Uredništvo ^ Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, 1. nadstropje. Rokopisov ne vrata.
JkUl
M'ßr
\A
Izhaja vsak četrt'1’ zjutraj in st? poštnino, <r celo leto '1 leta 10 leta
FESartlEZn«
SO. štev.
v gotovini.
E.-'
GLASILO OBMEJNIH
SLOVENCEV
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 42 mm širok) 50 p. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 30 p
Sarnja Radgona, dat H. decembra WL.
IV. leta;
Vsem naročnikom!
Obmejni Slovenci, agitirajte za svoje glasilo, razširite ga v vsako krščansko slovensko hišo. Naročnina znaša za leto 1923 — le 24 dinarjev; Kdor plača naročnino v naprej za celo leto, dobi za ceno 3 Din (po pošti 50 para več) „Slovenski Obmejni Koledar“ z bogato vsebino, obsegajoč 84 strani. Koledar je izšel in stane za druge 6 din. Nabiralci najmanj pet novih naročnikov, ki plačajo v naprej, dobijo Koledar zastonj, marljivejši še posebno nagrado.
Ob drugi obletnici Radičeve „republike“.
Dne 10. t. m. sta minuli 2 leti, odkar je politični komedijant Stjepan Radič — proglasil na zagrebškem sejmišču ob mnogobrojni udeležbi zapeljanega ljudstva svojo — „republiko“. — Ob j času, ki je za nami, pa je osleparjeni narod sprevidel, da je le orodje pretkanega spletkarja. Radiču ni mar za ljudstvo, ki je izbralo svoje poslance za to, da gredo v parlament in zanj delajo. Brez sodelovanja hrvaških poslancev se je sprejelo mnogo zakonov, postav in naredb. Brez-dvomno ne vsi v korist hrvaškega ljudstva, katerega zastopnike je Radič zadržal doma. Kljubtemu pa nima Radič republike, vojska še obstoji; tudi imamo še vedno žandarje in davke. Seveda tudi kralja in jedinstveno državo, ki se bliža ureditvi notranjih razmer. — Radič je mož obljub in velikih, vedno praznih in vodenih besed. Naravno, da svojih obljub ni mogel, in tudi ne bo mogel izpolniti. Obračal se je do naših neprijateljev, pošiljal v svet spomenice. Pa vse zamanj. On je vodil in še vedno vodi hrvaškega kmeta za nos fin da poskusi dobiti kak uspeh se približuje Beogradu. Tudi ta akcija je samo pesek v oči. On je v resnici v eni stvari občudovanja vreden mojster : V pridobivanju bogastva. Kjerkoli se je pojavil, povsod je našel način, da nekaj naberači. Ustanovil je nabiralno akcijo „Hrvatski seljački dom“ in po paroli „namen posvečuje sredstva“ je zbral od vseh strani nekaj miljončkov, z njimi sezidal sebi, namišljenemu predsedniku „čovečanske republike“ udobno stavbo. Nadalje osnuje „Seljačko banko“ — kateri je poglavar. Njegov „Slobodni Dom“ in koledar „Božičnica“ — mu leto za letom prinašajo težke cekine. — Tudi dolarjev ne zametuje. V Ameriki zbira okoli lahkovernih ljudi dolarje (njegov agent je neki Kežman.) Za protivrednost jim Radič obljublja sto in sto — „čovečanskih republik“, ki ga nič ne stanejo, pa so vendar dober „gšeft“. — Med lahkovernimi ljudmi lahko uspeva previden lopov in živi sijajno. Upajmo pa, da je med nami Slovenci tak Radič nemogoč. Vsaj Bog nas obvaruj takih prerokov. Dve leti varanja sta prošli in težko bo zabrisati sledove Radičeve demagogije. O, da bi slovensko-hrvatsko-srbsko ljudstvo odprlo oči in spa alo, da je v edinosti in slogi moč družine in države!
Desetletnica prcbaurakih „Mn".
