List 41. Tečaj XL. » Vii f; ft-'' . \ h ? « * po pošti pa za eeio leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 11. oktobra 1882. Obseg: Naznanilo in razglas močvirja. (Dalje.) zborov. — Naši dop Naša živinoreja. (Dalje.) Tehnično poročilo k projektu o izsuševanji ljubljanskega Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Novičar. (Dalje.) Obravnave iz deželnih Gospodarske stvari Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se Naša živinoreja. (Dalje.) Potem, ko smo pogoje za prevažanje govedin na prične novembra Kdor izkazati biti sprejet v podkovsko šolo, mora se dunajski trg sploh dogovorili, oglejmo si še nekoliko dunajski živinski trg sam. Od kod se je do začetka tega leta dovažala gove- V prvih naših to stvar zadeva dina y omenili smo uže s spričalom, da se je pri kakem kovaču za ko jočih Člankih, namreč: nekaj iz Ogerske, ^««^«j ^^ zih domačih deželá, posebno iz Galicije, Ceske, Morav nekaj iz dru škega pomočnika izučil y y z domovinskim listom 3 spričevalom svojega župnika ali župana, da je ske Gorenje in Dolenje Avstrijske in Stajarske velik ) M VIU JUL J VJ 1 JU JLyUIUU ^votlljoau I JUL kJlWJWl oiw y * VAI» del govedine pa je dohajal tudi iz Ruske in Rumunské poštenega obnašanj in da zna brati in pisati slovensko Za revne učence dovolilo je visoko c. k. minister *ili naravnost na Dunaj, ali pa so dobivali naši domači živinorejci mlado govedino od tod, ter jo potem dora-ščeno in pitano pošiljali na trg Mo atvo poljedelstva za šolsko leto 1882/83 štiri štipendije raVske Mnog naše govedine se je posebno iz Češke ---- i---j------------ ------- - / * j i «avorte, Av8trÍj8ke, uuiuu^i «orvt; , pa tuui i« po 50 gold, in visoki deželni zbor kranjski dve štípen- Koroške in Tirolske izvažalo in za dobre cene proda 1 A A A % % t \ • • W t r\ • 1 1 Solnograške pa tudi iz Stajarske y po 60 gold., katere se tedaj razpišejo štipendije imajo predložiti : Prosilci za jalo na Nemško in tudi Kranjska je pred par leti prav mnogo, posebno telic in mladih krav po nenavadno visoki ceni prodajala na Nemško y ubožni list pričevalo poštenega obnašanj y in Vsa ta kup se je hipoma prenehala, odkar je potrdilo, da so uže dve leti kot kovaški pomoč- Bismark zaprl uvažanje vsakovrstnih živali in poljskih niki delali. Prošnje z dotičnimi spričevali imajo poslati vsaj do 25 dne ti glavnemu odboru c. k. kmetijske tovaice v nemški državi pridelkov na Nemško, da bi s tem varoval svoje kme y družbe v Ljubljani. Šola traja pol leta. Kdor preskušnjo dobro přestojí more po postavi od leta 1873. patent podkovskega mojstra dobiti, ker sedaj brez preskušnje nihče ne more «v»« «v«»», « ~ « r —j~ —----—--- postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen vedeli kam ; pri nas pa krati nismo . a ♦.V ' vi,i, V . * '.v.'*, JJ + % * • • ' i 4 y - ••• «r i. >e• » i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jeniane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold, posipane V < A > m M ^ ^ 1 TI 1 i rv 1 ^ J f V . i 1 A ^ 1 t % - m,: z zivmo. Cena je skoraj za p padla in ni čuda, da so živinorejci vlado začeli klicati na pomoč, naj tudi ona ne pusti več uvažati nam tuj živine, ker mi ne smemo ven ž nj In tako izšla y vsak učenec ima skrbeti za to , da si za šolski čas je tudi pri nas prepoved uvažanja ruske in rumunské oskrbi živež in stanovanje, ter potrebne šolske knjige govedi y Stanovanj dobij učenci za maj h plačo šolski hiši sala se je prepovedalo pa tudi uvažanje amerikanskih prešičev in na drug poljske pridelke pa Učenci naj se oglasijo vsaj dva dni pred Šolskim začetkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah se je peljala uvožnina ali col. Ker slovenskih deželah še zmirom premalo v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih Je Dunajčani so pač izrekali tu in tam strah, da bi se jim meso ne podražilo, in res so mesarji nedavno poskočili z mesom, ko je na trg došlo okolo 800 volov da ----- —----- —----------- ----- manj, kakor navadno. — ^»uim pnuc« ou tvn^t», «e bolezin, zato naj bi županstva svojo skrb obračala na na: ge zopet V8aj za£asno dovoli uvažanje ruske živine Časniki pričeli so kričati to, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača Ljubljani 6. oktobra 1882. Karol baron Wurzbach tn. Pa kmalu se je pokazalo, da je bil strah prazen, rajoč posebno od one strani prekupovalcev, izvi- ki na ta mošnjem trgu živinorejcem in prebivalstvu dunajskemu predsednik e. k. kmetijske družbe kranjske. Dr, Karol vitez Bleiweis m začasni vodja. na škodo vedó mesarje in drug kupe odstranovati od trga tako da m določujejo ceno pri nakupo vanji in pri prodaj zivme. Te razmere dunajskega živinskega trga dale so vladi povod, izdelati in za vpeljavo pripraviti nov tržni red z namenom, z odstranjenjem znanih teh napak in z vpeljavo točnega reda, nepristranskih, po vladi 322 nameščenih posrednikov in posebne blagajnice vsako kupij katera črni potok, L j ubij v Švica Gl Ložica premer niki vred ima prav trg poslane živine V * • I živini tako živino prevzame in plača še tisti tako da imamo sedaj poleg obeh glavnih recipijento ~ "J ' * namreč Ljubljanice in Gruberjevega kanala, projekte 5 dan, in katera s popolnimi, od nje neodvisnimi u*, tedaj Danju zii* vsan zeieznisKi voz tako in potreben spremljevalec in pismo, v katerem gospodar določno pové, kako in kaj. Ogledati si hočemo tedaj nov živinsko tržni red katerega je v glavnih točkah odobril tudi dunajski ) «lj tud po naročilu prodaj go8podarj posred 1 9 n 1 samo za vsak železniški voz tako mestni odbor (Dalje prihodnjič.) 34 stranskih pritokov Vsled Preiskava obvirja. spodbude, ki jo daje odgovor veščakov na 18. vprašanje, preiskali so se tudi viri Gradašice, Švice ID,P.