 29. julija zvečer so se vršile v Krminu velike patriotične demonstracije. Ko so pa prišli do Toroševe trgovine, na kateri se nahaja slovenski napis, so svojo pozornost obrnili na napis te trgovine, tako da je morata nastopiti vojaštvo. Priti priliki je bil z bodalom ranjen neki Zardini v pljuča. Sicer pa ne smrtno nevarno. Tržiški okraj. Ladjedelnica v Tržiču. V ladjedelnici v Tržiču se sprejemajo zopet delavci, ker vlada želi, da se zopet začne z delom, ki je nekaj časa počivalo. NajnovejŠd vesti o vojni, Nemčija dala Belgiji ultimatum. Ker belgijska vlada ni dovolila, da bi šle nemške čete čez bolgijsko> ozemlje proti Francozom, je izročila Nemčija Belgiji ultimatum. Angleži napovedali Nemčiji vojsko. Angleška vlada je napovedala v torek proti večeru Nemčiji vojsko z o-zirom na ultimatum, ki so ga Nemci izročili Belgiji. Vesti o okupaciji Lovčena neresnične. Korespondenčni urad zatrjuje, da so vse vesti o kaki avstrijski okupaciji črnogorskega Lovčena čisto neresnične. Na črnogorski meji sploh ni bita ni-kakih sovražnosti, ki so do sedaj omejene le na manjše praske med stražami. Edino moderno deinsnico z eleklrično gonilno silo toplo priporoča Josip Lipicer, Stolna n . 7, (v župnijski biši) preč. duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stareprsode, orodja se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke. Vse lastnega izdelka < Ljudstvu v opomin! Korešpond. urad nam piše: Po zanesljivih sporočilih se nahaja v naši monarhiji večje število subverzivnih oseb, ki so javni in državni varnosti silno nevarne. Zato se vsi opozarjajo, da po možnesti pa-triotčno podpirajo uradne rgane, da se te v vsakem oziru nevarne elemente stori neškodljive. S pazno čuječnostjo v tem oziru lahko vsakdo pripomore do vspehov in do dobrega izida te državne akcije. Resna sporočila v omenjenem smislu se lahko vpošljejo na vojnovarstve-ni urad (Kriegsiiber\vachungsamt) v vojnem ministerstvu. Svoji k svojim! Svoji k svojim! MIHHEZ. TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORIC.' priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo — Sprejema naročila za maskiranje no zmernih cenah. Sante Busolini trgovec z jedilnim blagom v Gorici naznanja slav. občinstvu, da je preselil svojo trgovino iz dosedanjih prostorov na Kornu št. 13 v uilco Sv. Antona štev. 2 tik trgovine g. Ig. Saunig. V novih prostorih bo postregel slav. občinstvu z najboljšim blagom, nizkimi cenami in dobro postrežbo. — Istotako tudi v svoji podružnici v Solkanu št. 311. Obenem priporoča svojo apnenico v Solkanu. Cenj. naročila se sprejema v trgovini v ulici sv Antona štev. 2 in se izvršujejo točno. Odlikovana pekarna in sladčičarna K. Draščik v DORICI na KO K ^ II (v lastni hiši). Podružnici: Gosposka ulica štev. 7 in ulica Corno štev. 4 izvršuje naročna vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se slavnemu občinstvu. Cene jako nizke. ZAHVALA. Ob dnevih bridke žalosti, ki nas je zadela z boleznijo in smrtjo prečastitega gospoda FRANCA KODRIČA kurata na Trnovem pri Gorici so nam bili v veliko uteho nebrojni dokazi iskrenega sočustovanja, ki so nam dohajali od strani premnogih pokojnikovih prijateljev in znancev. Za vse te se tem potom najtopleje zahvaljujeva. Posebna zahvala preč. g. g. Josipu Godnič, vikarju v Ravnici in Leopoldu Cigoj, župnemu upravitelju na Lokvah, ki sta blagega pokojnika v bolezni pogosto obiskovala in tolažila — zahvala tudi prisrčna vsem drugim č. gg. duhovnikom, ki sov bolezni obiskali dragega nam pok. brata in delili g. dušno s tolažbo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala preč. msgr. dekanu Josipu Pavletiču, ki je vodil pogreb, opravil sv. mašo zadušnico in imel na grobu krasen govor. Prav toplo zalivalo izrekamo dalje preč. g. Jakobu Rejcu za ginljiv govor v cerkvi. Posebno zahvalo nadalje za častno spremstvo pri pogrebu ! vsem sorodnikom — preblag, g. c. kr. gozdnemu oskrbniku Klieru in