I
IZDAJA UPRAVA NA' RODNEGA ELEDAJIHA VEJUBUANIUREJA OTON ŽUPANČIČ
CENA6K
Spored za 32. teden
Drama
^°rek, 19. aprila	—	Zaprto
^eda, 20. aprila	—	Borba.	A
četrtek, 21. aprila	—	Školjka. Po	znižanih	cenah.
Gostuje ga Šetinska.	Izven.
^etek, 22. aprila	—	Borba.	B
^°bota, 23. aprila	—	Gospodična	Julija.
Don Pietro	Caruso.	A
Nedelja, 24. aprila	—	Bobrov kožuh. Po znižanih cenah. Izven.
P°ied., 25. aprila	—	Borba.	D
T°rek, 26. aprila	—	Zaprto.
Opera
^0rek, 19. aprila	—	Thais.	B
'reda, 20. aprila	—	Zlatorog.	E
etrtek, 21. aprila	—	Zaprto.
etel^ 22. aprila	—	Carmen.	D
°bota, 23. aprila	—	Ruski umetniški večer.	E
^edelja, 24. aprila	—	Carmen.	B
°ned., 25. aprila	—	Zaprto.
Začetek ob 8.	Konec	krog	H*
BORBA
(Strifc.)
Drama v treh dejanjih (štirih slikah). Spisal John Gals-worthy. Prevel O. Zupančič.
Režiser: O. ŠEST.
delavski odbor
John Anthony, predsednik upravnega sveta
trenarthske kositrarne....................
Edgar Anthony, njegov sin, 1 upravni	j
Frederic Wilder,	l svetniki	)
WiUiam Seantlebury,	(trenarthske	|
Oliver Wanklin,	j	kositrarne	l
Henry Tench, tajnik..........................
Francis Underwood, ravnatelj tovarne . Simon Harness, zastopnik strok, organizacije David Roberts,
James Green,
John Bulgin,
Henry Thomas,
George Rous,
Henry Rous,
Lewis,
Jago,
Ewans,
Davies,
Rdečelas fant,
Frost, sluga pri Johnu Anthonyju Enid, žena Underwoodova, hči Johna Anthonyj{
Ana, žena Robertsova.........................
Madge, hči Thomasova.........................
Rousovka, mati Georgea in Henryja Rousa
Bulginka, žena Bulginova.....................
Yeoovka, žena nekega delavca .... Jan, Madgein brat............................
delavci v tovarni
g. Pregare, g. Drenovec, g. Strniša, g. Peček, g. Plut. g. Železnik, g. Gaberščik-g. Kralj, g. Rogoz, g. Kovič, g. Terčič. g. Danilo, g. Gregorin. g. Šubelj. g. Škerl, g. Kuratov, g. Čengeri. g. Bitenc, g. Rakuša, g. Šest.
ga Pregarčeva-ga Danilova-ga Juvanova-gna Rovanov«-
gna Gorjupov*' gna RakarjeV
'k
Več štrajkujočih delavcev.
Godi se v Walesu 7. februarja dopoldne in popoldne do šes štrajk je trajal že vso zimo.
tih;
— 2 —
Začetek ob 8.
Konec ob pol 11.
ŠKOLJKA
Drama v treh dejanjih. Spisal Alojzij Kraigher.
Režiser: O. ŠEST.
^epina, 23 let..........................ga	Šaričeva
/P»in, njen mož, 30 let.................g.	Rogoz.
^aks, njegov brat, ‘26 let................g.	Železnik.
prijateljica Pepinina, 25 let .... ga Šetinska l(. g.
r- Podboj, zdravnik, 36 let.............g.	Terčič.
r> Lubin, odvetnik, 34 let..............g.	Pregare.
trelovka, mačeha Pepinina, 54 let .	.	. . ga Danilova.
rgovski vajenec...........................g.	Rakuša.
Čas: fin de siecle.
—	3	—
Začetek ob 8.
Konec okrog 11*
Gospodična	Julija
Tragedija v enem dejanju. Spisal A. Strindberg, prevel
Ferdo Kozak.
Režiser: E. KRALJ-
Gospodična Julija........................ ga Pregarčeva.
Jean, sluga ... v..................g- Kralj.
Kristina, kuharica.................ga Juvanova.
Godi se na kresno noč v	grajski kuhinji.
Don Pietro Caruso
Drama v enem dejanju. Spisal Roberto Bracco, prevel
E. Kralj.
Don Pietro Caruso.........................g. Kralj.
Margherita, njegova hči...................gna Gradišarjeva'
Grof Fabrizio Fabrizi.....................g. Terčič.
