Katolišk
isa
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., za eetcrt leta 1 gld.^30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., začetert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide I>anica dan poprej.
Tečaj XXXII.
V Ljubljani 8. vel. serpana 1879.
List 32.
Bratovšine in drugi pripomočki v pomoč dušam r vicah•
Spi8uje V. K.
(Dalje.)
Dostavki od potrebe in koristi 3 Božjih čednost.
Živa vera, npanje, ljubezen je potrebno vsim brez razločka stanu, starosti, učenosti itd.
Vera je potrebna ne samo nevednim, ampak tudi učenim; zakaj vediti se se ne pravi verovati. Kakor „non omnis doctor* doctus", in „ex libro doctus, ex ca-pite stultus"; enako je tudi prav veliko število učenih, ki vedó verske resnice dobro razlagati, v sercu pa od vsega tega le malo imajo, kar vedó, ako je potreba druA gim kot versko resnico dokazati. Le prerado se zgodi, da je med učenimi veliko terdovratnih nejevernikov. Vera kot čednost se ne dá iz bukev naučiti, temuč ona ima kot taka svoj začetek, razvitek v ponižnosti in po-koršini do Boga in njegovih zapoved; z molitvijo bí jo zamoremo pridobiti, treba je torej za-njo B?>ga prositi, Česar nas tudi Jezus Kristus sam uči s svojim zgledom, ko je za sv. Petra Boga prosil: „Jaz pa sem za-te prosil, da ne jenja tvoja vera", s ktero molitvijo je dal na znanje, koliko more biti ležeče na sv. veri. „Kteri bodo v mene verovali, bodo hudiče izganjali." ,,Kteri bodo v mene verovali, vse se jim bo zgodilo, kar prosijo."
Upanje. — Sv. Peter je po morji šel Jezusu naproti, dokler je imel živo vero in upanje v Jezusa Kristusa; ko je pa začela vera, upanje pešati, začelo se mu vdirati, ter je klical na pomoč. Prav veliko zaupanje je imela v Boga Marija od Previdnosti, od tod je izviralo, da je toliko miloBt dosegla.
Živa vera, terdno upanje v Boga in želja ga ljubiti tirja se celó od naj bolj nerečnib ljudi na svetu, od obsedenih, ako hočejo rešeni biti, in ako tega nimajo ali ne skušajo po svoji moči v sebi obuditi, nihče jim ne bo pomagal; vse to tirja se tudi od onih, ki iz njih hudobne duhove preganjajo.... Koliko da je na veri, upanji in ljubezni ležeče, kaže še to, da satanu za nobeno reč ni toliko, kolikor da skuša takim obsedenim revežem še to malo iskrico vere, upanja vzeti, in ljubezen do Boga popolnoma v njih zadušiti in namesto ljubezni sovraštvo do Boga in kar koli na božje reči spominja, v njih serce zasaditi.
Ker Bog vero, upanje, ljubezen tako zelč priporoča, satan pa skuša jih zadušiti, iztrebiti iz serca, is sveta, je pač dokaz, kako imenitna mora biti vera, upanje, ljubezen.
Ljubezen. — Scientia sine chsritate inflat"; te besede, žali nam, se le prepogostokrat vresničujejo. Kdo so tisti, ki naj rajši od vere odpadajo? So li to pri-prosti, nevedni kmečki ljudje? Ne; ampak to so učeni.
Že po deželi se nahajajo ljudje, ki so nekoliko študirani, in ti'bo večji del pervi med farmani, ki naj manj vere imajo, ker postanejo napihnjeni in se na svojo puhlo učenost zanašajo. Se bolj pogostoma se to godi po mestih, da nekteri si celo v nečast štejejo, akc bi verovali v verske resnice, češ, prištevali bi se med nevedno ljudstvo, ki se po njih mislih za to vero derži, češ, da ravno drugač ne ve in si ne zn& pomagati. Take je pervi naglavni greh, napuh, preslepil.
Za 3 Božje čednosti Boga prositi je dolžnost, ker se ne dajo is bukev naučiti, ne se za denar kupiti. To poterjuje, da pri učenih in bogatih se le prerado pogrešajo; moliti morajo zanje ne samo nevedni, ampak tudi učeni, in ti poslednji še več kakor pervi, ker so k prevzetnosti še bolj nagnjeni, kakor navadno priprosto ljudstvo, kajti „Bog le ponižnim daje milost, spoznanje; prevzetnim pa je nasprotnik".
Tudi učenjakom bi ne škodvalo vpisati se v bratovšino, v kteri udje pod pogojo vsak dan molijo 3 Božje čednosti in Boga prosijo, naj bi v njih sercu te čednosti vnel, pomnožil. Ta bratovšina ni samo za navadno ljudstvo, ampak silno koristna je tudi izobraženim, učenim.
Ker toliko tisuč in tisuč udov za pomnoženje teh čednost Boga dan za dnevom prosi, vidi se, kako blage namene da ima, kako je priporočevanja vredna.
Od nekega pušavnika se bere, da je celi dan očenaš molil in ga še zdelal ni, to je, posamezne oddelke, prošnje je premišljeval. Tudi od 3 Božjih čednost bi se smelo to reči; tudi v njih so veličastne, premišljevanja vredne resnice. Bodi si, da jih moliš ali premišljuješ, čezdalje bolj boš spoznal njih lepoto, in če jih tudi vsak dan premišljuješ, še več naukov, spodbudovanja boš v njih našel. Tu je navod naukov, vnemanja, ljubezni, priložnost za vsakterega, če tudi brati ne znd.
Koliko je ljudi, ki bi radi kako premišljevanje brali, pa nimajo časa ali pa brati ne znajo; takim je vsaj včasi priložnost, zlasti zvečer predno spat gredo, ali če tudi že v postelji, obmoliti tri Božje čednosti, premisliti, kar mu naj bolj k sercu gre, in v tem pre~
miši jevanji, v taki molitvi zaspati, kako lepa in koristna navada!
Pobožnim dniam je to kot pripomoček in pripravljanje za dohovno sv. Obhajilo, bodi si že kadar koli med dnevom.
Ta bratoviina bo dala povod, da se bodo v d rutini večkrat molile tri Božje čednosti, otroci se jih bodo poprej navadili, in ko se jih navadijo, jih ne bodo tako hitro pomabili (experientia me docet), kar je gotovo dobro in bo mi priterdil vsak duhoven, ki ima s otroci opraviti sa pripravljanje sa pervo sv. Obhajilo. Koliko ga namreč truda stane, predno se vsi navadijo 3 Božje čednosti, kako jih pa tudi nekteri le prehitro pozabijo!
Vera nam v spomin pokliče vse verske resnice, .ko molimo „Verujem vse, kar je Bog razodel, kar sv. rimsko-katoliška cerkev verovati zapoveduje". Ako po večkrat molimo, spominjali se bomo nehotč,~ da to in to jo sapovedano... to prepovedano... sa to čaka večno plačilo... sa to večna kasen. — Koliko velik pripomoček torej dobro delati in hudega se varovati!
Spominja nas tudi na Božjo silno veliko svetost, pravičnost, da varovati se je toraj tudi naj manjšega greha; tukaj sanj sadostovati; spodbada nas spominjati se tudi ubogih duš v vicah, sa-nje moliti, ker nas sv. vera uči, da jim zamoremo pomagati in da je to tudi naša dolžnost; in ko to storimo, pridobimo si ob enem naj boljših prijatlov, priprošnikov. Marsikterega je premišljevanje Božje pravice, vic itd. sdramilo iz mlačnosti, da je začel bolj resnobno živeti, sato ker je premišljeval kaj cerkev uči, ker je večkrat obudil v sercu živo vero.
