Iz Ternoveg* pri 11. Bistrlci. Xa, wTovarš", tukaj nekaj iz rnoje potne torbice! Spravil sem svoje reči v kraj, in — hajd k slovesiiemu nprejemu Maksovega trupla v Terst! Moram pa častitiin bralcem povedati, tla se nisem vozil enako kakemu veljaku, ampak capal sem peš do železne postaje Divačc, blizo šest ur hoda od Teruovega. Zakaj da se nisim vozil, ugane vsak, ako mu povem, da sem učitelj na deželi s pičlimi dohodki. Kajti, znano nam je, da so za nas učitelje premalo novcev nakovali. Pa naj bo, kakor rado! Videl sem v Terstu vse slovesnosti ravno tako, kot kaki bogalin , ki se je v Terst po železnici v pervem razredu na mehkem stolu pripeIjal! Hočem tukaj ob kratkem povedati, kaj sem vse v Terstu videl. V četeitek, 16. preteč. m. po deveti uri je pripeljala fregata ^Novara" lepo okinčana, truplo ne,sreeneŁa mehikan«kega cesarja v Terst. Bilo je viditi na fregati nainalauega nekaj iz njegovcga življenja, postavim, kako ho gu vstrelili itd. Pri inorji, kjer so truplo djali na suho, je bil iiarejen lep rnost, in poleg tega mertvaški oder, kamor ho putein trngo postavili. Iz tega odra so potem trug^o djali na lepo okinčani mertvaški voz, na kterein ho poteni ceHarjevo truplo v meHto peljali. Verh voza je bila krasna zlata krona. Ko je bilo vse v redu, so peIjali truplo lepo po časi v cerkev hv. JuHta. Voz je peljalo 6 černo oblečenib konj. Truplu so prišli do morja uaproti nadvojvoda Ludovik Viktor in drugi visoki gospodje, tudi prečastiti oo. kapucini, teržaški škof in njegovi korarji in veliko druffih duh. gospodov. Ko se je voz začel premikati, so za njim lepo 8e izverstili: Nadvojvoda L. Viktor, Tegethof s spreniHtvom, mno^o drugih vojaških gospodov, škof iu korarji, gg. oo. kapucini, drugi gg. dubovni itd. Jako krasen je bil (a sprevod! Vojaki so bili lepo vversteni poleg morja. Drugega Ijudstva pa je bilo toliko, da se je vse (erlo. 8e celo po strebah in barkah je bilo mnogo ljudstva zbranega. Godle so žalostioke tri vojaške godbe. Streljanje topov, milo zvonjenje zvonov iz vseh zvonikov in žalostni černi perti, ki so iz oken doli viseli, vse to rne je jako v serce ganilo, in milo sem zdihnil: Blagi, uesrečni Maks, počivaj mirno v boljšem kraji! Potem seii) malo Terst og^ledal, in ob 3. uri popoldan sem šel že zopet nazaj proli dornu. Od Občine proti Sežani doidem nekega vozuika, in poprosim ga, da bi tne na voz vzel, kajti čevlji moji so tako verlo mojo mast lizali, da mciii bil ve.s čotast: pa lieusmiljen vozuik ee me ne unniili, in ne mi še posmehuje, ko me vidi po cesli bresti. Pridem do Sežane, potem pa jo mahnem po stranski cesti k mojemu dragemu prijatelja. Prijatelj ine je zelo vesel; prinese ini vina, da se rnalo pokrepčam, in tudi po noči ostanem pri njeni. Drugi dan se zgodaj napotim proti Divači. Od Divače do Vrem sern bil pisinonos, kajti g. pošfar v Divaei mi je toliko pisem za Vrem nalo/.il, da sem je komaj cefral proti Vremu, posebno ker je bila še slaba pot. Menda vže 3 mesce ni živa duša iz Vrem po pisma prišla! Ker mi ni bila ccsta od Divače proti Vremah dobro zuana, zato poprašam ue- kega moža, ki je ravno iz hleva gnoj kidal, kje je prava pot proti Vreman. Mož me ščukasto pogleda in zamemra: ,,Da pert der bore Bek,raaraorkens, das es der Bek net ialen", t. j. ,,To je prava pot, pa pazite da cestc ne zgrešite!" Komaj sem to plentano nemščino razumel; mislil pa sem si potem: Mož, bolje vam je vso zimo gnoj kidati, nego se tako gerdo po neraški spakovati! — Ko v Vreme pridem, oddam breme, ki sem ga iz Divače prinesel, ter grem proti svojemu domu. /. Zarnik. Iz Flanlne. Ze dolgo časa nam ni naš ,,Tovarš" uič povedal o naši družbi v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam. Zelu radi bi zvedeli, kako kaj ta družba napreduje. ,,Tovarš" iiain