Dne 8. decembra je ta naš sobojevnik za pravice in svetinje obmejnega ljudstva — kot list-buditelj slavil svojo desetletnico. Skromnega obsega je ta list, a marsikatera kolona skriva v sebi skriti biser lepega nauka. Kratka je doba enega desetletja in v tej dobi so „Novine“ s svojim urednikom pretrpele marsikaj. Ko Je 1. 1913 (8. XII.) izšla prva številka je neutrudljivi in delavni narodni borec župnik Klekl na-pisai za uvod svojemu delu: Branimo krščanstvo, ljubimo svoj jezik, svoj narod, svoj dom ! Na delo! Temu programu je ostal zvest. — — Bilo je veliko narodno junaštvo v onem času (1913) in v onih političnih razmerah ustanoviti na m a d ž. teritoritoriju slovenski 1 i st. Renegatstvo se je takrat bohotno širilo po našem lepem Prekmurju, po Slovenski Krajini. V ta raznarodovalni proces je z vso ljubeznijo in nesebično požrtvovalnostjo pravega rodoljuba, ki ne pozna fraze — posegel župnik Klekl. Njegovi napori so rodili uspeh. Sam pravi:
„Pri krsti svojega ljudstva nisem mogel ostati miren. V srce me je zabolela njegova usoda tem bolj, ker je pomadžarjevanje delalo škodo tudi dušam. Odločil sem se, da branim pravico svojega ljudstva in naslanjajoč se na podporo ljubiteljev ljudstva in na zdravo jedro našega ljudstva sem začel s pomočjo Dev. Marije boj proti krivicam za pravice našega ljudstva. Boj je bil srdit, ker so „Novine“ križale namene tistega časa in klečeplaztvo rojakov. A zmagale so.“
Kakor vsako dobro delo, je imelo tudi urejevanje in izdavanje „Novin“ mnogo nasprotnikov. Izdajatelj je doživljal grozne boje, katere opisuje takole:
„Najprej mi je ena vladnih strank ponudila, da plača kavcijo (brez kavcije, ki pa je šla v tisoče, ni bilo dovoljeno pisati o politiki), da mi da ugodnosti in čast, drugič mi je ponudila okoli pol milijona kron, naj ji „Novine“ prodam. Lahko bi bil sedaj za ponujani denar večkratni milijonar, nosil bi lahko veliko čast in vžival mir in bogatstvo, a odklonil sem ponudbe, ker izdajalec, odpadnik, Judež svojega ljudstva nisem hotel in nisem mogel postati. Ljubezen do ljudstva mi tega izdajstva ni dopustila. Odklonil sem čast, odklonil bogastvo, na se sem vzel mržnjo, sovraštvo, preganjanje notri do prekega soda pred vojaško oblastjo, notri do iskanja na smrt — a od svojega cilja nisem odstopil. „Novine“ ! Mislite nazaj, koliko ste trpele, ko ste še drznile povedati, da Slovenski Krajini gre avtonomija! „Novine“. Samo ve ste imele moč in pogum izpovedati: Jugoslavija je naša domovina ! In v tej domovini ste ve zahtevale avtonomijo že prej, predno so na Slovenskem in na Hrvatskem mislili na njo. In za obe besedi „Jugoslavija“ in „avtonomija“ so zažvenketale sablje narodne garde proti vam in vaši vzdrževatelji so bili vsak dan v smrtni nevarnosti, mesece dni. „Novine“ ! Od boljševikov oropane in oskrunjene ! Od slovenske oblasti zaplenjene in pobeljene! Od sovražnikov slovenskega imena preganjane in zavrnjene! Od neprijateljev krščanske misli hudo napadene, ste skozi strašne prepade vodile ljudstvo, se borile za pravico. „Novine“ so zmagale! Slovensko ljudstvo je rešeno narodne in državne smrti. Ostalo je slovensko in verno.
To je kratek pregled zgodovine nastanka, razvoja in napredka skromnega, a važnega glasila, ki je naš sobojevnik. Ob lepi desetletnici želimo „Novinam“ še lepšega razvoja v blag. r poštenega prekmurskega ljudstva in Slovenske Krajine.
Tedenske novice
Trgovci, obrtniki, podjetja, zavodi ob
meji ! Murska Straža, ki je v lepem številu razširjena na Murskem polju, v Slov. Goricah, v Prekmurju, Apački kotlini in se čita tudi drugod izide za Božične praznike v povečani in pomnoženi izdaji. To bo izredna prilika za uspešno inseriranje — vsakoletnih običajnih voščil za Božič in Novo leto (svojim odjemalcem) ob-
enem pa izvrstno priporočilo. S pozivom pri hajamo že sedaj, ker se na poznejša sporočila ne bo mogoče ozirati. — Napišite takoj pismo naši upravi ter nam sporočite besedilo zaželje-nega oglasa za božično številko. — Dajte to številko tudi svojim odjemalcem brezplačno kot berilo ob praznikih. To bo sijajna reklama za Vas.	Uprava.
Vsem somišljenikom in prijateljem ne-šim 1 Za Božič izide „Murska Straža“ v povečani in pomnoženi izdaji. Dolžnost vsakega zavednega somišljenika, ’ki polaga le nekoliko važnosti na vrednost dobrega časopisa, je — da pridobi listu kar največ naročnikov. Vsak naj gleda na to, da pridobi vsaj še enega naročnika. Ako imate — prijatelje, ki bi postali naročniki „Murske Straže“, sporočite nam tako, naslove takih oseb, ali pa nam sporočite, koliko izvodov želite! Društva na noge! Delajte! Tekmujte med seboj! Um več bo imel list naročnikov, tem bolj se bo mogel razviti in tem uspešnejše bo mogel braniti pravice ljudstva ob meji! Božični številki bodo priložene tudi položnice za poravnavo zaostale in obnovo nove naročnine.
Razmejitev v Prekmurju. V začetku januarja prih. 1. se sestanejo delegarje za razmejitev med našo državo in Madžarsko. Na tem sestanku se bo razpravljelo o odloku konference veleposlanikov, ki določa, da ostane v Prekmurju meja, določena v trianonski mirovni pogodbi. Definitivna razmejitev je odvisna od tega, kako bo razmejitvena komisija tomačila ta odlok.
Nova izdaja taksenih mark (kolkov.)