Upanje — nas tolaži s tim, da nas uči, kako je Bog neskončno usmiljen..., če smo tudi grešili, da je pripravljen nam odpustiti. In v svesi s vero nas uči, da je nam mogoče ter smemo upati, že tukaj na semlji božji pravici sadostiti, pa pomagati tudi onim, ki so že v večnosti in vicah, morebiti še savoljo nas,... da sa-moremo njim na pomoč priti; da oni sa nas Boga prosijo. Vse to smemo upati. Kako tolažljivo je to sa nas! Pomagali bomo onim dragim, ki so nas sapustili;.... kako tolažilno, da s primeroma tako majhnim trudom, s odpustki itd. samoremo tukaj sebi in dušam v vicah sadostovati... Tako in enako premišljevanje Božje lju-besni, dobrote, usmiljenja proti nam nas mora nehotč spodbadati, da sačnemo Boga ljubiti, da se vnemamo za:
Ljubezen, ki izvira iz premišljevanja Božje ljubezni proti nam. To nas ne spodbada ssmo Boga ljubiti, ampak tudi ljubiti svojega bližnjega, ker Bog, kterega ljubimo, to sapoveduje; ker bi ga sicer žalili, ako bi tej njegovi sapovedi nasproti ravnali. Spodbada nas bližnjemu na pomoč priti, skasovati mu dela keršanskega usmiljenja. Ta ljubesen zapoveduje pa že sama po sebi ljubiti tudi duše v vicah, jih ljubiti tim več, v čim večjem terpljenji so, toraj tim bolj jim pomoč skazovati, skazovati dela usmiljenja itd. (01. Faber: Liberateur 1877, p. 1603.) Koliko »s stori lahko sa nje z molitvijo, s milošnjo, ss. Obhajili in drugimi dobrimi deli!
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem In dopisi.
Is Ljubljale. {Sv. Deodat. Milost po njem dosežena v uršulinskem samostanu.) V frančiškanski cerkvi v Ljubljani v altar ji sv. Križa imajo pravo truplo sv. Deodata mučenika (marternika). Kako ravno se je godilo, da je red čč. očetov sv. Frančiška dobil is Rima ta predrage svetinje, do sdaj nismo mogli Bvediti, toliko pa je is starih po preč. zlatomašniku P. Benvenutu ohra-
njenih zaznamkov očitno, da truplo sv. Deodata je bilo pripeljano v Ljubljano 1. 1741, tedaj pred 138 leti.
Omenjeni zaznamki namreč pričajo, da 10. sveč., 11. sušca in 5. mal. travna 1741 se je častitljivi odbor (venerabile Discretorium) definitorjev, provincijala in gvardijana posvetoval zastran svetinj tega mučenika. In sicer 10. sveč. ni povedano, kaj so obravnavali; 11. sušca je bilo postavljeno praianje: „Kako in skakoino slovesnostjo naj bi se položilo v cerkev sv. trnplo sv. Deodata." Sklenjeno je bilo, da „bres drusih stroškov bodi dopoldne nemška, in popoldne kranjska pridiga." — 5. mal. travna je bilo prašanje: „O prenašanji trupla sv. Deodata." častitljivi „Discretorium" je bil te misli, naj se svetinje položč v kapelo Brezmadežne (M. D.); pošlje pa naj se odbor previdnih redovnikov k gospej Šnedicovi (ad P... (?) Dnam. Snedisin) za privoljenje, da ne vstane kaka samera. *)
Tukaj naj pristavimo besedno izročilo ranjcega g. Frančiška Ksav. pl. Steinhofer-ja. Le-ta, poseben časti-vec sv. Frančiška, je pravil, s koliko slovesnostjo in med rass vitij eni em so bili šv. Deodata po Ljubljanici s Verhnike pripeljali v Ljubljano.
Poslednjič P. Benvenutovi zaznamki pripovedujejo, da 21. mal. travna naslednje leto 1742 je čast. zbor obravnaval vprašanje: „Če naj se v obletnico, ki je bilo truplo sv. Deodata v očitno češenje izpostavljeno, obhaja kaki spomin?" Sklenjeno je bilo, da ta dan — ali nedeljo med osmino sv. Antona — naj bode peta maša v kapeli neomadežane M. D., in da naj se tudi v pridigi spominja sv. Deodat.
Is dosedanjega je očitno, da 1. je bil sv. Deodat Bprejet s velikimi slovesnostmi, ne le cerkveno, ampak zlasti tudi od ljudstva; — 2. da je bilo truplo svetni-kovo ljudstvu v očitno češenje izpostavljeno in položeno v kapelo brezmadežnega Spočetja; 3. da se je to zgodilo v osmini sv. Antona Pad v., to je, med praznikom presv. Trojice in drugo nedeljo po Binkoštih.
L. 1744, 20. rožn., je odbor oo. definitorjev določil: Ker v nedeljo med osmino sv. Antona (Padv.), ki je škapulirska, ne more biti peta maša v kapeli bres-madežnega Spočetja v spomin in češenje sv. Deodata, bode v poviševanje in razširjanje njegovega češenja to opravilo nadomesteno pozneje po omenjeni osmini, kar bode pridigar poprej osnanil. — Podobno temu se je zgodilo tudi 1. 1748. Iz tega se vidi, da se je očitno češenje sv. Deodata tudi še pozneje ohranilo.
Pozneje (kdaj ?) **) je bil svetnik prenesen v altar sv. Križa, kjer je bil dosdaj njegov prostor. Izročili so ga pa nedavno čast. gospem Uršulinsricam, in prosili, da naj bi svetniku že zastarano obleko obnovile in lepo vravnale. To djanje in skerb čč. oo. Frančiškanov priča, kako v časti imajo tudi zdaj tega svetnika in mučenika. Že so častite gospč osnovale, kako lepo in kusno mu bodo napravile vso obleko in tudi se sliši, da ga na-merjajo prav slovesno v frančiškansko cerkev nazaj prenesti, kadar bo v novo napravljen in olepšan. Iz šibkih koščic je boje očitno, da je svetnik, vojak, še prav mlad bil, ko je sa sv. vero kri prelil.
Ko so svetinje v samostan prinesli, so jih častite gospč sprejele s velikim češenjem in v takem Češenji ga vedno imajo. Is tega se pojasnuje, kar naznanuje naslednje poročilo, ki smo ga 1. tega mesca dobili is uršulinskega ssmostana, iz čisto zanesljivih r6k.
*) Iz tega je očitno, da omenjena družina je bila do-brotnica ali celó lastnice te kapele.
**) Ko so se oo. Frančiškani preselili v sedanji samostan (bili so poprej tam, kjer so sedanje šole), in naj berše ob tistem času je svetnik prišel na sedanje mesto.
Is urSulinskega samostana. V večo prestavljanje presvete Msrije Device, sv. mučenika Deodata, •v. Antona Padvanskega in sv. očeta Pija IX, in da •polnimo obljubo sastran razglašanja, s prepolnim aer-cem hvaležnosti naznanimo, da ena mladih komih Sester, ki je valed bolezni bila aedem mescev mutasta, se je neutegoma ozdravila.
Več Sester je po večkrat na dan z velikim zaupanjem molilo pred avetinjami av. Deodata, ki so bile pred 14dnevi ie cerkve Marije Device oznanjenja prenesene v naš 8amostan, da naj jih očistimo in olepšamo, molile so sa osdravljenje mutaste Sestre; — ona sama pa ni Čutila nobenega zaupanja in ni molila. So pa nato nektere tudi za omenjeno Seatro začele opravljati devet-dnevnico na čaat av. Antona Padvanskega, in ako bodo nslišane, so obljubile eno sveto mašo na čast sv. Antonu in da bodo 9 torkov pred njegovo podobo dale luč goreti in bodo uslišanje razglasile, — in še le potem, peti dan te 9dnevnice, je nčma Sestra, ki o tem pobožnem češenji ni nič vedila, zadobila tako veliko zaupanje in priaerčno veselje do svetinj sv. Deodata, da se je z nekterimi Sestrami k njim podala — in je tam kar ne-utegoma dobila moč govoriti in je spregovorila, ter je zamogla z drugimi vred čiato glasno obmoliti vse molitve, ktere so se opravljale njemu na čast. V# pritež-nosti in zaderžki, kakor je bilo znati, so do čistega zginili. Zdravnik sam, gosp. dr. Mader, je rekel: „Priter-diti moram, da je pomsgala molitev in zaupanje."