vsem c. kr. gozdarjem ; slavnemu županstvu — cerkvenemu odboru in odboru posojilnice za vdeležbo in vence ; iskrena hvala za vence tudi družinam nadučitelja Lebana in c. kr. gozdarja Sprynarja; delavskemu podpornemu društvu na Lokvah in društvu Orel na Trnovem, ki sta se vdeležili pogreba z drus tveno zastavo. Hvala iskrena vrlim pevcem pod vodstvom spretnega g. učitelja Adolfa Peršič za krasne žalostinke. Hvala vsem Občinarjem Trnovskim kakor tudi vsem ostalim obilnim vdeležnikom pogreba. Še posebna zahvala vsem, ki so kakorkoli počastili spomin preblagega ranjkega in se ga spominjali v svojih molitvah. Trnovo — Rihemberk 26. julija 1914 ' Anton Kodrič, brat Jožofa Vidmar roj. Kodrič, sestra. - 0 (!) $ 0 o Voda „Viehy umetno napravljena, najboljša hladilna pijača v poletnem času, se uživa naj-prikladneje kot pridatek vinu ali sirupom. Umetna voda »Vichy« se pripravlja iz praškov, ki odgovarjajo natančno analizi pristne vode »Vichy«. 1 škat-Ijica z 10 praški, zadostujoči za 10 1 vode, stane 70 vin. Praški se izdelujejo le v lekarni C RIS TO F O LE TTI. Svari se pred ničvrednimi ponaredbami. Pot na nogah, rokah tar sploh na celem telesu, opraske in ' neprijetni duh pota odstrani brez škodljivih posledic lj} Jnfisudol Douglas" jL zdravniško izkušen in najboljše priznan f*| preparat. — Cena 70 vin. izdeluje sele lekarni (j) SRISTOFOLETTi, Gorica, Travnik. 'S' in vsa naročila tja nasloviti. Izdajatelj konsorcij ,,Goriškega Lista“ Odg. urednik Josip Vimpolšek. Tiska »Narodna Tiskarna« (odgov. M. Zimic.) JOSIP TER Pl N naslednik Antona Potatzky v Gorici na sred Rašteia štev 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nhnberškega in drobnega.' blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike.. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci, in mašne knjige. Hišna obuvah za zimske in letne čase Rasnovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, kroš-njarje, prodajalce p> sejmih in trgih po deželi.. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. O Prya slovenska trgovina r jedil-V nini blagom Ifri (J| Anton Kuštrin, (j) v Gorici Gosposka ulica št. 25. Priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonijalnega blaga. Vse blago prve vrst.e. pl Cene zmerne in nizke. Postrežba točna mM in solidna. Na željo odjemalcev v me-^ stu se blago dostavlja na dom. O Pošilja se po železnici in pošti. Originalne Mayfarth-ove oblastveno zavaro-■ - - vane vinske in sadne stiskalnice - - - „HERKULES“ Prvovrstni^izdelek. Hidravlične vinske Infsadnefstiskalnice. — Neprekošene! Grozdni in sadni mlini moštne naprave Ph. Mayfarth & C. - D tl N A i, II. Taborstrasse št. 71. Posebno izdelovanje stiskalnic in priprav za pridelovanje vina. Ceniki brezplačno. Iščejo se zastopniki. Kupujte samo dvokolesa ,,AI«TENA“, francoske vrste, ki so najtrpežnejši jn najboljši bodisi za navadno rabo ali za dirke Kerševani s G O R I e A 0wMi Šivalni stroji Original „Victoria* so najpraktičnejši za vsako hišo-Isti služijo za vsakovrstno šivanje in stikanje (vezenje). Stroj; teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški cenipri tvrdki Stolni m* m Hi „CENTRALNA POSOJILNICA" REGiscRovmrm zadruga z oniEjeno zavezo v GORICI » ; -i»-i <»■ i- obrestuje hranilne vloge po 5°/0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7%, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GiUS. Verdi št 32, 1. nad. Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ---- Odbor. Hi i IM 1 Centrala Ljubljana, podružnice: Celje, Celovec, Sarajevo, Split, Trst. Id niška glavnica K 8,000.000* Rezervni zaklad Kl,000.000.0G Vloge na knjižice po v tekočem računu po dogovoru. Nakup in prodaja vrednostnih papirjev vseh vrst, deviz - valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Eskont menic — — Stavbeni krediti. — Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje. Safes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.