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Z dnem 1. januarja 1923 bodo dane v promet nove enotne taksne marke (kolki) po 5, 10, 20 in 50 para in do 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50, 100, 250, 500 in 1000 dinarjev in marke za igralne kvarte in domine po 50 dinarjev. Podiš te nove emisije vsebuje razglas, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu. Kolki sedaj veljavne emisije se smejo uporabljati in po pooblaščenih prodajalcih razpečavati do konca januarja 1923, potem pa zgube veljavo in se morejo do vštetega 30. aprila 1923 zamenjati s lki nove emisije pri finančni deželni blagajni v i jubljani in dri davčnih uradih.
„Republikanec“ se imenuje novo slovensko republ. glasilo vsestransko ambicioznega dr. Antona Novačana. Izhaja v Celju, tiska ga tiskarna Rodé. Zgodovina republikanskih glasil v Sloveniji je zelo nesrečna. To gibanje je pri nas bolj frazersko, kakor resno, ker ljudje, kateri temu gibanju načelujejo hočejo ribariti v kalnem in priti do polnega korita. Izginila je „Naša Vas“ — potem „Republika“ kot priloga Radičevega „Slobodnega Doma“. Kot tretji prihaja „Republikanec“ — ker v tretjič gre rado. Vsebina prve številke je precej vodena m dokumentira zelo samozavestno domišljavost listovega lastnika. Našemu ljudstvu priporočamo, da posveča novemu listu toliko pozornosti, kolikor zasluži, da naj namreč ne naseda lepodonečim besedam koristolovnih demagogov, ki se po Radičevem receptu kaj radi skrijejo potem, ko so svoje backe našun-tali zoper red in mir.
„Republikanec“ g. dr. A. Novačana, pisatelja „Veleje" in „Naše Vasi“ je zašel med — jezikovne reformiste in hoče uvesti, da bi se odpravilo „elkarenje“ — in uvedla fonetična pisav i. Ideja sama na sebi ni -napačna, vendar na prvi pogled čisto slovensko-republikansko-reformistično-izvirno žonglerstvo. Kdo bi se tega bao! Ta reforma bo menda spremljala usoda „Naše vasi“ — in „Republike“. — Nič novega ni pod solncem!
„Kmetijskemu listu“ v vednost. Zadnji Km. L. je zopet čutil potrebo, da nam servira par naukov, kako se nam je obnašati na obmejnem ozemlju. Domišljavost poročevalca ali da gg. okrog Krn. L. prisega vse meje; kje pa je zapisano, da ravno Km. L. — to najpametnejše glasilo v Jugoslaviji (pa menda tudi v Evropi) ima vedno in povsod prav. Kmetijski List — namreč nikdar ne psuje, nikdar ne laže, uči samo čisto resnico, njegovi poročevalci so čisti angelji, nezmotljivi duhovi, njih nauki so edino zveličavni, vse drugo pa je za nič, proti
domovini (sc. državi), proti slovenstvu in jugoslovanstvu. — V bodoče bomo take neslanosti ignorirali čisto po stoičnem pravilu: Kaj me
briga, če-------------riga! Zakaj izzivate vi,
ki imate polna usta o patrijotizmu, jugoslovanstvu, v resnici pa uganjate politiko, katere refleks je — dosledna neumnost. Naše obmejno ljudstvo, dobro je krščansko v svojem jedru pa vas sodi po vaših delih. Pomagajte nam braniti in čuvati mejo in ne razdirajte to, kar drugi s težavo gradijo!
13. plača uradništvu. Zanimivo je bilo čitati zadnje dni o famozni 13. plači uradništvu kot nekak božični dar. Stvar je za sedaj seveda
—	zaspala in ima uradništvo pač dovolj prilike, da spozna, kdo ga vleče za nos. Uradništvo je bilo režimskim krogom potrebno kot nekak „Stimmvieh“ in nič več in nič manj. Polna usta obljub — to je rešitev onega, kar se v jugoslovanščini imenuje = činovničko pitanje. (Od glagola „pitati“ — foppen!) Sicer si pa g. finenčni minister in njegovi pobožni oboževalci menda mislijo, da je številka 13 tako nesrečna številka, da ni vredno, odnosno varno in koristno, se dolgo ukvarjati s trinajsto plačo.
—	Morda tudi ta mala epizoda odpre sloven-
skemu uradništvu oči, da v bodoče ne bo nasedalo policajdemokratskim političnim limanicam, na katere se je toliko kalinov vulgo („gimpelnov“) že vjelo. — 13. uradniška plača: R. I. P.	Patrijot.