Druga Sestra je imela prav nevarno bolesen na oččh; tudi ta, ko ste ae opravili dvč 9dnevnici k sv. Antonu Padvanakemu in ae je z veliko zaupljivostjo nekoliko molilo pred svetinjami av. Deodata in obljubilo, da ae bo uslišanje razglasilo, je bila brez zdravniške pomoči akor popolnoma ozdravljena.
Tisučna serčna zahvala, hvala in čast bodi ljubemu Bogu, ki nas je na mogočno priprošnjo preblažene Marije Device in Matere Božje, sv. mučenika Deodota, sv. Antona Pad. in sv. Očeta Pija tako milostljivo uslišal.
Z Dobrove, 4. vel. serp. (Šmarne mase. Cerkvene olepšave. Slikar Bradaška. Red Božjih služb o Šmarnih mašah. Usmiljena M. D. Dobrovska.) S 15. velikim aer-
ianom se pričnč zopet letne „šmarne maše" na Dobrovi, 'o ni le za našo duhovnijo, ampak je tudi za okolico, za zlasti bližnjo Ljubljano poaebno prijeten in v duhovnem oziru arečen čaa. Sv. Oče papež Pij IX so z raa-pisom 6. avgusta 1858 ponovili in podelili za vse čase popolne odpustike tistim, ki resnično akesani, čiato apo-vedani vredno obhajani (lahko tudi kje drugje) obišejo cerkev vnebovzetja M. B. na Dobrovi, ter v papežev namen pobožno molijo, — in aicer kterikoli dan od
Eredvečera vnebovzetja Matere Božje do aolnčnega za-oda Marij nega rojstva. Omenjeno naj je, da se odpustki ti smejo oberniti v prid dušam v vicah ter da sta dva oltarja (veliki in stranski sv. Jožefa) na Dobrovi privilegirana. Božja pot na Dobrovi, ki slovi že od leta 1231, se je poslednje leta zopet jela močno poživljati. Tudi sedanji čast. g. župnik akerbijo povadigniti alovesnosti tega av. časa. Sklenili ao najpoprej cerkvi notranjo njeno že slabo ponošeno obleko prenoviti. Dali ao jo lepo pobeliti v kupli osem temnih slik apoatolov zmiti in nekoliko popraviti. V verhu kuple (laterne) pa je novo slikarijo, kronanje Matere Božje, doveršil g. Bradaška. *)
*) G. Bradaška, domačin, rojen v LuČinah, zares lepo napreduje v svoji umetnosti. Doveršil je že dosti lepih slikarij — posebno hvalijo njegove slike Matere Božje brezmadežne (Immaculata) na platnu. Cerkve: v Šmartnem pri Kranji, na Jesenicah, na Blejski Dobravi, na Breznici, pri sv. Joštu, se ponašajo z njimi. Priporoča se ta slikar posebno tudi zarad nizke cene pri svojih delih.
Moramo reči, da prav okuano, veliko lepše, ■ živejšimi barvami, kakor pred tremi leti je avetiie. Stranaki oltarji vai štirje dobijo novo obleko, — če tudi ne še do letoi-njih šmarnih maš. Lep tempelj Gospodov, posvečen Bora in naši ljubi Goapej, bode naša cerkev že letos, a še lepši bode potem, kedar se mesto zastarelega postavi novo, kakor nove spovednice, klopi, tlak, kar še mislijo sčasoma doveršiti č. g. župnik. Da ae keršanaki romar, ako želi, tudi na tem mestu duhovno poživi, oskerbljeno je s tem, da ae akosi vae šmarne maše apoveduje, sa nedelje in prasnike pa je naprošenih še gospodov apo-vednikov is bližnje Ljubljane. Ker so nekteri popraše-vsli, kdaj da so ss. maše (ker nas Ljubljančani radi slaati tudi ob delavnikih obiakujejo) bodi nasnanjeno da 8te ob delavnikih atalni as. maši vsak dan ob 6 in ob 8, ob nedeljah pa in prasnikih ob 6 in 10 s pridigo; ob 5 in 9 pa ste tihi ss. maši gotovi.
Dobrovski stari sapianiki in nove skušnje pričajo, da so verni kristjani po prošnjah preblažene Marije Device Dobrovske prejeli že bres števila telesnih in dušnih dobrčt na tem sv. krsji. Marija, osiraj se milostno tudi na letošnje romarje, ki bodo pokladali prošnje svoje pred Tvoj materni sedež. Posebno pa naj se povračajo domu dušno potolaženi in umirjeni, naj jih prav prav veliko na tem svetem krsju odloži in pokoplje butaro grehov za vaelej, da bo naša lepa dežela vedno bolj grehov očiševana, toraj tudi v vaih zadevah ložej od Boga na Marijne mile prošnje uališevana.
It Jeruzalema. {Jur Če Halabi se je odpovedal raz-kolništvu in prejel pervo sv. Obhajilo.) Znani miaijonar Alfons Ratisbon razen druzih ima v svoji napravi sv. Petra nekega Jurčeta Halabi a, o kterem to-le piše:
Petindvajsetega sušca, oznanjenje M. D., je nas dragi gojenec Jurče Halabi bil dopušen k slovesnosti, v kteri se je odpovedal greškemu raskolništvu in bil sprejet v naročje sv. Cerkve. Dobil je bil poprej privoljenje od milgosp. patrijarha; tudi njegova družina je bila zadovoljna. K temu verskemu opravilu se je Jurče pripravljal z naj veči 8kerbljivostjo, in doveršilo ae je v svetišu „Ekce-Homo" v Jeruaalemu.
Vodja v napravi av. Petra (gosp. Alf. Ratiebon) je daroval sv. mašo, in pred njim je mladeneč Halabi ob-molil vero, ter ga je potem odvezal in rešil razkolništva.
Svetiše je bilo napolnjeno; pričujočih je bilo tudi veliko število razkolnikov. Gosp. Gatt (misijonar Svete dežele is Tirolskega, je to priliko prav dobro porabil ter je čversto in jasno razložil lastnosti prave Cerkve. Ta znameniti govor je imel v arabskem jeziku.
Halabi je bil oblečen belo in deržal je v roki gorečo svečo, pa klečal na znožji oltarja, globoko v duši zbran. Njegov duhovni oče č. g. Herman ga je potem pervikrat obhajal v Cerkvi živega Boga, in vernil se je na avoj prostor ter je bilo viditi, da je utopljen v srečo.
Nato aošolci prihajajo par za parom z zadnjega prostora avetiša, kjer navadno bivajo, se bližajo miši Gospodovi k sv. Obhsjilu in zedinjsjo se vai ob enem a avojim srečnim sošolcem v ljubesni s Jezusom Kristusom. Ta trenutek je vae serca presunil.
Halabi je atar 14 lčt; on je pervi naših učencev po umu, lepem obnašanji, pridnoati in delavnoati. Govori enako gladko arabako, nemško, francoako in laško. Sedaj pa ae je lotil tudi latinščine, in pa s toliko veči gcrečnoatjo, ker njegovo edino kopernenje je: poavetiti ae Bogu in poatati mašnik.
