feì

Ikoddmtuk
občin Ormož in Ptuj
YU ISSN 0042 - 0778
Leto: XIII.
Ptuj, dne 27. oktobra 1977
Številka: 13
VSEBINA
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
142.	Poslovnik skupščine občine Ormož
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
143.	Odlok o hišnem redu v občini Ptuj
KRAJEVNE SKUPNOSTI
144.	Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka za sofinanciranje
modernizacije cest v naselju Dornava in Mezgovci ter za primarni vod vodovoda v krajevni skupnosti Dornava.
POPRAVEK
odloka o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini Ptuj.
142.
Po 3. točki 166. člena in 178. člena statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4-38/74) je skupščina občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 29. septembra 1977 sprejela
POSLOVNIK
skupščine občine Ormož
i.
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Da bi bili zagotovljeni pogoji, da občinska skupščina Ormož (v nadaljevanju skupščina) pravilno opravlja svoje dolžnosti in pravice, ki so določene z ustavo, statutom, zakoni in odloki ter da se utrde pravila njenega dela, ureja ta poslovnik podrobnejšo organizacijo skupščine, postopek njenega delovanja in delovanja njenih organov, medsebojne odnose med zbori, sodelovanje oz. razmerja skupščine s skupščino SRS, z drugimi občinami, z drugimi državnimi ali samoupravnimi organi in skupnostmi, družbenopolitičnimi organizacijami ter z združenim delom.
Vsak zbor skupščine si predpiše svoj poslovnik, ki določa v skladu z določbami statuta in tega poslovnika pravila za njegovo delo in organizacijo zbora ter njihovih delovnih teles.
2.	člen
Komisija in druga delovna telesa skupščine delajo po določbah tega Poslovnika, lahko pa si predpišejo v skladu z njim svoj poslovnik.
Delovna telesa zborov delajo po tem poslovniku in poslovniku zbora, ki je delovno telo ustanovil.
3.	člen
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, ki enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine (v nadaljevanju skupščine SIS) v skladu z ustavo, zakoni in statutom občine Ormož delajo v
teh primerih po tem poslovniku in po svojem poslovniku, ki mora biti, glede enakopravnega odločanja z občinsko skupščino, usklajen s tem poslovnikom.
4.	člen
Za uporabo in izvajanje poslovnika na skupni seji vseh zborov skrbi predsednik občinske skupščine, na ločenih sejah zborov pa predsedniki zborov, sicer pa predsedstvo OS.
Določbe poslovnika tolmači predsedstvo občinske skupščine iz 186. člena statuta občine Ormož, ki lahko zahteva predhodno o tem mnenje statutarno pravne komisije.
5.	člen
Skupščina, njeni zbori ter njena delovna telesa delajo tako, da omogočajo uresničevanje ustavne vloge družbenopolitičnih organizacij pii uveljavljanju delegatskih odnosov in delu skupščine.
6.	člen
Na skupnem zasedanju vseh zborov lahko skupščina skupaj z organi družbenopolitičnih organizacij v občini obravnava zadeve, ki so splošnega pomena za občino Ormož.
Na način iz prvega odstavka tega člena lahko ima skupščina tudi slavnostne seje, ki so sklicane za počastitev določenega praznika ali svečanega dogodka oziroma na katerih se na slovesen način podeljujejo priznanja ali odlikovanja zaslužnim organizacijam ali posameznikom.
Tako sejo skupščine skliče njen predsednik po tem, ko se je o njej sporazumel z vodstvi družbenopolitičnih organizacij, ki naj bi na seji sodelovale.
Skupščina ima lahko tudi žalne ali komemorativne seje.
7.	člen
Zaradi usklajevanja posebnih in skupnih interesov in reševanja drugih zadev skupnega pomena sodelujejo skupščina in njena telesa pri izvajanju svojih nalog s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine Ormož in tistimi regionalnimi skupnostmi, ki s svojo delovnostjo pokrivajo občino Ormož.
8.	člen
Skupščina in njena telesa sodelujejo s skupnostjo slovenskih občin in s skupnostjo podravskih občin v zadevah iz svoje pristojnosti, izmenjujejo v njih mnenja, predloge in stališča z drugimi občinami ter razbijajo druge oblike medsebojnega sodelovanja v zadevah, pomembnih za občine.
Pri izvajanju svojih nalog sodelujejo skupščina in njena telesa tudi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z raziskovalnimi organizacijami, z znanstvenimi in strokovnimi delavci ter z družbenimi organizacijami in društvi.
9.	člen
Skupščina in njena telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
Vsak delegat ima pravico na sejah skupščine, zborov oz. delovnih teles govoriti v jeziku svojega naroda.
10.	člen
Delo skupščine je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako odloči zaradi splošnih koristi skupščina, njen zbor ali delovno telo skupščine oz. zbora.
11.	člen
Skupščina dela stalno.
Letni odmor skupščine traja vsako leto od 25. julija do 10. septembra.
Zaradi posebnih razlogov lahko predsednik skupščine med letnim odmorom skliče sejo vseh zborov; predsednik zbora, komisije oziroma drugega delovnega telesa skupščine ali zbora pa sejo komisije, zbora oziroma delovnega telesa.
II. DELEGACIJE IN DELEGATI
12.	člen
Za uresničevanje ustavnih pravic delovnih ljudi in občanov in za njihovo organizirano delo in odločanje v skupščini ureja ta poslovnik pravice in dolžnosti ter pogoje za delo njihovih delegacij in delegatov.
1.	Pogoji za delo
13.	člen
Delo skupščine mora biti organizirano tako, da omogoča v največji možni meri:
—	da delovni ljudje in občani, organizirani v temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije uveljavljajo v skupščini svoje interese in potrebe in s sporazumevanjem ter dogovarjanjem opredeljujejo skupne in splošne družbene interese in potrebe ter na ta način uresničujejo svoje pravice, dolžnosti in odgovornosti pri opravljanju funkcij skupščine;
—	da določajo delegacije temeljna stališča, izhajajoč iz interesov, potreb in smernic delovnih ljudi in občanov, organiziranih v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in splošne družbene interese in potrebe, medsebojno sodelujejo v konferencah delegacij in na druge načine pri oblikovanju skupnih stališč in predlogov možnih rešitev za delo delegatov v skupščini;
—	da občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož, v kateri so združene družbenopolitične organizacije, lahko opravlja funkcijo delegacije za delegate v družbenopolitičnem zboru in oblikuje temeljna stališča o pomembnejših vprašanjih nadaljnjega razvoja družbe in socialističnih samoupravnih odnosov;
—	da zbori ter delovna telesa skupščine in zborov obravnavajo pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah in se nanašajo na delo skupščine; ugotavljajo in obravnavajo stališča in pobude delegacij in konferenc delegacij glede posameznih zadev, o katerih odločajo zbori, razloge zanje in stopnjo doseženega soglasja; pripravljajo, proučujejo in obravnavajo predloge za sprejem aktov skupščine, pri čemer skrbijo zlasti, da so stališča delegacij' in stališča, ki so se izoblikovala v zborih, izražena v predloženih aktih oziroma predvidenih rešitvah;
—	da lahko družbenopohtične organizacije, združene v socialistični zvezi delovnega ljudstva kot fronti vseh organiziranih socialističnih sil, zagotavljajo družbenopolitične pogoje za delovanje delegacij, usklajevanje njihovih temeljnih stališč, usmerjanje razprave delovnih ljudi in občanov, zagotavljajo obveščenost delovnih ljudi in občanov, zavzemajo politična stališča in s tem prispevajo, da delegacije in delegati kar najbolj odgovorno opravljajo svoje delo.
14.	člen
Pred odločanjem morajo biti zbori skupščine seznanjeni o stališčih, ki
so se izoblikovala v delegacijah in konferencah delegacij o zadevah, o katerih odločajo ter o razlogih za predlagane rešitve.
Stališča iz 1. odstavka tega člena morajo biti pismena. Samo izjemoma, če se zbor oziroma skupščina s tem strinja, so lahko podana tudi ustno.
15.	člen
Delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih morajo biti obveščeni o vseh zadevah, ki jih obravnava skupščina, o njenem delu ter o odločitvah in stališčih, ki jih je obravnavala.
Skupščina oziroma zbori jih o tem obveščajo preko delegatov v pregledu sklepov pretekle seje in preko sredstev obveščanja.
16.	člen
Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij morajo biti seznanjene zlasti: z vsemi zadevami, ki jih obravnavajo zbori oziroma skupščine SIS; s splošnimi zadevami politike na vseh področjih dejavnosti skupščine, z izvajanjem politike začrtane v družbenih planih in drugih aktih skupščine; s smotri in razlogi, zaradi katerih se predlaga obravnava posameznih zadev v skupščini ali sprejema odlok ali drug akt skupščine; s temeljnimi razmerji, ki naj jih urejajo ti akti, skupaj z možnimi alternativnimi rešitvami, kako lahko vplivajo ter rešitve na interese delovnih ljudi na posameznih področjih združenega dela oziroma na interese delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnosti ter na skupne in splošne družbene interese in potrebe; z drugimi dejstvi in podatki, ki so pomembni za zavzemanje njihovih temeljnih stališč in za delo delegatov v skupščini in z delom izvršnega sveta in občinskih upravnih organov.
O zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena obvešča skupščina delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij s svojimi gradivi.
17.	člen
Besedilo aktov in drugih gradiv ali povzetkov aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo na zborih, mora biti pripravljeno tako, da omogoča v največji možni meri delovnim ljudem in občanom v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in delegacijam določanje smernic in zavzemanje temeljnih stališč za delo delegatov v skupščini.
Besedilo aktov in drugih gradiv, ki se obravnavajo v zboru, se lahko objavi v sredstvih javnega obveščanja oziroma se pošilja delegacijam in delegatom bodisi v celotnem besedilu bodisi v povzetku besedila.
Članom delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti se praviloma pošlje povzetek besedila aktov in drugih gradiv, ki so v obravnavi v zborih skupščine.
Celotno besedilo aktov in gradiv, ki so v obravnavi v zboru in ki so potrebni za pripravo stališč in za delo, sporazumevanje in odločanje delegatov v zborih se pošilja:
na sedeže delegacij oz. konferenc v toliko izvodih, koliko imajo v zboru delegatskih mest, članom pristojnih delovnih teles, družbenopolitičnim organizacijam v občini, pobratenim občinam in drugim občinam, s katerimi skupščina izmenjuje medsebojne izkušnje ter statutarno pravni komisiji. Predsednik komisije oceni, ali je potrebno, da komisija gradivo obravnava. Celotno besedilo aktov in drugih gradiv se lahko pošilja tudi drugim zainteresiranim samoupravnim organizacijam in skupnostim ter predstavnikom javnega obveščanja.