Godi se v Neapolju dandanes.
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
Bobrov kožuh
latinska komedija v štirih dejanjih. Spisal Gerh. Hauptmann. Prevel Josip Mazi.
Pl. Werhahn, uradni predstojnik Kriiger, rentar . .
Pr- Fleischer . . .
Motes
Gospa Motesova ^olfovka, perica «ulij Wolf, njen mož Leontina
Adela j njeni hčei'
^ulkov, brodnik .	.
•asenapp, uradni pisar "^'tteldort', uradni sluga ^ilip...................
^ejanje se vrši v Greunanu pi
Režiser: A. DANILO.
g. Peček, g. Rogoz, g. Pregare, g. Gregorin, gna Rakarjeva. ga Danilova, g. Plut.
gna Bukšekova. gna M. Danilova, g. Danilo, g. Strniša, g, Smerkolj.
■Se	-te
Berlinu za časa septenatnega
boja.
- 5 —
Začetek ob 8.
Konec krog 1L
Thais
Opera v treh dejanjih (sedmih slikah). Besedilo po Ana* tolu France-u napisal Louis Gallet. Vgltisbil J. Massenet'
Dirigent: F. RUKAVINA.	Režiser:	F.	BUČAR-
Thais, igralka (sopran)
Athanael, puščavnik (bariton) .	.	.
Nikias, mlad filozof (tenor)
Palemon, star puščavnik (bas)
Krobyla, sužnja (sopran) ....
Myrtala, sužnja (mezzo-sopran)
Albina, redovnica (mezzo-sopran)
Suženj (bas).............................
Puščavniki, redovnice, ljudstvo. Godi se začetkom 4. stoletja v Tebanski puščavi in v Aleksandriji.
gna Thalerjeva.
g. Levar, g. Mohorič, g. Zupan, gna Šuštarjeva, gna Vrhunčeva. ga Ropasova. g. Zorman.
Prva vprizoritev 16. marca 1894. v Parizu.
Plese priredila ga Helena Poljakova. Plešejo: ga Poljal<°va’ gna Nikitina, Corps de ballet.
Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny.
V	zgodbah svetnikov beremo, da je v četrtem stoletju ^jvCv v Egiptu spokornica Thais. V svoji mladosti je bila igralka^ Aleksandriji, takrat enem najvažnejših središč grške kulture. D je nenavadno lepa, toda njeno življenje ni bilo čednostno. I.ZP obrnil jo je menih, čigar ime ni dognano. Nekateri mislijo, da Paphnucij, ki slovi kot najgorečnejši izmed egipetskih aske tistega časa; drugi so mnenja, da se je imenoval Serap>on, Bessarion. O njem pripoveduje legenda,- da je pač rešil ( grešnice, da pa je pri tem sam zapal večnemu pogubljenju.
k°
Povest o lepi izpreobrnjenki je porabil Anatole France .e snov za svoj roman »Thais«. Jedro in morala slovitega “ j.jjii skepsa, ki kot vodilna ideja omogoča razvoj in opravičuje nCJ v zaključek romanovega dejanja. »Vem« — piše Anatole F1'®11. |(jje privatnem pismu — »da človeštvu nisem prinesel resnice. V^gja hrepene po absolutnem in tiste, ki najmanj mislijo, najbolj j-j po gotovosti. Med politiki, ki jih poznam, ne vidim niti cneg
— 6 -
bi bil zmožen dvomiti.« Anatole France priporoča dvom, ker ga *ma za vir vztrpnosti, prizanesljivosti in usmiljenja.
Ne dolgo potem, ko je roman izšel, je izrazil Paul Desjardins Mnenje, da bi »Thais« utegnila zanimati kakega skladatelja, n. pr. Massencta. In Massenet je ubogal ter poveril sestavo besedila svoje opere znanemu libretistu Galletu, ki je v svoji pesnitvi Moral seveda opustiti vsako filozofsko razmotrivanje. Izluščil je romana le motiv o nepremagljivi in slepi sili ljubezni. Njena Žrtev postane menih Paphnucij, imenovan v operi Athanael.
v Prva slika nas popelje na obrežje Nila, kjer najdemo starega Puščavnika Palemona sredi tovarišev pri skromni večerji. Atha® Naelov stol je še prazen. Melanholična fraza v orkestru pripravlja razpoloženje. Pristopi Athanael in da duška svoji žalosti zavoljo razuzdane ženske z imenom Thais, ki s svojim nebrzdanim živ* ‘jenjem pohujšuje aleksandrijsko ljudstvo. Pripoveduje, da jo je P°znal in cclo poželel v svoji mladosti, preden je postal kristjan in "tenih. Sedaj bi jo želel oteti iz objema satanovega.
