" List izhaja 25. vsakega meseca. ,—	 = Za člane v „Deželni zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno D 6-—. Sicer stane list celoletno D 7.—, polletno D 3 50, četrtletno D 2 —; posamezne številke 1 Din	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. == Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. ====
■ Cena inseratom: ‘As strani D 2-- vključno davek. —			Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me-		 seca, s tein dnem se uredništvo zaključi. -	~ ■■■■
Št. 7. V Ljubljani, 25. julija 1922. Lelo IX.	
Tovariši!
Prihodnje dni razpošljemo opomine vsem tistim, ki niso za letošnje leto, nekateri celo za lansko leto, plačali naročnine, oziroma prispevka za »Gostilničarja«. Napraviti si moramo še ta poštni strošek radi prevelike nebrige cenjenih tovarišev.
Ondi, kjer so zadružna načelstva obljubila pobrati ta prispevek, opustimo opo-minjevanje. Vse druge pa, ki bodo prejeli opomin in položnico nujno prosimo, naj ne odlašajo s plačilom, marveč še tisti dan oddajo svotico 6 Din na pošto, da se zopet stvar ne pozabi in ne zavlačuje.
Osrednja zveza ne pobira od članov zadrug nikakih letnih prispevkov, oziroma članarine, prositi pa vendar smemo, da se vsaj to plača, kar člani prejemajo, t. j. vaše stanovsko glasilo »Gostilničar«. Ti-
LISTEK.
Sv. Antonu prikrajšan preužitek.
Ko sem jaz še majhen', bija Tej je luštno b’lo,
Kolešček sem po hiš’ potakao, Varvao mačkico!
Bil sem pa le toliko prefrigan, da sem v štacuni svojega tateka poslušal marnje gostov, ki so pili kontrameniko v »ekstra-cimru«.
Nekega dne, ko čepim s svojo mačkico na veliki tehtnici v prodajalni, poslušam razgovore možakarjev, ki so si bistrili svoje duhove s »ta grenkim« in z onim, ki je bil v tisti flaši zraven, pa vpraša eden poleg stoječega tovariša, ki sta bila skupaj iz ene fare doma: »Kje pa
skarniški stroški so dandanes velikanski in ne moremo zmagovati plačil, ko polovica naročnikov še ni plačala naročnine. Žalostno bi bilo, ako bi morali ustaviti iz-, dajanje edinega glasila, ki zastopa interes gostilničarskega stanu. Opozarjamo pa tudi pri tem, da bomo vsakogar, ki bi se na poziv, oziroma opomin, kojega bo prejel v enenr mesecu, ne odzval s plačilom, črtali iz imepika prejemnikov našega lista in se bo tudi v slučaju potrebe naših intervencij ž njim tako postopalo.
Prosimo torej še enkrat: plačajte, plačajte in še enkrat: plačajte!
Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani. — Upravništvo »Gostilničarja«.
služiš sedaj?« »V kloštru sem,« pravi, »pri frančiškanih.« »No, ali ste dobili letos kaj veliko prašičev v dar sv. Antona?« »Šest,« mu odgovori hlapec. »Kam pa denete toliko živali?« »Dva smo zaklali in pojedli, dva prodali, dva pa sta proč prišla.« --»Tako, kateri so bili tedaj za sv. Antona, katere je on dobil?« — Pa se oglasi tretji možakar in pravi: »No, katere neki? Kre-pane! Prodanih ne, doma pečenih in pojedenih tudi ne, tedaj mu ni preostalo drugega kot krepani.«
Nato se oglasi zopet četrti v zboru in začne pripovedovati:
»Tudi jaz sem lansko leto sv. Antona ogoljufal, a le po naključju. Bilo je takole: Prejšnje leto so sc prašiči prav slabo obrodili pri nas, pa pravi žena: »Veš kaj,
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo „Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
Poitalna pavšallrana.
Z današnjim se nam je pobaviti neko, liko z našo finančno kontrolo. Ne morda z namenom, kričati zoper ta davek in drugi davek in tretji davek, kar se v vseh slojih dandanašnji neprestano sliši. Pritožiti pa se moramo zoper načine, fanatično gorečnost posameznih organov in brezobzirnost, katera se drži organov finančne kontrole. Kalkulacija in špekulacija finančnikov, ki so svoj čas uvedli davke na živila, gotovo ni bila plitvejša od dandanašnjih te vrste veščakov, in ki je izumila način pobiranja užitnine tako, da se pobira že pri uvozu v mesta in zadene brez izjeme vse sloje enakomerno. V februarju letošnjega leta pa je izšla v vestniku Sa-veza financijske kontrole kritika o tem
morda bo več sreče pri njih, dajva letos enega v dar sv. Antonu!«. »Pa dajva«, pravim. In prvega čemernega dne, ko ni bilo drugega važnejšega opravka doma, vržem zabojček na voz, ujamem prašička, ga smuknem v zabojček, pritrdim pokrov, naprežem, pa hajd v klošter. Ko dospem v mestece, zavijem po Frančiškanski ulici pred velika dvoriščna vrata, stopim pred kloštrsko porto, pozvonim mogočno, in kmalu prikreše coklar in pokuka pri linici: »Kaj bi radi?« »Prašička sem pripeljal, pravim.« Hej, kutar se zavrti, da je kar veter naredil in hiti odpirat velikanska vrata na dvorišče. Znotraj zaropota, zaškriplje, in vrata, kakršna so bila nekdaj v starih trdnjavah, se začnejo gibati in odpirati. Poženem pramčka in zdirjala sva na dvorišče. Privežem konjička, se
To in ono.