18.	člen
Za izmenjavo mnenj in vzpodbujanje aktivnosti lahko delegati razvijajo različne oblike medsebojnega sodelovanja in se dogovarjajo o pogojih za izpolnjevanje svojih delegatskih pravic in dolžnosti.
Za tako medsebojno sodelovanje delegatov zagotavlja skupščina oz. izvršni svet prostore in druge pogoje za delo.
19.	člen
Temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti zagotavljajo delegacijam v skladu s svojimi splošnimi samoupravnimi akti materialne, strokovno-administrativne in druge pogoje za delo.
2.	Pravice in dolžnosti
20.	člen
Delegacija spremlja in ugotavlja pobude, predloge, mnenja in pripombe, ki jih delovni ljudje in občani izražajo v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti oz. krajevni skupnosti.
Izhajajoč iz interesov in smernic delovnih ljudi in občanov temeljne samoupravne organizacije in skupnosti določa delegacija temeljna stališča za delo delegatov v skupščini in se dogovarja z delegacijami drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter krajevnih skupnosti zaradi sporazumnega oblikovanja skupnih rešitev. Na tej podlagi daje delegacija preko delegatov pobude za obravnavanje posameznih vprašanj, za dogovarjanje in sprejemanje ukrepov v skupščini in predloge za izdajo aktov v skupščini.
Ko obravnava delegacija vprašanja, ki so na dnevnem redu seje zborov skupščine, izhaja iz interesov in smernic, ki so jih izrazili in oblikovali delovni ljudje in občani v temeljni samoupravni organizaciji oz. skupnosti ali krajevni skupnosti, pri čemer upošteva tudi interese drugih samoupravnih
organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe ter zavzema temeljna stališia o teh vprašanjih.
21.	£len
Delegacija lahko organizira svoje delo tako, da posamezni Nani delegacije posebej spremljajo in proučujejo posamezna vprašanja, ki se obravnavajo v skupščini. To delitev dela med člani delegacije lahko upošteva delegacija pri določanju svojih članov za usklajevanje z drugimi delegacijami oziroma za delegiranje delegatov v skupščino.
22.	člen
Delegat, ki je poslan za delegata v zboru združenega dela ali zboru krajevnih skupnosti glede na vprašanja, ki so na dnevnem redu seje zbora, se mora seznaniti s smernicami temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti in s temeljnimi stališči delegacij, konferenc delegacij in s političnimi stališči Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Delegat, ki je poslan oz, izvoljen za sejo skupščine oz. zbora (v nadaljnem besedilu: delegat v zboru), ima pravice in dolžnosti, ki jih določa statut občine, ta poslovnik in poslovnik zbora, v katerega je poslan oz. izvoljen.
Delegat v skupščini SIS ima pravice in dolžnosti delegata v zboru, kadar ta SIS enakopravno odloča s pristojnimi zbori skupščine.
23.	člen
Delegat v zboru združenega dela ali zboru krajevne skupnosti se izkaže s pooblastilom, ki ga izda vodja delegacije.
V	pooblastilu se navede, ali je delegat pooblaščen za vse ali le za posamezne točke dnevnega reda seje zbora.
V	pooblastilu delegata, ki izhaja iz delovnih skupnosti z izpod 30 zaposlenih, se navede tudi njegov točen naslov.
Delegat se lahko vključuje tudi v obravnavanje in odločanje o zadevah, za katere se predlaga oziroma sprejme razširitev dnevnega reda, če mu to ne onemogočajo smernice samoupravnih organizacij in skupnosti ter temeljna stališča delegacije.
24.	člen
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost udeleževati se sej zborov in skupnih sej vseh zborov ter drugih delovnih teles skupščine in zborov, v katere je poslan oz. izvoljen in sodelovati pri njihovem delu ter odločanju.
25.	člen
O stališčih, mnenjih in sklepih, ki so se oblikovali v zboru in o svojem delu, mora delegat obveščati delegacijo oz. konferenco delegacij in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oz. organizacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva.
26.	člen
Delegat, ki ne more priti na sejo zbora, mora o tem pravočasno obvestiti tistega, ki ga je določil za sejo zbor, da določi drugega delegata, če pa je zato že prepozno pa predsednika oziroma sekretarja zbora.
Delegat, ki ne more priti na sejo delovnega telesa, katerega član je, obvesti o tem predsednika tega telesa oz. delavca, ki pripravlja gradivo za sejo tega telesa.
27.	člen
Če na sejo zbora brez opravičila ni delegata, zbor o tem obvesti delegacijo oz. konferenco delegacij, oz. občinsko konf. socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož.
Če delegat ne sodeluje pri delu telesa, katerega član je, obvesti predsednik tega telesa o tem pristojni zbor.
28.	člen
Član delegacije temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oz. krajevne skupnosti, delegat v zboru in član delovnega telesa ne sme brez opravičenega razloga odkloniti funkcije in nalog, ki mu jih v mejah svojega delovnega področja naloži skupščina, zbor oz. delovno telo.
29.	člen
Delegat v zboru ima pravico:
—	predlagati odlok ali drugi splošni akt z delovnega področja zbora in amandmaje k predlogu odloka ali k predlogu drugega splošnega akta in obvezno razlago odloka;
—	predlagati obravnavanje zadev, ki se nanašajo na politiko in delo izvršnega sveta, na izvrševanje zakonov in občinskih odlokov ali na delo občinskih upravnih organov in organizacij, če spadajo te zadeve v delovna področja zbora ali imajo pomen za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti;
—	predlagati uvrstitev zadev na dnevni red in prednostni vrstni red obravnave zadev na seji zbora;
—	predlagati uvrstitev določenih zadev v delovne programe in periodične delovne načrte skupščine oz. zborov;
—	predlagati ankete z delovnega podočja zbora;
—	postavljati delegatska vprašanja;
—	predlagati ob podpori najmanj štirih delegatov v zboru izvolitev, imenovanje ali razrešitev članov delovnih teles;
—	vložiti ob podpori najmanj štirih delegatov v zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta;
—	predlagati ob podpori najmanj štirih delegatov v zboru, da se da predlog za izdajo odloka, osnutek odloka ali predlog odloka na končno glasovanje;
—	predlagati, naj se prekontrolira stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji;
—	predlagati, naj zbor, v katerega je poslan ali izvoljen, predlaga pristojnemu zboru izdajo odloka ali drugega akta ali obravnavo zadev z delovnega področja tega drugega zbora;
—	predlagati zboru, v katerega je poslan ah izvoljen, da obravnava predlog odloka ali drugega akta ali kakšno drugo zadevo z delovnega področja drugega zbora in da da pristojnemu zboru mnenje o tem odloku oz. zadevi ali amandma k predlogu odloka, če ima odlok oz. zadeva pomen tudi za delovne ljudi in občane, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in dolžnosti;
samoupravne organizacije in skupnosti;
Delegat v zboru ima pravico in dolžnost;
—	predlagati obravnavanje zadev z delovnega področja zbora, ki imajo pomen za delovne ljudi in občane v organizaciji združenega dela in druge sa-samoupravne organizacije in skupnosti na podlagi pobud, predlogov, mnenj in pripomb, ki so jih izrazili delo.ni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih organizacijah, skupnostih in krajevnih skupnostih v zvezi z delom skupščine.
Delegat v zboru lahko uresničuje pravice iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena neposredno na seji zbora ali v pismeni obliki.
30.	člen
Delegat je dolžan varovati uradno tajnost.
Predsednik skupščine, predsedniki zborov in njihovih delovnih teles ugotovijo, katero gradivo velja za uradno tajnost.
Za uradno tajnost velja tudi gradivo, ki ga izvršni svet, drug državni organ oz. predlagatelj pošlje skupščini in je označeno kot uradna tajnost, prav tako pa tudi podatki, ki jih zve delegat na seji telesa skupščine v zvezi z zadevo, ki se na tej seji obravnava brez navzočnosti javnosti.
3.	Vprašanja delegatov in delegacij
31.	člen
Delegat v zboru oziroma delegacija ali konferenca delegacij imajo pravico postaviti izvršnemu svetu, njegovim članom ali funkcionarjem, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali na zadeve iz njihove pristojnosti.
Vprašanja delegatov, delegacij ali konferenc in odgovori nanje morajo biti kratki,
Na vsaki skupni seji vseh zborov mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge in vprašanja delegatov ter predviden čas za postavljanje vprašanj delegatov ter za dajanje odgovorov nanje.
V ta namen lahko določi skupščina tudi posebno sejo.
Vprašanja delegatov so lahko tudi na ločenih sejah zborov.
32.	člen
Delegat v zboru, delegacija oziroma konferenca postavi vprašanje pismeno. Samo izjemoma so lahko vprašanja posameznih delegatov tudi ustna. Pri oblikovanju besedila vprašanj pomagajo po potrebi delegatom strokovne službe v TOZD, oziroma KS ali družbenopolitičnih organizacij, lahko pa tudi sekretariat skupščine ali upravni organi skupščine.
Predsednik zbora pošlje vprašanje delegata v zboru izvršnemu svetu, vprašanje, ki je postavljeno funkcionarju občinskega upravnega organa, pa tudi temu funkcionarju.
Če je vprašanje postavljeno ustno na seji, na kateri je navzoč predstavnik izvršnega sveta oz. funkcionar, registrira vprašanja sam in poskrbi, da pride vprašanje do odgovornega člana izvršnega sveta oz. funkcionarja.	.
33.	člen
Na pismeno vprašanje dobi delegat odgovor na prvi naslednji seji zbora, če je vprašanje poslal najmanj osem dni pred sejo in če je to glede na naravo vprašanja možno.
Na ustno vprašanje da odgovor član izvršnega sveta oz. funkcionar še na isti seji, na kateri je vprašanje postavljeno.
Če ne da odgovora takoj, ga je dolžan dati na naslednji seji, v kolikor narava vprašanja ne zahteva deljšega časa.
34.	člen
Delegat v zboru, delegacija oziroma konferenca lahko zahtevajo pismeni odgovor na svoja vprašanja.
Pismeni odgovor mora biti dan v osmih dneh od dneva, ko je delegat postavil vprašanje, pošlje pa se predsedniku ali sekretarju zbora. Predsednik oz. sekretar zbora pošlje odgovor delegatu, ki je postavil
vprašanje in vodjem delegacij oziroma konferenc ter Jlanom družbenopolitičnega zbora.
35.	člen
Na predlog izvršnega sveta oz. funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, lahko zbor podaljša rok, ki je določen v 33. in 34. členu tega poslovnika.
36.	člen
Ko dobi odgovor na svoje vprašanje ali na vprašanje delegacije oz. konference, lahko postavi delegat na seji dopolnilno vprašanje.
37.	člen
Delegat v zboru, delegacija oziroma konferenca lahko postavlja vprašanja predsedniku skupščine, predsednikom zborov in predsednikom delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini in na delo teles, ki jim predsedujejo.