Veselo upsnje imamo, da eden ali dragi naših ev-ropejakih škofov bode od dobrotnega Boga prejel na-vdajanje, da Jurčeta Halabi-a sprejme v svoje malo, in
naslednjič v veliko semeniše. Zanašati se smemo terdno,
+
da Halabi bo svet mainik in služabnik Jezusu Kristusa, vzvišen toliko v učenosti, kolikor v čednosti. (Jerua. Annales de la Mit. de Sion... Juin 1879.)
Isglednjto se, slovenski šolski mladenči!
Amerikantko. (Nov misijon ob RudeČem jezeru. Ka-koŠna je ondotna zemlja f) Od Bodečega jesera 26. rožn. t L piše gosp. misijonar Nace To masi n med dragim:
Zdaj sem, hvala Bogi, zdrav; samo tisti teden po Veliki noči sem se bil premrasil in bil sem obolel; sdaj sem pa sdrav.
To simo sem prišel k Rudečemu jesoru, 100 sngle-Ikih milj naprej proti severu od mojega prešnjega mi-sijooa „White Earth". Tnkaj bom skusil spet nov misijon napraviti. Poprešnji indijanski misijon sem pa prepustil očetom Benediktinom. Zdaj je tam en duhoven sa misijonarja. Poslali so pa tudi dve benediktinski redovnici, ki podučajete otroke.
Takaj pri tem jesera je £e neksj katoličanov, veČina Indijanov je pa še ajdovska (poganska) in maliko-vavska. Ali apanje imam, da s časom bojo tukaj vsi popustili svoje malikovavstvo, kakor se je sgodilo v „White Earth-u", ia bojo tudi takaj sprejeli pravo Božjo vero in bodo postsli dobri katoličani. Prijasno me vsi rsdi poslušajo, kadar jim raslagam resnice naše sv. vere. Včasi me sami poprašujejo eno reč ali drugo, ali da naj jim rasložim to ali to. Posebno podobe sv. križevega pota radi gledajo, in raslsgsnje svesto poslušajo. Tukaj imam namreč tiste podobe, malane na platno, ki so jih nekdaj g. Pire dobili is Krsnjskega in so jih imeli poprej v cerkvi v Krovingu.
Radeče jesero je precej veliko, 40 angleških milj dolgo, in 20 široko. Veliko rib vsskterih verst se tu dobiva. Moji Indijani jih lovijo s mrežami; sveččr nastavijo mreže v jesero, sjutraj jih sopet islečejo s ribami. Zemlja pa ni dobra sa polje. Torej jo tukaj Indijani le malo obdelujejo, le samo podsemljice (krompir) in taršico sadč. Imamo toraj smersj le ssmo turšičen kruh, ribe in podsemljice sa živež.
Jan, ali kasen za neasmiljenost.
(Konec.)
Večerni mrsk že krije semljo. Barja strašno buči in rassaja, ter se lomijo drevesa in stogi (kosolci) preobračajo. Da hlevov in hiš ne podira, menda brani sneg, ki ga je nesnano veliko. Z novim ravnokar padlim snegom strašno me de, tsko je, kakor bi se gosta megla nepretergljivo podila čes plan in griče. Celó v toplo zakurjenih sobah so okna do verba ledene. Da kratko povčm, mraz je ták, da živina vode is pod ledú dobiti ne more, ki bi se je nspila, in po slabih hlevih mrasa konec jemlje. Kake štiri streljaje od Janove hiše proti joga stoji lesena bajta, ki je pa tako ssmedena, da se od tod le kakor pobeljen grob vidi. O čuda! Is te bajte v takem vremenu in na noč vsdigne se proti Janovi hiši ženska podoba. Zavita je v rjuho in kerplje ima na nogah navesane. Gasi počasi, ter se komaj vidi, da se premiks; sakaj gazi ni nobene in novopadlega snega je čez dva čevlja na debelo. Uboga ženka gazi več ko celo uro, predenj pride do Janove hiše. In ko bi bilo le se za lučaj dialje, morala bi bila v snegu ostati in smerzniti. Že je noč, ko pride na pol zmerzla in vaa oslabela do Janove hiše. Jan je bil ravno živino v hlevu po večerji ogledal. Stopivšemu is hleva pride na proti omenjena ženaka. Ugledavši ga, ae nekako preatraši, pa vendar reče, toda a alabim glasom: „Bog daj dober večer, očka Jan!" On pa, ne da bi ji spodobno odzdravil, ne reče nič; ae le čez en čas pravi: „Ne vém, če
bo kaj dober; si se smotila krevalja — Se sem dom£, še. Tak' take ste bsbure ? še po noči ni mirti pred vami, kedar mislite, da me domi ni!" Vea bča akoposti ga ▼ novo obaede in nadaljeva: „O, to ti bom isbil, sa vselef isbil; ne bo ti več na miael prišlo, priti v mojo hišo beračit. Le malo počakaj!" To rekši skoči pred hler in sgrabi gnojne vile — ali v tem hipu stoji Jerica prod njim, sgrabi sa vile in reče: „Za živo glavo, Marko, kaj delaš? Stoj!"... Ženaka pa ae zgradi strahti, mrasa in slaboati v aneg, tožeč Bogu avoje nadloge in groso-vitoat Janovo. Omenjena ženaka je bila Špela, sestra Je-ričina. Poročena bila je s nekim dervariem, Jaka ma je bilo ime, ki je sa fužine derva delal in ogeljnice . kuhal, kar mu je tadi prešnje lete precejšen saslažek dajalo. Ali zdaj, od kar ai je bil deano nogo na plava derv hudo poškodoval, ter ai ničeaar prislužiti ne more, mori ju silno uboštvo in revšina. Živeža sa-ae in sa troje otrčk še po leti nimata drusega, kakor kako travo, kropive, in enako šaro. Da pa taka hrana človeka malo zdi, lahko 8i vsak misli. Le svoji dobroaerčni sestri ae ima Špela zahvaliti, da ni ona in njena družina lakote pomerla. Se vč, da pri vsi Jerični darežljivosti jim je vendar bilo še pomanjkanje terpeti, to zla8ti po zimi...
Jana nekoliko jeza mine, verže iz rčk gnojne vile, in pobegne jo otepen v toplo zakurjeno aobo. Jerica pa s pomočjo njegove matere spravi na videz že mertvo Spelo v neko stransko izbico, in si vse prizadene jo spet oživiti. Ali dolgo še le po tem se pokažejo znamnja življenja na nji. Vendar, da te bolezni ne bode prebila, . to je bilo vsem več kot gotovo. Težko je pričakovala Jerica, da bi se dan storil, in bi poalala po duhovna, da bi jo s svetimi zakramenti previdil. Se vč, ko bi bila aila velika, bilo bi ae to zgodilo že v noč, in sosedje bi bili g£z delali.
Nihče pri hiši pa ne čaka tako težko prihodnjega jutra kakor Jan sam; pa ne zato, da bi z možmi žel , Špeli po duhovna, temuč, da bi šel v Ljubljano na aejim, ako bi bilo moč pekočo veat si ohladit. Ni imel navade, da bi zgodaj zapušal ležiše; ali danes vatane, ko ae še komaj dan zazori in jo odrine proti beli Ljubljani, ter gazi, kar naj hitreje more; zakaj greh je naj bujši preganjavec Človeku, ne d& mu pokoja na enem meatu. Minul je aejim. Ali Jana le ni domu, kakor je imel drugikrat navado in kakor ao ga dom& pričakovali. Dan za dnevom, teden za tednom, mesec za mescem mine; ali Jana le ni in ne sledi za njim. Povaod ga išejo in po njem poprašujejo, pa nihče nič ne vč o njem. Mialili so naposled, da ao ga tolovaji napadli in ubili, ali pa da ao ga volkovi raztergali, kterih je bilo tisti čas toliko, da ao jih cele trope ae okoli vlačiti vidili. Minula je zima, in spomladanski Čas je nastopil. Bilo je pervo majnikovo nedeljo. Ljudje ao šli na Majnski *) verh (zdaj pravijo „Malinski verh"), ko neki pastir prinese vest, da v Vancovcu pod visokim robom leži že na pol segnjit človek, krog kterega živina grozno tuli in udeluje. Klobuk, ne daleč od njega ležeč, je priča, da so to ostanki Jaoovi, ki se je prederznil z oroženo roko siroto od hiše poditi. Pogrebci, ki niso imeli zato pripravnega orodja, da bi hudo zaduhle njegove ostanke v mertvaško trugo spravili, poslužijo se, groza me je povedati, ravno tistih gnojnih vil, s kterimi se je prederznil siroto v naj veči stiski od hiše poditi.
