Poraba okrajnih investicijskih skladov na Hrvatskem ©btinsk! in okrajni IJudsikS •dl>orj na Hrvatskem imajo v »vojih investicijskih skladih in T skiaddh za napredek vaai i miJijarde 300 milijonov din. Sfeiade so doslej zaradi zakas-aitve v sprejemauju družbenih pjanov le malo uiporabijali in Je biio tako povprečno izkori-ščemih 30 do 40 odsUftkov sred-etev. Obstaja pa težnja, poseb-no v nekaterih okrajih, da bi teh skJadov ne tro^ilj strogo na-mensko, v svrhc, za kaiere so bHi uslanov^jeni. Precej razžir^-Jen je pojav. da jdh uporablja-Jo v negospodarske namene. Tako j« okrajni ljudslci cxfflwr Y ICuttni dal 4 milijcne 700.000 dLn ii ofcrajnega invesJcijskegE ¦klada la nakup aviamobila. V SJavonski Požeg; so na račun te-(a stlada porabili 560.000 din za tsdelav« mestnega urbanistiSne-ga načrta. Finančna inšpekcija Je pravtako ugotovila, da to fa tega sklada dali 2 milijona kre-4Ma eleiktrični centrali za uved-bo elefctrične mreže vUoke na-petostj zasebnikotn. Neaadostno vodenje e-vidence porahljenih skladov «o ugolovill todi v drugih ok.raj-ih. KeJjo ne-rocionaln^, so uporabljsli ta vedstva. kaže tudi primer okra-Jb NaSice. S sredstvj tega skla-d* so piafevaLi veiinoma izgn-be, ki ao nattale ˇ poslovanjn BtKSffndamkih organizacij Se r pre-jAnjih leiih. Skupno sc za pJa/-ilo Ukih iz^ub dali 5.800.0M *naj-jev. Za kritje jKgub podj»t-le >Kn»dij*. so dali 1,44)0.000 dl-¦arjer. V »oeUetu i ljudskim ravn« rgradbo. 1 miljjon di-¦arjer p« za amatersko gjeda-M*e. Zadelav 5oK pri vodevodu hi za poprs^ilo nvoetov je b)io Aanih 1.700.000 dinarjev. Zdj ae, 4a al-ufti ts sklad z« ra7.1i«n« ns-neoe, oeiroma, da ga okraj upo-nfolfa za vse tisto. za kar mn primanjfcui-e sred«rtev. V ofcraju Karlovac 50 veftoo •redstev Iz iJivesttcijskega ikJ*-4« daiH za gradnjo ces-te Karlo-vac—Shinj. Zato so številna fc«r- lovSka podjetja, fci so se želela prijaviti v nalefaju Narodne banke za dodelrtev kredila, da bi se rekonstruirala in moder-nizirala, oslaia brez nvožnosti, da bi dobila garancljo. Njihove prošnje za obnovo strojnega par-ka pa so bile zelo upravifene. Ker je okrajni investicijski sklad že porabiien, sredstva za samo-stojno raapioJaganje pofljetij pa so majhna, bodo šlevilni ko-rtstni načrti lelos ostali neures-ničen. Znano pa je, da j« prav v Karlov^u predelovalna indu- strija »e-lo zastare-la. V »Karlo-vačkj induslriji kože« imajo na priraer stioje, kd so stari 100 let in 8o tako podjetja skoraj vsa sredstva uporabdjala zato, da vzdržijo raapoložljivi park v cbratovanju. Kalcor je razvidoo, je ta problem zelo pereč in je nepravilno. da oe^ajajc podj«tja brez sredstev, s katerimi bi lah-ko položiJj jamelva za kredit« pri Narodni banki, D. P.