bo zelo ustrezal, če bo večkrat kaj povedal o tcj družbi. Ko miiio bili pri učiteljskem zboru, so vsi učitelji, ki ho udje tc družbe, — gospod dekana prosili, da bi tudi to v zapisnik postavili, da učitelji vljudno p r o h i j o , da bi odbor imenovane družbe pokazal h kIe p n i račun, k e r 7 1 e t j e že preteklo, karse je družba vstanovila, pa do ilancs nismo videli »e nikakoršnega računa. Na Ceekem, kjer je več takih družeb, dajejo družbe račune, ki jih je že večkrat 0Oeaterr. Schulbote" prinesel *). L. Bo—č. Od podnožja gorensklh planln o pričetku inesca januarja 186S. Večina tistih mož, ki so se bili lanskega leta mesca septembra zbrali na Dnnaji pod imenom ,,Lehrertag", je bila ljudskim uciteljem podpiaala smencan kumerno spričalo. Mislil bil človek, da ker nekteri Dnnajčani vidijo ediuo le v nemškem elementu vso omiko in ves ljudnki blagor, da bo ^Lehrertag" vsaj nernskim nčiteljem dal kako spredstvo, ter jih malo bolj milostljivo sodil: pa glej nezgode! 6ez vse, bodi si Neiuec, Slovan, Madžar, Talijan ali kdor koli ei bodi; — čez vse je bila stekla enaka sodba, ki se glasi: ,,niks nuc". — Privošili bi kakemu zmed tistih gospodov vekačev, ki «o v dunajskem učiteljskein zboru vedeli toliko žvekati o pomanjkljivosti Ijudskih šol, da bi jih vsaj za en teden vtaknili ko učitelje v kako ljudsko šolo; primaruha! sto stavim na eno, da bi ne zinili nikdar tudi ene več, razun k večjem, ako bi hotli dati resnici čast, da bi djali: Ljudski učitelji 80 terpini v naj bolj popolnem pumenu te besede. Le pride naj kaki tak modrijan — hlastač v Ijudsko šolo s kakiini 100 ali še več otroci (jn koliko je po SlovenHkem tacih!), naj 3, tudi 3 razrede podučuje ob enem, in sicer naj več otroke, ki od doma ne prinesejo tudi toliko vednosti ne, kolikor je za nohtom čeruega, potem bo videl, če je tudi popolno wlep, zakaj šole ne rodijo tistega in toliko sadu, kakor ga je želeti. Govori,—pa kaj pravim — govori, —klati in hrtista se lahko marsikaj, ali kdor djansko skuša, ta ve, kako v marsikaki šoli pri resnično neuinornem trndu in — skoraj bi rckel — pri kervavi prizadevnosti učiteljev sad le pičel pičel OHtane. Je pač resničen slovenski pregovor, da ,,Bog dari deli!" —pa kaj prašajo dandanašnje *) nTovarš" je o tej družbi ie veliko govoril, in bo tudi sedaj priobčil rad vge, kar bo o njej vede). Vredn. visoko učeni dunajski modrijani za elovenske pregovore? — Lahko bi pa vprašali tudi dunaJHke zijalce: Ali je po zunajnih deržavah, kjer 80 šole po njih razsodbi in hvalisanji izverstno vravnane in osnovane, vse res popolnoma, vae brez madeža? Časniki nam donašajo novice iz vseh pokrajin in deržav cele Evrope; pa tnuogokrat beremo od tam o ttiromištvu, revščini, sirovosti, neobtesanosti, hudobijah, pobojih, raorijah itd. še dobro o toliki ali še veeji meri, kakor se čuje to pri nas na Avstrijanskem. Uajte nam, učenjaki, odgovor, od kod izvira v deželah ,,inteligencijea to zlo? Vprašamo dalje tudi še (naj se nam ne zamerij: Aali je tam gori na Nemškem, v tako zvanera nReich-u", konec leta pri toliki ,,idealni" oliki vnaki šolar ,,premijant" ? Co je temu tako, potem blagor vam, vi nemški knjigoteržci in bukvovezi! Vi gotovo poznate pri toliki ubilni prodaji in zaslužku ub sklepu šolskega leta tisto deželo, v kteri se ,,cedi mleko in nted". Pa pustimo to besedovanje! — sej vemo, kaj Dunaj dandanašnje trobi, in kaki duh veje z malo izjembo tam gori. Katolik, zvesti kriNtijan biti, to ni nič več ,,modern;" luč vere je mnogim le tema, torej vpijejo, da bi se jim usta kmali do ušes pretergale: nBildung! Aufklarung! Licht! Intelligenz", in kdo ve, kaj ševse! Ja, res, manjkajo ,,Bildung-e", pa kje? Tam, kjer vere ni. Učitelji slovenski! nastopili smo novo leto, ki nam bo gutovo mnogokrat