Ce premišljuješ in se vprašaš, kaj je Jana v nasprotni hrib, na pečino, v zimi in snegu zapeljalo, kamor
*) Ni verjetnosti, da bi bilo to ime vzeto od „majnika"; bolj podobna je korenjka „malin" ali „mlin", ali pa „malina", od tod „malinci". V ondotnem kraji se imenuje le „Malinski verh" (Muhlberg).
nobena pot ne derif, gotovo bode ti nerssumljivo, in etermel bodel.
Ljndje pravijo sicer, hudobni duh ga je tjekaj navlekel, ali, dragi bralec! nikar ga ne sodiva. Bog je sodbo sebi prihranil. Smemo pa si misliti: On, ki pravi, da kozarec mersle vode, siromsku podeljen, ne bode bres plačila, gotovo tudi neusmiljenosti in terdoserčnosti bres kssni pustiti ne more.
Stoji, stoji še Janova mi skala, V spričevalo terdno vedno bode stala, Kako udari ga plačilec zvest, Ki derzno vzdigne po siroti pest!
Št. K.
Slovansko
iz vzhodnje Bisterške doline (Pusterthal) na Tirolskem, (Spisal dr. Jan. ZI. Mitterrutzner.)
(Dalje.)
Gosp. profesor dalje piše o Slovanih:
Slovani so se že v naj starodavniših časih, pa tudi pozneje delili v več plemčn. Jornandes pozni Slavine ali Slovene, Ante in Vinde. O poslednjih, ki nas na pervo zanimajo, pravi: „Quorum (Winidorum) nomina per varias familiaset loca mutantur." Vinde, Venide, Venete ali Ven de so jih imenovali njih sosedje, Srb ali Serb pa je bilo domače ime. Ljudsko ime Serb pomeni natio ali gene. *) Etismologiško razlagati imčn „Vindi" in „Slovani" tudi ŠafaHk ne vč, profesor Weiss nasproti piše: „Ime Vindi, v keltiškem vi nt, sanskrit vin a t, pomeni bčle in je tem Slovanom dano zarad njihove bele platnene obleke in ker svoje hiše belijo. Slovan se imenuje Slovenec, od slovan = govoreči, distincta voce praeditus, ko pa Tevtona imenuje n e m c a, „mutus" den Stummen, in Galca (Stalijana) „vlah-a", „balbutiens", berbljavec. Tako pojasnuje tudi Zeuss. Drugi rajši pišejo Vendi in nahajajo v tem Venete.
II. Kdaj so se vselili na Tirolsko.
Čas, kdaj da so panonski Slovani prišli v Norico m, kteremu se je prištevala tudi vzhodnja Bisterška dolina do Toblaških poljän, se na tanko določiti ne dd ; prav verjetno se je to dogodilo v poslednjem desetletji 6. stoletja. L. 579 sta na cerkveni zbor v Grado bila ie prišla škofa iz Tiburnije in Celeje (Celja). Kmali potem je zginilo keršanstvo po teh okrajinah, kakor tudi ime Noricum, in razširjanje Slovanov na Tirol se je moralo zgoditi s nenavadno naglico. Kaže, da med leti 592 in 595 je bila vgodna prilika za polastenje vzhod-njih mej frankovske deržave. Le nejevoljno je bajoariški vojvod Garibald prenašal odvisnost od frankovskih kraljev v Avstraziji. Porabil si je blezo v prid razpore v frankovski kraljevi rodovini, sam sebi dal kraljevi naslov in s tem se polastil neobmejenega gospostva. Da bi si le-to zagotovil, se je vedno bolj oklepal Longobardov, ki so bili s Franki v razporu; eno svojih hččr
i®,°S0Žil Z loDg°baršk>m vojvodom Evin-om, kteri je bil Franke pregnal iz Trienškega okraja, in drugo, Theodolindo, je zaročil Iongobarškemu kralju Autharis-u. Lahko so na frankovskem kraljevem dvoru previdili nasledke tega zedinovanja, toraj so frankovske vojne ob enem času napadle oba zaveznika. Velik je bil strah v Bajoariji, še veči pa je utegnil biti, ko so Franki in Longobardi mir storili in je Garibald vidil, da je sam izpostavljen jesi razžaljenega višega gospoda. Stiskan v
*) Razlage so razne; mi tukaj stavimo kakor pisatelj
piae.	yr
svoji lastni deželi Garibald ni bil smožen s močjo ustavljati se tujcem, ki so tišali v obmejno semljo, ktera jo bila njemu izročena. Kakor pišeta Buchner in RudharL je Garibald bežal k kralju Autharis-u v Longobardijo! „Tako tedaj se jo moglo zgoditi, da 1. 595 deželo Slovanov vidimo protege j eno do Bojoarije, čes meje današnje Koroške, v Toblaške poljane tirolske Bistriško doline" (pl. Ankershofen a. a. O. S. 29). Garibaida I naslednik, Tasilo I, ki jo bil v prijaznosti s kraljem avstrasijskim, se je tedaj tam sagnal v deželo Slovanov ,D Wr.wl 8® j? » obilnim plenom v svojo vojvodino domd: „Tassilo aChildeberto rege Francorum apud Bsjoariam rex (dux?) ordinatus est Qui mox cum exercitu in Sclavorum provinciam introiens patrata victoria ad solum proprium cum maxima praeda remeavit (Paul. Diac.) Spomin na to smsgo so je po nekem starem isročiln ohranil v tako imenovanem „Victori-Buchel" med Inni-chom in Tobl-om. Vgodni vspčh je spodbodel vojvoda Tasila, da je že o bližnji priliki poskusil drugi napad. Z 2000 Bajoarci se sažene v deželo Slovanov; le-ti pa so se do Časa obernili do svojega savetnika, A verskega kana v Panoniji. Prišel je in v svesi i Slovsni je Ba-joarce do čistega potolkel: „Hisdem ipsis Bajoarii usque ad duo millia virorum super Sclavos irruunt; superve-niente Cacano omnes interficiuntur". (Paul. Diac.) Ta smaga in bližnjost Avarov, kteri pa so s Slovani, ki so jim bili od 1. 563 poddavkani, v naj hujšem pomena delali kakor s sužnji (Muhar: Gesch. d. slav. Völkersch.), je najberže Slovanom meje njih novih naseliš zavarovala. Njih sosedje po panonskih nižavah in o primorji so novo, od visokih gorä obdajano in presekovano do-movje sorodnjakov od gor* imenovali „Goratan", is česar je sčasoma in pri tujih pisateljih nastalo latinsko „Caranthanum" in is tega nemško „Kärnten" (Ankershofen).