Določba prejšnjega odstavka tega člena se nanaša tudi na skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, kadar enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Za postopek o postavljanju teh vprašanj se primerno uporabljajo določbe 31. do 36. člena tega poslovnika.
4.	Pravica zahtevanja obvestil in pojasnil
38.	člen	,
Delegat v zboru, delegacija ali konferenca imajo pravico zahtevati od funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, pojasnila o zadevah, ki so na dnevnem redu seje zbora in delovnega telesa ali, ki so v pripravi za sejo zbora, kot tudi pojasnila o drugih zadevah, ki so jim potrebna za opravljanje delegatske funkcije in so v pristojnosti občinskega upravnega organa.
Pojasnilo se zahteva pismeno ali ustno in se naslovi neposredno na funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ, v katerega področje spada zadeva, o kateri zahteva pojasnila.
39.	člen
Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ oz. tisti, ki ga nadomešča, mora dati pojasnilo pismeno ali ustno, kakor to zahteva delegat, praviloma v 8 dneh. Ce v 8 dneh ne more dati zahtevanega pojasnila, mora o tem v istem času obvestiti delegata.
40.	člen
Da bi lahko izvrševal svoje dolžnosti, ima delegat v zboru, delegacija oz. konferenca pravico zahtevati od organov v krajevni skupnosti ter od organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini podatke, ki so jim potrebni za njihovo delo v skupščini.
41.	člen
Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila in pojasnila od predsednika skupščine, predsednikov zborov in komisij in drugih delovnih teles, ki se nanašajo na njihovo delo v skupščini, in na delo teles, ki jim predsedujejo.
Delegat v zboru ima pravico zahtevati obvestila ali pojasnila tudi od sekretarja skupščine in od sekretarjev zborov, če se nanašajo na njihovo delo v skupščini ali na delo sekretariata skupščine.
Pri postopku za zahtevanje teh obvestil in pojasnil se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika o vprašanjih delegatov.
42.	člen
Delegat v zboru ima pravico, da v okviru delovnega področja zbora predlaga, da zbori in delovna telesa skupščine in zbora zahtevajo od pristojnih organov organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti obvestila o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o vprašanjih, ki se nanašajo na dejavnost oz. zadeve posebnega družbenega pomena.
5.	Imunitetna pravica
43.	člen
Delegat v skupščini uživa imuniteto, kot je določeno v ustavi in statutu občine Ormož.
To pravico iz 2. odstavka 167. člena ustave SRS uživajo tudi delegati skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine iz 175. člena ustave SRS kadar enakopravnno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
44.	člen
Imunitetno pravico iz 3. odstavka 167. člena ustave SRS ima delegat v zboru združenega dela in v zboru krajevne skupnosti od dneva, ko je določen za delegata v zboru oz. v delovnem telesu, do dneva, ko je za novo sejo določen drug delegat, delegat v DPZ in delegat, ki je izvoljen za funkcionarja v skupščini, pa od dneva izvolitve do dneva, ko mu preneha mandat oz. ko je razrešen funkcije.
Delegat v zboru oz. v delovnem telesu in delegat, ki je izvoljen za funkcionarja skupščine, ki se sklicuje na imunitetno pravico, se izkaže z ustreznim potrdilom, ki ga izda sekretar občinske skupščine na njegovo zahtevo.
45.	člen
Zbor sme vzpostaviti imuniteto tudi delegatu, ki se nanjo ni skliceval, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije v skupščini ali skupščinskih organih.
46.	člen
Predsednik, zbora pošlje zahtevo, naj se dovoli pripor delegata oz. kazenski postopek zoper njega in sporočilo državnega organa, da je uvedel kazenski postopek zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto komisiji zbora za verifikacijo pooblastil in imunitetna vprašanja (v nadaljevanju: komisija za verifikacijo), ta zadevo prouči in nato poroča o tem zboru na naslednji seji.
47.	člen
O zahtevi, naj se dovoli pripor delegata oz. uvedba kazenskega postopka zoper njega, odloči zbor po poročilu komisije za verifikacijo, v zvezi s sporočilom o priporu delegata pa odloči, ali naj se postopek nadaljuje ali ustavi oz. ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali pa neha veljati.
Ob sporočilu o uvedbi kazenskega postopka zoper delegata, ki se ni skliceval na imuniteto, lahko zbor vzpostavi njegovo imunitetno pravico, če je to potrebno za opravljanje njegove funkcije v skupščini oz. skupščinskih organih.
Če zbor sklene, naj se kazenski postopek zoper delegata ustavi se postopek takoj ustavi; če zbor razveljavi odločbo državnega organa o priporu, se delegat takoj spusti na prostost.
Če zbor vzpostavi imunitetno pravico delegatu, ki se nanjo ni skliceval, se kazenski postopek zoper njega takoj ustavi.
48.	člen
Če zbor ni zbran, lahko da komisija za verifikacijo zbora, v katerega je delegat poslan ali izvoljen, dovoljenje za pripor oz. kazenski postopek; prav tako lahko odloči, ali naj se postopek zoper delegata nadaljuje, ali ustavi oz. ali naj odločba državnega organa o priporu obvelja ali neha veljati ali pa vzpostavi njegovo imunitetno pravico.
Odločitev komisije za verifikacijo je izvršljiva.
Komisija za verifikacijo mora sporočiti svojo odločitev zboru na prvi njegovi seji. Po sporočilu komisije zbor odloči, ali njeno odločitev potrdi ali razveljavi.
Člani komisije za verifikacijo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti v sestavi, v kateri jih je izvolil zbor, opravljajo svoje naloge do izvolitve novih članov komisije.
49.	člen
Kadar da zbor ozT komisija za verifikacijo dovoljenje za pripor oz. za uvedbo kazenskega postopka, sme biti delegat priprt oz. sme biti kazenski postopek zoper njega uveden samo za dejanje, za katero je bilo dano dovoljenje.
6.	Prenehanje mandata
50.	člen
Delegatu v DPZ preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon. Predsednik DPZ obvesti o tem zbor.
Članu delovnega telesa ali drugemu funkcionarju skupščine ali zbora preneha funkcija, ko mu preneha mandat člana delegacije temeljne samoupravne organizacije oz. skupnosti.
51.	člen
Če delegat, člen delovnega telesa ali drug funkcionar skupščine oz. zbora prevzame funkcijo ali delo, ki je po zakonu nezdružljivo s funkcijo delegata, mora o tem takoj obvestiti predsednika skupščine. Predsednik skupščine pošlje obvestilo predsedniku pristojnega zbora oz. predsednikom pristojnih zborov.
Zbor ugotovi, ali je delo oz. funkcija, ki jo je delegat prevzel, nezdružljiva s funkcijo delegata ter mu po taki ugotovitvi odvzame mandat.
7.	Pravica do povračil in nadomestil
52.	člen
Funkcija delegata je častna družbena funkcija.
Pravica delegatov do povračil stroškov za delo v skupščini oz. do nadomestila izgubljenega osebnega dohodka zagotavlja skupščina v skladu z odlokom in družbenim dogovorom.
III.	MEDSEBOJNA RAZMERJA ZBOROV IN NJIHOVO SODELOVANJE
1.	Medsebojno sodelovanje zborov
53.	Člen
Zbori skupščine sodelujejo med seboj.
Zaradi usklajevanja dela zborov obvešCa.io predsedniki zborov vnaprej predsednika skupščine o sklicu seje zbora in o dnevnem redu, ki ga predlagajo za sejo.
Predsedniki zborov se sporazumevajo o naCinu in rokih za obravnavo posemeznih zadev, o katerih zbori odloCajo enakopravno, kot tudi o opravljanju drugih zadev, ki imajo pomen za zbore.
54.	Člen
Dva zbora skliCeta na skupno zasedanje po medsebojnem sporazumu ali po sklepu zborov, njihova predsednika.
Tako skupno zasedanje vodi eden izmed predsednikov zborov.
V zapisnik vsakega zbora, ki sodeluje pri skupnem zasedanju, se zapiše potek skupnega zasedanja.
55.	Člen
DoloCbe tega poslovnika o poslovnem redu na sejah zborov se smiselno uporabljajo tudi za skupno zasedanje zborov.
2.	Obravnavanje zadev z delovnega podroCja drugega zbora
56.	Člen
Vsak zbor, ki ne sodeluje pri odloCanju o posameznem vprašanju, v nadaljevanju ,,zainteresirani zbor” ima pravico razpravljati o tem vprašanju, zavzemati stališCa in dajati svoje predloge pristojnim zborom, Ce gre za vprašanja, ki imajo poseben pomen za izvrševanje njegovih nalog.
57.	Člen
Med postopkom za izdajo akta lahko pristojni zbor zahteva, naj drugi zbor obravnava ta akt in mu da mnenje.
Zbor, ki je bil vprašan za mnenje, obravnava predloženi akt in pošlje svoje mnenje pristojnemu zboru.
58.	Člen
Zainteresirani zbor na seji najprej odloCi, ali bo dal na dnevni red seje zbora predloženi akt, za katerega sprejem ni pristojen.
Zainteresirani zbor lahko po obravnavi predloženega akta, pošlje pristojnim zborom svoja stališCa in predloge.
Pristojni zbor ali zbori lahko odloCajo o aktu šele, ko so zainteresirani zbori o njem razpravljali.
59.	Člen
Zainteresirani zbor, ki je dal pristojnemu zboru stališCa ali predloge k predloženemu aktu z njegovega delovnega podroCja, lahko doloCi svojega predstavnika, ki naj na seji pristojnega zbora obrazloži stališCa in predloge zbora.
60.	Člen
Če pristojni zbor oziroma zbori ne sprejmejo stališCa in predlogov zainteresiranega zbora za spremembe in dopolnitve predloga odloka ali drugega akta, se sestavi skupna komisija z nalogo, da prouCi sporno vprašanje in poda zborom poroCilo s predlogom za rešitev.
Pristojni zbor oziroma zbori odloCijo po tem, ko je bil izveden postopek v skladu s doloCbami prejšnjega odstavka tega Člena, o predlogu zainteresiranega zbora za spremembe in dopolnitve predloga akta.
3.	Reševanje vprašanj, ki se nanašajo na pristojnosti zborov
61.	Člen
Če nastane vprašanje o pristojnosti zborov v posamezni zadevi, odloCi o tem predsedstvo skupščine.
4.	Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za obmoCjé obCine
62.	Člen
DoloCbe tega poslovnika o sklicevanju sej, odloCanju, zapisniku, o medsebojnih razmerjih zborov in njihovein sodelovanju, o obravnavanju zadev z delovnega podroCja drugega zbora in o reševanju vprašanj, ki se nanašajo na pristojnost zborov, se uporabljajo tudi za skupščine SIS.