Boj proti navijalcem cen in pobijanje draginje. Prošle dni se je od sodišč v Mariboru, Ljutomeru in Gornji Radgoni izreklo več zanimivih in dobroutemeljenih razsodb proti nekaterim navijalcem cen. Ne bomo tu preiskovali, kdo je pravi navijalec cen in kdo ni, samo eno je gotovo, da sodnijska oblast pri presojanju takih slučajev postopa zelo kavalirsko in obzirno. — Nad vse zanimivo pa je dejstvo, da se prizadeti obsojenci hudujejo na naš list, kakor da je on povzročitelj tega dolgozaželje-nega čiščenja. To hudovanje je čisto odveč. Kot pravični ljudje stojimo brezplačno v službi ljudstva, ki trpi in se bori za obstanek. Vsak razsoden človek ve, da je med reelnimi in pravičnimi trgovci in obrtniki dosti nereelnih in krivičnih. Vzlasti sedaj po vojni. Pred vojno se je trgovec zadovoljeval z malenkostnim dobičkom, danes pa veriži in goljufa vse: staro in mlado. Pravo tekmovanje je v tem. Da je to nezdrav pojav, nam mora pritrditi vsak pameten človek. In ker je to nezdrav pojav, moramo se proti njemu boriti z vsemi dovoljenimi in postavnimi sredstvi, da ga spravimo s površja. — Naš urednik, ki gotovo in brez-dvomno zasleduje le koristi ljudstva in nikjer ne išče lastne koristi — ni hotel nikomur storiti najmanjše krivice. In če se je na njegovo inicijativo (katero laskanje pa si sam najmanj pripisuje) res začelo radikalno delati za pobijanje draginje, je to le hvalevreden pojav, ki zasluži vse uvaževanje. Doli z draginjo ! Vse za blagor ljudstva, ki trpi pod neznosno pezo draginje! — Cela stvar pa ima še čisto drugi „hakeljc“: Hvalevredno je, sem rekel, da državna oblast pobija draginjo. Zelo dobro. Izvrstno. Kaj pa država? Pisec teh vrstic je človek, ki spoštuje pravico in sovraži — krivico! Tudi je program lista, da zasledujemo isti cilj. Torej: Kaj pa država? — Država ima monopol: na sol, petrolej, vžigalice, tobak (duhan), cigaretni papir itd. — Te stvari pa se ravno v času, ko smo takorekoč začeli ofenzivo proti draginji in prešli v jurišni napad potom naših sodnij inepolitičnih ekspozitur — strahovito podražile! To je nezdrav pojav. Država, katere uprava stremi za tem, da se mora draginja pobijati in da mora blagovni kakor denarni trg priti v sklad z drugimi državami (sosednimi!) — mora tudi sama prispevati k temu pobijanju, ne pa stalno le poviševati cene monopolnim artiklom, kakor so: sol, petrolej, duhan, cigaretni papir i. t. d. - Dol z draginjo! To je naš klic, klic prizadetega ljudstva iu to naj bo klic tudi državne uprave, katere dolžnost je, da stori, kar je potrebno. Vzgledi vlečejo. Začne se naj pri monopolu in če se bo tam začelo, bo drugod šlo z lahkoto. Država pa, ki sama navija cene, nima pravice obsojati navijalce cen. Pravica vladaj nad vse! V boj proti draginji. Državna uprava ima prvo in najvažnejšo nalogo. Kompetentni organi naj to dejstvo upoštevajo!
Klerikalna Ljubljana. Zadnje občinske volitve so napravile Ljnbljano klerikalno. Kar se ni posrečilo ne škofu Missiji, ne škofu Jegliču, ne Šušteršiču in ne Lampetu, se je temeljito posrečilo dr. Žerjavu. Eni sicer pravijo, da je Ljubljana tudi komunistična, pa to ni res, ker komunistov z odlokom visoke vlade številka 13597 z dne 22. maja 1. 1919. ali 1920. sploh ni več. Zakaj vlada ne izda takega odloka tudi glede klerikalcev? Odlok — Žerjavov podpis — klerikalcev konec!
Gibanje vinogradnikov v Banatu. Vinogradniki, vinski trgovci in vinogradniški delavci Vršca in Bele Cerkve so imeli pretekli teden velike shode, na katerih so razpravljali o uničenju, ki preti vinogradnikom. Ti kraji so izvažali letno v Avstrijo 500 hi vina, sedaj pa leži vino doma pri vinogradnikih. Vlada je vedno samo obljubovala pomoč, toda storila ni ničesar.
Nov delavski list. V Ljubljani je začel izhajati nov tednik za krščansko-socialno delavstvo. Imenuje se Pravica. List vsemu delavstvu toplo priporočamo.
Naš zanimivi podlistek, katerega smo radi pomanjkanja prostora odložili, se bo nadaljeval v božični številki in bo z naslednjo številko dokončan.
Vsled velikih inseratnih naročil je vsebina našega lista na škodo p. n. čitateijev zmanjšana. Radi tehničnih ovir in trajnega pomanjkanja električne sile za pogon tiskarskega stroja nismo mogli dodati kake priloge. Vendar bomo gledali na to, da zato s prihodnjo številko vsakogar zadovoljimo. Ista izide tik pred prazniki, tako, da bo ob praznikih v vsaki krščanski hiši.
Tiskovne in druge napake. Kakor so cenjeni čitatelji že tupatam opazili, nam često nagaja tiskarski škrat, ki večkrat izopači tekst ali pa zamenja celo vrsto itd. Zadnjič se nam je pri poročilu o izidu ljublj. volitev zgodil sledeči „lapsus calami“. — Pasus „Žerjavovi pristaši“ se spada med Jugoslov. zajednico ampak za sebe kot suplement k stavku „Mladini“. Seveda se najdejo ljudje, pa izrabljajo napake, o katerih nastanku in možnosti nimajo niti najmanjšega pojma. Sicer se pa urednik trudi, vse popravljati, kolikor se seveda da. Pomisliti je treba, da se urejuje list v zelo pičlem času in v mrzlih prostorih, kar ni ravno prijetno.