° posebni oiavuega oaoora za oodelovanie mo čvirja tudi studenec Iške virje z namenom kake stavbe. slavnega odbora za obdelovanj premerilo se je dotično 9 ko se morebiti pozneje delale tam Tehnično poročilo Premerjenje vodnih stavb. Da bi razun tega ne manjkalo potrebnih podatk projektu o izsuševanji ljubljanskega močvirja. za Pre80Jevanje, kako se smejo dovoliti sedaj ali po To poročilo je glavnemu odboru za obdelovanj močvirja predložil Ivan pi, Podhagsky, uradno pooblaščen civilen inženir (Dalje.) Počezni profili glavnih recipijentov. Rezultat teh vrtanj je zaznamovan, kakor sem uže iginalnih katastralnih mapah in tudi porab- zneje potrebne pripuščene poprave pri vodnih stavbah, ki stojé krog močvirja, ukazal sem premeriti vse mline in zraven določiti visočino obstoječih vizirnih znameni vseh glavnih brunov in tudi velikost zatvornic pragov, ki odločujejo vodotoč omenil, v gah Ti podatk se ahajajo v dotičnih nivelovalnih kni V •7 Alti . J > _ v počeznih profilih in bodo izvrstno pri VII porezah dolin, ki so projektu pridj_____ Iz teh slednjih se namreč razvidi, kako leži šota na s v oj i podlagi in kako bode voda pri sedanjem in tudi prihodnjem znižanem stanji najvišje vode vplivala služili slavnemu odboru za obdelovani 1 1 • 1 • . • v • 1 » « - J tudi politični oblasti močvirja, kakor membe ali kedar bode treba presoditi premembe pripuščati a kedar se bodo vršile kake pre 9 se ne. 8 mej te na obdelovanj Poij Ako pa nameravamo najvišo vodo znižati za Popisovanje projekta. metra pri ljubljanskem žalibog še ni povsodi dosežena spodnj državnem vodomeru, tedaj emlj pa Do sedaj sem podal nekaj splošnih namigov temveč ? , u i ------------ wj»vv*ujM uvuiijtt , bCUlVCU znižana najviša voda bode na nekaterih krajih še vedno do metre visoko stala nad podnjo zemlj teh razmerah bodem pozneje obširneje poročal in tudi omenil, kako bi se vkljub temu vendar zamoglo umno gospodarstvo na teh prostorih doseči. Premerjenje Ljubljanice in Gruberjevega kanala. vršenih tehničnih poizvedah pravo nalogo svojega načrta one stavbene naredbe vršé, in nadalje dvoma o o- tu pa začnem pretresovati , namreč popisati hočem njimi dosegel. o katerih predlagam popisati tudi vspeh, kateri ) da se íz- 8e brez Nalog Ker bode treba ljubljanskeg - $ v teh dveh glavnih recipijentih stvori! nih ponudbenih pogojev Naloga projekta. projekta je natanko določena in y obstoji v tem, a a D1 na močvirji mogoče umno gospod v v tem plo narediti, je tudi po močvirja najvazne] lajvažnejše in najdražje stavbe stvo, in posameznih ponudbenih pogojev najviših t treba bilo, od Malega grabna doli do Fužin ae sicer d kokratnih v večem obsegu preskrbet premerjenje Razume se samo od sebe da se ta Vendar sem menil > da pospešujem naš namen še rešiti le v gotovih veliko bolj, ako nisem počeznih profilov teh dveh odto kov dal zmeriti na vsakih 25 metrov, kakor zahtevaj( se potratili, in vem razmerji. mejah, v katerih alog vspehi, ki bi se dosegi w i mora stojé stroški, ki bi ; nekakem pra omenja«. f ^&^j * > icujuu «u^u ditvi najnovejših iztrebilnih del Pogoj temuč ako To m o rabil f» o potr- gotovo napačno pazko naredim poprej ťo prijaznosti gosp. ljenih stroškov ; za peh zategadel 9 ker bi bilo se poganjati, ki bi porab kr. stavbenega svetovalca in predsednika tehničneg " ^ - 1 * deželne vlade mi je bilo departementa visoke c. kr namreč mogoče , iz stavbenih zapisnikov, ki jih j danj* —• - ■ ~ ~ - tacega lahko prigodilo Kakor se zamore razvideti plačali, in ker bi se tukaj zares kaj iz ~ , Xiu oiftvucum aapisuiiiuv , KI jin je te- stavbeni svetovalec gosp. Henrik Hausner z ve- profila reke Ljublj prilog pk>šnega podolžnega in iz njenih liko skrbnostj natančnostjo sestavljal, porabiti lego vana lega spodnj t ----—j---j---—y w. t., iu m li j c Lil j počeznih profilov, v katerih je ob enem tudi zaznamo in konstrukcijo vseh stavb; v ta namen zmerili so se ----^mljo, iczii ta zicuiijči na neKaterm krajih še 1-7—2-50 metrov globokeje, kakor ona znižana najviša voda, ki jo želé veščaki v svojega poročila. Ko bi se tedaj nameravalo, spodnjo zemljo popol leži ta mlj na nekaterih profili na vsakih 10 sežnjev številke so se preračunile v metrično 18.965 metrov. razne 9 mero in potem so se zaznamovali v te profile obrežni zidi, tlakovi in drug stavbe vprašanji To dalo mnogo več dela mnogo pridobil v natančnosti in vrednosti. Premerjenje stranskih pritokov. Stranski pritoki so se zmerili po a projekt jefs tem nem odkriti, morala za tri metre znižati. se pač tudi naj voda vsaj Po ponudbenih pogojev in pridjani so podolžni kakor tudi počezni profili teh potokov in kanalov a vendar je ske stroške posameznih mesta Ljublj mojem mnenj P 0 1 j bi to znizanje ne lab če se oziramo na velikanki bi jih požrlo, in na koristi glavnega y ki bili tu zeio v nevarnosti Ako namreč stvar pretresamo Po ozirati se na koristi enega dela tedaj se slavnega glavnega odbora za obdelovanje ramo tudi pomisliti bi posestnikov, temuč dovelj mo močvirja se je razun onih 29 stranskih pritokov z imenom navaja 9 ki jih deželni zakon iz leta 1877., tudi se tacegž škodo dobiček, ki bi ga imeli vsled nižanja nekateri prebivalci močvirja, prekosil 9 ki gotovo Ljublj zadela; ne gledé na to, 323 tr ošk v ne bi povik tali z doseženim dobičkom benem mer j i je prizidana ob levi roki. Kdor hoče baziliko občudovati v njeni zunanji krasoti, mora se podati tje okrog I t C# A A. ^ vi v U V " V U A ULft VI V Kj» A W JuJk V iU 9 » t A-iJ WUA «J tlUULiJ X iV JL C« M V/ U A ^ i-U V/ X C« tJV J/ UViU UA Uj V V/ i» A V/C Sledeče popisovanje načrta mojega bode te nazore omenjene palače. Lega njena je namreč obrnjena od gotovo pravičilo. Iz načrtovih prilog se bode videlo j jutra proti zapadu, bazilika ima pa tudi pri prisvetišči kako težko bi se dovršila naloga načrta samega in ko- vhod, podali smo se koj na tej strani za nekaj trenutkov liko stroškov bi nastalo, preden bi se omenjeni cilj do segel vá-njo. Približal se je bil vendar uže tako večer , da še dalje iti Gotovo bi le škodovalo, ko bi hoteli čez ta natančno ogledovanje ni bilo več mogoče; toraj smo po kratki pobožnosti zapustili ta sloveči božji hram v nadi su uaiju i ti« AVAWU4A1 j/vMi/AJuuoii £j c* y s uo tut ta» oivj v uKJij ji ui ci lu v uauij Ena stvar je gotova, in se sme na vsak način pri- da naslednje dni pridemo zopet le-sèm , opravljat nam- čakovati, da bode nevarnost povodnji odstranj na vsem močvirji, ako se stanje najviše vode reč napovedano obiskovanje treh svetišč za zadobljenje to želeli veščaki in se tudi meni zdi dobro in razmeram lika Lateranska. kakor so odpustka sv. leta, med katere je prispadala tudi bazi- pnmerno tirana dela iža za 2 metra in ako se izvršé projek Ker smo dalj se tudi sme se bodete morebiti % spodnje zemlje s spremenili v rodovitna polj pričakovati, da časom odkrili in meli precéj daleč do g* hotela" se nam je jako prileglo, ker iz lateranskega trga odhaj ; vsako četrt ure ,,omnibus < na benečanski trg (Pi Kako bi se o svojem času imelo gospodarit na Venezia). Peljali smo se skoz uže znano ulico lateran-sko, memo bazilike sv. Klementa