Preveč gorečnosti.
sistemu pobiranja užitnine, s katero kritiko se hoče reči, kakor je dejala baro-novka svojemu možu: »češ, to je predor bro za kmeta...«
Da boste imeli ljubljanski gostilničarji pojma, zakaj smo dali uvodniku pod na-< slov »Preveč gorečnosti«, podamo dotične črtice, ki so izšle pod naslovom: »Pobiranje trošarine na vinol v. Ljubljani dobesedno:
»Že v zadnji številki tega lista serri omenil, da pobiranje državne trošarine na vino pri uvozu preko linije v mesto Ljubljano po organih mestnega dohodarstve-nega urada nikakor ni primerno, da bi preprečevalo zlorabe s strani ljubljanskih »vinogradnikov«. Danes hočem iti še nekoliko dalje in pojasniti, da je tudi sicer na škodo državni blagajni, če se vrši kontrola o trošarini na vino le na »liniji«, ne pa tudi v mestu samem.
Zlobni jeziki govore, da se uvozi v Ljubljano več sadnega vina (siadjevca) nego pravega vina, da pa kljub temu sadnega vina v Ljubljani ne dobiš, če ga s krvavo glavo iščeš. Znabiti so te govorice pretirane, gotovo pa je le, da se popijejo v mestu velike količine sadnega vina za pravo vino, ne da bi bila plačana za to v mestu »pridelano« vino kaka trošarina.
Kako tudi ne! Kdo nadzira ljubljanske gostilničarje, da ne prilivajo zatrošarinje-nemu prirodnemu vinu nezatrošarinjeno sadno vino? Nihče! Vsa kontrola se vrši edino-le na liniji pri uvozu, potem pa se za vse drugo živ krst ne brigaj več. Finančni kontroli je v točki b) člena 14 a) troša-rinskega pravilnika za vino nadziranje prodajalcev vina izrecno prepovedano, mestni dohodarstveni organi pa v mestu kontrole že od nekdaj nikjer ne vršijo.
Gostilničarji in celo prodajalci vina na debelo delajo torej v mestu, kar se jim ljubi in fabricirajo vino, kolikor le hočejo, ne da bi se jim skrivil las.
Podobno je z vinom, ki se uvozi v mesto v sodih, pa se potem pretoči: v steklenice in v steklenicah proda. Če sem prav poučen, se doslej še ni pripetilo, da
skobacam na voz, prispeli hlapec si že viha rokave, da sprejme prišleca v svoj hram, odprem zaboj, a glej ga, hudiča, živalice nikjer, zaboj je bil prazen. Stal sem na vozu kakor okamenel »taterman«, osupel in brez vsakega pojma, kaj se je zgodilo. Poleg stoječemu vratarju, ki me je notri spustil, se začnem opravičevati: »Gospod, prašička ni nikjer! Bog mi je priča, da sem ga resnično del v zaboj, zabil pokrov in odpeljal od doma. Kaj se je moglo zgoditi, nimam pojma!?« Joj, kako me je začel zmerjati in oštevati: »Kaj mislite, da nas boste imeli za norca?« itd. Vpil je kakor grešna duša nad menoj, meni je kar šumelo po glavi. Kar hitro obrnem voz, poženem brez slovesa s samostanskega dvorišča, niti na kako okrepčilo pri »Tomažu« si nisem upal misliti.
bi kdo prijavil pri mestnem dohodarstve-nem uradu, da bo vino, ki ga je uvozil v sodu, pretočil v steklenice. Ali se res prodaja v Ljubljani le ono vino, ki se je v! ste~-klenicah uvozilo? Kdo bi to verjel?
Kaj pa fina vina? Kdo kontrolira danes gostilničarje, ali ne točijo finih vin, ki so jih uvozili kot navadna vina? Mestni dohodarstveni urad nima vendar nobenega interesa, da bi za »vino« deklarirano tekočino preizkusil, ali ni morda »fino vino«, ker od trošarine na fina vina ne dobiva nobenega plačila, finančna kontrola pa pri večini mestnih gostilničarjev sploh ne sme'vršiti dohodarstvene kontrole in ji je zato skoro nemogoče v tem pogledu uspešno delovati.
Vsi ti in še marsikateri drugi nedo-statki bi bili mahoma odpravljeni, če bi se tudi v Ljubljani pobirala trošarina na vino tako, kol se pobira povsod drugod v Sloveniji.
Izgovor, da bi bilo to pobiranje v Ljubljani zvezano s težkočami, ne velja, ker se pobira trošarina na vino na isti način tudi n. pr. v Mariboru, ki vendar tudi ni ravnotako majhen.