Božični številki priložimo brezplačno stenski koledar. Naše prijatelje pozivamo, da razširijo to številko v vsako hišo svojega kraja. — Pridobivajte novih naročnikov !
Dopisi.
Gornja Radgona. Izvanredni občni zbor Posojilnice se radi sprejetja važne spremembe pravil vrši v nedeljo, dne 24. t. m. Člani, pridite! Več v inseratnem delu lista. — Zvišanje obrestne mere za hranilne vloge: Tukajšnja Posojilnica, ki z uspehom deluje za gospodarsko pomoč gornjeradgonskega okraja se je v 30. letu svojega obstoja zelo razvila. Z novim letom se zviša obrestna mera za hran. vloge na 5% in 5J/4 odn. 572%- Torej lepa prilika za štedenje. Več v oglasnem delu!
Minister Pucelj v Gornji Radgoni. Bil je pri nas. Imel je shod. Pri zagrnjenih vratih. Pravijo, da so samo Njegovi izvoljenci bili povabljeni, V „veseli zemlji“ je običaj, da državni minister (torej tudi minister „klerikalcev“ in drugih „anarhistov“) skliče samo pristaše svoje stranke. Za taka potovanja ga plačuje država, katero sestavlja 13 miljonov duš, ki ne priznavajo demagoškega evangelija Samostojne Stranke. — Kakor se čuje je bil g. minister v Radincih iskreno sprejet, v Murski Soboti odlično in sijajno nagnan — ter je smatral za potrebno, da ima „samo informativni“ sestanek „zaupnikov“. — Sicer mi te predstave nismo nič radovedni ter si domišljujemo kot davkoplačevalci ter kot državljani svobodne države, katere ustava nam zajamčuje popolno svobodo in enakopravnost, da smo najmanj toliko vredni, da gledamo v ministrovo obličje in ga povprašamo za to in ono, da se mu potožimo. Tako strankarsko pristransko obnašanje ministra za kmetijstvo, šume in vode nikakor ni v prid konsolidaciji naših nezdravih političnih razmer. Ministrove potnine so plačane iz trdo-prisluženih davkov vseh državljanov, ne pa ene klike, ki prav nič ne pomeni, ampak dela med ljudstvom samo zgago. — Zanimivo je konstatirati, da smo videli po cesti hiteti bivše stebre avstrijskega štajercijanstva (vse proslule renegate, ki so se na vse kriplje trudili, da onemogočijo našo sedanjo državo!) — v naročje g. ministra. Najduhovitejši refren iz vtisov na tem „zaupnem“ zborovanju pa je bil : Ker so v Ljubljani škof, menihi in vsi duhovniki volili komuniste, prevzame SKS obrambo katoliške vere v svoje roke. Večerni vlak je odnesel gosp. ministra v lepo prestolico. Druge nesreče ni ni bilo.
Gornja Radgona. Gospodarska zadrug a v Gornji Radgoni nam sporoča, da bo zaradi popisov zalog in sklepanja računov njena prodajalna v Gornji Radgoni zaprta v četrtek, petek in soboto pred Novim letom, to je dne
28.,	29. in 30. decembra, njena prodajalna v Veržeju pa v torek in sredo po Novem letu, to je dne 2. in 3. januarja prihodnjega leta. Od teh dneh ne morejo stranke pri zadrugi ničesar opraviti in se ne bo nič prodajalo. Vsakdo si naj torej svoje potrebščine poprej nakupi.
G. Radgona. Posojilnica v Gornji Radgoni naznanja, da bo njena pisarna zaradi sklepanja računov za časa od 24. decembra do 31. decembra 1922 zaprto. Med tem časom se ne izplačuje in ne prejema noben denar. Prvi uradni dan bo dne 2. januarja 1923.
Šolsko vodstvo Gornja Radgona se tem
potom najlepše zahvaljuje vsem onim, kateri so s sodelovanjem ali pa z raznimi prispevki in darili pripomogli, da je Miklavžev večer v vsakem oziru tako dobro uspel. Predvsem gre zahvala tukajšni Posojilnici, ki je v ta namen prepustila brezplačno uporabo dvorane in gledališkega odra, dalje mnogim darovalcem raznega peciva, sadja, šolskih potrebščin, čepic, zapestnic in denarnih prispevkov, katerih pa zaradi pomanjkanja prostora in mogoče imenoma navesti. Zavest, da so s svojim človekoljubnim dejanjem pripravili mladini dan, ki ji ostane dolgo časa v najlepšem spominu, jim bodi v plačilo. Obdarjenih je bilo 179 revnih učencev, ra7en teh pa so dobili tudi vsi ostali kako malen osi. Čistega dobička je ostalo 73945 din, ki se bo istotako uporabil v prid ubogim učencem.