in proti koliseju, blizo močvirji, to bodem pozneje popisal ; sedaj hočem opisati tam pa zavili k desni čez zmerni klanec in dospeli kmalu do slovečega „Foro Trajano". Enako kakor na „Foro Romano" tudi tu štrli iz tal mnogo omuljenih ostankov kamnitih stebrov, ki so bili nekdaj podslomba ne- ln utemeljiti one misli, ki so me vodile pri sestavljanji tega načrta (Dalj prih.) Spomini prilično lepemu „Forum Trajanum ", kateri J® opasoval še zdaj stoječi zmago-slavnostni steber (Triumphsáule) Rimljanom priljubljenega cesarja Traja na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. stvo posvetilo mu je ta steber 113 Senat i ri ijud- po Kr. v spomin Spisuje Jos. Leviěnik. Naj popisu ) (DaJje.) s katakomb" dostavim še toliko slavne zmage čez Dacije ob spodnji Donavi steber ob enem tudi imenovanega cesarja grobn Bil je spo da minek, kajti pepel njegov hranil se je v njegovem zno-tranjem prostoru v zlati posodi (Urne). Višave ima ste jdene so bile 31 maja 1578., in prve cesti ne daleč od Rima v nekem 1 cev, ki so kopali neko prst, katera, z apnom zmesena, oo iv>iin.u , ua ----f » to na salariški ber 34 metrov (br U IU na BaiariBK.! ^uico kipa), v/vij» DC iu J V, VI gradu od delav- do vrha prenapolnjen z reliefnimi slikami, ki pred ovna se spiralno, in Je od očujejo slavne dogodbe iz cesarjevega življ dá posebno izvrsten cement. Prvi učenjaki podajali so stebra stal je bronasti in pozlačeni kip cesarj se odslej pogosto dol v „podzemeljski Rim", da bi pre dol iskovali znamenitosti rega je pa uže cesar Konstantin dal Vrh kate- ti iz njegovega ) egove Največ se je pa s tem visokega stališča rednjem veku služil ta • vi • ■jaški vkvarjal in trudil neki Ant B 36 let preiskaval katakombe, pa je tudi > ki Je malo celih manj kalo, da ni o neki priliki na šel ob grobovih mučenikov steber kot zvonik, in bilo je vsako njegovo poškod vanje zažugano s smrtno kaznijo. Toraj je vse na niem tako dobro ohranjeno, kakor nako menda nobena rim tudi svojega lastnega. Sploh je priporočati obiskovalcem ska starina. Papež Sikst V. dal je postaviti vrh stebra katakomb, vzlasti če jih je mnogo skupaj, da nikar ne kip sv. Petra, ki je visok 16 čevij Tedaj pet nov zaostajajo in nikoli ce Zgubit zgubijo tovaršije izpred oči. dokaz k uže izustenim mojim besedam, da Rim bi ne se v katakombah bi se z drugimi besedami bil Rim, ko bi papežev ne bilo reklo zakopan biti v grob Ko smo se pripeljali pod Konstantinovim slavolo trg a Kmalu naprej od i> Foro < Trajano" je ) benečanski kom do koloseja" zopet nasaj, plačali smo voznike, in solde ; in Za vožnjo od Laterana do sem plačali smo po i___'j j /D* „„„ j^i t ker od tod na „ljudski trg" (Pi del Po auui Vi U jjauiuov^ja um^wj j ^aw^^a* ^ » -----7------ ---------lij------ —o v ker še ni bilo prepozno, podali smo se peš po dolgi polo) gredó zopet drugi omnibusi, přesedli smo se kar ki pelje (proti vzhodu) do preslavne bazilike „pri beseda „Lateran!" ko- Janezu v Lateranu v nje in za enaki denar pripeljali se v neposred žino našega začasnega rimskega doma bli tem smo bili likokrat mi nela na usesa ! uže od otroških let sem prijetno zado- pa tudi zvedeli, kako poceni se more voziti po mnogih Nekako posebno priljubi) mi bilo vedno to imé. Poleg katakomb sem imel toraj ta dan glavnih cestah rimskega mesta, in dobro si to zapomn Trij dnevi našega bivanja v Rimu so bili tedaj tudi to svetišče videti srečo ob sredi ceste In v se več > ki nosi ime „Via di S. Giovani in La Na primer potekli. Naslednje jutro, v soboto julij y kot v lep praznik Marijinega obiskanja, smo bili zopet s solnčnim stoj ob levi roki svetišče z malim stolpičem, vzhodom na nogah. Napovedano nam terano WM vse skupaj zeló priprosto, nevidno, skoraj za tretj tleh tičeče v bilo namreč romarjem ta dan ob 8. uri zjutraj splošno, to je skup vabilo gosp Benedičiča : „poglejmo obhajilo v vatikanski a ziliki ? toraj si je bilo treba za trenutek tudi tukaj-le noter!" vprašam ga, če je mar imeti v mislih, da zarad spovedi pridemo do časa v tej priprosti cerkvi kaj posebnega videti? Začudeno Memogredé smo hoteli obiskati še cerkev sv. Neže na • 1 • • v • ' - i—— \r i _ -----„u— *—" /d:«««« Navona). Ker nam pa pot >ri: „Kaj pa, dai oaj je tu uaamis.» »v. aie- „uawuo^m ^i«^«, r™ v kateri boste imeli prihodnje dni slovanski ni bil dobro znan (namestu skoz „Via Ripeta" šli smo po cesti „Via del Babuino"), hodili smo po ulicah sem ter tje tako, kakor pri nas pravimo, „čez Bohinj v mi odg ment romarji svoje pobožnosti ker so vendar še Saj j to bazilika sv. KI navonskem trgu" (P f Sli smo za trenutek oter cerkev zališali in je bil toraj v r • nji precej velik pot dekoraterjev, odložim popis vsega Kranj". Nekaj pri tej jutranji promenadi ven- avetišca za poznejši cas. Od cerkve sv. Klementa se cesta polagoma po dar-le dobrega: prišli smo ponevedoma do avstrijskeg hospica „Maria dell' Anima", in tako sem to slovečo vkreber in pridrži kmalu na vrh zeló razpro - zgradbo in cerkev vsaj od zunaj videl. Zarad zgodnjega 11 1 ------ ~~ , 4-----u: *—" jutra bilo je še vse zaprto. Se bolj pa sem bil ovese- spenja stranega holma na katerem se širi „lateranski trg (Piazz St. Giovani Laterano), sredi njega pa stoj slo- veča bazilika enacega imena z veliko palačo » ki } ko smo dospeli poslednjič na navonski trg, ki ni samo zeló obši ? ampak od nekdaj zeló znamenit \ 32 jako lep. Na tem trgu bila je za časa cesarja Do- se od njega kaj tacega tudi nadejati ni. Edino micijana njegova dirjalnica (Rennbahn), v kateri je bilo poslušalce nekoliko mikalo > sedežev za 3000 gledale vodnjaki, z 1 • v • lisam Trii visoki monumentaln y bila kar je scina, j boljši dokaz, da se naši rojaki njegova slaba nem če prav ) kinČaj mističnimi marmeljnastimi kipi obilno oza- dospejo do doktorskega stanu, še vendar vsi'ne naučé ta trg Na vsakem razlivaj mnogi viri nemškega jezika toliko, da bi se bistro studenčino malim slapom enako v velike podnožně znalo, da ga ne znaj skalnate medenice, ob enem pa pihljaje jim po govoru ne po razsirjaje prijetnega hladu krog sebe. Posebno srednji vodnjak je bil nikakor mikaven, se za plo y pozornosti vreden. Kaže namreč veliko začrnelo pečino, prestopilo na speci debati se drugem Schafferjev govor ni „Brenceljna" iz edj pe iz katere votlin priteka osmero virov, čine dviga se ponosen obelisk ; na podnožja pa so štirje marmeljnasti kipi, predstavljajoči sveta, namreč: Donavo, ki i ^□a" ne. oglasil nihče, toraj nadrobno debato. topil v boj prvi g. Svet se tej po podobi štiri najveće reke oglih njegovega poročevalca. Videlo se pravično reč, zato je bil teče v v Ameriki Evropi, Nil v Afriki, Gang Aziji, in Lapi kor je na pr. oče, ki praša, kaka on svojega otroka poslati. Najp nemški ,,Schulverein ec, ki je hudo ojstro prijel e , da gosp. Svetec zagovarja tudi tako resen, tako hud, ka* katero ima j« šola > vpraša Schreva in prekra kev N dvestolpna, z visoko J F r c*oc* ^vui ck j i gledé maverlske šole uže pri Največi kinč navonskega trga pa je res prezala volil, da naj se osnuje, kakor jo je sklenil deželni šolski ki kuplj kronana cer- svet Je po zunanjosti soditi, ena izmed ker če še ni dal svojega privoljenj —• > j^ii.»vij^ujo, ui bilo pač nepotrebno v proračun sprejemati 450 gold, učiteljske plače j da smo tudi zno- lepših vsega Rima. Ni čudo tedaj traj videti in občudovati želeli. Toda ura še" ni bila pet nemškega „Schuïverei in rimski mežnarji niso kar si spodje djalo, a bodi, ampak ki zjutraj radi malo poležé Ker nobel g° se nam je y da se bo ob 5. uri odprla cerkev, smo sklenili počakati, kar je bilo toliko lože, ker sta nas dva mlada priprosta človečeta (menda sta bila Savojarda) z nad- ležno svojo ponudbo), da bi nam snažila škornj se vé da, kar sredi trga — kar na tešče prav zelo krat kočasila. Vdali smo se nadležnima revčkoma in naklo Gospod Schrey kot načelnik tukajšnje skup mu bode mogel na to vprašanje pac odgovoriti. On namreč misli, da „Schulverein" nikdar ne bode privolil v to, da bi bila slovenščina ob« ligaten predmet v njegovi šoli. Sicer pa bi bilo to tudi nepostavno, ker se po členu 19 ustanovne postave nihče ne sme siliti, učiti se kakega druzega jezika; tukaj bi se pa nemški otroci silili učiti se slovenski. Nemci pa to postavno določbo kaj radi rabijo za se, nasproti nam nili jima s tem, kakor se je videlo, dobro jutro Ko je Slovanom pa ne poznaj Ko so hoteli Cehi na Du odbila ura pet, pričeli so pri sv. Neži kot za jutranjo otroke zvonenje „Ave Marije" tako neizrečeno lepo in umetno TT 1 " naji napraviti na svoje stroške češke šole za češke ; jim šolski svet dunajski tega ni privolil pritrkovati, da se nam je kar radosti in selj v • • 1 sirilo Holešovicah. čisto češki občini, je ? srce v prsih. Ves dan bi bil to zvonenje poslušal. Zvo novi so potihnili, in mislili smo : „no ! zdaj bodo gospod uže cerkev odprli!" A motiii smo se; cerkev se le še ni odprla in morali smo se zadovo- napraviti nemško šolo, in ko so mu to branili 3e ' a V hotel „Schulverein" se » peljal mežnar vendar tudi \ ljiti s tem, da smo in imeli jo videli od zunaj, slišali pritrkovati osnaženo obuvalo. Podali smo se naprej Ko smo prišli v St. Peter, zvedeli smo, da so ro- marji tudi tam morali mežnarjem poljubilo, vstati in odpreti jim baziliko dolgo čakati, predno ogromnem svetišči bilo so sem ter Po ^xiv, je uže vse živo. Romarji hodili uosp. aezeini predsednik pravi, da o teh raz vsaka^ narodnost iskala je gg. spoved- pravah je govorjenje uže v interpelaciji; on kot prvo brž dr. We i t] of na Cesko, da bi poravnal zapreke, isti Weitlof, ki Cehom ni hotel dovoliti na Dunaji čeških šol. Dr. Schrey osorno odgovarja, da deželni zbor pač ni pripraven kraj za tako vprašanje in da on tudi ni Svetec J UM, guof/, \aw\jilimqo, j/icuocumaa j ki 86 Je gg* mu bode kot načelnik deželnega šolskega sveta mogel načelnik „Schulvereinove" tukajšnje skup naj se obrne raje na gosp. deželnega predsednika dati odgo na njegovo vprašanje Gosp. deželni predsednik pravi, da teh nikov svojega rodů zakristij marmorj jev y okoliščina pripeljala nas je v sednik deželnega šolskeg y da smo videli zopet toliko lepot in toliko se marsikaka stolna cerkev naših kra- sveta se mora za-nj potegniti ker smela šteti srečno , ako bi tolikim kinčem Kar mogl biti opravlj nas je zakristiji precéj veliko spovedali preč (Dalje prihodnjič.) bilo Slovencev, so nas s v dekan Kožuh Deželni šolski svet je svoj prvi sklep premenil prišla iz Maverla prošnja tamošnjih občanov za popol nem nemški poduk, katero prošnjo je podpiral tudi de pa ima deželni šolski svet doio želni odbor Po To Obravnave deželnih zborov. čevati učni jezik, zaslišavši nje, ki šolo vzdržujejo so v prvi vrsti stariši, potem pa deželni odbor kot oskrbnik normalno-šolskega zaklada. Deželni šolski svèt je toraj ravnal po postavi, ker se starišem ne more od- rekati pravica določevati y kako naj se njih otroci pod Deželni zbor kranjski. Sedm J 26 septembra. Na obeh galerijah je veliko izbornih poslušalcev, ker je na dnevnem redu poročilo finančnega odseka o proračunu šolskeg učujejo. Ako pa kdo misli, da deželni šolski svet ni ravnal postavno, se zamore pritožiti pri ministerstvu za uk, ali pa pri upravnem sodišči. Svet verein a opomni » da še ni zvedel y Je li „Schul z a- klada. Poročevalec dr. Schrey (Šraj) prebere poročita ki nasvetuje potrditev zneskov za več šol po nemškem šulferaj i yy I • v v • t dišečih Proti temu ogl pritrdil določbi, da naj bo slovenski jezik obli gaten predmet v maverlski šoli, za katero je dal po slopje. Z arnik meni, da nemški „kultusminister" dr. Weit v plošném razgovoru poslanec jenje bob v steno lof tega nikdar ne bo privolil, in da j tako govor gosp. Klun, ki se držeč strogo le številk dokaže, za koliko ima dežela zdaj uže Schrey svetuje Svetcu, naj se obrne naravnost šolske y kar plačevati za stroške do Weitlofa, on mu postreže s priporočilom Ako ma govor njegov bomo nemčurska svojat na krmilu. Temeljiti šola v Maverlu ne ugaja , naj ne glasuje za učitelj podali ves, za zdaj pa bodi rečeno le to, da mu izmed nemčurskih poslancev ni mogel in tudi ni skušal nihče priti do kože. Samo dr. Schaffer se je nekoliko ustil, povedal pa ni nič posebnega, ker plačo Obširno in krepko govori Navratil tako-le : „Ta §. 