Ko Athanael zaspi, se mu Thais v sanjah prikaže. Topla in Nasladna glasba spremlja vizijo, a brž utihne, ko se menih prebudi. *-*asi rnU modri Palemon odsvetuje vmešavati se v posvetne stvari, odide Athanael v Aleksandrijo, da izpreobrne grešnico.
Po slikoviti introdukciji nas povede pesnitev na teraso Niki« levega doma v Aleksandriji, Nikias je Athanaelov prijatelj iz mla» uosti, nasladnež, epikurejec. V lahnem dialogu, ki ga spremlja favno taka glasba, svetuje Nikias Athanaelu, naj ostane v njegovi hiši pri veselici, pri kateri bo sodelovala tudi Thais. S porednim Nasmehom na ustnih preoblečeta lepi sužnji Krobyla in Myrtala Puščavnika, o katerem pravi Nikias, da je tako zanemarjen, da skoro ni več človeku podoben. Razposajenost v glasbi narašča, ko bliža Thais, ki jo spremlja množica čestilcev in veseljakov. Athanael se seznani ž njo in ji napove svoj poset.
V	tretji sliki smo pri Thais. Sita življenja, toda boječa se “arosti in smrti vprašuje svoje ogledalo, je li še lepa in bo li ostala večno lepa. V veliki sceni, ki sledi in ki v njej že podleže ‘'a'is menihu, dasi mu tega še ne prizna, se odigra dvoboj med ‘‘nahoretom in hetero, ki zastopata dve nasprotujoči si svetovni hiranji. Ko zastor pade, godba ne utihne; polagoma izpodrivajo fesni, religijoznj motivi lascivne melodije. Burnemu prizoru sledi Rfeprosta in v srce segajoča meditacija, ki nas obvešča, da je našla “a'is notranji mir, da je rešena.
sj V naslednji sliki pove Thais Athanaelu, da je pripravljena odi mu- Nikias in njegovi prijatelji, zbrani pri orgijah, hočejo ,ail°d kurtizane zabraniti. Da prepreči nesrečo, se zavzame Nikias ,cdnjič za odhajajoča in vrže denar med množico, da odvrne po*ornost od njiju.
k ^T peti sliki vidimo Athanaela in Thais na potu v samostan, j_am°r VO(jj jnenih spokornico. Thais je utrujena, njene noge Vave. Redovnice pridejo in jo odvedo v zavetišče, ki ga ne bo Pustila nikdar več. v
So ^av‘dez zadovoljen sc vrne Athanael med svoje brate. V nje* roVem. srcu Pa Je ncmir- Kakor Tannhšiuscr Wolframu o svojem j..rtia>vju, pripoveduje Athanael Palemonu o neozdravljivi bolezni, n0vSe. je polastila njegove duše. V nemirnem, sunkovitem ritmu 0r* o Thais. Prehajajoča iz mola v dur, izzveni njegova povest
v priznanju: »Vse, kar zrem, je Thajsl — Thais! — Thais!« ^ sanjah se mu prikaže Thais najprej kot kurtizana, potem kot rc' dovnica na smrtni postelji. V največji razburjenosti odhaja, da bi jo videl še enkrat v življenju.
V	zadnji sliki vidimo Thais poslavljajočo se od sveta. košatim figovim drevesom so krog nje zbrane njene tovarišic^ Glasba izraža izključno cerkvene motive »Usmili sc je, o Gospod.« pojo redovnice. Thais zre kakor zamaknjena predse, njeno oblic)® izraža rajski mir. Ob vrtnem vhodu se prikaže Athanacl. Z ble’ dega lica mu sije obup. Prizor spominja na svidenje Fausta Marjetico v ječi. Thais je v smrtni ekstazi, Athanael ji govori be< sede, ki jih ona ne razume, ne more več umeti: »Laž je bilo vse> kar sem govoril, le življenje je resnica! Reci mi, da živiš! Ne umri "
— Prepozno. »Sladkost uživam nadzemske sreče« — šepeta Thais
— »in odpuščeni so mi moji grehi. Zdaj zrem nebo ... Boga!«
Začetek ob 8.
Konec ob 11.
ZLATOROG
Opera v štirih dejanjih po R. Baurnbachu napisal R. Brauer, prevel Cvetko Golar. Vglasbil Viktor Parma.
^rigent: f. BREZOVŠEK.	Režiser:	F.	BUČAR.