Pobiranje trošarine na vino po finančni kontroli bi pa prišlo prav poleg vsega drugega tudi pri odmeri obrtnega davka in davka na poslovni obrt, ker bi se moglo za vsakega posameznega gostilničarja natančno dognati, koliko vina potoči. Teh podatkov mestni dohodarstveni urad pri sedanjem načinu pobiranja, tudi če bi hotel, niti približno ne more dati. Če pomislimo, da bi se mogel po količini iztočenega vina ocenjati sploh celotni obrat vsakega posameznega ljubljanskega gostilničarja, ni treba poudarjati, kako velikanskega pomena bi bilo za davčno oblastvo pobiranje trošarine na vino po finančni kontroli.
Kako pa s stroški, bo vprašal kdo ves skrben! No, tudi v tem oziru bo državna blagajna dobro vozila, če tudi bi ne bil odpravljen noben preje naveden nedosta-tek.
Za kontroliranje trošarine na vino v mestu Ljubljani bi popolnoma zadostovalo
Šla sva kakor strela proti domu nazaj. Ko tako nekako pol ure drvim tja v en dan in prisopiham s pramčkom čez Kav-ran, zagledam svojega pujska lepo pasti se na sončnatem travniku. »Aha,« tu si tisti, ki si mi takšen »špot« naredil. Živalca me je poznala, hitro jo ujamem in smuk zopet v zaboj. Pogruntal sem, da sem doma pokrov premalo pritrdil, med drdranjem voza se je omajal in prašiček, ne bodi len, švigne zadaj iz zaboja na voz, z voza na cesto in s ceste lepo na travnik se past. Jaz se po zaboju seveda vso vožnja nisem nič oziral in tako lepo ponosno peljal praznega sv. Antonu.«
»Ko se pripeljeva s prašičkom zopet lepo domov in razložim stari vso dogod-bico ter ji predlagam, ali ne bi kazalo, da bi takoj zopet obrnil in peljal živalco v
10 poduradnikov finančne kontrole. Če računamo za vsakega po 800 dinarjev na mesec, bi znašali stroški za kontrolo trošarine na vino letno 96.000 dinarjev. Mesto Ljubljana prejema sedaj vsaj to vsoto, če ne več (govori se o Vi milijona dinarjev), zato bi bilo pobiranje po finančni kontroli za državo ne le boljše, nego tudi cenejše.
Sedaj se mnogo piše in govori o redukciji nepotrebnega uradništva. Čisto prav, da se zniža število državnih nameščencev, če so nepotrebni, toda še bolj prav je, da se znižajo stroški za pobiranje davkov, posebno še, če pri tem sigurnost kontrole le pridobi. To naj bi se vpo-števalo tudi pri predstoječi reformi zakonov in predpisov o trošarini na vino in naj bi se ne delal za Ljubljano zopet kakšen »ekstravuršt«.
Lepo je, ako je uslužbenec ali uradnik iskren in zvest v svojem poklicu, ali v tem slučaju pa vidimo preveč gorečnosti. Podajamo ta članek, ki je izšel v strokovnem listu finančnih kontrolnikov, da damo s tem priliko prizadetim, da se oglasijo s stvarnimi ugovori, ker smo prepričani, da vinotrštvo mesta Ljubljane ne bo molče požrlo takih očitanj. Kar se tiče mešanja grozdnega vina s sadjevcem, nam je iz skušnje in strokovno znano, da se gotova vina s sadjevcem, ne da bi to ne postalo očito, mešati ne dajo, soslebno ne z jabolčnikom. Edino dober tepkovec se vzame z vinom, ne da bi ga skalil. Jabolčnik pa takoj skali čisto pravo vino. O tern smo se osebno prepričali, ko je neki ljubljanski gostilničar kupil pri Gospodarski zvezi sod s ca. 700 litri vina, ki je bilo, ko ga je v kleti pokušal, kristalno čisto, a ko ga doma nastavi, je bilo kalno. Pokušnja je na prvi kožirek pokazala, da je bil pride-jan vinu jabolčnik. Gostilničar je dejstvo takoj naznanil tvrdki, da je pokusil in kupil čisto vino, to pa je zmešano z jabolčnikom in kalno, ga ne sprejme In ako mu tvrdka takoj blaga ne Izmenja z dobrim čistim vinom, ga bo oddal v kemično pre-izkuševališče. No, tvrdka si je bila v sve-sti storjene lumparije in v najkrajšem ča-
klošter. Pa pravi žena, ki jo je med tem že menda sv. Duh z boljšo pametjo razsvetlil: »Nič ne bomo pošiljali, že ni namenjeno, kar doma ga obdrživa.« In glejte! To leto se je izmed vseh drugih ravno ta prašiček najlepše izredil. In od tistega časa ne pošiljamo več daril v Balohov tempelj.«
»Ko sem nekdaj pozneje, spomnlvšl se te pripovedke, vprašal tateka, kaj je to Balohov tempelj, mi pove, da so bili to, kakor piše sv. pismo starega testamenta, tudi neke vrste menihi ali duhovniki, ki so imeli svetnika ali Boga Baloha, in ta je bil tako požrešen, da ni bilo nikdar dosti daril; cele vole, teleta in. nebroj drobnice je pohrustal. No, vernikom se je le čudno zdelo, ako res ta svetnik toliko pojč in so skrivoma natrosili pepela iz tempeljna
su ponoči je poslala: voz in odvzela zbrojo zopet' nazaj. Ta slučaj navajamo, da dokažemo piscu gori navedenega članka, da je od fantazije do istine precej daleka pot.