L. 610 je Tassilo, sin Garibaida II, sopet prihru-mel v deželo Slovanov. Zdi se, da tudi ta pot niso bili nepripravljeni, ker že ob meji pri Aguntum-u se je boj vnčl. Premagali so Slovani (Slovenci) in so rasdjsli ba-joarsko mejo. Se le ko je Garibald nabral novih bojnih moči, se mu je pospešilo, da je Slovencem njih pridobljeni plčn uzel in jih je čez meje svojega vojvodstva nazaj odrinil: „Mortuo Tassilone duce Bajoariorum filius ejus Garibaldus in Agunto a Sclavis devictus est et Bajoariorum termini depraedantur. Resumtis tamen Bajoarii viribus et praedas ab hostibus excutiunt et hostes de suis finibus pepulerunt." (P. Diac.)
(Dalje sledi.)
Presveta Trojica.
(Prosto posi. po: „Cantate", str. 46.)
Molimo v enem Bogu Osebe svete tri, — Ki v večne luči krogu Skrivnostno v vek živi; Presveta si Trojica, Bog, v bitju neločljiv, — Zgolj milost, zgolj resnica, Mogočen, ljubeznjiv.
Glej, pc jem Ti slavito Daruje um, sercč, Stvarjenje čudovito Obrača hvalo v Tč; Veselo Ti češenje Bom vedno Tebi pčl, Ker v meni si življenje Is milosti saččl.
Ljubesni Bog, Bog Oče! Studen'c usmiljenje, Poslušaj prošnje vroče Otroka revnega; Osreči dete svoje, Daj mili mu ukaz, Naj v svitu slave Tvoje Kdsj gleda Te v obraz.
Bog Sin preljubeznjivi! Ki si na svet prišel, Zs-me v ljubezni živi Na križu smert terpel; Oh Tvoja Kri omije Naj madežev me vsih, Daj duši lepotije Otrók isvoljenih.
Bog »veti Duh! zdihujem, Prestvari serce mi; Da grehe zaničujem, Da rastem v čednosti. O vodi dušo mojo! In kadar ta aaspim, Naj v blaženost se Tvojo V nebesa — preselim.
Hitite semkaj vse stvari!
(Prosto poslov, po: „Kommt her, ihr Kreaturen ali." „Can-tate", str. 55.)
Hitite semkaj vse stvari, Kar dal življenje vam je Bog, Združite se v ponižnosti
V	prestavljajoči krog; Zveličar naš je pričujoč, Hvalite Ga, nenehajoč, In ti, o jesik moj,
Mu vedno slavo poj!
Šerifi vi goreči vsi! Vsdignite glas krepkč; Vi Troni, Knezi, Kerubi, Oblasti, premočnč — Kreposti — poj te — in Moči, Nadsngelji in angelji: Česen bo Jesus naj
V	skrivnosti vekomaj!
Aposteljnov, očakov zbor, Prerokov svetih štev, Mučeoci, spoznavalski zor, Nebeških čistih dev; In cela versta nebnih trum, Povzdigni glas, zaženi šum: Češen bo Jezus naj
V	skrivnosti vekomaj!
Preljubo solnce, lunica, Vsih zvčzdic mili svit, Hitite vsi Stvaritelja
V	skrivnosti tu častit! Gore, doline, cvčt drevčs, — Vsi sadi, travce pojte vmes: Češen bo Jezus naj
V	skrivnosti vekomaj!
Vse ribe v vodah, v gozdih zvčr, Pod nebom kar leti, Glasite čast Mu v enomčr, Ki vse vas sam živif
V	podobi kruha skriti tam Resnični Jezus, Bog je sam; Počesen bode naj
V	skrivnosti vekomaj!
Naj slavna pesem Mu doni, Vsih sere naj bo iztčk; Mladenči, pojte s starčeki, Kar Božjih je otrčk: Čast rajski Kruh Ti večni časi Si smerti, pekla rešil nas, O Jesus, slava naj Doni Ti vekomaj!
Marija Msti, čast devic, Glej Sina ljubega!
Ponižal se je do ovčic; Premilo prosi Ga, Nsj nam presveta ta Skrivnost Pri Božji mizi bo sladkost, Na zadnji čas pa slaj V nebesih vekomaj! —
Radoslav.
Razgled po sveta.
Paderbornski škof dr. Konrad Martin je bil 25. t. m. slovesno pokopan. Pričujoč je bil Hildesheimski škof in več stotin duhovnov. Kakor angelčki oblečenih 120 malih deklic v beli obleki, s černimi ogrinjali, s palmami in lilijami v rokah je spremljalo pogreb. Konrad Martin je bil r. 18. majnika 1812 v Geismaru v Saksonski okrajini. Bogoslovje je študiral po nekoliko pod slavnim Allioli-em. Bil je med drugim sloveč orientalist, posebna pg imeniten cerkveni pisatelj in nepremagljiv vojsko-valec za sv. Cerkev. R. I. P.
Novolaško. (Nedolžno preganjani.) Omenili smo zadnjič celestinskih redovnikov in redovnic, ktere po nedolžno treti in terpinčiti ima posebno veselje laški lucifer. Dvé redovnici, ki so ju pred mslo dnevi gnali v zapor iz Ventimiglie v Sulmono, ste bile kmslo potlej izpušeni kakor čisto nedolžni. Žalostna je taka postava, ki dopuša najbolj poštene ljudi vlačiti od mesta do mesta, kakor hudodelnike, da jih terpinči in gerdi pred svetom, potem pa izpusti brez dostojnega zadostovanja. Imenovani redovnici ste bili sicer spremljani od preoblečenih policajev, ki so šli bolj v daljavi za njima, vendar ste bile spoznani kakor zaporni. Prednica, Nemkinja po rodu in boleháva, bi se bila morebiti mogla sklicevati na svojo nsrodnost, pa ni hotla opustiti tako vgodne prilike za Kristusa terpeti, in ni se hotla ločiti od svojo tovaršice. Bile ste zaperti v enem voznem oddelku, ki ste ga sami plačali, in peljani v Genovo. Redovnik pa je bil odpravljen kakor vsakdanji hudodelnik, ker ni imel s čim vožnje plačati. V tem mestu jima je bilo dopušeno ostati dva dni in opraviti se v svetno obleko, da bi kje redovna obleka ne dajala prilike k žaljenju, ker bali ste se, da bode treba povsod iti v ječo, kjer se bo kaj ostalo. Ko pa pridete v Sulmono, kdo bi si mislil? ste bile neutegoma spušeni in prosti. Redovnik pa je po krajših postankih popotval proti Sulmoni in ne vé se še nič o njem. Tako se dela na „svobodnem Laškem s svobodnimi deržavljani!"
Francosko. (Satan ne sedi na rožicah.) Tisti svijačni luteranar, ki ga ni sram enemu celemu narodu s svojimi iramasonskimi postavami v obras pljuvati, minister Ferry, mora celó od liberalcev prav grenke požirati. Nova ro-batoBt je ta, da bi noben prelat ne smel predsedovati pri delitvi premij po licejah ali vladnih kolegijih po pro-vincijah, kar je bilo v navadi prešnje leta. K temu pravi „Pariš Journal": „To novo zapsovanje, storjeno francoskim škofom, je vredno Julija Ferry-a."
In ta Ferry je rekel, da se mu še ssnjá ne napadati Cerkev! Celó nekatoliškemu francoskemu časništvu se gnjusi tako malopridno kovarstvo francoskega ministra zoper Cerkev. „Figaro" 26. msl. serp. n. pr. ga opominja, predenj dalje snuje svoje delo v končanje svojih postáv, nsj si v korist porabi naslednje besedo is Guizot-a: „Njegovi (keršanstva) nasprotniki nimajo in ne bodo imeli več olike memo Bay le-a, ne več zmožnosti od Volterja, ne več strasti od rovarjev 1. 1793; ne bo se jim pospešilo rasdjati več kot se je pospešilo njihovim prednikom.... Keršanstvo je vse kaj druzega
ko» kaka filoiofija, hoče reči — kaka človeška stvar,	meni pomagale opravljati devetdnevnih k- N.s;
kot sad mišljenje, domišljije, človeške včde. Ono je	Gospej pres^ Ser£. «e*etdnevnico k Nas, ljubi
božje delo, rasodenje od Boga od človeka...«	V Škofji loki, 4. vol. serp. 1879.