^atra, krčmarica (mezzo-sopran) ' evica, njena hči (sopran) .	.
'anez, lovec (tenor)
Pela, planšarica (alt) planšar (bas) . l°ndo.
—■, lovec (bariton) lv*3i‘ko, beneški trgovec
®eneški trgovci Učitelj
Roi
'Junice
(bariton)
gna Vrhunčeva. gna Thalerjeva, g. Kovač, gna Šterkova. g. Zupan, g. Pfibislavski. g. Romanovski. g. Simončič, g. Rus. g. Erklavec. g. Ribič, g. Povše. gna Vrhunčeva. gna Šuštarjeva, ga Trbuhovičeva.
Strelci, gostje, otroci.
Pj
^ ese priredil baletni mojster g. Pohan. Plešejo gne Svobo-Va> Chladkova, Špirkova, Vavpotičeva in baletni zbor. — Nove dekoracije naslikal g. Skružny.
Godi
se na planinah pod Triglavom in v Soški dolini sredi 18. stoletja.
- 9 —
I. V planšarsko kočo pod Triglavom pride lovec Janez prenočevat. Stari planšar Jaka in mlada planšarica Špela ga prijazno pozdravita, občudujeta lovski plen in povabita Janeza za niiz°-Jaka pripoveduje o prekrasnem, divnem vrtu pod Triglavom, 0 kraljestvu belih žen, rojenic. Čreda belih divjih koz, na čelu iiin Zlatorog, čuva ta raj. Jaka svari Janeza, naj nikar ne strelja na Zlatoroga, kajti iz krvi ranjenega Zlatoroga vzklije triglavska roža, katero Zlatorog poje in nato zopet ozdravi, strelec pa pogine. Oni pa, komur so stale ob zibeli rojenice, premaga Zlatoroga ,in odklene z njegovim zlatim rogom jamo v Bogatinu, kjer se nahaja ogromen zaklad. — Jaka se poslovi in gre leč. Janez se dobrika Špeli, ona pa, dasi ga ima rada, mu želi lahko noč, ter odide. Janez leze utrujen na preprosto ležišče, zaspi in sanja o rojenicah in Zlatorog*1'
II. Pred gostilno ob soškem mostu ljudstvo popiva in P'c^e' Bogata krčmarica Katra je podarila svilen plašč za soho JezuščK2, zato j,i poje slavo šolska mladina, nakar Katra učitelja in otroke pogosti. Prihajajoči mladenič Tondo se jezi, da pri tekmovalne111 streljanju nikdar ni zadel, pač pa je trikrat zadel tuj lovec iz Tren>e in prejel vse tri dobitke. Zdajci privre vesela družba strelcev' proslavljajoč zmagovalca Janeza, lovca iz Trente. Ko stopi na Vxii krčme Jerica, hči Katrina, jo Janez ves omamljen občuduje — tudi Jerica čuti, da jej utriplje srce za Janeza. Janez prosi mater Katro, naj mu dovoli plesati z Jerico, kar pa Katra šele po dali5el" odporu dovoli.
III. V gostilni. Janez pride že na vse zgodaj popraševat P° Jerici, Špela mu odgovarja porogljivo. Ko vstopi Jerica, hiti Jane2 k njej, oba si srečna zatrjujeta večno ljubezen. Janez ji P°^r> šopek cvetic in odide. Špela, ki ljubi Janeza, zbada Jerico, češ, ^ je zvest le tisti mladenič, ki so miu stale ob zibeli rojenice. Jer*0*1 nato pove, da so stale Janezu rojenice ob zibeli, on sam da j* * to rekel in ji celo podaril cvetic iz kraljestva rojenic. Špela Pa
ji dalje roga in meni, da bi bil Janez moral prinesti demante iz Bogatina, ako bi bil varovanec rojenic. Na cesti zad°' poštni rog; prišla je pošta in z njo petero beneških trgovcev, njimi bogati Marko. Jerica natoči gostom vina, Marko napije ^craS'! Jerici, ji takoj razodene mahoma vzplamenelo ljubezen in i> p
— 10 —
Za spomin zlato vcrižico, katero Jerica očarana sprejme. Vstopivši Janez vidi vse to in prosii Jerico, naj vrne verižico, sicer pogubi ni'iu srečo, Jerica pa ga ne posluša, nakar Janez užaljen odide.