Ravnotako je z zahtevkom, češ, da naj gostilničarji vina, ki ga denejo v buteljke še enkrat zadacajo po zvišanem davku. Tako daleč pa kaprice davčnih organov vendar ne simejo iti. Ako se pomisli, koliko potrebuje vino, predno je zrelo za buteljke gleštanja, vležanja in koliko časa leži mrtev kapital v njem, je zahtevanje po takem drastičnem postopanju vendarle prevelika gorečnost. Izgle-dalo bi skoraj tako, kakor bi se moralo meso, ki je bilo uvoženo v živem prašiču, podelano v klobase, tudi še enkrat obdavčiti.
In pa če bi imelo veljati naziranje takih gorečnežev, bi moralo biti samo v Ljubljani zaposlenih toliko kontrolnih organov, da bi morala biti državna trošarina še dvakrat višja nego sedaj, da bi se dobilo na trošarini to, kar bi število teh organov veljajo. Na deželi trdijo kjersi-bodi, da se ne plača toliko daca, kar je treba za plače številnim financarjem. Zato smo prepričani, da bodo razumni finančni ekonomi radi ostali pri dosedanjem sistemu pobiranja užitnine na linijah zaprtih mest kot je Ljubljana in drugod.
Pri tej priliki moramo pa tudi mi na nekaj opozarjati. Tako naše čitatelje gostilničarje, kakor tudi finančna oblastva. Prve na to, da se ne bodo pustili briskira-ti s preziranjem zadevnih predpisov, druge pa, da šikano, katera se je dosedaj kjersibodi prakticirala, opuste, in ta šika-na obstoji v temle:
Prav mnogokrat se zgodi, dokaz pritožbe, ki so bile pri našem uredništvu že podane, da finančni kontroln iorgani niti na opozoritev plačnika ne vstrežejo, marveč ostentativno prezirajo določbe predpisa užitninskega zakona, tičoč se odpisa za godljo ter izjavljajo: »Pa se pritožite!« Torej kljub obstoječim zakonskim predpisom naj si njih izvrševanje zopet za vsak posamezni slučaj šele s pritožbami izmo-ledujemo. To je vendarle prevelika brez-
do hiše tistih menihov, ali kan so že bili. In glej! Ko so drugo jutro šli gledat, ali je kdo živih bitij tod hodil, so našli v pepelu lepo stopinje tistih »farbarjev«, ki so se imenovali duhovniki Boga Baloha. Sleparija je prišla na dan in Balohov tempelj je bil razbit.«
»In, da se vrnem zopet k sv. Antonu, naj povem, da sem pozneje, ko že nisem več majčken bija, bival v Gradcu In nekega dne ogledoval izložbeno okno neke knjigarne. Kar zagledam sliko sv. Antona in nad njo nadpis: »Wahres Abbildnis des heiligen Antonius des Einsiedlers«. Slika je predstavljala hišico sv. Antona, ki je v njej s kapuca čez glavo pobožno čital in molil. Čez okno pa so gledale in se mu režale zapeljive ženske globoko dekoltira-ne s krasnimi, tipičnimi deli gornjega ži-
obzirnost napram davkoplačevalcem. Pravilnik za izvršitev določil o trošarini na vino, mošt in sadno vino določuje v členu 8 dobesedno: Od vina, ki je določeno za prodajo, je odpisovati na račun droži 3 1 od hi, pri moštih 10 1 od hi. To stoji in temu mora poslujoči uradnik ugoditi ne da bi bil na to opozorjen, tembolj pa še na zahtevo stranke.
To imejte tovariši na pomen in nikakor se ne dajte v tej zadevi odrivati s pripombami: Pritožite se! če pa se bomo morali pritoževati, se bomo brez rokavic.
Iz naših organizacij.
XI. redni občni zbor gostilničarske zadruge v Kranju se je vršil dne 26. junija ob 2. popoldne v prostorih g. Kuralta. Po čakanju ene ure pozdravi načelnik navzoče ter obžaluje tako malo zanimanje članov in članic za ta občni zbor. Konsta-tira pa, da je bil občni zbor pravilno sklican na posebna vabila in ob pravem času ter po čakanju ene ure sme polnomočno se posvetovati in tudi sklepati glasom zadružnih pravil § 17. Nato imenuje zapisnikarjem g. Gašperlina, overovateljem zapisnika pa g. Velkavrha in g. Štera, pregledovalcem računov pa g. Antona Križnarja in Ivana Engelmana, nakar preide na dnevni red.
K prvi točki, čitanje zapisnika, ga prebere g. I. Gašperlin ter se soglasno odobri.