IV.	SEJE ZBOROV
1.	Prve seje zborov
63.	Člen
Prvo sejo zbora po izvolitvi delegacij skliče predsednik zbora prejšnjega sklica. Do izvolitve predsednika zbora vodi prvo sejo najstarejši prisotni delegat.
Zbori se konstituirajo v skladu s poslovniki zborov. Zbori volijo na prvih loCenih sejah ali na skupni seji predsednika skupščine, podpredsednika skupščine, imenujejo sekretarja skupščine, sekretarje zborov, izvolijo izvršni svet skupščine in delovna telesa skupščine.
2.	Sklicevanje sej
64.	Člen
Sejo zbora skliCe predsednik zbora na lastno pobudo, na pobudo delegacij, delegatov v zboru ali na podlagi sklepa zbora.
Predsednik zbora je dolžan sklicati sejo zbora, Ce to zahteva predsednik skupščine, izvršni svet ali najmanj ena Četrtina delegatov v zboru.
Če predsednik zbora ne skliCe seje, ki bi jo po prejšnjem odstavku tega Člena moral sklicati, jo lahko skliCe skupina 10 delegatov v zboru ali predsednik skupščine.
Predlagatelji, ki so zahtevali sklic seje zbora, predložijo skupščini gradivo o zadevi, zaradi katere so zahtevali, da se skliCe seja.
65.	Člen
1.	Seja zbora se skliCe najmanj 12 dni pred dnem, doloCenim za sejo zbora.
2.	Predsednik zbora lahko izjemoma skliCe sejo zbora tudi v krajšem roku, kot je doloCeno v 1. odstavku tega Člena. Razlogi za tak sklic morajo biti obrazloženi.
3.	Gradivo o vprašanjih, ki so v predlogu dnevnega reda seje zbora, mora biti poslano najmanj 12 dni pred dnem, doloCenim za sejo zbora vsem prejemnikom iz 17. Člena, tega poslovnika.
4.	Na seji zbora ali k obravnavi posamezne zadeve se lahko povabijo tudi predstavniki samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, društev, in državnih organov, katerim se pošlje vabilo za sejo z ustreznim gradivom.
3.	Dnevni red seje
66.	Člen
Zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda sej zborov, lahko predlagajo delegacije, delegati v zboru občinski izvršni svet, predstojniki občinskih upravnih organov, delovnega telesa skupščine, skupščine SIS, družbenopolitične organizacije v obCini in drugi predlagatelji, doloCeni s statutom ali tem poslovnikom.
Dnevni red za sejo zbora predlaga predsednik pristojnega zbora.
67.	Člen
V nujnih primerih lahko predsednik zbora, komisije skupščine, delovnega telesa zbora, najmanj 5 delegatov v zboru ali izvršni svet na seji zbora predlagajo, da se da doloCeno vprašanje na dnevni red seje, Čeprav gradivo zato vprašanje ni bilo dostavljeno delegatom, pri tem pa morajo obrazložiti nujnost predloga.
Zbor odloCa na seji najprej o nujnosti predloga in ali bo zadevo obravnaval po hitrem postopku.
68.	Člen
Dnevni red seje doloCi zbor na zaCetku seje, pri Čemer upošteva nujnost odloCanja o zadevah, Cas ki je bil na voljo za oblikovanje stališC in sporazumevanje ter ali so zadeve dovolj prouCene za razpravo in odločitev v zborih.
4.	Vodstvo sej in udeležba na sejah
69.	Člen
Sejo zbora vodi predsednik zbora.
Če je predsednik zbora zadržan ali odsoten, vodi sejo zbora podpredsednik zbora.
Če je zadržan ali ni prisoten na seji tudi podpredsednik zbora, zbor na seji izvoli enega izmed delegatov v zboru, da bo vodil sejo. V takem primeru zaCne sejo delegat, ki je v zboru med navzoCimi najstarejši po letih in jo vodi do izvolitve delegata, ki bo vodil sejo.
Kadar vodi sejo nekdo po 2. in 3. odstavku tega Člena ima vse pravice in obveznosti predsednika zbora po tem poslovniku.
70.	Člen
Vsi delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo sej in da sodelujejo pri delu zbora na sejah.
O udeležbi delegatov na seji zbora se vodi evidenca in hranijo pooblastila delegacij za ZZD in ZKS. Predsednik zbora ugotovi, Ce je zbor sklepCen.
Pooblastila delegacij za delegate v zborih se hranijo do konca mandatne dobe in služijo kot dokaz, kateri delegat je bil navzoC na seji zbora.
71.	Člen
Na seji zbora ne sme nihCe govoriti, preden ne dobi besede od predsednika zbora.
Govorniki se lahko prijavljajo k besedi vse do konca obravnave. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsednik zbora.
Predsednik skrbi, da govornika nihCe ne moti pri govoru.
72.	Člen
Predsednik daje delegatom v zboru besedo po vrsti, kot so se prijavili.
Delegatu, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsednik besedo takoj, ko jo zahteva. Govor tega delegata ne sme trajati več kot tri minute. Predsednik da po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika oz. dnevnega reda. Ce delegat ni zadovoljen s pojasnilom, odloči zbor o vprašanju brez obravnave.
Ce zahteva delegat v zboru besedo, da bi popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po posebnem pojasnilu, mu da predsednik besedo takoj, ko konča govor tisti, ki je povzročil potrebo po popravku. Delegat v zboru se mora v svojem govoru omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot tri minute.
73.	člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsednik lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede delegat lahko ugovarja.
O ugovoru odloči zbor brez obravnave.
74.	člen
Razprave delegatov v zboru in drugih udeležencev na seji časovno niso omejene, razen če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Zbor lahko na predlog predsednika ali na zahtevo delegata v zboru, katerega zahfevo podprejo najmanj štirje delegati, odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa določi tudi čas trajanja govora, če je to potrebno zaradi pozne ure ali zato, ker seja poteka nesorazmerno počasi.
5.	Vzdrževanje reda	>
75.	člen
Za red na seji skrbi predsednik zbora oziroma predsednik skupščine.
76.	člen
Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi:
—	opomin,
—	odvzem besede in
—	odstranitev s seje.
Opomin se izreče delegatu v zboru, ki govori, čeprav mu predsednik zbora ni dal besede, ki seže govorniku v besedo ali ki na drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame delegatu v zboru, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na isti seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
Opomin in odvzem besede izreka predsednik zbora.
77.	člen
Odstranitev s seje izreče zbor delegatu v zboru, ki se ne ravna po zahtevi predsednika, ki mu je odvzel besedo, ki na drugačen način moti delo na seji, ki na seji hudo žali skupščino ali delegate v zboru ali uporablja izraze, ki niso v skladu z dostojanstvom skupščine.
Odstranitev s seje izreče zbor delegatu v zboru na seji na predlog predsednika zbora ali delegata v zboru, katerega predlog podprejo najmanj še štirje delegati.
Delegat v zboru, za katerega se predlaga odstranitev s seje, ima pravico do obrambe. Njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute.
Odstranitev s seje izreče zbor brez obravnave.
Delegat v zboru, ki je bil odstranjen s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano in ne sme biti več navzoč na tej seji.
78.	člen
Predsednik zbora obvesti delegacijo, konferenco delegacij oz. občinsko konf. SZDL è delegatu, zoper katerega je bil izrečen ukrep; o izrečenem ukrepu in o razlogih, zaradi katerih je bil ukrep izrečen.
79.	člen
Ce predsednik zbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji zbora, odredi prekinitev seje.
80.	člen
Predsednik zbora odredi, da se odstrani iz dvorane v kateri je seja, vsak poslušalec ali drug udeleženec, ki krši red na seji zbora.
Ce je red zelo kršen, lahko predsednik odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
6.	Potek seje
81.	člen
Ko predsednik zbora začne sejo, lahko da pojasnila v zvezi z delom na seji ter v zvezi z drugimi vprašanji.
Komisija za verifikacijo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pregledata pooblastila delegatov na seji zbora; komisija za
verifikacijo družbenopolitičnega zbora pa na prvi seji obravnava poročilo občinske volilne komisije in da zboru ustrezen predlog, sicer pa ugotovi sklepčnost po seznamu delegatov.
Sekretar skupščine oziroma zbora in zapisnikar lahko pomagajo komisiji pri delu.
Komisije za verifikacijo sestavijo poročilo za zbore.
O spornem pooblastilu odloča zbor posebej.
Predsednik obvesti zbor o tem, kateri delegati se ne morejo udeležiti seje in kdo vse je povabljen na sejo zbora.
Posamezne zadeve se obravnavajo po vrstnem redu, ki je določen v dnevnem redu.
Med sejo lahko zbor spremeni vrstni red za obravnavo posameznih zadev, ki so na dnevnem redu.
83.	člen
Predlagatelj določene zadeve, ki je na dnevnem redu, ter poročevalci morebitnih delovnih teles lahko podajo na začetku obravnave podrobno oz. dopolnilno obrazložitev, stališča, mnenja, pripombe predloge in amandmaje.
Zatem da predsednik besedo delegatom v zboru in drugim udeležencem na seji zbora, ki so se prijavili k besedi.
Ko predsednik zbora ugotovi, da nihče več ne želi govoriti, zaključi obravnavo.
84.	člen
Predsednik zbora lahko med sejo prekine delo zbora in določi, kdaj se bo nadaljevala.
Predsednik prekine delo zbora, če zbor ni več sklepčen, če so potrebna posvetovanja in usklajevanja, in če je treba dobiti mnenje ter v drugih primerih, če to iz upravičenih razlogov predlagajo delegati v zboru.
Ce je delo seje prekinjeno, ker nj sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, mora predsednik sejo zaključiti.
85.	člen
Ce zadeva, ki se obravnava, ne zahteva izdaje akta, ali če zbor o zadevi ne želi odločati, predsednik zaključi obravnavo in preide na naslednjo točko dnevnega reda.
Ce zbor o zadevi, ki jo je obravnaval, obravnave ni zaključil, ali če ne želi odločati na isti seji, se obravnava te zadeve preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zbora zaključi sejo. Delegati pa morajo počakati na zaključek seje ostalih dveh zborov skupščine zaradi morebitnega usklajevalnega postopka.
7.	Sporazumevanje in odločanje
86.	člen
Vsak zbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zboru, oz. če je popolnjena večina delegatskih mest.
Predsednik zbora ugotovi sklepčnost seje zbora s poimenskim klicanjem delegatov, če smatra, da na seji ni več navzoča večina vseh delegatov v zboru ali če predlaga delegat v zboru, naj se sklepčnost zbora ponovno ugotovi.
Ko je poimensko klicanje končano, se zaradi preverjanja ponovno kličejo delegati, za katere je označeno, da niso navzoči.
Poimensko klicanje na seji zbora opravlja sekretar zbora.