IV.	V kraljestvu rojenic. Planinske cvetice spe. Prebujene po jutranji zarji začno svoj ples, ki ga končajo po prihodu r°jenic. Ko se prikažejo planinske koze z Zlatorogom, se strnejo vse cvetice krog njih in polagoma izginejo. Janez namerava ustreliti Zlatoroga, Špela ga svari, on pa je ne posluša, ustreli in takoj pade 'ttrtev v prepad. Obupana Špela ga išče in končno najde mrtvega,
— 11 —
Začetek ob 8.	Konec	ob	11*
CARMEN
Opera v 4 dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala
H.	Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet.
Dirigent in režiser: F. RUKAVINA-
Carmen (mezzo-sopran)
gna Thierry.
g. Drvota. g. Pribislavski-gna Zikova. gna Thalerjeva' gna Šterkova. g. Mohorič, g. Trbuhovic. g. Zathey.
Don Jose, dragonski podčastnik (tenor)
Escamillo, toreador (bariton)	.	.
Micaela, kmečko dekle (sopran) .
Frasquita, ciganka (sopran)
Mercedes, ciganka (sopran)	.	.
Dancairo, tihotapec (tenor)	.	.
Remendado, tihotapec (tenor)
Zuniga, dragonski častnik (bas) .
Morales, dragonski podčastnik (bariton) , g. Zorman. Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapi'
Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodi2I,e Svobodova, Chladkova, Špirkova, Bežkova, g. Pohan in baletni zbor.
Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny.
Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja.
Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu.
I.	Trg v Sevilli. Micaela iSče med vojaki svojega zano£ellC,
Don Jose-ja; kar ga ne naijde, zopet odide. Z novo stražo pride
j nlin1*
Ko se začuje zvonec tovarne za cigarete, pridejo ddatvke, med nj' Caninen, obče znana knasma koketa.. Mladeniči, ki so je že PTI ^ kovali, sc ji laskajo ne da 'bi kaj dosegli, njej je všeč edino te J Vrnivša se Miicaela prinese .1 osoj u piismo od doma in mu pripov« o ljubezni njegove skrbeče matere, lose se ganjen spominja li gt matere in rojstnega kraja ter naroči odhajajoči Micaeli, naj 1118 pncsrčno pozdravi in poljub?. V tovarni nastane prepir in Pre j zato pošlje poveljnik strar/e Zuniga narednika Joseja, da red. Jose privede iz tovarne Carmen, ki je bila neko tovarl ^ raiiMa. Poveljnik .zapove Carmen zvezano odvesti v zapor. Caf111
- 12 —
dobro vedoč, da ilahko omami vsakega moškega, se začne pl ilizovati ■loseju ,iti res kmalu doseže svoj naanen. Jose se strastno zaljubi v-anjo tor jo na poti v zapor izpusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, Z;H!>ove odvesti Joseja v zapor.
U. Na .vrtu krčme. Tihotapci in c-igami olešejio in popivajo. Začuje se veselo petje prihajia>jol5ih »toneadonjev«; med njimi Ije slavni Vasovalec Escamiillo. Vsa družba ga navdušeno .pozdravi, lin Esca-»ttlo pripoveduje o svoji zadnji ama«i v bikoborbi. 1P0 odhodu Es;a-IT>ililove;in prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njiimi, Carmen Ra iih izavime, .poudarjajoč, da .pričakuje svojega ljubčka. Jose ipride ln kmalu ga Canmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje v|ojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo '°če Jose tako kmalu zapustiti, zalo mu porogljivo /veli, naj le gro Jjazaj v kosamo. Baš ko se Jose napoti domov, potrka .zunaj na vrata ttnfea, ker pa mu .nihče .ne odpre, kar sitoma sam odipre lin vstopi, '“tisa zaipove Joseju, nia'j gre takoj domov, Jose se mu upre ter c&lo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zimi«o m ga, rogajo se mu, v'eJo. Bo rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem.
Ul. V soteski. Tihotapska družba hoče .po nap arini ipoti poči-jatli> Poprej pa naj se preiščejo pota. je li kje skir.it kak carinar, 0Se c-a naj mej tein straži odloženo blago.