K drugi točki poroča g. načelnik nastopno:
Zadruga je imela preteklo leto precej delovanja ter je imel odbor sedem sej. Imeli smo 61 poslovnih spisov. Zadruga je štela koncem leta še 129 izvršujočih članov. Med letom je eden umrl, sedem pa jih je odložilo koncesije. Dobili pa smo zato 11 novih članov. Vajencev ima zadruga še 17 vpisanih. Odbor je v svojih sejah sklepal in predlagal sledeče glede koncesij: Enajst prošenj za stare gostilne je predlagal obrtni oblasti v ugodno rešitev, ona pa jih je odobrila deset. Sedem prošenj pa je predlagal v zavrnitev, okrajno glavarstvo pa jih je zavrnilo šest, ena
vota. Na zadnji strani te slike pa je bil kratek opis njegove zgodovine od mladeniča do moške starosti. In tam je bilo povedano, da ni skušal njega pravi prašič v živalski podobi, ampak takratni cerkveni svet je zapisal tako, da so ga skušale prašiče. To so bile tiste lahkoživke, ki so se mu čez okno ponujale in pri tem je ostalo. Skušale so ga prašiče! In radi tega ima on sedaj na svoji sliki prasca, ki se mu je prišel ponujat. Ostal pa je sv. Anton kljub svoji jekleni kreposti dekliški pa-tron. In še dandanes se spominjam; da sem slišal, ko sem še majčkem bija, Prašnikarjevega strica peti:
„Sv. Anton,
Dekliški patron,
K’tera se njemu priporoči,
Ga ,gvišno‘ dobi.“
Antonio de Porcelut.
pa je ostala nerešena. Pač pa je okrajno glavarstvo ugodilo prošnji g. Margite Wurzbach, soproge odvetnika iz Ljubljane, katera je prosila za: koncesijo gostilniške obrti v popolnoma novo hišo v Preddvoru in to proti našemu mnenju in predlogu. Vsled tega smo napravili tudi pravočasni in utemeljeni rekurz, pa tudi ta se nam je zavrnil. Poslali smo tudi še pritožbo v Beograd, pa ni odgovora. Nadalje so se dale tudi štiri gostilne v najem. Zborovalci so poročilo načelnika vzeli na znanje ter odobrili.
K tretji točki o poročilu računskega zaključka poroča g. zadružni blagajnik Franc Benedik naslednje:
Zadruga je imela dohodkov 2.361.82 kron, izdatkov pa K 2.059.—. Prebitek torej K 301.86. Bilanca pa je bila: Aktiva K 2894.59, pasiva K 2894.55, ki je čisto premoženje zadruge. Razdeli se pa takole Na inkorporacijski zaklad K 481.50, na vajeniški zaklad K 77.—, ostanek, t. j. K 2336.05 je splošni zaklad. Pregledovalca računov sporočita, da sta našla knjige v redu ter predlagala blagajniku absoluto-rij, kar zborovalci soglasno odobre.
K četrti točki proračuna- za tekoče leto, sklenejo zborovalci, da se strinjajo s predlogom zveznega zbora, glede letnega prispevka za »Gostilničarja«.
K peti točki »raznoterosti« pa predlaga g. Križnar, naj se zadruga zavzame za to, da gre z deputacijo k okrajnemu glavarju, da mu poroča glede šušmarstva po osebah, ki nimajo nobene pravice točiti vino, pivo ter žganje, pa jih ne preganjajo, medtem ko se moramo mi strogo držati policijske ure in plačevati davke, oni pa so prosti vsega. Zahteva naj se, da take šušmarje kar najbolje s kaznijo pre-ganjajo.-
Nadalje predlaga, da naj se pobira vpisnina za vajence po Din 20 in favno toliko tudi oprostnine, ko se mu izpričevalo izstavi, zato naj se izpremenijo tudi pravila v toliko. Zborovalci vzamejo tudi ta predlog na znanje ter ga odobrijo.
Ker se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi g. načelnik zborovanje ter se zahvali navzočim za udeležbo.
*
* *
Zadruga gostilničarjev v Starem trgu pri Rakeku je imela izredni občni zbor 25. t. m. v glavnem v svrho razširjenja svojega okoliša na ves sodni okraj Lož ter preuredbo pravil v zadevi pobiranja pristojbin, izpopolnitev odbora itd. Podrobnejše poročilo priobčimo v prihodnji številki.
Dopisi!
Napačne razmere po železnicah.
Krško, dne 17. julija 1922. Ako od-pošlješ na Rakeku po železnici več vinskih sodov v Veniše, pošta Leskovec, t. j. občina Krško v Sloveniji, ker drugih Veniš sploh v Evropi ni, potuje posoda preko
Veniš in čez naše meje v Leskovac na Hrvatskem im naslovnik dobi vso razdrapano posodo po vsestranskem iskanju šele čez 45 dni in mora vrh tega doplačati vso nepotrebno vožnjo.
Ako ntmajo štacije nobenega repertoarja in ne vedo, kje je naslovljeni kraj, bi morale vsaj oddajnika o tem vprašati in po potrebi spopolniti vozni list, predno še blago prevzamejo.
Če oddaš nadalje v Ribnici na Dolenjskem sod, naslovljen na postajo Videm-Krško, pa pridejo na Videm samo vozne listine, posoda pa ostane v Ljubljani na postaji ravnateljstva in pride po vsestranski reklamaciji točno čez 50 dni na Videm.