87.	člen
Odločanje na zasedanjih skupščine in posameznih zborov temelji praviloma na sporazumevanju prisotnih delegatov. Sporazum o posamezni odločitvi je sprejet, če predsednik skupščine oz. predsednik zbora ob povzetku razprave ugotovi, da se s tako oblikovanim zaključkom strinjajo vsi navzoči delegati in da o zaključku ni nobenega drugačnega stališča ali mnenja.
Ce je o zaključku iz prejšnjega člena med delegati kakšno drugačno mnenje ali stališče, odredi predsedujoči glasovanje.
88.	člen
Zbor veljavno sprejme odlok oziroma amandma ali drug splošni akt s soglasjem vseh navzočih delegatov, ob pogojih iz čl. 86/1 tega poslovnika, z večino glasov vseh delegatov v zboru če se s statutom občine ne zahteva višja stopnja soglasja. Druge odločitve sprejema zbor z večino glasov navzočih delegatov.
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik zbora izid glasovanja in na podlagi izida razglasi, da je predlog, o katerem so glasovali, sprejet ali zavrnjen.
89.	člen
Delegat v zboru ima pravico obrazložiti svoj glas pred glasovanjem.
Njegova obrazložitev ne sme trajati dalj kot 5 minut.
90.	člen
Delegati v zboru imajo pravico in dolžnost, da glasujejo o vsakem predlogu, o katerem se odloča na seji zbora.
Glasovanje je javno, razen v primerih, ko je s statutom ali tem poslovnikom določeno tajno glasovanje.
Delegati v zboru glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu ali pa se tega opredeljevanja vzdržijo.
Glasuje se hkrati in sicer z dviganjem rok ali s posamičnim izjavljanjem.
91.	člen
Glasovanje se opravi tako, da predsednik zbora pokliče delegate v zboru, naj se najprej izjavijo, kdo je za predlog, nato kdo je proti predlogu in končno ali se kdo vzdrži opredeljevanja.
Posamično se izjavljajo delegati v zboru, če tako določi predsednik zbora, ker meni, da je to potrebno za natančno ugotovitev izida glasovanja, ali če to zahteva delegat v zboru, katerega zahtevo podprejo najmanj še štirje delegati.
Posamično se glasuje tako, da se vsak poklicani delegat v zboru izjavi ,,za”, ,,proti”, ali pa se ,,vzdrži” lega opredeljevanja.
Po končanem glasovanju se zaradi preverjanja ponovno pokličejo delegati v zboru, za katere v seznamu ni zaznamovano, da so glasovali.
Klicanje delegatov v zboru opravlja sekretar zbora.
8.	Zapisnik
92.	člen
O delu na seji zbora se piše zapisnik.
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti o sprejetih sklepih in o predlogih delegacij, ki so bili podani na seji.
V zapisnik se zapiše tudi izid glasovanja o posameznih zadevah.
Delegat v zboru, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, da naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik. Ce je kaka izjava zelo važna, lahko zahteva, da se ta vpiše dobesedno.
Za zapisnik skrbi sekretar zbora.
93.	člen
Na dnevnem redu vsake seje mora biti kot prva točka odobritev zapisnika prejšnje seje. Vsak delegat v zboru ima pravico dajati pri tej točki dnevnega reda pripombe k zapisniku.
O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči zbor na seji brez obravnave. Ce so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik te seje. Na zapisniku prejšnje seje pa je potrebno o tem napraviti uradni zaznamek.
Predsednik zbora ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe, oziroma zapisnik h kateremu so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik zbora in zapisnikar.
Za hrambo izvirnih zapisnikov sej zbora skrbi sekretar zbora.
O delu na seji zbora se lahko vodijo tudi dobesedni zapisniki. Taki zapisniki se priložijo k izvirnim zapisnikom.
V.	SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV
94.	člen
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor na skupni seji:
—	začnejo postopek za spremembo statuta občine in razlasijo spremembo statuta občine;
—	izvolijo skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine SR Slovenije;
—	volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem z liste kandidatov delegate za Zvezni zbor skupščine SFRJ;
—	volijo in odpokličejo s tajnim glasovanjem člane predsedstva skupščine SR Slovenije;
—	odločajo o vprašanju zaupnice IS.
Zbori obravnavajo na skupni seji tudi predlog skupne komisije za uskladitev spornih vprašanj, če se skupna komisija ne sporazume o spremembi statuta.
Na skupni seji lahko tudi opravljajo volitve in imenovanja iz 171. člena statuta občine Ormož.
95.	člen
Skupno sejo skliče predsednik skupščine in ji predseduje.
96.	člen'
Kadar zbori odločajo na skupni seji, veljavno sklepajo z večino glasov vseh delegatov vseh zborov na seji, na kateri je navzoča večina vseh delegatov vsakega zbora na način, določen v 1. odstavku 88. člena.
Kadar zbori odločajo o spremembi statuta občine, je sprememba statuta sprejeta, če je o tem doseženo soglasje ali če zanjo glasujeta najmanj dve tretjini vseh delegatov vsakega zbora.
Predsednik skupščine ugotovi sklepčnost skupne seje s poimenskim klicanjem delegatov družbenopolitičnega zbora in s štetjem pooblastil zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
Poimensko klicanje in štetje pooblastil na skupni seji opravlja sekretar skupščine.
97.	člen
Določbe tega poslovnika iz V. poglavja o sejah zborov se smiselno uporabljajo tudi za skupno sejo, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.
VI.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE, PREDSEDNIKI ZBOROV, SEKRETAR SKUPŠČINE, SEKRETARJI ZBOROV IN SEKRETARIAT SKUPSClNE
98.	člen
Skupščina ima predsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Predsednik skupščine sklicuje in vodi skupno sejo vseh zborov skupščine, daje pobudo za obravnavo posameznih vprašanj s samostojnega oz. enakopravnega delovnega področja zborov ter skrbi za usklajevanje njihovega dela.
Predsednik dodeljuje predsednikom pristojnih zborov v obravnavo odloke in druge splošne akte, skrbi za javnost dela skupščine in za uveljavljanje pravic delegatov v zvezi z opravljanjem njihove funkcije v skupščini, izpolnjuje druge pravice in dolžnosti, ki jih določajo statut, ta poslovnik in posebni predpisi.
99.	člen
Predsednik skupščine lahko v sporazumu s predsedniki zborov skliče skupno zasedanje zborov, na kateri zbori skupaj obravnavajo zadeve, ki so skupnega pomena za vse zbore.
100.	člen
Skupščina ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov v zborih skupščine.
Podpredsednik pomaga predsedniku pri delu in opravlja po dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik.
101.	Žlen
Predsednik in podpredsednik skupščine se volita za Štiri leta.
Predsedniku in podpredsedniku skupščine preneha funkcija, če jima pred potekom časa, za katerega sta bila izvoljena, preneha mandat.
Predsedniku ali podpredsedniku skupščine, ki sta bila nadomestno izvoljena v to funkcijo traja mandat toliko časa, kot bi trajal prejšnjemu predsedniku oz. podpredsedniku.
102.	člen
Predsednik skupščine skupno s podpredsednikom skupščine in s predsedniki zborov ter predsedniki skupščin SIS, ki tvorijo skupščinski sistem sestavlja predsedstvo skupščine.
Pri delu predsedstva skupščine sodelujeta tudi predsednik ali Član izvršnega sveta skupščine in sekretar skupščine.
103.	člen
Predsedstvo skupščine:
—	obravnava vprašanja programiranja dela zborov in delovnih teles v skupščini in njihovega delovanja s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti;
—	skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino SR Slovenije, svetom skupnosti podravskih občin ter skupščinami drugih občin;
—	skrbi za sodelovanje skupščine z družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	skrbi za pravočasno pošiljanje gradiv, ki se obravnavajo v zborih in za zagotovitev drugih pogojev za delo delegatov;
—	razlaga določbe tega poslovnika in zborov glede pristojnosti zborov in teles skupščine;
—	odloča o natisku odlokov in drugih aktov skupščine v posebni nakladi;
—	predlaga zborom, katerim od predlogov in zadev, ki jih je treba hitro reševati, naj dajo prednost;
—	spremlja delo delovnih teles skupščine in zborov ter obravnava z njihovimi predsedniki zadeve, ki so v zvezi z delom teh teles;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom in drugimi akti skupščine.
104.	člen
Predsedstvo skupščine ima pravico predlagati telesom skupščine, da obravnavajo posamezne zadeve z njihovega delovnega področja; člani predsedstva pa lahko sodelujejo pri razpravljanju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu sej teh teles.
105.	člen
Predsedstvo skupščine dela na sejah.
Za organiziranje in pripravljanje sej predsedstva skrbi predsednik skupščine.
Sekretar skupščine pomaga predsedniku pri organiziranju in pripravljanju sej predsedstva skupščine, skrbi za zapisnike teh sej in za izvajanje sklepov predsedstva skupščine.
106.	člen
Predsedstvo skupščine opravlja naloge in zadeve s svojega delovnega področja na podlagi dogovarjanja z zavzemanjem stališč in s sprejemanjem sklepov o določenih zadevah.
107.	člen
Sekretariat skupščine opravlja naloge, določene v sklepu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v sekretariatu SO Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 9—80/75).
108.	člen
Predsedstvo skupščine odloča o spornih vprašanjih med delovno skupnostjo sekretariata skupščine in sekretarjem skupščine v primerih, določenih z aktom ter obravnava druge zadeve določene s predpisi in tem poslovnikom, ki se nanašajo na delovno skupnost sekretariata skupščine.
109.	člen
Sekretar skupščine organizira, vodi in usklajuje delo sekretariata skupščine pri opravljanju nalog in zadev za potrebe delegatov, zborov, delovnih teles skupščine in zborov in predsedstva skupščine ter skrbi za usklajeno delovanje sekretariata.
Pri izvajanju svojih nalog sodeluje sekretar skupščine s sekretarji zborov.
110.	člen
Sekretar skupščine skrbi za objavljanje odlokov in drugih aktov skupščine ter njenih teles in opravlja druge zadeve, določene s statutom, odlokom in tem poslovnikom.
111.	člen
Sekretar skupščine pripravi predlog predračuna sredstev za delo sekretariata skupščine.
Za svoje delo je sekretar skupščine odgovoren skupščini.
112.	člen
Sekretarji zborov sodelujejo pri pripravi sej zborov, pomagajo predsednikom pri vodenju sej, zagotavljajo in dajejo strokovna mnenja o zadevah z delovnega področja zborov in o postopku pri sprejemanju aktov, skrbijo za zapisnike sej zborov in opravljajo druge naloge za zbore, ki jim jih naložijo zbori ali predsedniki zborov.
Če zbori nimajo svojih sekretarjev, opravlja naloge iz 1. odst. tega člena sekretar skupščine, če se zadeve odvijajo istočasno na različnih mestih, pa tudi člani IS, ki so na seji zborov.