Madagaskar. {Kraljica in katoličanstvo.) Misijonske	, Jovana Molinaro. nasnanila pripovedujejo, da kraljica madagaskarska je	St. 4. Človek slabotnega zdravja, ki je imel pred oklicala nov deržavni zakonik ali deržavne postsve. V	kratkim prav težak posel opravljati, tako, da se mu je vvodu tega zakonika, vrednega keršanskega viadarstva,	»delo nemogoče, da bo mogel dotičnim dolžnostim babo bere: „Jaz Ranovalo Majonka, kraljica Madagaskar-	dostiti, se priserčno zahvaluje Naši ljubi Gospej presv. ska, najpred naznanim hvalo Bogu najvišemu za Evan-	Serca za veliko duhovnih in telesnih milost, posebno bb gelij Našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki se oznanuje	*<>» <*» j« važno opravilo, ki mu je bilo naloženo, srečno po moji deželi v mojem kraljestvu v podučevanje mo-	in doveršil. S tim spolnuje svojo obljubo pa so jega ljudstva, in da nas uči spoznavati Boga in posesti	tndi zanaprej v dušnih in telesnih potrebah v molitev večno življenje. Bog — on je, na kterega naslanjam	priporočuje. j?m g svoje kraljestvo. — Dalje naslednje: Prepoved povra-	„ čati se k malikom. Prepoved obhajati te in te vraže...	Prošnje. V nedeljo se Madagaskarjani ne smejo pečati z nobe-	Že poldrugo leto bolan gospod je prav živo pri-mm hlapčevskim delom. - Vsi Madagaskarjani se mo-	poročen v bratovske molitve, da bi se osdravil če ie rajo ob nedeljah shajati v cerkvah ali templih k molit-	Božj» volja. - Bolnik, že delj časa bolehen, da bi ¿o
vam----Nobeden nima pravice bližnjega ubijati. Ne-	ozdravil, če je Božja volja. -- Družina ki že več Ut
ogibno mora biti v zakonu edinstvo (enoženstvo in eno-	živi v vednem prepiru in razpertiji, vsled česar grego-
moštvo) in neločljivost. Mnogoženstvo in ločenje je	spodarstvo rakovo pot, je priporočena Naši li Gosnei
prepovedano. Vlada ga bo sodila, kdor se bo zsdolžil	presv. Serca, da bi se ¿oJnjePniMogočni prTprljTzJK
v ti reči. Rop pod vsimi podobami in vse goljufije v	mir in blagoslov Božji v to hišo povernil. kupčiji se ostro kaznujejo itd.
Madagaskar, po domače Nossindambo, arabsko	Bratovske sadove.
Džezira-el-Komr (otok lunin), je naj veči afrikan-	Nameni in priporočanja pri sv. masi in sploh v molitvi
ski otok. Prebivalci se imenujejo Malagasi, Madegassi,	ta mesec veliki serpan 1879.
m jih štejejo do 4 milijonov (po druzih manj); nekoliko	I OUvni nam*n;. u * i-u	j
BO Kafri, nekoliko MaUji, v.šjim in nižjim plem-	posvetnj.Stlom eni- Zm*8*	Ver8
atvom, svobodni in nesvobodni. Mogočni rod Ovas-ov si	Tt d .
je od 1. 1813 podvergel ves otok, ki je zdaj razdeljen	„ P°8ebni na«?en,i.Y .. . - on S----.. i,,... ' u 1u	11. vel. serpana. Sv. Tiburcij, sin rimskega predli nika. 1 n RT. SriRflna Klivnia	w	XT _ 2 _
ondi usesti, pa v notranje jih nikoli niso pustili. Radama	Fr,P?roč;: Sinovi « hčere, slasti viših stanov aa močno
vstanovitelj Ovaškega kraljestva, je od 1. 1810 evro-	dJan8*° vero- Dobra ietin»- Triie »»j veči grešniki
pejsko oliko toliko sprejel, da je prepovedal človeko-	*h vI?1aSl de*cli ** spreobernjenje.
žertve (ljudi moriti in darovati) in sužnjištvo, dopustil	• J • « *iara> dev* v vstanovnica Klarisa-
v deželo nektere misijonarje, in tudi orožje in vojno po	Posvečevanje nedelj in prasnikov. Nekaj
evropejsko si vravnal. Radama II od 1.1861 se je kazal	zSubIJemnosčb. Odprava naj hujših pregrčh naše dežele,
ie vgodnišega Evropejcem, bil pa je od zakletnikov 1863	v i •• uiP?Iit, kersen od sv. Lorenca, mučen pod
umorjen; tudi njegova vdova in naslednica Rabado ie	;ale"lmnJom- Priporoč.: Ljubesen do naukov sv. vero
umerla 1868; njena naslednica je princesinja Ramona,	• besede Božje. Sprejemanje zveličavnih navdajanj
sedanja Ranovalo Majonka II, ki se je z mnogimi ple-	P" T!* m CerkeT Da Ra8kcm in Poljskem,
menitniki leta 1869 dala kerstiti in je ukazala malike	. . * E?aebll» ®»Snik v Rimu, je imel veliko
satreti.	terpeti od cesarja anjanskega Konštancija v 4. stoletji.
Priporoč.: Slepi sovražniki sv. Cerkve sa spreobernjenje.
--Otročiči sa obvarovanje stanu gnade Božie. Cerkev na
Turškem.
Crd in sad zreste molitve.	~ . ^mmrini »1» Marijno vnebovsetje. Prip.:
Deviški stan in srečna aadnja ura vsim bolnikom. Ka-
Z ah v a le.	toliški duhovni. Vse duše v vicab.
kten 8em 86 b,U PriP°ročlla- M'	vari kuge nečistosti! Cerkev na Laškem in Francoskem!
Št. 2. Bolnemu priporočenemu presv. R. Kervi in	i u 17- En»J®ta nedelja po Bink. Evang.: Jesusosdravi
priprošnjam Pija IX se je med opravljanjem Odnevnice	gla • °*e Priporoč.: Dobra
v 3 dnčh sboljšalo. Češena Mariia! G	0?re)a * keršanskih družinah. Polno spreobernjenje An-
v	glije in njenih naselb. Vsi v velikih stiskah, dušnih ali
St. 3. Spodej podpisana sem prav hudo sa omotico	Plesnih.
terpela, tako, da bres pomoči drugih Še sama is postelje	_
nisem mogla; priporočila sem se pa prav saupljivo ▼
bratovsko molitev, in tudi rabila čudodelno vodo is	Lfctpli 7A FA/flfttoriKri
Lurda. Zda} pa se prav serčno in očitno sahvaljojem	MM» ¿d IcMlHUiTUMI.
Gospod Bogu, da mi je po pri prošnji Naše ljube Gospč	-
dodelil toliko 'Zkrt^A1* pokojneea 8V- Pija lX	Ha Forcijtmkulo je bilo tudi letos prišlo prav lepo
.diti T fnKi R-daJ!f.m?r!° "ma v ho"	Stovil° romarjev v Ljubljano. Ob4 dni po dne* in dolgo
diti. Ljubi Bog poverai tudi tistim osebam, ktere so	v noč so bile obsute spovednice po mestnih cerkviL
Gotovo veliko milost so dosegli šivi, veliko tolažila mertvi. Bog poterdi vse vdeležnike, kteri naj molijo tudi se ne-vdeležnike in posebej s* spreobernjenje grešnikov, de bi se vedno bolj lepšale naša dežela.