Mesto Krško je sedež obširnega okr. glavarstva z vsemi zadevnimi uradi in upravami ter središče priljubljenih dolenjskih vin. Ima torej bližnji prometni stik z vinorodnimi kraji: Sv. Duh, Stude-. nec, Bučka, Raka ter avtomobilsko zvezo Sv. Križ, Kostanjevica, Št. Jernej in Novo mesto. Na postaji Videm-Krško bi morali torej postajati vsi brzovlaki. Tam pa se zamudi samo eden naglič, ki tako točno in brez vsemesreče vozi, da ima navadno po več ur zamude in se v smeri proti Zagrebu v Krjkem niti ne oglasi. Vozne cene na teh vlakih bi se morale do prvih 50 km vsaj na vsakih 10 km zaokrožiti, da ne bo moral tisti domačin, ki ima nujnost se peljati z brzovlakom do prve bližnje postaje v daljavi 4 km, plačati celih 61 K, t. j. ravno toliko, kakor oni, ki se razkošno ali kakor že pelje 10 postaj naprej. V tem pogledu merajo naše organizacije na vsak način p odvzeti primerne korake, da se na to in ono stran odpravijo take proklete površnosti pri železnicah.
Strašiti ne velja!
Te lini so prinesli ljubljanski dnevniki grožr jo, da bo nastopila ostra kontrola proti Ijr djanskim gostilničarjem, če ne pobirajo z vso strogostjo občinskega davka od gostov. Take impertinentne grožnje so naravnost žaljive, ker je to eksekucijo nad svojimi 'gosti dobilo ljubljansko go-stilničarstvo naprteno le vsled svoje nezavednosti, nesolidarnosti in sramotne brezenergije. Magistrat ima torej dovolj denarja inTpupenstva, da ga lahko po* šilja po p«5šameznih gostilnah in kavarnah šnofat, ali je gostilničar in kavarnar že kaj naberačil za berače.
Sram nas je lahko pred mariborskimi tovariši, ki so se kakor en mož uprli taki nadlogi in kakor je mariborski magistrat lahko prirej, da sam pobira to davščino, tako bi Se lahko tudi Ljubljančani otresli te tlake, ako bi ne bili sami »cagovci« in »mevže«*, ki nimajo 6 organizaciji in solidarnosti pobenega pojma.
Rad bi vedel, kdo me more siliti, da kot obrtriik, ki plačuje vse mogoče davščine o4,_ svoje obrti, moram za pokoro zato, ki §§ mučim od jutra do polnoči, prevzeti nalogo berača in iztiskača na dobro mestnih postopačev, ali kakor se jim že
pravi beračev. Že kričeče globe in kazni, ki so bile v dotičnem ukazu zažugane, bi Vas morale oplašiti toliko, da bi se zbrali skupaj na hrupen protest in proti taki za-mišljariji poslali svoje može občinskemu zastopu s kratko izjavo, da tega poseganja v mošnjičke svojih gostov ne prevzamete, pa bi bil magistrat lepo oddal do-tične kupončke svojim uslužbencem, jih v to primerno nagradil in namesto, da jih spušča sedaj samo Vam na prste gledat, jim dal nalog, pri takih prilikah tudi denar pobrati in Vam bi bila prihranjena tudi težka vest in očitek sam sebi, da si sami preganjate sedaj ob 10. in 11. uri goste iz gostilen in kavaren.
Na mestu je tedaj priporočilo: Tovariši, v bodoče nekoliko več samozavesti!
Velesejem in vsesokolstvo v Ljubljani.
Želeti bi bilo, da se letos ob teh velikih prireditvah toči v prvi vrsti izbrano domače vino, da ne bo tako kakor lansko leto, ko nisi na Velesejmu že drugi dan dobil dolenjskega vina.
Ako je kateri v zadregi zaradi dobrega vina, naj se obrne na našega sotrudnika g. svetnika A. Križmana v Krškem, kateri daje rad pojasnila, kje se dobi še dobra dolenjska kapljica.
Razne vesti.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani se je preosnovala z dnem 1. julija 1922 v smislu zakona o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922., Ur. 1. št. 62, v Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, njene poslovalnice in ekspoziture pa v Poslovalnice ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v (na) itd.
Gostilničarji dobe porcelansko posodo po lastni nabavni ceni v Zvezinem skladišču v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16.
Na državni kmetijski šoli na Grmu
(Novomesto) se prične novo šolsko leto v pričetku novembra t. 1.
Šola ima dva oddelka. Celoletna šola je namenjena predvsem za učence iz vinorodnih krajev, zimska šola pa za učence iz nevinorodnih krajev. Letna šola traja od 1. novembra t. 1. do 31. oktobra prihodnjega leta z enomesečnimi počitnicami v avgustu. Zimska šola traja dve zimi po 5 mesecev.
Učenci imajo na zavodu vso potrebno preskrbo, to je stanovanje, hrano in sna-ženje perila. Preskrbovalnina, ki se plačuje polletno v naprej, znaša 200 Dinarjev mesečno. V slučaju rastoče draginje se pa lahko zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. Šolnino 10 Din mesečno plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddati je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskrbnine
in nekaj prostih (brezplačnih) mest, to pa le revnim kmetskim sinovom, ki se izkažejo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom in ki se zavežejo, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Šola ima sploh v prvi vesti namen, da vzgaja dobre kmetske gospodarje in zato imajo kmetski sinovi, dodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost.