8. moram si tudi jaz malo ogledati. Točka bila bi relativno še precéj prijetna, ko ne bi imela 325 neke poglavitne napake, in ta je „pogoj , ua šoli na Maverlu rabi nemški jezik kot učni jezik da se v da kakor tudi smemo na temelj kovati resnice in pravice priča se slovenščina uči kot obligaten predmet. Čemu ta po- svèta o šoli v Maverlu uniči da se II. nepostavni sklep deželneg šolskega g°J na da Kdo ga je zahteval? Ko stiglo lanskeg leta k. okrajni šolski svèt črnomaljski vprašanje, kako se imelo poduče vati v novi šoli na Maverlu Je hotel ta pred vsem točno seznati, katere narodnosti "je Zato protestiramo svečano proti zgoraj omenjenemu pogoju, ter izrekamo, da mi tega protipostavnega pogoja znanje". (Obče burno odobravanje kateri všolani otrok. _ okrajni šolski nadzornik na lice mesta in govoreč osobno nih hočem to 8vrho odšel je črnomaljski ne bomo nikoli vzeli in dobro-klici med poslanci poslušalci.) Ker je bila ta seja ena najbolj zanimivih in živah z vsakim pojedinim ušolanim otrokom, poizvedel je, da natisniti vse govore kolikor mogoče , natančno med 45 znajo nemški in umejo slovenski 11 otrok, ki samo nemški znajo, , vsi drug nimo danes to je po- r----r- 7"o;----——opom- da so bili vsi nasveti narodnih poslancev Da pa ne pretrgamo rednega poročila 30 otrok, so Siovenci, od katerih 14 zna samo slovenski , ua ou um vsi uaaveii naroanin posli od večine zavrženi in proračun normalno-šolskeg Na podlagi teh resničnih podatkov šel okrajni šolski svet na svoj sklep in priporočil delka. oddelek slovenski in klada za za- potem 7a od- 1883. po nasvetih finančnega odseka potrjen nim podukom oddelek nemški s polud Vodila ga je pri tem sklepanji „justitia ûnfll m rarvn Ann m íí nnnnkno _ X______* (i damentum regnorum", posebno pa j da, ker je Ma veri blizo kočevske mej. ljen ljubi mir med Slovenci in Nemci previdnost ki je „fun in skrb Interpelacija posl. Navratila in tovarišev do preblagorodnega gospoda c. kr. deželnega pred- ) 7 ostane zagotov- (Dobro ! dobro !) sednika Po §. 1. občinskega volilneg Ta ukrep dobil je potem pri c. kr. deželnem šol kranjsko od 17. februari j reda za 1866 jvodstvo fikem svetu je odobrenje s tem naročitim som j da se v smislu obstoječih postav drugače odio načelniki in in vodje, profesorj imajo pravico voliti učitelji občinskih ljudskih učilnic učitelj viših učilnic v občini čiti ne dá Ali zdaj je priletela bomba iz Dunaj in sprave je bil pokop m cas miru Vzlic tej jasni postavni določbi je pri predstojećih občinskih volitvah v Rudolfovem županstvo gg. Floren-tina Hrovata, vodjo tamošnje ljudske šole, Rafaela Kle- J1 CV V C J C Ull jJUBkU^ttU. ' 7 -----J ~ «.«MJ.C4.OA Intimirani o tem nemški „Schulverein", razkačen m?n6*ea> Bernarda Vovka, Ladislava Hrovata in • dR V \i \ 9 A J— ^^^ m a ^ ^^ « «J ___ I_ —_ _ i*. . V mw 41 ^ ^ a a se mu da vedeti o šoli z dvema oddelkoma in brez vseh okolišev takoj ustreglo, ni hotel kratko ni malo nič CIJ Stavdaherj pustila iz imenika volilcev profesorje na tamošnj • m gimnaziji, Proti tej nepostavnosti o odpisal je, da take šole podpirati ne more, ker to ne stoji niti v njegovih pravilih, niti v njegovih težnjah Teg odp prestrašila se je kranjska dežela da se ne bi zamerila nemškemu „Schulvereinu", začelo se je nervozno gibanje po dotičnih krajih, nabira podpisov na nos na vrat, začel je remonstrirati tudi sam deželni pravem času vložena reklamacija je bila ovržena od __ klamacijske komisije in tudi poziv je bil od c. k. okrajnega glavarstva odbit, ne da bi bilo ono navelo katerih razlogov za svoj odlok. Ker se s tem ravnanjem c. k. okrajnega glavarstva odbor m — visoki c. kr. deželni šolski svèt, po- zabivši na obstoječe razmere, katere so mu še alo prej (5. maja t. 1.) merodajne in svete bile, pozabivši na visoko svoje dostojanstvo kot viša se Rudolfovem prelamlja občinski red za Kranjsko dalj ker konih zagotovlj I # 9 * ^^ lAlMUJOttU ) s tem krati državljanom njihova v osnovnih za- državljansk v —o-----j---—-----pravica, m v>. ua- okrajno glavarstvo v Rudolfovem pritrjuje taki nezako in ker c. kr nitosti k oj P pogač bi st, — premenil klep in izpek č m vprašajo podp u ui u fi iu i û ^ o a g i jjU v nemškem okusa, pogač Schul z dovoljuje se nemška šola itd p i s o m predsednik 1. Ali preblagorodnega gosp. deželnega v Rudolfovem mu je znano, da se za predstojeće volit odj ljudske šole in štirje c. kr. profe pogoj , ua ui co uaraui ii uematuii ouuis. moralo UCltl **** J^ uiviajuu $ 34 drugih v tujem jeziku? Prouzročil ga je nemški nitosti vloženi priziv odbilo? „Schulverein". In kdo je bil pripravljen udati se „Schul Kdo je tedaj prouzroči! ta nenaravni, ta nezaslišani ?orJi tamošnje gimnazije niso vpisali v imenik volilcev se zaradi 11 nemških otrok moralo učiti mm da je tudi c. k. okrajno glavarstvo proti tej nezako- da vereinovi" k r a n j s k olji? Visoki c. dežel ls k èt Nemški „Schulverein", tisti — „wv^^v^w^ , „tow „verein", čegar agenti divjajo kakor besni s svojim kužnim ponemčevalnim tudi slabo godi, . Kaj misli storiti, da se vprihodnje zabranijo taki deželnim in državnim temeljnim zakonom protivni odloki? misijonom po slavjanskih deželah avstrijskih po Ogerskem ajoi sejioi pa neusmiljen« siauo gou kajti sami tamošnji Nemci jih nejevoljno od sebe podé „verein", ki brezobzirno pa nekažnjen prestopa svoje statute in meje; „verein", ki očitno objavlja, da z izvnan-jimi denarji dela pri nas nemško propagando; „verein", s takim denarjem in drugimi obljubami zapeljuje Interpelacija do c. kr. deželne vlade Prav goste so pritožbe o napakah, nahajajočih se ljudstvo podlo dela vse večo razdraženost učitelje naše, da mu postanejo u: ____ j____ in v posestnih novi kar nih posestnih odje; „verein", ki nam ruši v domovini mir in vos t pisalcev, kakor na to na podlagi katerih se ima plačevati davek. Pa temu se ni čuditi, ako je res, govorilo, da se je pri spisovanji dotič-veliko manj gledalo na zaneslji- kdo ta zlogi „verein << daj pisanje ceneje pre- skrbi. — Reklamacije pripuščene zoper novo vcenitev zemljišč imele so sicer tudi nalogo odstraniti napake tedaj smoter našemu deželnemu šolskemu svetu, kakor je dokazano v navedenem slučaji, ki ostane — žalostnega gledé posestnikov in gotovo se je" mnogo takih napak spomina — ovekovečen v aktih naših deželnih šolskih popravilo, vendar pa jih je, kakor se zdaj kaže oblastij Ker mi predobro nemški „Schulverein", parolo se znamo kdo je ta velikohrup da ima, podali smo dne 19 t. m. z znano interpe- teri ničesar iacijo do gosp. deželnega predsednika in pričakujemo ostalo mnogo in posebno so ostale take napake, na katerih poprave dotičniki niso mogli misliti, posebno ako ka- celó LIC* 1X1 u , tXKLU JO IO, VOUJ^ULIlupui fcOJ.111 JJUJJIttVO U.ULlULllJVl uiao UJUgU mišim, po od kod mu je fond in kakošno se je komu v taki občini pripisalo posestvo v 7 poznal ni posestoval, katere morebiti se ni. 326 _ Le naravno je, da tako prizadeti gospodar v prvi bi sploh ne bilo petja, ker nemških pevcev ni bilo nad vrsti, kolikor