Sv. Križ na Murskem polju. Naša «Dekliška Zveza je proslavila nedavno svojo desetletnico. Prostorna Slomšekova dvorana, ta tiha priča vstrajnega in nehrupnega dela se je ta dan napolnila do zadnjega kotička. Predpoldne je naš slavni rojak vlč. g. dr. Matija Slavič imel globokozamišljen govor, ki je vplival kakor blagodejen dež na pomladansko setev, katero so odpravili že naši duhovni voditelji. Popoldne se je predstavljala igra „Zmaga najsv. Zakramenta“. Igralke so pokazale, kaj premore kmečko dekle, vpreženo ves dan v naporno telesno delo. Tako igrajo prave diletantke, katerim je neutrudni režiser vcepil ono lepo disciplino, ki je podlaga prospevanja vsakega izobraževalnega društva. Kako ugodno je vplivala prireditev na zbrano številno občinstvo, bodi samo mimogrede omenjeno, da je po prireditvi javilo svoj pristop k Dekliški zvezi blizu 100 novih članic, tako da šteje ta zveza okroglo 200 članic, kar je za naše lepo Muropolje prava dika in ponos. To je pravo delo iz naroda za narod, delo brez hrupa, spojeno z velikimi zaprekami, a ker nas vodi vse ljubezen do prave krščanske in ljudske omike — počiva nad nami božji blagoslov. — (Proti koncu prireditve je neki neotesani fantalin pokazal svojo inteligenco z neumnimi medklici ter s tem izkaza! čast onemu društvu, v katero zahaja. Želeti je, da društveni voditelji inštruirajo krepke fante za uljudne reditelje, ki bodo odslej vsakega takega neotesanca postavili brez prerekanja na mrzli zrak !).
Ljutomer. Podporno društvo naše Narodne šole je prejelo od zadnje šolske tombole kot čisti dohodek 6532 K, za kar se zahvaljuje vsem, zlasti darovalcem obilnih dobitkov in prispevkov. Bog plačaj vsem, ki so kaj pripomogli k tomboli !	Odbor.
Na Podgradju pri Ljutomeru je umrla
6.	t. m. obče spoštovana gostilničarka Geia Rakovec. Rajna je bila vrla žena in velika dobrotnica v svoji občini. Pogreb 8. decembra je pokazal, kako priljubljena je bila pokojnica. Večni mir rajni, zaostalim pa naše sožalje!
Posojilnica v Gornji Radgoni nam sporoča, da je s 1. januarjem 1923 zvišala obrestno mero hranilnim vlogam na 5%, za vezane vloge proti odpovedi plačuje tudi več. Opozarjamo na današnji Inserat.
Ljutomer, g. Jakob Golobič, kipar v Ljutomeru, je razstavil krasno izdelan kip Srca Jezusovega, v izložbenem oknu pri gosp. Wirthu ; domačega mojstra toplo priporočamo.
Apače. Tridesetletni čevljar Muršec iz Apač, ki je že trikrat radi hudodelstva tatvine prekaznovan, je bil pred okrožnim sodiščem obtožen radi hudodelstva tatvine in prestopka poneverbe ter goljufije. Vkradel je dne 29. avgusta svoji sestri Jožefi Osterc v Lijaševcih srebrno žensko uro, orglice in 120 K denarja. Dne
26.	septembra pa je odnesel svojemu bratu Alojzu Muršecu v Kupetincih nove čevlje, eno obleko, usnjate gamaše, srebrni prstan, jpet-kronski tolar in denarnico z 2200 K gotovine. Pri Katarini Bočkaj v Bakovcih pa je dne 5. oktobra pobral svilen naglavni robec, moško srajco in usnjato denarnico. Dan poznej je obiskal Ivana Györeka v Rakičanu, kateremu je odnesel denarnico z 250 K gotovine in 10 fotografij. Antonu Jančarju v Bakovcih je poneveril 6 jermenov za konjske vajeti v vrednosti 600 K
in Alojzu Jančarju v Apačah pa izvabil par 1000 K vrednih čevljev. Sodišče mu je prisodilo 10 mesecev teške ječe.