Pogoj za sprejemanje je starost najmanj 16 letj neoporekljivost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Prošnje za sprejem je pisati lastnoročno, na celo polo, kole-kovati s kolekom 4 Din in priložiti en kolek za 10 Din za rešitev. Prošnje je vložiti najpozneje do 20. septembra t. 1. pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu, pošta Novomesto. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. zdravniško spričevalo. 5. spričevalo o nravnosti. 6. izjavo staršev oz. varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja. 7. obvezna izjava staršev ali varuha, ki prosijo za prosto ali polprosto mesto, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa dapovrnejo zavodu prejete zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost po čl. 8. zakona o ustrojstvu vojske, t. j. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da ostanejo pozneje na lastnem domu. Bližja pojasnila v vseh zadevah daje ravnateljstvo.
Občni zbor
gostilničarske zadruge v Starem trgu pri Rakeku
se je vršil dne 25. julija v precej obilnem številu udeležencev. Pred vsem je bil namen zadruge razširiti njen delokrog za ves sodni okraj loški, ker je sedaj imela v tekstu samo Stari trg in okolica in pa preureditev zadružnih pravil glede inkor-poracijskih taks, kakor tudi taks za vpisnino in oprostnino vajenštva.
Učna doba za vajenštvo se je sklenila sedaj za tri leta, vpisnina za vajence na 10 Din in oprostnina na 25 Din. Pristop-ninska taksa za novo vstopivše zadružne člane se namesto dosedanjih 10 kron določi na 100 Din, vendar pa tisti gostilničarji, ki bodo sedaj včlanjeni vi novi razširjeni okoliš, bodo plačali le prejšnjo pristopnino 10 K. Razširilo se je tudi število članov načelstva od štiri na šest in tri namestnike poleg načelnika in njegovega namestnika. V tako razširjeni odbor sta bila na novo izvoljena gospoda Ivan Lenarčič iz Nove vasi, Anton Turk iz Ravnika kot odbornika, Ivan Modic iz Fare kot namestnik.
Kot zadružna doklada velja zk vse enako 50 K za letošnje leto.
I
I
IE3
V HLEBIH [J. 11 Ul PO DIN. 28 50 FStffiOPAlMAflJElllFMMAMPO-STAJA V SLOVEHIJi V ZABOJIH Cl. 30 KG.
I
1 EmU FUIKO MOJE SKUDlStE. |
EIDKE KHIELK
1 HRUHIAFCTR I
I
I
KASTELČEVA »LICA STEV. 112
■■ iimi  :■
Pozor, sastllni£ar]I!
Čast mi je javiti, da sem s podporo slovečega vinogradnika g. Marko Stejiča iz Šibenika	__
mST ©tvoril IBS
veletrgovino samo prvovrstnega, pristnega belega in črnega
DALMATINSKEGA
mm
ki ga oddajam po cele vagone, kakor tudi v posameznih posodah iz moje kleti v Spodnji Šiški, Savškova cesta 255
ali pa franko brod Šibenik ali Baker po
IjST konkurenčno tiizki ceni« “iH
Pisarna je v Ljubljani, Gosposka ulica 3, restavracija »Zlatorog”.
Za obilna naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Evan Kočevar.
Gostilničarji iz Ljubljane in okolice dobe
porcelansko posodo
po tovarniški ceni v skladišču Ljubljana,
GUMIJEVI TRAKOVI
za cepljenje trt, paffia, peponospopa brizgalke sistem Vopmell in flustpia. Peponospopa gumijeve cevi in zatvopbene ploščice, razppašnlki žvepla, žveplo za vinogpade „FlopestoVo“, žveplenoapnena mešanica, bakpena galica podmokliška, apneno dušikovo umetno gnojilo in vse dpuge potpebščine za vinogpadništvo ppodaja po najnižjih konkurenčnih cenah
„PflSTEURIT“
K. SflRJfl, MARIBOR, Koroška cesta štv. 30.
Bpzojav: ..PflSTEURlT" JHaribop.
Telefon StV. 229.
rrt.
Veletrgovina vina in žganja
Bolbecher in drug.
Novo mesto
Ul Of
dobavlja na veliko in malo iz svojih skladišč prvorazredna banatska, dalmatinska, ljutomerska, štajerska in hrvatska vina
ter domačo slivovko.
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
»
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sv. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
.01
Delniška pivovarna Laško
marčno pivo
priporoča svoje
dvojno marčno pivo
temno mm
pivo
Koncertno kasarna ..BflLHKN"
PTUJ, Vseh svetnikov ulica 20.
Vsak večer
KOIKEIT
prvorazredne damske kapele ,,Zvezda".
Sestanek vseh tujcev.
Rendez-vous au Gaf6 „Balkaa*‘.
Najboljša zabava v Ptuju pri dobri kapljici vina,
Za obilen obisk se priporoča
Janko Vutak,
kavarnar.
Poceni In velika zaloga
NOVIH DVOKOLES
različne pnevmatike tudi za otročje vozičke, šivalni stroji in vsakovrstni deli PRI BATJELU, Ljubljana, Stari trg 28. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivaini stroji itd. v popravo. — Mehanična delavnica.
TD I n || II A“ tovarna dvokoles in |
.,11110 UH H otroških vozičkov, L Karlovška cesta 4, Zvonarska ulica 1.