moči, odreče plačilo po pomoti mu nalo ženega davka in da popravo napačne posestne pole jejo Slovenci 20. Slovenski pevovodja jo je ukrenil, da naj rajše prosi pri davskem uradu, kateri plačilo terj italijanski ploh y tedaj k pehu takih prošinj pa so došle podpisanemu vendar kakih 6 do 10 pevcev iz Lahov (Furlanije) od kmetov in gospodov gledé uradnikov . _ P° po zaukazu odbora nemški Pevcem se je bilo pridružilo Do r logo .u &v0ruy» ^ivviv, mouumuv, Rl imaju UO,' davke prejemati pri c. kr. glavnem davkarskem na- > segl uradu v Ljublj f prav epovoljna naznanila. so Slovenci vsaj to, da so peli pred cesarjem tudi ki; če mu tudi niso poročali o nastanku mo- gočnega, iz 20 J udov bstoječega zbora, imajo pa čas Popolnem zanesljive osebe trdijo namreč, da so niki zdaj odprto pot, terorizem slavnostnega odbora go omenjeni uradniki neuljudni pri prejemanji davkov sploh da nih so ur, d e volj ni, ako přidej škega obsojevati, ki je silil k o narodnost tni h p o 1ah o pritožbah stranke koj začetkom urad- tudi italijanski peti in tako vsaj za oni hip prave raz n e m č P pak v mpak take stranke p dpra vij a j Ker ljud čej li šat se nikakor ne spodobi, najmanj pa pri uradu, v katereg mnogi davkoplačevalci dohajajo iz zeló oddaljenih krajev, da zadostijo svoji najtežji državljanski dolžnosti s tem, da prinesó dostikrat mere cesarju drugače slikati, nego so dejanski. V obče se je slavnostni odbor obnašal, kakor da bi Slovencev na Goriškem ne bilo; moral je pa vendar dovoliti, da vljudno vedenje uradnikov so vsaj društva slovenska z zastavami slovenskimi ce- nazdravijala, ko so se mu poklanjala na Rojicah. y in osorno Zupanijam prav za prav tudi ta odbor ni mogel zauka zovati. in ko bi bili naši župani dovolj pogumni, došle vek gledati J---J------ -J —------ — ^ —— ~ lu X-W KJk LJ 1 li uaoi JU LL Ck UL1 UU V Ulj ^Ugll LU lil j UUbi prav prav težko prislužen da- bi bile tudi slovenske občine z narodnimi zastavami y in ker mora dalje tudi slavna c. k. vlada na to y da se iz dragocenega dela za uravnavo zem- so celó s loven s k v nekem številu. Ali da jim pogum agitatorj pa slabo zastopan y ušel, krivi po ijiškega davka odpravijo vse rečne napake ter da se litika nekih mož, katere narod drugače visoko spoštuje, davek terja od pravega posestnika zemljišča, — vprašajo Sicer bo razgovor o vseh temnih stranéh ob prihodu ce- podp sarjevem še kod drugod ne bo mogel nikakor Slo Ali hoče slavna c. k. vlada strogo na to gledati, vencem škodovati. Slovenski župani pa so videli, da ie % i • i iit i ^ i v • • i % m % * « ^ A 7 ti da vsaj davkarski uradniki, kateri redno 1 v • • obcij z dav koplačevalci, nikdar ne prezirajo svoje dolžnosti vljud nega občenja? bil narod po vsem odločniši bodočnost ne ostane brez sadu y nego oni, in ta Bog daj poduk za Ali hoče slavna c. kr. vlada za to skrbeti > da se v novih posestnih polah nahajajoče napake koj po Kranja. ( Vabilo k 1. občnem zboru Cecilijinega društva kranjske dekanije dne 19. oktobra v Kranji.) ijihovi izvedbi pomorej odpravijo, in davkarski uradniki? da v to brez ugovora pri Program Ali dom Je slavno c. vlado ukazati, da se koj olja, davkarskim ura- stum Pri sv. Petri de Alcant. Confess maši ob 9. uri v dekanijski cerkvi: Fe oglašenjem napak v posestnih » Veni polah ustavi iztirjevanje vsled take napake predpisan? davka od osebe, kateri je bil Spiritus!" Koral harm Piel Tantum ergo Co m p Hribar 26 Tan Ljublj oktobra 1882 turn ergo št. 13.) . Introitus Hanisch. 77 Justus ut palma florebit". Koral, harm Poklukar in tovai • w • 4. Kyrie: Ex missa XI. toni auct Witt Gloria Ex missa „Te Deum laudamus J. Diebold. auct. Naši dopisi. Goriškega 18. sept cesarjevega potovanja Konec.) dopis.) (Te Žup 6. Graduate: „Os justi" comp. F. Witt. Credo: Ex „missa ss. Infantis Jesuu am so se strani vdali gori- Stehle, koralno in 7 auct. E. gi- ali direktno baronu Depretisu ali pa glavarjem škemu, tolminskemu in sežanskemu. Skoro vsi so ce nagovarjali, da-si jih je on z nasprotnim 8. Offertoriurn : „In virtute tual< compos. F. Witt. 9. Sanctus: Ex missa „in hon. s. Caeciliae" auct. A. Forater. 7 sarja nemški slovenskemu narodu ugodnim in ljubeznjivim obnašanjem kar vpričo za večne čase osramotil, ko je ljudstvo slovenski pozdravljal in se naravnost podučevati dal, da 10. Benedictus: Ex missa XI. toni auct. Fr. Witt. gina tod prebiva narod slovenski Tudi goriškem mestu delale Slovencem vsa kovrstne ovire. Slavnostni odbor, v katerem sta sedela Hanisch. II. III. 11. Agnus Dei: Ex missa coronata: „Salve Re '4 auct. E. Stehle. 12. Communio: „Amen dico vobisíť; Koral, harm. ? Vpisovanje udov in volitev odbora Posamezni nasveti. edi dva Slo sklepal, preziral slovensko 7 dr. Abram in dr Tonkli kakor je ugajalo Nemcem in dnost, kjer je ; Je Italijanom, m je mogel. V dru- Vrhnike. Začasni odbor. Blagoslovila se je preteklo nedeljo nova čitalnična zastava v navzočosti velikega števila velike množice domačega in gem je pa samostojno gibanje naših občin zatiral in po- odličnih gostov in prav ljal agitatorje v županije, da naj ne hodijo Slovenci s vnanjega ljudstva. Pri blagoslovljenji pribijala se slovenskimi zastavami v Gor viti v mreže, katere so jim ; župani so se dali vio- zastava in prvi žebelj zabil je preč. gospod dekan stavili*zlasti s posredova- druzega gospa kumica Kotnikova, tretjega kum ) » *<" » v« v» , vi j i. ovc » in Aiaovi o puoi7 in čitalnica s pevci vred > pa čital- se vse tri narodnosti petja udeležile; ali Lahi so se iz- govarjali z log kateri dišé po „irredenti , gojeni po niča šentviška, bralno društvo borovniško in požarna straža vrhniška in logaška so bile prišle z zastavami. nekih agitatorjih tudi v Gorici. Pošteno bi bilo, da bi Slovesnost sklenila je lepa veselica v čitalnični dvorani. f Iz Kamnika 5. okt. — Kamniško mesto obhajalo je bili potem samo nemški in slovenski ; ali odbor je žugal da ne dovoli slovenskeg tudi za italijansko petje petj Ko 7 če bil Slovenci ne vdajo danes lep in vesel praznik blagoslovijenja novega sol-Slovenci izostali, skega poslopja. Uže zgodaj vihrale so po mestu brez 327 števila deželne in državne za3tave vojaška godba našega domačeg 3 došla je iz Ljublj valini ijal polka z vrha teklosti, mod in d 1 o č strel tudi okolici vesel praznik pri raz- cev pa bi s t Ob m in z i v a postopanje naših poslan ^ — ~ _ ^ _ i. _ _ v 10. uri zjutraj vršilo se je blagoslovljenje novega, z