Za svoje delo pri zborih odgovarjajo sekretarji zborom in predsednikom zborov.
Vil. DELOVNA TELESA SKUPŠČINE IN ZBOROV
1.	Splošne določbe
113.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko ustanovijo komisije, odbore in druga delovna telesa.
Komisije skupščine se lahko ustanovijo za proučevanje zadev, ki so skupnega pomena za vse zbore skupščine. Ustanovijo se s tem poslovnikom, lahko pa tudi s posebnim odlokom ali sklepom skupščine.
Odbori zborov se lahko ustanovijo za proučevanje sistemskih vprašanj, določenih skupnih vprašanj ali za proučevanje posameznih zadev.
Odbor zbora se ustanovi s sklepom zbora, lahko pa se za proučevanje vprašanj, ki so trajnejšega pomena za delo zbora, ustanovi s poslovnikom zbora.	•
Dva ali vsi zbori lahko ustanovijo tudi skupna delovna telesa.
Skupna delovna telesa lahko ustanovijo tudi zbori skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine za zadeve, v katerih te skupščine enakopravno odločajo s pristojnimi zbori skupščine.
Sklep o ustanovitvi delovnih teles določa njihove naloge, pooblastila in njihovo sestavo.
Delovna telesa morajo biti sestavljena tako, da bodo lahko opravila naloge, za katere so bila ustanovljena.
Ko odbor, ki se ustanovi s sklepom zbora, opravi konkretno nalogo, za katero je bil ustanovljen, preneha delati.
114.	člen
Skupščina ima lahko delovna telesa, ki spremljajo stanje na posameznih področjih, v okviru svoje pristojnosti, sodelujejo z izvršnim svetom in njegovimi telesi ter občinskimi upravnimi organi pri obravnavanju zadev in pripravljanju rešitev v zvezi s pobudami in predlogi delegacij še pred oblikovanjem takih zadev in rešitev na sejah izvršnega sveta in njegovih teles oz. v občinskih upravnih organih oziroma še pred njihovo predložitvijo skupščini. V
ta namen je treba zagotoviti medsebojno izmenjavo mnenj in druge oblike medsebojnega obveščanja.
115.	člen
Delovno telo ima predsednika, podpredsednika in določeno število članov.
Predsednik delovnega telesa organizira in vodi delo takega telesa.
Predsednik daje pobudo za obravnavanje zadev, za katere je pristojno delovno telo; skrbi za obveščanje članov delovnega telesa o zadevah, za katere je pristojno delovno telo; sodeluje s predsedniki zborov in predsedniki drugih delovnih teles, s funkcionarji, ki vodijo občinske upravne organe, ter s predstavniki drugih ustreznih organov in organizacij pri pripravljanju zadev, ki jih bo delovno telo obravnavalo, pripravlja in sklicuje seje, predlaga dnevni red sej in jim predseduje, opravlja druge zadeve, ki jih določa ta poslovnik, poslovnik zbora ali sklep o ustanovitvi delovnega telesa.
116.	člen
Delovno telo dela na sejah.
Sejo sklicuje predsednik na pobudo delegacij, na lastno pobudo, na pobudo članov delovnega telesa, oziroma delegatov v zboru. Predsednik pa je dolžan sklicati sejo, če to zahteva predsednik skupščine, predsedstvo skupščine, predsednik zbora, če to predlaga tretjina članov delovnega telesa ali če to predlaga zbor oz. najmanj 5 delegatov v posameznem zboru.
V zahtevi oz. predlogu za sklic seje se navedejo zadeve, ki jih je treba dati na dnevni red seje delovnega telesa.
Če predsednik delovnega telesa ne skliče seje, ki jo je dolžan sklicati, jo skliče predsednik skupščine oz. predsednik zbora.
Delovno telo lahko dela, če je na seji navzoča večina njegovih članov, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih članov.
117.	člen
Delovno telo lahko zahteva od izvršnega sveta ali občinskega upravnega organa, da njegovi predstavniki obrazložijo stališča, kadar je na dnevnem redu njegove seje predlog izvršnega sveta oz. kadar razpravljajo o zadevah z delovnega področja občinskega upravnega organa.
Predstavnik izvršnega sveta ima na seji delovnega telesa pravico razpravljati in se opredeljevati v okviru svojih pooblastil. To pravico ima tudi, če izvršni svet ni predlagal akta.
Predstavnik občinskega upravnega organa ima na seji delovnega telesa pravico razpravljati o zadevi z delovnega področja tega organa.
Pravico do udeležbe in razpravljanja na seji delovnega telesa imajo tudi drugi predstavniki predlagatelja predloga, ki ga delovno telo obravnava na seji.
Delovna telesa obveščajo občinske upravne organe o sejah, na katerih bodo obravnavala vprašanja z njihovih delovnih področij, zaradi sodelovanja njihovih predstavnikov na teh sejah.
118.	člen
Delovno telo lahko zahteva od izvršnega sveta obvestila o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje delovnega telesa, če se nanašajo na delovno področje izvršnega sveta.
Delovno telo ima pravico zahtevati od občinskih upravnih organov obvestila in pojasnila ter druge podatke, ki jih potrebuje za delo.
Delovno telo ima pravico zahtevati taka obvestila in podatke tudi od samoupravnih organizacij in skupnosti, ki na podlagi zakona izvršujejo javna pooblastila o zadevah, pomembnih za občino, če se nanašajo na njihovo dejavnost pri izvrševanju javnih pooblastil.
119.	člen
Delovno telo lahko povabi na svoje seje člane delegacij, delegate skupščin samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev ter tudi strokovne in druge javne delavce, da bi dali svoja mnenja o zadevah, ki se obravnavajo na seji.
2.	Komisije skupščine
120.	člen
Predsednik, morebitni podpredsednik in člani komisije se praviloma volijo iz vrst delegatov skupščine občine Ormož tako, da je v vsaki komisiji enako število delegatov iz vsakega zbora.
V sklepu o ustanovitvi komisije se lahko izjemoma določi, daje v komisiji število delegatov iz posameznih zborov različno, pri čemer pa mora biti najmanj en delegat iz vsakega zbora.
Člani posameznih komisij se lahko na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja imenujejo tudi izmed strokovnih in drugih javnih delavcev, vendar število teh ne more biti večje od števila delegatov iz zborov.
Ce to določa ta poslovnik, so člani komisije tudi tisti, ki jih delegira občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož oziroma org. ZZB NOV.
121.	člen
Predsednika in člane vseh komisij ali posamezne komisije volijo zbori enakopravno.
Predsednik in člani komisije se volijo za štiri leta, razen če ni v sklepu o ustanovitvi komisije določeno, da se volijo za krajši čas.
122.	člen
Predsednik in vsi ali posamezni člani komisije so lahko razrešeni še pred potekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
123.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj s svojega delovnega področja lahko ustanovi komisija delovne skupine ali druga delovna telesa.
nosti s stališča, ali so izpolnjeni pogoji za posamezno funkcijo in ali je bil upoštevan postopek po katerem se pripravijo predlogi za njihovo izvolitev, imenovanje oz. razrešitev, in daje pristojnim zborom mnenja o takih predlogih.
Komisija sporoči hkrati z vsakim predlogom za volitve, imenovanja ali razrešitev imena svojih članov ali predstavnikov, ki bodo na seji posameznih zborov zastopali komisijo in po potrebi dajali dodatna pojasnila in obrazložitev v zvezi s predloženim gradivom.
130.	člen
Komisija ima 7 članov. Po dva člana se izvolita izmed delegatov v vsakem zboru skupščine, enega člana pa delegira občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Ormož.
124.	člen
Člani delovnih skupin in drugih delovnih teles, ki jih ustanovijo komisije skupščine, se imenujejo izmed članov teh komisij in delegatov ter strokovnjakov iz ustreznega področja in drugih javnih delavcev.
125.	člen
Skupščina ima naslednje komisije:
—	komisijo za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve;
—	Statutarno pravno komisijo;
—	Komisijo za vprašanja borcev NOV;
—	Komisijo za odlikovanja in priznanja;
—	Komisijo za vloge in pritožbe;
—	Komisijo za družbeno nadzorstvo.
a)	Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
126.	člen
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve (v nadaljevanju: komisija za volitve) obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike in vprašanja iz pristojnosti skupščine, ki so v zvezi z volitvami, imenovanjem in razrešitvami.
Pri izpopolnjevanju svojih nalog pripravlja komisija za volitve v sodelovanju z organi in organizacijami, zainteresiranimi za rešitev kadrovskih vprašanj, predloge in mnenja in jih daje pristojnim zborom.
127.	člen
V mejah nalog s področja temeljnih vprašanj kadrovske politike skrbi komisija za volitve, da se izvajajo ustavna načela in družbene norme, ki se nanašajo na kadrovsko politiko, predlaga ukrepe za njihov napredek ter vzpodbuja dejavnost organov in organizacij v zvezi z reševanjem vprašanj o stanju kadrov in o potrebah po njih.
128.	člen
V mejah nalog s področja volitev, imenovanj in razrešitev, ki so v pristojnosti skupščine, komisija za volitve zlasti:
—	opravlja razpisni oz. kandidacijski postopek, če tako določa zakon, odlok ali drug akt skupščine;
—	pripravlja in daje zborom predloge za izvolitev oz. imenovanje in razrešitev funkcionarjev skupščine, kolikor ni s tem poslovnikom in poslovniki zborov drugače določeno in predloge za sestavo delovnih teles skupščine; lahko pa pripravi predloge in predlaga sestavo delovnih teles zborov;
—	daje pristojnim zborom mnenja s predlogom za izvolitev in razrešitev članov izvršnega sveta ter mnenja k predlogom za imenovanje in razrešitev predstojnikov občinskih upravnih organov;
—	daje zborom predloge za izvolitev, imenovanje ali razrešitev predsednika in sodnikov temeljnega sodišča, predsednika in sodnikov splošnega sodišča združenega dela, sodnika za prekrške ter sodnikov porotnikov; predloge za izvolitev, imenovanje in razrešitev drugih občinskih funkcionarjev in članov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, če tako določa zakon, statut občine ali drug akt skupščine oz. samoupravni akt teh organizacij;
—	daje zborom predloge za imenovanje drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon;
—	sodeluje s koordinacijskim odborom za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ormož;
—	obravnava in pripravlja predloge ustreznih aktov za zbore za izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev, glede katerih ni sama predlagatelj;
—	sodeluje pri sprejemanju družbenega dogovora in odloka o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov delegatom in voljenim ali imenovanim funkcionarjem;
—	izdaja odločbe voljenim ali imenovanim funkcionarjem o višini mesečnih osebnih dohodkov oz. nadomestil in drugih osebnih prejemkov;
—	opravlja druge zadeve, ki jih določajo splošni akti in ta poslovnik.
b)	Statutarno pravna komisija
131.	člen
Statutarno pravna komisija lahko obravnava zaradi skladnosti z ustavo, zakoni in statutom in zaradi pravne obdelave:
—	odloke in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina in njeni zbori ter daje pristojnim zborom o tem poročila s svojimi mnenji in predlogi;
—	amandmaje k predlogu odloka ali drugega splošnega akta skupščine;
—	splošne akte samoupravnih organizacij, ki jih potrjuje ali h katerim daje svoja soglasja skupščina na svoji seji in daje mnenja, pripombe in predloge pristojnim zborom;
—	vloži zahtevo za izdajo odloka, ki je ne vložijo organi in organizacije iz 188. člena tega poslovnika in daje o tem pristojnim zborom svoje mnenje;
—	poročila delovnih teles skupščine in zborov;
—	o predlogu, ali naj bo odlok izdan po hitrem postopku in da o tem svoje mnenje;
—	o ukrepih, ki jih naj skupščina sprejme v zvezi z izvrševanjem pravice nadzorstva nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela;
—	predlog oz. zahtevo za obvezno razlago odloka;
—	izvršuje redakcijsko obdelavo aktov skupščine.