Murska Sobota. Poljedelski minister g. Pucelj nas je obiskal. Čul je mnenje ljudstva in ves ogorčen nad nepokornim narodom jo je odkuril menda v Gornjo Radgono. (Radi varnosti je izstopil pri gostilni „Pri angelju varuhu“, kjer je bil zaupni sestanek SKS — Op. uredn.) Prekmurci niso tako neumni, kakor si to predstavlja g. minister in maloštevilna klika okoli njega. Obširno poročilo sledi.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Tudi nas je osrečil minister Pucelj. Vtis njegovega govora ni bil poseben in brez težave je mogel razumeti, kako in kaj misli ljudstvo o njem in njegovi stranki. Dajte nam volitve! To je najboljši odgovor vsem, ki mislijo, da je slovensko ljudstvo še danes tako neumno kot takrat, ko je volilo nekaj samostojnežev. Poročali bi več, sicer pa bo Kmetijski list prinesel sijajna poročila. K nam pa g. minister ne bo več tako hitro prišel.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Kako se ne sme poročati v časopise. Zadnji „Slov. Gospodar“ — ki je sicer med našim ljudstvom zelo priljubljen je prinesel notico o nekem pretepu v Seliščih. Poročilo je zelo pretirano, mestoma izmišljeno ter škoduje ugledu poštenih ljudi. Slov. Gospodar piše: Pijančevanje in njega posledice. Iz Selišč pri Sv. Jurju ob Ščavnici nam poročajo: Pri nas sta se poročila pretekli teden Anton Krauthaker in Alojzija Gomzi. Zbrani gostje so se imeli prav dobro. Vsled čezmerne pijače in vinjenosti dveh razbijačev Jakoba Karba in Jožefa in Janeza Žmavc je prišlo do silnega pretepa s cepmi in koli, pri katerem so bili vsi nevarno ranjeni. Morala je priti
zdravniška pomoč. Vročekrne junake ima orožništvo v rokah. Mladina, spametuj se, odrasli ne dajajte slabega vzgleda! Glejmo na to, da ne bomo na glasu kot narod pijancev in surovežev. Resnica pa je ta: Gostija Krauthaker-Gomzi se je izvršila zelo dostojno in mirno. Nikdo goreime-novanih ni bil na gostiji. Lahko prasko, ki pa ni vredna, da se zakliče v svet je povzročU Jakob Karba, ki rad izziva, medtem ko Žmavc ni pijanec, niti razgrajač ter sploh v gostilne ne zahaja, temveč je ugleden mož, ki je naročen na naše liste „Mursko Stražo“ — „Slov. Gospodarja" in „Avtonomista“. Naravno, da se mož čuti užaljenega radi tako lažnjivega pisanja. Pretep s cepmi in koli in nevarnih ranah kakor o zdravniški pomoči in o orožništvu — to je vse skupaj le zlobni materijal za Kmet. list, ne pa resnično poročilo. Dopisnik morda ni imel hudobnega namena, je brezpomemben dogodek čul in s tem po krivici oblatil imena poštenih ljudi. Poročajte le čisto resnico! Urednik ni vsegaveden in za take krivice mora nedolžen odgovarjati.
Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Ne-veselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fellerjev Elzafluid ! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica 24 dinarjev ; 36 dvojnatih ali 12 Specijalnih stekbnic 208 dinarjev in 5% doplatka raz-pošilje: lekarnar Eugen v. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. 326 Hrvatsko.
Pristopajte k Jugoslovanski Matici.
Posojilnica v Gornji Radgoni
r. z. z n. z.
obrestuje od 1. januarja 1923 naprej
hranilne vloge po Sl
Sežane vloge proti odpovedi obrestuje tudi višje po dogovoru.
Proda se
en par dobro vozečih, težkih konjev
s homoti vred ali pa brez homotov po ugodni ceni. Vprašati pri Francu Korošec, posestnik v Gornji Radgoni.
Travnih
1 3/4 orala v Poterni (Avstriji) se ugodno proda. Vpraša se pri g. Neudauer v G. Radgoni.
[ZaRR]?
I
tovaren, ter prodaja po
Zato ker je velikansko množino sukna, platna, parhenta in hlačevine prejela iz inozemskih čudovitih nizkih cenah
veletrgovina
R. STERMECKI - CELJE Štev. 303
Cenik z tisoč slikami zastonj.
Rje Ji hnpujete?
Ure, verižice, prstane, rinčice, zapestnice, zlatnino in srebrnino, nakit in različne slične potrebščine ?
SUTTNEH
Z e 20 let znanaodpo-šiljaina tvrtka ur H. Suttner je uredila svoje odjemalce, tako, da more vsak vrniti predmet katerega ne želi
obdržavati, a za oni denar se mu pošlje vsaki drugi zaželjeni predmet. Nimate tedaj nikake rizike in morete lahko priti do dobre, zanesljive ure, katera vam prihrani popravke in jezo; ravno tako vam pošlje vsaki drugi predmet od zlata, srebra ali kovine v najlepši in najboljši izredbi. Tu najdete vse kar iščete za sebe ali za darila. Zahtevajte ilustrovani krasni cenik, za katerega vam je treba poslati samo 2 dinarja:
Odpošiljalni tvrdki ur
H. Suttner, Ljubljana št. 9SZ, Slovenija.
Kje sem najboljše kupil 7
Še ne dolgo odkar sem si kupil eno obleko in za ženo nekaj barhanda. Toda, uporabil sem priliko se o cenah informirati v večjih trgovinah. Da, vse čedno in lepo — no dobro — pač zdelo se mi je zdaj predrago. Ko sem že skoraj vse preromal od enega do drugega, pa sem se nazadnje spomnil na našo zadrugo y Veržeju. Ker bilo mi je predaleč sem sklenil, da pojdem takoj drugi dan zjutraj. Da napotila sva se z ženo k zadrugi v Veržej. Začeli smo blago premetavati ter se pogajati. Ali vedite da sem z blagom katerega sem dobil po krščanski ceni jako zadovoljen. Najboljše sem kupil pri Gospodarski zadrugi v Veržeju.
Najlepše božično darilo
je „Slovenski obmejni koledar“. Denn 6 Din. Naroča se u tiskarni Panonija v Gornji Hadgoni.
ZAHVALA!