zelenjavo in zastavami bogato okincanega poslopj a nam vzo čqo s ti "vse "d uhov š č i n e^ " lir ado v \ * m e š č ano v" iT 7e like TÍ ^^ P7d?ednik Da Podložene mu^nïeVpelae§ (V daj adnj t g na popolno poroštvo za boljšo prihodnost seji deželnega zbora) odgovoril je go množice vnanjega ljudstva Boko poslopj Lep i dva nadstropj VI- Pred vsem izrekel je na vprašanje zarad šolskih stoji prav na mestu poprejšnjih šol na k da po njegovem b n e m vélikem trgu. Vsi prostori so svitli in zbokani na že m n e n j ni pomislika zoper to, da bi se število nadzornikov v smislu -----------O * j/i vutvi i o\j ovibii iu úUUiiaUl Ua i6u** f I •• • r . , w^twAN* leznih tramovih (traverzah). Pri tleh na desni od vhoda Jate^Pe^acUe ne zmanjšalo, da je pa vendar stvar prevažna lep prostorna zbornica za mestni zastop, potem se uvrstijo pisarna žup f stražnica in zbornica go spodarskega odbora in blagajnica, razun tega še stano ter treba še nosti in težav take naprave, predno 'se vlada za to odloči. preiskav in natančnega prevdarka pred vanj za stražnika prvem nadstropj so fitorne sobe za dekliško, v drugem nadstropji pa pro enake sobe za deško šolo. Stop drugi vnanji tlak je iz tržaškega brusnika slopje je so zložne hrastove Vse > po kinč mesta in neminljiv spominek modre&M, gospodarskega odbora pod vodstvom res spretne roke velezaslužnega župana dr. Samec-a. Ob eni popoludne bilo je v novem poslopji kosilo za več kot 50 gostov, med temi bila sta tudi deželna Na vprašanje zarad nemškega „Schulvere govoril je gospod deželni predsednik, mislimo nalogu došlému mu od više strani po ZE vil" da od- po h dogodbah ni prestopil postave, ne da ,Schulverein < jih pra ostali dve interpelaciji ni mogel odgovoriti goapod predsednik zarad prekratkega časa izvedbe, obljubil nim v interpelacijah za potrebne pa je po moči vstreči željam, izreče poslanca dr. Poklukar in Potočnik, načelnik okr (Narodni naš trgovec gospod Ferdinand Souvan) glavarstva dr. Rti hI ing, drugi uradniki čiškani teli šole y očeti fran ščanov, katerim se je na obrazu bralo in prav mnogo število me kupil je , kakor čujemo Ka mniku. Za volitev v naš narod zmiraj zaneslj grajsčino Volčji potok pri vélikem posestvu pridobi s tem gla 'j da Volitve v mestni zbor novomeški) vršiti dokončano lepo in mestu koristno delo, ne da bi bil prihodnji petek in soboto. Nemškutarji doli agitiraj se imajo t m e 1 doklad daj v prihod druzih posebnih donesk plačevat vsa kola o^i«, narodnjakov pa, ki oi se mogli i ločno postaviti za našo reč z vso odločnostj na ki bi se mogli in smeli dobro gospodarstvo gospodarskega odbora storilo > goče ker mo- malo, ak > iz prihranjenega denarja plačati vse lepo To je gotovo prikazen, kakoršne ne novo poslopj najdemo z lepo pri katerem novozidanem šolskem po večini narod. r ravno vemo, da meščanstvo od , je pre naravno in po svojem mišljenj po gromoviti svoji Po vsem tedaj zdaj in dokler za stoj tamošnj Blopj in zato so smeli meščani po pravici veseliti se lepega dela in zato se je prav po zasluženji napivalo uradniki smejo delati , nakaznovani zoper vsa načela sedanje vlade, še ni pričakovati odločne narodne zmage, modremu županu dr. Sam in izvednemu gospoda vsikakor pa uže zdaj pričakujemo predka. pomenljivega na- na- Bkemu odboru. — Napilo se je pa enako v duhu vseh prijatelj ev šolstva in naše dežele in iz srca vseh __ vzočih velezasluženim šolskim učiteljem, prečastitim go fipodom oo. frančiškanom prihodnj Novićar iz domačih in tujih dežel v > da jih Bog ohrani šoli tudi Gotnici bil je 28. avgusta t Stef Dunaj Cesarjevič Rudolf z nadvojvodinjo d peljal se je zopet v Prago. Zopet je gospodar Pavel Mihič, za svetovalca pa posestnika Jože Mil oljen za župana tukaj veliko visokih gospodov: O t kralj gerški Weber in Karol Nosan Knežje Lipe 19. sept. Pri današnji volitvi ob škemu kralj kralj srbski, princ Viljem pruski, konečno Včeraj bilo je gr- «c« u , 1X1 aij Oi UStt.1 , princ tudi japonski princ Arisug cinskega zastop našega voljen je bil za župana po pr na čast sijajno kosilo pri cesarju ----j — t — — - v/ooftiju j pruski pa se je uže prej odpeljal, spremil ga je cesar Beatnik Mihael Lakner, gospodarja Janez Gôatel in An- na kolod drej Lakner pa za svetovalca Loga na Kočevskem pet izvoljen Minister dr. Pražak povzdignjen septemb t. Pri občinski volitvi 21. v baronski stan vsled podeljenega mu reda železne krone druge vrste bil posestnik in krčmar Mihael Rupe iz Loga, za svetovalca pa gospodarja Jurij Lakner in Miha Rozman. za našega župana časniki trdijo, dne 17 kmalu potem (25. t. m.) Ljubljane Vsaka reč ima svoj konec in tako legacij čuti bilo Presvitli t. m pr podati se ima, kakor v Budim-Pešt ker se zborovanje skupnih de je, hvala Bogu, do svojega konca dospel pretekli po deljek kranjski deželni zbor e- , JV/ WilU, KÍ.C* OC UUU zahtevalo pri delegacijah za skup da se bode to leto mnogo manj Dolg je umiral potrebe, kakor } poglavito vojaške Čina skušala je še v svoji oporoki naslednikom svojim nakladati dolžnosti, kovati jih v vezi pogodeb posebno glede nemškega ljubljanskega gledišča, gledé ponemce ve- ni! vanja šol in gledé farnih ubožnih zakladov toda upamo, al /In ___• I__J • • î y i • i 1 • * * O deficit v državnem preteklo leto : s tem bi se tudi naš redni kajšnj boru primerno zmanjšal Je> mestni zbor, ki je uže marsikatero uganil da mestna „Hvpothekenbank u , skle-ogerske državne papirje ne sme dovoljevati posojil, toda zopet se čujejo se bode prihodnji deželni naše dežel y bor vedel držati ) ij h prost da se ima ta čudni sklep preklicat Naj ime itnejša dogodba tega tedna je ta, da je od obeh zbornic vie in se ne brigal za naredbe sramotne za sebi in dru j * h pra- državnega zbora sprejeta post gim pravičen prost narod lil največo pod po in dobrotnico ubogih tedaj od julija meseca leta 1877 za cerkev, vse čase Novice" post z a a v n i z b o prememb r zadobila vise pot rj en j v o- o J >> ono ; po S tem je tudi dejansko vničeno kdanjem mnenji ustavoverne stranke neod in edini v e s e dan nega dan minulega deželnega zbora morejo zapisati prvi stranljivo zavarovanje vedne večine nekdanje ustavo to meseca septembra 1882. leta verne stranke zbora, s trdnim upanjem, da se deželi naši ■ lu j^, vciuc ouau&e. — irnnoa konec neuarav- lahko za gotovo trdimo Prihodnji drž zbo bo slovenskemu narodu tak dežel b kd ne vrne. — Bogate skušnje iz nesrečne pre kasnej zbora korist naj se uže