Statutarno pravna komisija še:
—	opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in drugih splošnih aktov;
—	daje mnenja in predloge pristojnim zborom skupščine o besedilu družbenega dogovora, kadar skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora in pri prevzemanju obveznosti;
—	daje predsedstvu skupščine na njegovo zahtevo mnenja v zvezi z s pristojnostmi zborov skupščine in mnenja v zvezi z razlago poslovnika skupščine;
—	določi prečiščena besedila odlokov in drugih aktov skupščine, če je z odlokom ali drugim aktom za to pooblaščena;
—	opravlja druge zadeve določene s tem poslovnikom.
132.	člen
Komisija ima 9 članov. Po dva člana izvolijo zbori izmed delegatov v vsakem zboru skupščine, trije člani komisije pa se imenujejo izmed strokovnih in javnih delavcev s področja pravnih znanosti.
V komisiji sodelujeta kot člana tudi po dva delegata ustrezne skupščine samoupravne interesne skupnosti za območje občine, kadar ta odloča enakopravno s pristojnimi zbori, skupščine, če komisija obravnava zadeve, ki so v pristojnosti te SIS.
c)	Komisija za vprašanje borcev NOV
133.	člen
Komisija za vprašanja borcev NOV:
—	spremlja in proučuje problematiko borcev NOV, vojaških invalidov, predvojnih revolucionarjev, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev, žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojne in vojnega materiala;
—	predlaga ukrepe za izpopolnitev sistema družbene skrbi za te osebe;
—	spremlja, proučuje in obravnava položaj in probleme oseb iz prve alineje tega člena, ter daje predloge za njihovo reševanje;
—	obravnava osnutke oz. predloge odlokov in drugih aktov s tega področja;
—	skrbi za spomenike NOB in spominska obeležja.
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom ali predpisi, ki urejajo to področje;
134.	člen
Komisija ima 9 članov. Po dva člana se izvolita izmed delegatov v vsakem zboru skupščine, tri pa delegira OO ZZB NOV Ormož.
č) Komisija za odlikovanja in priznanja
129.	člen
V okviru svoje pristojnosti obravnava komisija za volitve predloge, ki jih dobi skupščina za izvolitev oz. imenovanje funkcionarjev iz njene pristoj-
135.	člen
Komisija za odlikovanja in priznanja zbira predloge o zaslužnih občanih in organizacijah ter daje predloge za podelitev odlikovanj in priznanj.
136.	člen
Komisija ima 9 članov. Komisijo sestavljajo delegati skupščine in predstavniki organizacij, ki jih določi skupščina.
d)	Komisija za vloge in pritožbe
137.	člen
Komisija za vloge in pritožbe:
—	obravnava vloge, predloge in zahteve, v katerih občani in organizacije predlagajo izdajo ali spremembo odloka ali drugega splošnega akta za ureditev vprašanj splošnega pomena, kolikor ni drugače določeno glede predlogov in zahtev, ki jih dajo nekateri organi in organizacije; po lastni presoji pošilja predloge in zahteve pristojnim telesom skupščine;
—	obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamične zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih, ukrepa pri pristojnih organih, da rešijo take zadeve po veljavnih predpisih in obvešča o tem vlagatelje oz. pritožnike;
—	proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih pošiljajo občani in organizacije skupščini in njenim telesom ter ugotavlja vzroke zanje;
—	obvešča pristojna telesa skupščine o pojavih, ki nastajajo pri uporabi odlokov, in jim predlaga ustrezne ukrepe;
—	opravlja druge zadeve, določene s tem poslovnikom.
3.	Druga telesa skupščine
145.	člen
Skupščina ima poleg stalnih komisij lahko tudi druga delovna telesa, ki jih ustanovi po posebnih predpisih, s tem poslovnikom ali s sklepom kot posebna telesa.
Za ta telesa se primerno uporabljajo splošne določbe tega poslovnika o delovnih telesih skupščine in zborov. Njihov naziv, naloge, pooblastila in sestavo določa akt, na podlagi katerega se ustanovijo.-
a)	Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito
146.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito opravlja v mejah svojih pristojnosti na področju ljudske obrambe naloge, iz 58. člena ter 1. in 3. odstavka 59. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SRS, št. 23—105/76) in druge naloge, ki mu jih naloži zakon ali skupščina.
147.	člen
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito ima predsednika, podpredsednika in člane, katerih število določi skupščina hkrati z imenovanjem.
138.	člen
Komisija lahko daje pristojnemu zboru oz. zborom poročilo o svojih ugotovitvah s predlogi, kaj bi bilo treba ukreniti.
Če ugotovi komisija pri obravnavanju vloge, da je bilo delo državnega organa ali organizacije nezakonito ali očitno nepravilno, mora obvezno obvestiti o teh ugotovitvah pristojni zbor oz. zbore ter izvršni svet.
139.	člen
Komisija ima 9 članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
140.	člen
Strokovne in druge zadeve za komisijo opravlja strokovni delavec sekretariata skupščine ali upravnih organov SO Ormož. Ta delavec je sekretar komisije.
141.	člen
Komisija oziroma služba za vloge in pritožbe opravlja tudi strokovne zadeve v zvezi s preizkušanjem vlog, prošenj in pritožb, ki jih skupščini pošiljajo ali odstopajo zvezni ali republiški organi ter družbenopolitične organizacije in druga telesa, ki se na teh nivojih ukvarjajo z reševanjem vlog, prošenj in pritožb.
b)	Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
148.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skrbi za uveljavljanje družbene samozaščite na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu, opravlja pa zlasti tele naloge:
—	proučuje in obravnava cestno problematiko v zvezi s preventivo in vzgojo;
—	pospešuje prometno vzgojo, izobrazbo in etiko udeležencev v cestnem prometu;
—	razvija in pošpešuje varnost cestnega prometa s sredstvi javnega obveščanja;
—	predlaga organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cesnega prometa ukrepe za izboljšanje varnosti;
—	razvija in pospešuje organizacijo in aktivnost šolske prometne službe.
149.	člen
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ima predsednika in 12 članov, ki jih imenuje skupščina.
Svet sestavljajo delegati skupščine in predstavniki organov ter organizacij, katerih dejavnost je pomembna za preventivno in vzgojno delovanje v cestnem prometu.
Člani sveta so lahko tudi strokovnjaki s področja cestnega prometa.
e)	Komisija za družbeno nadzorstvo
142.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo:
—	obravnava splošna vprašanja v zvezi z izvajanjem politike, izvrševanjem odlokov in drugih splošnih aktov skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitve dohodka, kakor tudi glede načina uresničevanja pravic in dolžnosti državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnoti;
—	sodeluje s samoupravnimi organi in organi samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih, z družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter z drugimi organi družbene skupnosti;
—	obvešča zbore o svojih ugotovitvah in predlaga določene ukrepe oz. sprejem aktov, ki se nanašajo na razvijanje odgovornosti in socialističnih norm pri samoupravljanju, poslovanju in pri razpolaganju z družbenimi sredstvi ter jim predlaga ukrepe za izvrševanje funkcije družbenega nadzor^ stva;
—	predlaga zborom obravnavanje posameznih vprašanj in sprejem ukrepov za preprečevanje pojavov v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki imajo lahko škodljive posledice za splošne družbene interese;
—	opravlja druge zadeve določene s tem poslovnikom ali drugim aktom skupščine.
143.	člen
Delovna telesa, ki spremljajo izvajanje politike in izvrševanje aktov skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi in delitvijo dohodka, opozarjajo komisijo na pojave, ki bi jih bilo treba obravnavati pri opravljanju nadzorstva.
Komisija opravlja zadeve iz svoje pristojnosti tudi na podlagi opozoril občanov in samoupravnih organov organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
144.	člen
Komisija ima 9 članov. Po trije člani se izvolijo izmed delegatov v vsakem zboru skupščine.
VIII.	IZVRŠNI SVET IN OBČINSKI UPRAVNI ORGANI
1.	Izvršni svet
a)	Sodelovanje izvršnega sveta pri delu skupščine
150.	člen
Pri izvrševanju svojih s statutom občine Ormož in odlokom določenih funkcij, izvršni svet:
—	predlaga skupščini določanje politike ter izdajo odlokov in drugih splošnih aktov;
—	daje skupščini, mnenja o predlogih odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih pošljejo skupščini drugi pooblaščeni predlagatelji in lahko predlaga amandmaje k predlogu teh aktov;
—	predlaga pristojnim zborom obravnavanje stanja, pojavov in problemov v zvezi z izvajanjem politike, ki jo je določila skupščina in izvrševanjem odlokov in drugih predpisov ter splošnih aktov skupščine in lahko predlaga pristojnim zborom, da sprejmejo stališče o teh vprašanjih;
—	daje skupščini mnenja in predloge o samoupravnih in drugih aktih samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje oz. daje k njim svoje soglasje skupščinam na svoji seji;
—	lahko zahteva, da pristojni zbor prouči določena vprašanja in mu predlaga, da sprejme o teh vprašanjih stališča;
—	ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah skupščinskih teles in preko predstavnikov pojasnjevati svoja stališča o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu teh sej;
—	daje odgovore na vprašanja delegatov in pojasnila na vprašanja, ki mu jih postavljajo posamezni zbori, delovna telesa in delegati v zborih;
—	lahko predlaga pristojnemu zboru, da se odloži obravnava predloga odloka ali drugega splošnega akta skupščine, ali da se zaradi obravnave določenega vprašanja sestavi skupna komisija iz članov pristojnega zbora in članov izvršnega sveta ali da se skliče seja pristojnega zbora, na kateri bi razložil svoja stališča.