Ceciljanski xbor je bil prsv obilno obiskan in — hvala Bogu — reč se je precej sjssnila. Glavni govorniki so bili čč. g 5.: P. Satner, prefekt Dolinar in špi-ritval Flis, poslednji je posebno čversto in podstavno govoril, tudi je pojasni), da ni prav, da bi kdo samolastno spreminjal obrede, dokler milgosp. škof ne dajo ukaza. Milgsp. škof, ki bo pred končanjem seje morali oditi, so na prošnjo pričujočih obljubili, da bodo na svitlo dali škofijski obrednik, poprej pa reč dobro prevdarili na obč strani in se tudi s veljavnimi gospodi po škofiji posvetovali o tej reči, ki ima mnogo po-mislikov.
*i> Gosp. žiga Bučar, doktor zdravilstva, je 30. mal. serp. v Šmartnu pri Kranju, s 49 Ičt, umeri, previden s ss. zakramenti. Bog mu o»j večni miri
PetindvajsetletMCO od 1. 1854, kakor se sliši, bodo imeli dotični gospodje v torek po velikem Šmarnu na Dobrovi.
■nogt nove maše preteklo nedeljo — samo v Ljubljani tri — kakor se sliši, so povsod ljudstvo močno razveselile. Kakor po deželi, tako so bile tudi v Ljubljani pri teh lepih slovesnostih napolnjene cerkve. Bog daj srečo in blagoslov novim delavcem v vinogradu Gospo-
dovem!	„	. _	. .
S?. Florijan, vari nas časnega in večnega ognja! Tako so molili Slovenci in mnogi še molijo vselej oče-nsš in češena-marijo po angeljskem češenji. Pa morebiti se premalo moli, ker neprenehoma se sliši strašilo novih pogoriših. Še ni potihnilo o Verhniki, kjer je ikode čez 32.000 gld., že zašumi, da gori na Igu, kjer je neki pogorelo 65 poslopij. In predenj so se ljudje osopli, zopet v nedeljo popoldsn VBtane hrup, da gori v Kožarjih pri Ljubljani, kjer je pogorelo nekaj kozolcev s žitom napolnjenih, skupaj 6 poslopij. Pa ni se konec: v torek popoldne poči zopet glas, da je velik ogenj v Terzinu in pogorelo je 16 gospodarjem 26 poslopij. Pri sv. Lorencu poleg Kerškega so 6 gospodarjem pogorele vse poslopja.
Dražba sester boije Ijnbemi na Dunaji je od ljubljanskega msgiatrata dobila privoljenje tri mesce po Kranjskem zbirati za ondotno Marijino napravo za sirote in ubožne posle itd. Zbirate Sestri Veronika Nothbauer in Valentina Koppel.
Zahvala. *) Vsem preblagim spoštovalcem ranjkega preč. g. Aleša Jerala, kteri so to svoje spoštovanje še po njih smerti v djanji skazali ter pripomogli k spodobnemu spominku na njihovem grobu, bodi v imenu hvaležnih farmanov in v mojem lastnem dostojna pri-serčna sabvala. Bog plačaj!
V Horjulu, 13. mal. serpana 1879.
Fr. Dolinar, župnik.
Iz Štajarskega. „Venec molitev in pobožnih pesni sa očitno in domačo pobožnost" — prav posebno dober slovenski molitvenik, se dobiva pri zsložniku Jož. Martine u v Mariboru. Beseda gladka, mila. Dasi ima 600 strani, vendar ni predebel, tudi tisk ni predrobiček, papir snažen; pobožnemu sercu ta knjiga na vse strani popolno vstresa. — Pervi del na 20 Dolah ima različne molitve in nauke po načinu „Dekliških bukev", 6 lepih msš, obilno litanij, pobožnosti za vsako dobo in priliko.
*) Po nakljucbi zakasnjeno. Vred.
— Drugi del obsega naj odličnejše svete pesmi, nabrano odvsod, sa vse godove in priložnosti, vseh 307; nektere so nove, ali oglajene, popravljene. Venec je kinč ker-šanske hiše, potrebšina slovenskih deklčt. — Bukvarji, Slovenci, pevke — sezite po njihl Veljajo: nevezane pole 75 kr., usnjate do 1 gl. 50 kr.	G.
T prihodnjem deržavnem zbora, kakor zdaj štejejo, utegne biti kacih 174 liberalcev in kacih 179 konservativcev, skupaj 353. Večina konservativcev je gotova, kakor tudi to, da več ali manj v dosedanjih načelih se mora spremeniti. Naj več konservativcev primčroma pošlje Galicija, namreč 58 konservativcev (in le samo 5 liberalcev), pa Kranjsko, to je, 8 konservativcev (in 2 liberalca).
D0br0tljiV08t SV. Očeta. Iz mnogoterih zahval po laških časnikih se vidi, kako sv. Oče od prejetih darov zopet darujejo za razne potrebe, zlasti po Laškem, kjer so o sedanjih okolišinah cerkve in družine velikrat v silnem pomanjkanji. Darovali so n. pr., da le iz ene št«.v. „Unit." posnamemo, cerkvam za zidanje ali popravljanje: v Ponte Valu 1000 lir, v Ramazzanu 500, v Colpiccionu 500, v Pa^ignanu 500 in v Rancolfu 500 lir; župniku v Piolbicu pa, ki jih je obiskal in dopovedal, v koliki revšini je njegova cerkev, zlasti vsled verskega preganjanja, so podelili en pluvijal in posodo za sv. olje.
Gospodarstvo liberalnih srenjskih odborov. Liberalni mestni očetje v Rimu so od 1. 1870 do 1877 naredili 37 milijonov frankov dolga, tedaj poččz na vsskega srenjčana po 160 frankov 1 To pa še ni ravno veliko, ako se primčrja s tim, kakor so gospodarili v Florencu, Neapelnu, Genovi, Milanu in drugod, koder pride po 300- 800 frankov na osebo. Zato so laške srenje jele katoliško voliti, ker v Rimu in drugod so bile lepe denarne zaloge v kasi, ko so liberalci s samosilstvom in krivicami iz rok katoličanov prevzeli gospodarstvo. Svetu se je pričelo pred očmi jasniti.
Poslednje novice. Rusi so čisto zapustili jutrovo Rumelijo; v Bulgariji je še tri polke konjkov, ki pa tudi kmsli pojdejo. — Francija ta mesec spusti 40.000 vojakov domu zaradi žetve, in reservisti bodo poklicani 10 dni pozneje. Starašinski odbor je odbil tisto zanikamo Ferry-evo osnovo za postavo oziroma viših naukov; obravnava je odložena na prihodnjo spomlad. — Na Bul-garskem v Razgradu in drugod je bil vstal nekak vriš, ki ga je pa bulgarska vojna zaterla; 42 mahomedanskib rogoviležev je pobitih, drugi so bežali.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce v Zagradcu v Žaliniski fari: Iz Horjula po čast. g. fajm. zbirka 2 gl.
Za pogorelce na Verhniki: Milgsp. stolni prošt Jož. Zupan 15 gl. — Duhoven iz Loke 5 gl.
Za pogorelce na Igu: Milg. stolni prošt Jož. Zupan
15 gl.
Za sv. Očeta: Iz št. Jošta nad Polh. gradcem po č. g. župn. A. Hočevarji 3 gl. 31 sld.
Za novi misijon v Gazi v Sveti deželi: Neimencvan znanec in prijatelj Svete dežele je daroval za vstanovo omenjenega misijona 10 gl. sr. in precej veliko prelepo podobo „Marijo angeljsko" v ceni kacih 12 gld., ki je prav primčrna za kako kapelo. Bog poverni. — Podoba je v prekrasnem okviru in se zamore pri vredniku viditi. Bog poverni dragoceni dar z naj obilnišimi milostmi.
Odgovorni vrednik: Luki Jerin. - Tiskarji in saložniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.