voli poprej to zdaj še bolj pomnožil sedanjo desnico državnega državi naši in skupini avstrijskih narodov na 338 w lz Prage. — Odločni govor novoizvoljenega župana dal v svojem govoru ministerski predsednik Depretis Czerny-a sprejeli so narodni krogi z ljem in za pri svojih volilcih v Stradeli, kjer so njemu na čaafc dostenjem, nemški krogi pa kričé in nekateri njihovi priredili veliko pojedino. Govor njegov bil je obširen časniki trdijo, da hočejo nemški pristaši izstopiti iz in opomnil je na marsikaj ugodnega iz preteklosti svo-mestnega zbora. Govor županov se glasi: „Sin devet- jega vladanja, kakor: na prenaredbo volilne postave, na d akopravnosti, izrastel najstega stoletja, katero je do zmage pripeljalo načelo odpravo davkov od melenja ter obetal za prihodnost: narodnih tradicijah odpravo posilne veljave državnega denarja ter znižanje vim*} j/ivMuum, javno ali odpravo najbolj teživnih davkov; trdil je, da država izjavljam tukaj pred njegovo pre vzvišenostjo kot zastop- in ustava ne bodete nikdar nasprotovali izboljševanju nikom Njegovega Veličanstva in pred vsem zborom, da m poln duha onih, ki so narod zopet probudil je moja najbolj vroča > da se nase godovinsko na političnem in socijalnem polji. mesto, naša stara, ljubljena slovanska Prag d Razmere z vsemi državami je rekel so iz izre dalje svoj gl razvil in tako stopinjo razcveta doseže, da more biti log na meji nemškeg in polniti. Ne razumem te alog slovanskega po nauku y po ka terem bi se med tema dvema narodoma morala v Ev- varske' vrstne, Laška ostala je zvesta skupini veleoblast koma sredoevropskih, ki se toliko zanimajo za vzdrža« vanje miru. Te zveze bodo toliko tesneje vsled pred-stoječe družinske zveze kraljeve rodovine laške in ba- i ropi vojska vojskovati in bi mi bili poklicani, to vojsko kralja in njegovo rodovino. Sklepal je minister svoj govor z napitnico na vojskovati tako, da bi zmagovalec premaganemu stopil na vrat. Ne želim da Iz Egipta. Angleška vojska razun 10.000 mož »i«»» «o pilili, mí zlata Praga, v kateri živite ima se kmalu vrniti domu. Preiskava zoper glavarje in obe narodnosti uže stoletja, bila bojišče, namenjeno v načelnike upornikov in pri pouzročnikih umorov se na to, aa Di se naroaa mea seooj pooijaia in ščuvala, daljujejo m izpovedbe so, kakor pravijo, dokazale, da temveč obema bojišče, da se povzdigneta do najviše so uporniki bili v nepretrgani zvezi s sultanom turškim svitlobe prosvete do idealov miru, umetnosti in vseh tudi potem, ko je ta proglasil Arabi-pašo za upornika, blagih ciljev. * lz Trsta časniki hočejo vedeti, da Angleži ravnajo z Arabi-pašo-Včeraj pričela se je tukaj tudi začasna tako trdo, kakor z navadnim vélikim hudodelnikom, iu mlekarska in sirarska razstava, pri kateri so navzoči obče se sklepa iz tega ravnanja, da ga hočejo vsikakor razun druzih izvedencev tudi naš gorenjski strokovnjak na smrt obsoditi. za ta izdelek, gospod župnik Janez M nalašč za nastale vsled y to naprošen po vladi. Sicer se tukajšnja razstava zdaj bolj in bolj redko obiskuje. Le ena rožica v Trstu še zmiraj dobro raste in še tudi tu in tam cvet pokaže, to • _ __• i • // 1 v • • y1 I 1 • • 1 %v\ r\ m Af i An • k « I TP* t -i v\ Am /1« n I n n It /\m n/v « n» m ^ ^ « . stupa zoper bolhe, pri lahonih pa je to znamenje vroče Komisije zarad povračila škode vojske in požarov, imate ustanoviti se dve: škodo, druga pa, ki bo imela še bolj težavno nalogo, posvetovati se, kje bi se našel denar za povračilo škode, ker egipčan ena, katera bo imela preiskavati in ceniti marjetica", v kupčiji čislana, ker se iz nje izdeluje ska vlada se neki odločno brani ta povračila na-se vzeti. želj Laško pomalj po rešitvi iz rok tujstva in po združenj z ji edi Vse to kaže, da vkljub končani vojski homatij v Egiptu o Naša „irredenta" tedaj še pri vsaki priliki še ne bo prav kmalu konec. roge Pred vsem je nasproti d ni m ZJ m tržaške policije, po katerih bi se bilo na barki Galegiante" golj po nesreči pripetilo težko ranjenje XVIII. izkaz doneskov dveh vojakov, v tej zadevi zaslišani kapelnik Can sky za spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega svoje prepričanje izrekel, da se gre tu zopet prav » gotovo za nov atentat, pa ne za nesrečen slučaj. Tržaška policija pa se je tako potrudila za dobro imé lahonov, da je celó preiskavala po hišah, izvedeti, kdo Nabral in poslal preč. gospod dekan Jan v Dolini: je širil vesti, da bi bil to atentat pa zadeva podporo za poškodov Drug Gospod Svet Ivan dogodb po povodnj y pri volil je namreč tržaški mestni zbor za Tirolce in Ko )) fj }f rošce 1000 gold „irredentovskemu" „Cittadino pa to Klemene Franc..... Koželj Anton..... V. Borštner, c. k. profesor v Ljubljani, v čitalnici v Ce- gid kr y) jt jf m prav, da se podpirajo one s Trstom samo „statistično" vezane dežele, „ne pa privoli podpore za po povodnji poškodovane Benečane, katere s Trstom veže tista narodnost in bratovska kri". — „Cittadino" tedaj vidi samo papirnato zvezo med Trstom in državo in prezira vse dogodbe in žrtve petstoletne zgodovine. — Enako od kod dohaja Trstu po- 3v. kle- )) lovcu nabral Nakua Josip, nini pri Vipavi župnik na Pla- )) yy )f Skupaj temu v zadnjem listu izkazanih 14 gld. kr. 1413 „ 30 „ pa „Cit." prezira popolnem, glavitni del prebivalstva, izvzemši nekaj markérj tarjev in skoraj vseh uradnikov in slug pri Lloyd Skupaj do zdaj . 1427 gld. 30 kr. in magistratu y ki so y kleg hvala modrosti gospodarstva prete casa, ne samo pravi Lahi po krvi in jeziku y am pak tudi po svoji „edino laških" političnih idealih, veči del tržaškega prebivalstva razun judov in tui naj pa so eljeni Slov in Hrvatje, ki so se laščine Žitna cena v Ljubljani 7. oktobra 1882. Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 10 kr. naučili in katerih otroke uže, zopet hvala državoljubno osnovanému šolstvu, proklamirajo za Lahe prave kore nine. 9 gold. 97 kr. turšice 6 gold. 80 kr. v» 8orsice banaške 6 gold. 70 kr. rži 5 gold. 36 kr. ječmena 4 gold. 71 kr. da imenu le dodajo kakovi „i" ali „ini" prosa 5 gold. 53 kr. ajde 5 gold. 53 kr. ovsa 2 gold. Vse to priča, da se v Trstu še prav izvrstno počuti staro, za Avstrijo „velezaslužno" gospodarstvo. Laska. — Pričeti se imajo tukaj volitve za državni zbor in zato se je radovedno pričakovalo, kaj bo pove- 60 kr. Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik : Alojzij Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.