Josejeva mati 'je .poslala Micaelo iskat sina. Micaela pride vsa f^Sana 'in ko zazre Joseja na skali, ki se baš loti ustrelita psiihaja-tocejja Escamilla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, pCsa tu iščo, odgovori Escamiillo, da je pni šel k svoji ljubici Carmen. 0 kratkem prerekanju se začne boj z nožetn; Jose hi bil Escamilla ■oniasal, če bi 110 bila prihitela Carmen na ipomoč. Carmen hoče z ^anutllom proč, Jose pa ji to za brani. Micaela .roti Joseja -naj se ZM6 ^auil(>v k umirajoči materi, (iloboko ganjen se odpravlja Jose wcaelo na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet ‘dela.
p IV. Pred aneno v Sevilli. Ljudstvo .pričakuje slovitega ., aWilla in ga prilivajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi 'goniča nove zmago svojega EscamDlla in aie posluša svarjenji ir tovarišic. Ko hoče Carnien vstopiti v areno, jo ustavi Jose, io naj 'gre ž njnm, ona pa mu pove, da ljubii Escaimiilla Jose P 'ton°vno 'roti, toda zaman, ona sname prstan, ki ji ga je bil Srs*r,I -lose in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabele Jose nož v da se zgrudi mrtva.
— 13 —
Začetek ob 8.
Konec ob H*
Rusiji umetniški večer
clnc 23. aprila 1921.
PRVI DEL:
1. Prčlude v G-molu, vglasbil S. Rahmaninov. Izvaja ga HELBN^ POLJAKOVA.
2. Romanca Pavline iz opere „PIKOVA DAMA“, vglasbil P- ^ kovski. Poje ga Smolen.-ka.
3. Maloruski narodni ples, vglasbil A. Puni. Izvajata ga HELo*’ POLJAKOVA in g. Sergej StreSnjev.
4. Variation, vglasbil P. Čajkovski. Izvaja gna Metka Franketova-
5. Romanca, vglasbil A. Rubinstein. Izvaja ga HELENA POLJAKOM
6. Pas de rubans, vglasbil L. Delibes Izvajata gna Alisa Nikitina g. Sergej Strešnjev.
7. Umirajoči labod, vglasbil Sain-Sačns. Izvaja ga HELENA LJAKOVA; ilustracija plesa po verzih K. Baljmonta. Izvaj® B BORIS PUTJATA.
8. Zima, vglasbil A. Drigueau. Izvaja ga HELENA POLJAKOVA’
DRUGI DEL:
9. More Ivana Fedoroviča, prizor iz romana F. Dos ojevs*^, „Bratje Karamazovi", po prevodu O. Zii| ančiča, prednaša v venščini g. BORIS PUTJATA.
TRETJI DEL:
po*
10. Valse Caprice, vglasbil A Rubinstein. Izvajata ga HELENA LJAKOVA in g. Sergej Strešnjev.
11. Romanca,	vglasbil S.	Rahmaninov. Poje ga Smolenska.	^q.
12. Ruski bojarski ples, po narodni glasbi. Izvaja ga HELENA LJAKOVA.
13. Variation, vglasbil A. Puni. Izvaja gna Nikitina.
14. Mornarski	ples. Izvaja g. Sergej Strešnjev.	zjjn
15. Kako so lepe, sveže	bile rože, glasba g. X, inscenirana	P?eraU
v prozi J. Turgenjeva, prednaša g. BORIS PUTJATA, v plesi' *
ga HELENA POLJAKOVA.
16. Variation,	vglasbil P.	Čajkovskij. Izvaja gna Alisa Nikitina-	u-
17. Kitajski ples, vglasbil P. Čajkovski. Izvajata ga HELENA P KOVA in g Sergej Strešnjev.
V.
Kostume izdelala ga O. Markova po načrtih gg. Krilova,
dikova in V. Čebotarjeva.
—	14	—
, Starega Fjodora Karamazova so našli na zagoneten način ubi-*Ra v njegovi sobi. Sumili so, da ga je ubil njegov sin Dimitrij aramazov, zato so ga aretirali in izročili sodišču. Dan pred sodbo e sestane drugi sin starega Karamazova, Ivan Karamazov. s slugo j.v°jega očeta, Smerdjakovim, ki mu izpove, da je on ubil starega ^rarnazova, a intelektualni morilec je Ivan, ki mu je dal molčt* do-°jjenje za ta uboj. Ivan se vrne domov; vsled razkritij Smerdjakova °ot ponovno živčen napad. V tej vročici vidi prikazen hudiča v po-1)1 prisklednika, ki se mu roga m mu šepeta njegove tajne misli in ,fnnje. Ivan se bori s prikaznijo, napenja vse moči, da bi premagal e,nona, toda moči ga zapuste in bolečina ga popolnoma stre.
Irma Polakova.
Drugega aprila t. 1. je obhajala gospa Irma Polako'a petindvajsetletnico svojega umetniškega delovanja. Komu 111 znano njeno ime? Ko ga slišimo, nas objamejo prijazni sp0^ mini na predstave, ki smo jih videli doma ali v Zagrebu gospo Polakovo v glavnih vlogah. Kakšno življenje kip1 njej, kako odkritosrčno igra, poje, pleše! Zatopi se v f’ konča svojo bedno Butterfly s tem, da si prereže za španS steno vrat, toda preko vsega tega poje in poje zlata stru veselja, zdravja, moči.