Povodom prebridke izgube naše nadvse ljubljene žene, mamice, stare mamice itd., gospe
È JERE RAKOVEC
izrekamo najiskrenejšo zahvalo predvsem častiti duhovščini, Dominikanskemu Konventu za zastopstvo pri pogrebu, č. g. Lovrecu za obisk v bolezni, nadalje obitelji Zacherlovi za vse tolažilne besede, pevskemu društvu za prelepo žalostinko, g. Dr. Hericu za požrtvovalen trud v bolezni, obitelji Perbil za trak in vsem darovalcem vencev, kakor, tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so spremljali našo drago mamico na zadnji poti, naj jim bo večni Bog plačnik. Dragi mamici pa ohranite blag spomin. P o d g r a d j e, dna 8. decembra 1922.
Alojzij Rakovec
soprog.
Janko, Marija, Frančiška Belina roj. Frančiška Rakovec roj. Babič Rakovec, Stanko	snaha.
otroci.	Janko Belina
Vinko Toplak, orož. strazmojst.	J zet
rejenec.
Krista, Herica, Minka
vnukinje
in vsi ostali sorodnici.
Mlin na prodai
S posestvom» na dobri vodi, mlin je na dva para kamnov; vse v dobrem stanu, je zidano, z opeko krito. Naslov v upravi „Murske Straže“.
Lepa hiša
v zelo prometnem kraju Slovenije, ob _	državni cesti, pri-
pravna za izvrševanje vsakojake obrti, z lepo kletjo, sadovnjakom, vrtom za zelenjavo. Natančneje se izve v upravništvu lista.
Stavbeni prostor
na prodaj,
30 m2, na lepem __	_____________prostoru, sposobnem za gostilno in drugo obrt. Več se izve \ Gornji Radgoni, Sodarska ulica št. 1.
Roge za vinshe sode
kupuje po dobri dnevni ceni in
prodaja sode od 60 lit. da ZOO lit.
Josef Gumzej - Maribor
sodarski mojster, Vojaška ulica št. 17.
OBRTNA BANKA, podružnica v LJUTOMERU
izvršuje vse bančne transakcije najkulantnejše
Inter, telefon št. 2
Gornjeradgonsha občinska opeharnišha podjetja
<$>
v ČREŠNJEVCIH in BOREČIH (prej last mesta Radgone)
naznanjajo, da imajo pri svojem opekarskem podjetju v Borečih, postaja Križevci pri Ljutomeru na prodaj še večjo zalogo zelo dobro in trpežno izdelanih in ožganih raznih opekarskih izdelkov, kakor:

Zarezno strešno opeko (Strangfaiz) ; bobrasto gladko strešno opeko; vse vrste žlebnjakov; izborno žganox ročno in strojno zidno opeko; luknjasto (zelo lahko) zidno opeko, pripravno za med- in nadzidje;
opeko za tlakovanje govejih hlevov (lasten patentirani izum);
drenažne cevi v vseh potrebnih dimenzijah, kakor tudi razne strešne nastavke in okraske
'0.
vse po zmernih dnevnih cenah.
V našem opekarniškem podjetju v Borečih, katero je eno izmed najmodernejših in najpopolnejših podjetij te vrste sploh v Jugoslaviji, se izdeluje opeka tudi
skozi celo zimsko sezono.
Pojasnila daje in sprejema vsa naročila jedino le
Centrala občinskih opekaniikih podjetij
v GORNJI RADGONI.
Račun ček. urada št. 12.726
VABILO na
izredni
občni zbor
Posojilnice v Gornji Radgoni
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil
v nedeljo, dne 24. decembra 1922 ob 8. uri zjutraj v zadružni pisarni.
DNEVNI RED;
1.	Sprememba pravil.
2.	Slučajnosti.
Ako je ta občni zbor ne bil sklepčen, vrš se do določbah § 36 zadružnih pravil eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, kateri sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih deležev.
V Gornji Radgoni, dne 10. dec. 1922.
Načelstvo.
S
eno, slamo, dno, premog, šilo, krompir,
in druge deželne pridelke illlriüoi flcpf kupuje in p r o d a j a HIIIII'B] UMI
Maribor, Aleksandrova cesta 57. - Telefon št. 88
0
Državna razredna
Peto kolo.
Pruo žrebanje Z. in S. januarja 1923.
100.000 srečk.	50.000 dobitkov.
Glavni dobitki:
K 4,000.000*—	K 2,400.000 —
K 800.000-„ 320.280-„ 200.000'—
K 1,600.000*-
K 600.000'-„ 280.000'-„ 160-000-K 80.000'- itd.
K 400.000'-„ 240-000'-„ 120.000'-
Dobitki se izplačajo takoj brez odtegljaja. Cena srečkam:
cela Din 48*—	polovična Din 24*—
četrtinka Din 12*—
Zahtevajte gratis prospekte.
Razprodaja in pošilja po pošti:
Obrtna banka podružnica Ljutomer
I Martinušit in drug
<$>
I
1
l
tovarna usnja v Ljutomeru
Telefon int. štev. 17
Brzojavi: MARTINUŠIĆ
Prevzema
Iv delo vse vrste
surovih kož po najnižjih cenah na:
0 Zgornje usnje črno in rumeno, podplate,
£ blank in kromovo usnje kakor box,
Iševro in gonilno
jermenje
I
1=-----------------------------------
I Podružnica v Cankovi g
H	prevzema vse naročila	g
I
Hranilnica in Posojilnica v Radincih
dalu je z uspehom ob mejiš
r. zadr. z neom. s.