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilO, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 15 kron pri TRNK0CZY, lekarna, Ljubljana Slovenija.
Jernej M.
LJUBLJANA, Sp- Šiška
priporoča svojo zalogo najboljših VII	•
po zmernih cenah.
I. kranjska tovarna mineralnih vodi, sodavice i. L 9.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
»odavlco, pokalice, naravni malinov in citrono* aok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodoveo, nektar, kristalno cltronado, jabol-čnl biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
AZBEST
za precejanje Vina, ŽELATINA za čiščenje Vina, oglje za odvzetje barve Vinu, „EP0flIT", sredstva za odkisanje vina, TANIN, natriumbisulfit, Juto žvepleni trakovi, žveplo na azbestu in Vsa druga sredstva za lepšanje Vina. — Nadalje aparati za precejanje vina, sesalke, gumijeve cevi za pretakanje Vina, razne priprave, kapice za steklenice, Vseb vrst zamaški iz probkoVine, Čepi in vehe, orodje za sodarje, kletarska oprava, kakor vseh vrst v vinstvo spadajoče potrebščine nudi in razpošilja hitro in po najnižjih cenah
,,PASTEURIT“
K. SARJA, MARIBOR, Koroška cesta štv. 30.
Naslov brzojavkam: ..PASTEURIT".	Telefon	štev.	229.
Razbito ali luknjasto posodo
iz stekla, porcelana, lonce iz emajla, železa ali pločevine zlepi samo Diamantni prašek; tudi razbite marmornate plošče in modelnice od peči si lahko sami popravite. Popravljeno posodo lahko zopet rabite za pečenje in kuhanje. Zavitek zadostuje za 10—15 popravil. Razpošiljam vzorce po Din. 4.—, denar naprej, trgovcem popust, vsak je kupec!
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
ANTON KOVAČIČ - LJUBLJANA
Metelkova ulica 3.
Pozor gostilničarji
Na prodaj imam več tisoč novih vrčkov, 0 51 in kozarcev 0.3 1 za pivo kakor tudi več popolnoma dobrih, ovinjenih vinskih sodov 200 do 400 1 z novim cementiranjem.
IVI. Dolničar, restavrater na glav. kol. v Ljubljani.
fr,------------
(r Raznovrstno
rudninsko vodo
priporoča
A. ŠARABON v Ljubljani.
>4 Glavna zaloga rudninske vodo ln ipecerljska veletrgovina. k
Ceniki na razpolago I ~W>	Con,ki n. razpolago 1
S
Vlnometre „BernatotM. —Asbestov bombaž In prašek. — Eponlt. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico.—Natrijev blsulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino  .... " ■ Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve Itd.	—
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
Ljubljana, Zidovska ulica 1.
I
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi ln buteljsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
ln najsolldneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljpna, vogal Sv. Petra ceste ln Resl]eve ceste.
1	as	Velepražarna	aa	kavo	m oloktrl&nlm obratom. ..........—	 sa	Zalogo mineralnih vod. *
Zaloga stekla, porcelana In svetnik Fr.Kollmann
v tjubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbl Izdatno znižane cene.
fi. Jajce
cvetlični salon
Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34
v Ljubljani.
£ V
IS
'3
Mazilo zoper „Srbeiico“ garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Moczy, Ljubljano.
Hi brnim lo reMja *
Peter Stepic
Spodnja Sla štev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon it. 262.
jx3cxx x xix x x xxxixjLXJocxi:xirrYxi
Slivovko
tropinovec rum
cocnac-medicinal razne fine likerje
::	ter	vsakovrstno	kolonijalno	blago priporoča tvrdka ::
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. ^
vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo,
. . . zzz: vse solidna in trpežna izdelava. — 	....
Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila MF po najnižjih cenah. *ei
Zaloga sodov ter sodarskega lesa.	----
Cene zmerne.	Točna	postrežba.	Solidno	delo.
Franjo Repič
•odarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica It. 18
i Mil lalail *
|| pekarija, slaščičarna in
kavarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
m
ti m m
V
(zalogo)
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
f\r
VIN©
staro in novo v vsaki količini, jako dobre kakovosti prodaja po jako zmernih cenah
LADISLAV POLLAK
JAŠKA (Hrvatska).
La
redovalnica za
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno la vse slnibo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 25 p,    z dežele 1 Din. - -
Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike I
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih oln Iz dolenjskih, hroatskth In štajerskih nlnsklh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah.
Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
PRISTNI BRINJEVEC
se dobi po primerni ceni pri
FRANC SVIGELJO
na BREGU
p. Borovnica
ZAMIKE
oddaja
Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP.
LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
M
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Pivovarna „UNIONM v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Oobč se tudi tropino In sladne cime, M so kot živinska krma solo priporočljive.
D OD □
A. & E. Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mestni trg 1@. Manufakturna veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šiyane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beli in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zelo bogati, izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega šifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, bluze iz svile in etamina. JSlajvečja izbira florastih volnenih in svilenih nogavic, dokolenic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in glace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majice, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd.
Solidna in točna postrežba.
Izdaja In zalaga „Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Zajec. — Tisk „Narodnc tiskarne".