V zagrebškem „Kazališnemlistu“ je očrtal v kratkih poteza^ dr. M. Ogrizovič začetek in razvoj umetniškega življeOJ* slavljenke. Ker bo nas, njene ožje rojake, to ravnotako malo kakor Hrvate, naj posname Gledališki list v pr°s besedah Ogrizovičeva izvajanja in doda še kaj svojega.
Gospa Irma Polakova je že kot petletna punčka naS,^e pila v društvu nemških otrok poleg slavne dunajske Katarine Schratt v „Zvonarju notredamske cerkve14, v *** narju in njegovi hčeri" itd. Pozneje jo najdemo v zaV° pobožnih Uršulink v Škofji Loki. Toda samostan je ne obdržati v svojih belih zidovih. Javi se rajša tedanjemu in dantu ljubljanskega dramatskega društva Karlu	0
Trsteniškemu. Njen režiser je Ignac Borštnik. Dodeli ji v nemega duha v »Mlinarju in njegovi hčeri1*. S tako vl°g°^r križ. Pride, izgine, težko se je igralcu uveljaviti. Da bi ve” v| kako opozorila nase, je naša mlada igralka med gr0 ^ skrivnostno šepetala, čemur se je občinstvo smejalo. ^atfraj-izostal primeren ukor, za nastop pa je prejela celih 20 • ^ cerjev. Prvo vlogo je dobila slučajno. Igrali so Paillero11 „Miš“. Starejša igralka zboli, a mlada Irma naj igra nie.fjli nje staro gospo de Moisand. Sam Borštnik jo skuša z raZM0 s barvili čimbolj postarati. Tega dogodka se spominja panl,4eč temi besedami: Med nami se je pojavila kakor nežno	„
jabolček. Ni vedela, kaj naj naredi. Ko je bila našnn0	^
in oblečena v črno krilo, so zalile solze njene velike	^
Kajti ne šminka, ne sivi lasje, ne črno krilo niso mogl' 1 kirati tega ganljivega, svežega lica.
g|(6
Mlada Irma je vedno bolj priljubljena. Igra sa*° ^er naivke ter nastopa tudi v igrah iz kmetskega življenja, ^ predstavlja vaška dekleta in poje kratke vložke. Me pride iz Zagreba v Ljubljano tenorist Fran Gerbič, P°
— 16 —
ravnatelj Glasbene Matice, da ustvari ljubljansko opero. Čuje Itllcni glas Polakove in jo prične učiti petja. Za honorar Zahteva, da nastopa mlada pevka v zboru, s čimer ni Borštnik Plav nič zadovoljen. Na repertoarju je naenkrat „Prodana jJ®Vestau, a za Esmeraldo ni pevke. — Kaj pa Polakova ? — *'li bi ? Kako je to, da ne!! — Ona je v devetih nebesih. st° popoldne se nauči svojo ulogo. Uspeh imeniten. Drama, z®°gOm ! Mahnimo jo v opereto!
Irma Polakova.
Ha . Gospodična Polakova ima zdaj 25 starih srebrnih goldi-^,rjev na mesec. Poje pa: Siebla v „Faustu“, pastirčka v JL^hauserju*1, Anico v „Wildschutzu“ in Denizo v „Mam’ „ ® Nitouche". S to opereto zmaga. Občinstvo se zanjo 0, duši in jo prizna za umetnico. Matej Hubad jo hoče izbiti za koloraturko, a ona želi ostati le subreta.
skl h ^e^ega dne sedi v ljubljanskem gledališču dunajski datelj Charles Weinberger. Pojo „Mam’zelle Nitouche“,
— 17 -
Razpoloženje Polakove izvrstno. Weinberger jo poišče v ga*' derobi in povabi — na Dunaj v „Theater an der Wien • Drugi dan stopi Inna pred tedanjega intendanta dr. Plantai'3 trdno odločena, pripravljena na vse :
— Ali mi povišate mesečno gazo za pet goldinariev •
— Ne!
— Če mi ne daste mesto dosedanjih petindvajset'*1 trideset goldinarjev, pojdem na Dunaj!
— Pojdite!
