480
doslej vedno le negativen, kajti jako težko je s pritiskom na tipko doseči tisti fini, nežnočutni glas, ki ga proizvaja lok na goslih. Klavir le udarja na strune, orgije imajo enakomeren glas piščali, težka naloga je pa združiti pri taki mehaniki elastični žimasti lok s poljubnim vzdrževanjem glasu. Gospod
BAJDETOV  KLAVIR NA  LOK
Ivan Bajde je z občudovanja vredno vztrajnostjo, boreč se z bedo in siromaštvom, skoro brez vsakršne podpore skozi 23 let proučeval ta problem, poizkušal in konstruiral s trdno nado, da se mu težka naloga posreči. Ko je v Ljubljani javno nastopil s svojim izumom, smo bili vsi iznenadeni od njegovega duhovitega izuma; ni manjkalo prijaznih besed priznanja in hvale, ali, kar je glavno, nihče ni dal gospodu Bajdetu sredstev, da bi svoj izum izpopolnil in izrabil. Oni, ki bi radi, nimajo, a oni, ki imajo, ne dajo — tako je žal, in to usodo iz-najditeljev je izkusil tudi g. Bajde. A tujec je spoznal vrednost Bajdetovega izuma. Tvrdka Ludovik Hupfeld A G. v Lipskem je odkupila Bajdetu njegovo iznajdbo, da jo uporabi. Za Baj-detovo iznajdbo se zanimata tudi Nj. Vel. cesar Franc Jožef I.
in knez Liechtenstein. Klavir na lok utegne torej nastopiti v resnici kot konkurent orkestra poleg klavirja, karmonija in orgelj. — Muzej vPlevni nas spominja rusko - turške vojske. Ko so letos praznovali jubilej kneza Ferdinanda, tisoč-letnico cesarja Borisa in odkrili v Sofiji spomenik carju Aleksandru II. Osvoboditelju, so pohiteli ruski slavnostni gostje, na čelu jim sin carja osvoboditelja veliki knez Vladimir Ale-ksandrovič, tudi v Plevno, da počaste spomin za bolgarsko svobodo padlih ruskih vojakov.
Edvard Grieg f. Nobeden skandinavski skladatelj ni dosegel toliko uspehov kakor te dni umrli Edvard Grieg, ki je eden najoriginalnejših sodobnih skladateljev, katerega glasba izhaja iz srca in tudi gre do srca. Norveški narodni napevi so mu dali največ motivov, ki jih je z neobičajno nežnostjo in rahločutnostjo vpletel v svoje skladbe, a ne da bi jih le uporabil kontrapuntično ali jih le harmoniziral, ampak s tem, da je oplodil ž njimi svojo domišljijo in samostojno ustvarjal v njihovem duhu. On je skandinavsko pesem uvedel v svetovno glasbeno literaturo. Čudovit skrivnosten značaj imajo ti motivi, velika, globokočutna poezija diha iz njih, spomini divjih fjor-dov, morskih viharjev, dJgih severnih noči, sneženih mrazov in gorkih plamenov v samotnih kočah. Kateri glasbenik ne pozna danes »Solveigove pesmi" in suite „Peer Gynt" z njiju skrivnostno melanholično očarujočo melodiko. Edvard Hage-riif Grieg je bil rojen 1. 1843. v Bergenu in se je izobrazil na
EDVARD GRIEG, NORVEŠKI SKLADATELJ
konservatoriju v Lipskem, potem v Kodanju in v Italiji. Že s prvimi skladbami je prišel na glas izrednega skladatelja. Imenujejo ga „severnega Chopina", dasi njegova tvornost ni tako fenomalna kakor so skladbe velikega Poljaka.