ponujalo priliko, skazati sevtem, česar so uas naše ljube, verle, Hkerbne, bogoljubne slovenske matere učile. Storimo in spolnujmo zvesto to! Prizadevajmo se naprcdovati, pa lc v tem, kar spoznamo, da Hluži natu, iu naši nam v poduk in odgojitev izročeni mladini v dumii in telesni prid. 1'rilik k teinu ima malukdo več , kakor ravno Ijudski učeniki. — Kdor pa nam bo kvasil o nliberalizinuu, o ,,Fortschrittu im Siniie des Zeitgeistes", — ,,Trennung der Schule von der Kirche" itd., ne meniiuo se z njim; naš edini odgovor za take ,,čenčonaet.e razsvetIjence" naj bo: nnik.s nuc!" Rodoljub Podratitomki. Iz podKuma. *) (Pomagajte sirotam ti cam!) Dovoli ,,Tovarš", da ti pošljem to pismice, v kterem prosim pomoči ubogim živalicam, ki ravno sedaj v naj večji polrebi lakote merjejo. Huda zima je prignala množice večjih in manjAih tičev v dolino in ravnino. Uboge stvari pa tudi tii na ravnem niinajo kaj jesti, ter od mraza in pomanjkanja žalostno poginjajo. Vsaki dan vidimo zjntraj pri cestah in za plotmi na tleh ležati mnogo zmerznjenih ščinkovcev, Hternadov, nenic, kosov, tašic itd. Vsi veino, koliki dobrotniki so ti tiči po letu na nasih vertih; kažimo se jini «edaj hvaležni s tem, da jim v tej prehudi sili kaj jedi podarimo. Mati ali dekla, kedar brišeš po kosilu ali južini mizo, verzi drobtine in male ostanke sko/.i nkno na dvorišče; otroci, nabirajte skorjice kruha, kak merze! krompir, kako zernice žita itd.. in metajfe pod steno ubogim stradalcem; hvaležni varn bodo po letu za ti>! Tiiar. Iz Ljnbljane. Razpis prečast. knezoškofiJHkega konzistorija od 31. dec. preteč. I. s štev. 1959/481 nazuanja, da je v bukvarnici Aratarjevi (Artaria et Comp.) nedaj še prišel na avetlo peti vezek Steinhauser-jevega atlasa, kterega je sl. vlada že vlani uci- *) ZakasDjeno.Vredn. teljem priporočevala. Ta peti vezek velja 1 gl. 35 kr.; posamni listi pa se prodajajo po 15 kr.; vseh pet vezkov vkup pa velja 4 g\. 60 kr. — Neki ,,neduhovena pise v 3. 1. let. ,,Zg. Danice" o bratovšini sv. Cirila in Metoda, in med drugim pravi: ,,Vpimte vsak svojo solo v bratovšino ss. Cirila iri Metoda, in opravljajte vsaki dan vestno 8 svojo mladino z vso mogočo pobožnostjo bratovsko molitev!"... ,,Iz dna duše želiin, da bi teh verstic ue preziral noben elovenski g. katehet in učenik, iu da bi ss. Ciril in Metod lctošnji praznik svojega godovanja imela toliko novih udov svoje prelepe bratoljubne bratovHine. kolikor steje slovenaka zeralje šolske inladine, in otroci naj vsaki dan ekupaj glasno bratovsko molitev opravljajo" . . . wUpamo, 6e tudi verli nUč. Tovarš" naš svet za svojega sprejme in šolam priporoči, se bosta slavna avetnika na letošnji dan svojega godu z dopadajenjern o/.irala z nebes doli na naš blagi rnladi slovenski zarod". — ,,Uč. Tovarš" sprejme sicer ta svet za svojega, (oda predeizne se, da ga takole prenaredi: Priporoča naj se v soli lepa bratovšina ss. Cirila in Metoda, loda bolj odrasli mladini, kteri se že more dopovedati, kaj je razkolnistvo itd. To bi bilo primerno v ncdeljski šoli, ali se le takrat, kedar inladina šolo zapnšča. Da bi pa niali otroci vsaki dan v šoli bratovsko molitev glasno opravIjali, se nam nc zdi primernn. Kdor je imel z raznimi otroci v mnogih krajih opraviti, natn bo priterdil, če rečemo, da skapna, glasna molitev pri otrocih v šoli nima kaj vspeha, in da se redko kje in kdaj prav spodobno opravlja. Sicer pa bi rekli: Učitelj naj take in enake pobožne vaje pri mladini prepušča navadno raji katehetu ali sploh dnhovnema Aolskeinu predniku. — Naš tovarš, g. L. B e I a r, nas je zopet razveselil z nekim svojim delom. Dal je na svetlo rM. Polko", ktero je že c. k. vojaška godba b pohvalo igrala. Prodaja jo g. skladalelj sam po 30 kr. Kdor si jo kupi, je bo vesel.