Četrti dan svojega bivanja na Dunaju že nadomesti v opereti „Herzbub“ slavno dunajsko divo. Uspeh je pop0'11' Listi jo nazivljejo: Ein lieber Schneck, eine vorzugh®11 Acquisition, echtes Theaterblut, etwas Wienerisches, ein geborene Lerchenfelderin. Mesečna gaža 600 goldinarje^ Irma šteje 19 pomladi in njeno dunajsko ime je Fabiani-petju jo izobrazuje kapelnik dvorne opere Fuchs. V theatru igra dve sezoni, poleti v Ischlu z Odilonko, C"r t dijem in Tyroltom. Jarno spiše zanjo opereto „Rabenvate' ' Poje v „Madame Angof“, „HanseI und Gretel“, Lachtaube '
Ali: ljubo doma, kdor ga ima! Gospodična Fab>al1 ostavi Dunaj in novi priimek, pa se vrne v Ljubljano, nastopa v operah, operetah in dramah. Leta 1900 pa n&\„. svoj novi dom v Zagrebu. Tam se je njeno ime tako pr°f vilo, da sta se mu prišla poklonit Lehar in Nedbal. ^ -ia sta tako najboljšo interpretko svojih operet. Tam je sU»v desetletnico, tam dvajsetletnico, tam petindvajsetletnico.
Njeno gledališko d življenje, kjer zamenjava smr in srečo divji obup.
Gospa Irma Polakova se spomni včasih svojega sta1'6'’, rodnega mesta. Nakloni mu svoj obisk, pozdravi ga s s . umetnostjo, s svojim iskrenim, prekipevajočim veseljem-še pride !	^
K 25 letnici pa častitke njene stare, zveste Ljubi,ia"
P- “f
Njeno gledališko delo je ogromno. Pisano je življenje, kjer zamenjava topa bolečina burko, otroški sn'
— 18 —
Berta Bukškova.
Dne 22. marca t. 1. je obhajala v Maribora dvajsetletno svojega igralskega delovanja gospa Berta Bukškova, dobra 111 liuba znanka ljubljanskega gledališkega občinstva. Na našem odr« se je pojavila leta 1899. Kakršna je bila pot vseh sionskih umetnikov in umetnic, taka je bila tudi njena: malo ozic obilo trnja. Poskusila je marsikaj, igrala je vse, kar je u° v revnih kazaliških razmerah treba, in koder je nanesla Prilika, je opravljala tudi posel šepetalke. Bila je vedno mar-^IVa) neutrudljiva, skromna, in povsod jo je vodilo požrtvo-
V.alno veselje do gledališke umetnosti. Leta 1914., ko je , °vensko gledališče nehalo poslovati in se je vanje naselil ^ematograf, je šla Bukškova prvikrat na pot. Angažirali so j .v Varaždinu. Leta 1919. jo vidimo v Mariboru, kjer de-prva karakterna igralka in ima velike zasluge za ^v°j tamošnjega mladega slovenskega gledališča. Med njene Jboljše vloge štejejo Hasanaginico, mater v „Orkanu“, Vrzo »Tugomeru11, .lelo v »Ekvinokciju* itd.
b , ^aj ji vse uspešno dosedanje umetniško delo vzpod-aa k nadaljnjemu razvoju in delovanju.
P.
Cene prostorom
Parter	Drama	Opera
Sedež I. vrste		. 30 K .	. 40 K
„ II.- III. vrste . . .	• 26 . .	. 35 .
„ IV,—IX. vrste . .	• 22 „ .	• 30 ,
„ X.-XIII. vrste . .	■ 18, .	. 22 .
Dijaško stojišče ....	4 , .	■ 10 „
Lože Lože v parterju in		
I. redu za 4 osebe . .	. 130 „ .	. 180 „
Balkonske lože za 4 osebe	. 90 , .	. 130 .
Nadaljne vstopnice v		
I. redu in parterju . .	• 25 „ .	• 30 „
Nadaljne vstopnice v		
balkonskih ložah . . .	20 , .	• 25 „
Balkon		
Sedež I. vrste		20 , .	25 ,
„ II.—III. vrste . . .	13 , .	20 ,
Galerija		
Sedež I. vrste		9 , .	10 ,
II.—V. vrste . . .	7 . •	8 .
Stojišče		3 , .	5 .
Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (0P.,kU gledališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proti 10 °/o P°vlS in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene.
Med predstavo vstop ni dovoljef1’
— 20 —
Ponatisk dovoljen le z označbo vira.
list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-pi-i u Narodnega gledališča'v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti
de]j(i, >n drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih m ’>jih avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel an Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr.
TISK n UČITIZLJSKn TlSKHRMn V LJUBLJ7W