151.	člen
Izvršni svet omogoča delovnim telesom skupščine sodelovanje pri pripravah odlokov in drugih splošnih aktov v izvršnem svetu in v občinskih
upravnih organih ter organizacijah in o poteku teh priprav obvešča skupščino ter njene zbore.
152.	člen
Da se zagotovi sodelovanje skupščine in zborov ter drugih teles z izvršnim svetom, obveščajo ta telesa izvršni svet o svojih sejah, njihovih dnevnih redih in o sprejetih sklepih ter mu pošiljajo potrebna gradiva.
153.	člen
Splošno pravico predstavljati izvršni svet v skupščini in njenih telesih ima predsednik izvršnega sveta.
Za svoje predstavnike na sejah zborov lahko določi izvršni svet svoje člane in funkcionarje, ki vodijo občinske upravne organe ter njihove namestnike.
Za predstavnike na sejah delovnih teles lahko določi izvršni svet tudi druge funkcionarje in strokovne delavce v izvršnem svetu ali v občinskih upravnih organih.
154.	člen
Izvršni svet sporoči hkrati z vsakim predlogom za izdajo odloka ali drugega akta skupščine ali z osnutkom oz. predlogom takega akta, ki ga predloži skupščini, katere svoje predstavnike in pooblaščence je določil za posamezne pristojne zbore in delovna telesa.
155.	člen
Izvršni svet poroča skupščini na lastno pobudo ali na zahtevo zborov o svojem delu ali jo seznanja o izvajanju politike skupščine bodisi v celoti ali o posameznih vprašanjih o stanju, razvoju in družbenih odnosih na vseh področjih družbenega življenja, o izvrševanju zakonov kakor tudi o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov, ki jih je sprejela skupščina; o drugih zadevah s katerimi se je ukvarjal ter o problemih, ki jih je pri tem ugotovil.
156.	člen
Izvršni svet poroča skupščini o svojem delu in o drugih vprašanjih po svojem predstavniku na skupni seji zborov ali na seji tistega zbora, v katerega področje sodi vprašanje, ali pa s pismenim sporočilom, ki ga pošlje predsedniku skupščine. Predsednik skupščine pošlje to poročilo predsednikom pristojnih zborov.
157.	člen
Poročilo izvršnega sveta skupščine obravnava na seji zbor, v katerega področje sodijo vprašanja, o katerih izvršni svet poroča, ali pa ga obravnavajo vsi zbori na skupni seji.
Ko je obravnava končana, lahko zavzamejo pristojni zbori stališča o delu izvršnega sveta in o drugih vprašanjih, ki so jih obravnavali ter določijo delovnim telesom in izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje politike in izvrševanje zakonov ter drugih splošnih aktov in nove naloge ter smernice za nadaljnje delo.
b)	Postopek obravnave interpelacije
158.	člen
Najmanj 10 delegatov v katerem koli zboru lahko vloži v svojem zboru interpelacijo, naj se obravnavajo posamezna politična vprašanja v zvezi z delom izvršnega sveta.
Interpelacijo vložijo pismeno. V njej morajo obrazložiti vprašanje, ki naj se obravnava na seji zbora. Interpelacijo podpišejo delegati v zboru, ki so jo vložili.
Delegati v zboru pošljejo interpelacijo predsedniku zbora.
Predsednik zbora pošlje interpelacijo takoj predsedniku izvršnega sveta, delegatom v zboru in predsedniku skupščine.
159.	člen
Izvršni svet mora poslati predsedniku pristojnega zbora pismeno sporočilo s svojimi mnenji in stališči v roku 15 dni po prejemu sporočila, da bo zbor obravnaval interpelacijo.
Interpelacija in poročilo izvršnega sveta se da na dnevni red prve prihodnje seje zbora kot posebna točka dnevnega reda.
Ce izvršni svet ne pošlje poročila v roku 15 dni, se da interpelacija na dnevni red prve seje po preteku tega roka, tudi če ni dano poročilo izvršnega sveta v zvezi z interpelacijo.
160.	člen
Predstavnik delegatov, ki so vložili interpelacijo, ima pravico na seji zbora obrazložiti interpelacijo.
Predstavnik izvršnega sveta lahko na seji zbora obrazloži poročilo izvršnega sveta oz. lahko da na seji zbora poročilo v zvezi z interpelacijo.
161.	člen
Razpravo o interpelaciji lahko zbor konča s sklepom o stališčih glede obravnavanega vprašanja, s katerim lahko tudi naloži izvršnemu svetu obveznosti za izvajanje pol itike in izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov ter naloge in smernice za nadaljnje delo.
Predlog sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena lahko daje predlagatelj interpelacije ali skupina delegatov v zboru, ki jo za pripravo sklepa imenuje zbor. Zbor lahko sklene, da bo o predlogu tega akta sklepal na naslednji seji.
162.	člen
Delegati v zboru, ki so vložili interpelacijo, jo lahko umaknejo vse do konca obravnave. Interpelacija je umaknjena, če jo umakne večina podpisnikov.
2.	Občinski upravni organi
163.	člen
Skupščina in njeni zbori lahko v okviru svoje pristojnosti oz. delovnega področja zahtevajo od občinskih upravnih organov in organizacij:
—	da proučijo posamezna vprašanja s svojega delovnega področja in da o tem poročajo;
—	da jih obvestijo o stanju in pojavih s svojega delovnega področja;
—	da opravijo strokovna in druga opravila za potrebe skupščine, zborov in njihovih delovnih teles;
—	da jim poročajo o izvajanju politike, ki jo je določila skupščina, o izvrševanju odlokov in drugih splošnih aktov skupščine in o posameznih vprašanjih iz svojega delovnega področja.
—	da jim posredujejo podatke, s katerimi razpolagajo ali, ki sojih glede na svoje delo dolžni zbirati in evidentirati ter spise in druga gradiva, ki so potrebna za delo zborov in delovnih teles skupščine.
164.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, imajo v zvezi s členom 117 tega poslovnika pravico in dolžnost sodelovati na seji zbora oz. delovnega telesa, kadar se razpravlja o predlogu akta, s katerim se urejajo vprašanja in razmerja z delovnega področja občinskega upravnega organa.
Na seji zbora in delovnega telesa dajejo ti funkcionarji obvestila in pojasnila o vprašanjih, ki se obravnavajo. Na zahtevo so dolžni dati tako obvestilo in pojasnilo tudi pismeno.
Če se funkcionar, ki vodi delo občinskega upravnega organa ne more udeležiti seje zbora ali delovnega telesa, lahko določi, da se za dajanje obvestil in pojasnil glede določenih vprašanj z delovnega področja občinskega upravnega organa, ki se obravnavajo na seji, udeleži seje drug funkcionar ali strokovni delavec v tem upravnem organu.
165.	člen
Funkcionarji, ki vodijo delo občinskih upravnih organov, poročajo na zahtevo zborov ali na lastno pobudo skupščini o stanju na ustreznem upravnem področju, o izvrševanju zakonov in splošnih aktov in drugih vprašanjih s svojega delovnega področja ter o delu občinskih upravnih organov, ki jih vodijo.
Za poročanje o zadevah iz prejšnjega odstavka tega člena lahko sodeluje na seji zborov in na sejah delovnih teles kot predstavnik občinskega upravnega organa tudi drug funkcionar v tem organu, če ga posebej določi predstojnik organa.
IX.	PROGRAMIRANJE DELA SKUPŠČINE IN NJENIH TELES
166.	člen
Skupščina sprejme m izvajanje nalog s svojega delovnega področja delovni program, ki izhaja iz statuta občine Ormož, družbenih planov, drugih splošnih aktov in iz že določene politike skupščine ter iz politike in dokumentov družbeno političnih organizacij oziroma iz ustreznih aktov republike in federacije.
Delovne programe oz. delovne načrte v okviru svojega delovnega področja sprejmejo tudi delovna telesa.
Zadeve iz programov zborov, o katerih enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti za območje občine, so sestavni del programov teh skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
167.	člen
Skupščina sprejme delovni program za obdobje enega leta, lahko pa tudi za daljše obdobje.
Na podlagi delovnega programa lahko določi vsak zbor tudi periodični delovni načrt svojega dela.
Periodični delovni načrt določa naloge in zadeve, ki jih bo zbor opravil v poHptnem obdobju in ki se uskladijo s predlogi dnevnih redov posameznih sej zbora v tem obdobju.
168.	člen
Pri sestavljanju delovnega programa se črpa gradivo iz predlogov delegacij temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti, konferenc delegacij, delegacij krajevnih skupnosti, delovnih teles skupščine in zborov, predsedstva skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti ter samoupravnih organizacij in skupnosti.
169.	člen
Delovni program zbora mora biti sestavljen tako:
—	da omogoča pogoje za dolgoročno delo in dolgoročno usmerjanje razvoja;
—	da so v njem razvidne prednostne naloge;
—	da omogoča spremljanje aktualnih družbenih vprašanj ter izvajanje politike in aktov, ki jih je sprejela skupščina.
X.	AKTI OBČINSKE SKUPŠČINE 1. Splošne določbe
170.	člen
Skupščina sprejema statut, odloke, družbeni plan občine, občinski proračun in zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna, resolucije, priporočila, sklepe in stališča ter daje obvezne razlage odlokov.
Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter sprejema sklepe o pristopu k dogovorom oziroma sporazumom oziroma o odklonitvi pristopa.
171.	člen
Odloke in druge splošne akte sprejemajo zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor enakopravno; zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa tudi samostojno.
Družbenopolitični zbor v okviru svoje pristojnosti sodeluje pri sprejemanju odlokov in drugih splošnih aktov s pristojnim zborom tudi tako, da sprejema stališča.
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti enakopravno s pristojnim zborom sprejemajo odloke in druge splošne akte skupščine, ki jih na podlagi ustave SR Slovenije, statuta občine Ormož in zakonov določa ta poslovnik.
Obvezne razlage odlokov dajejo zbori skupščine oz. zbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki so odlok sprejele.
172.	člen
S priporočilom opozarja skupščina na pomen posameznih vprašanj, ki se nanašajo na izvajanje zakonov, odlokov in drugih splošnih aktov ali na razvoj samoupravljanja in samoupravnih odnosov na določenem področju.
S priporočilom se izraža stališče skupščine glede razvijanja samoupravnih odnosov in medsebojnega sodelovanja organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih organizacij in skupnosti glede vprašanj splošnega pomena. S priporočilom skupščina tudi vspodbuja samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje.
S priporočilom se predlagajo ukrepi, ki naj bi jih sprejele organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter upravni organi za reševanje vprašanj v skladu z njihovimi nalogami.
173.	člen
Z resolucijo opozarja skupščina na stanje, probleme in potrebe na področju družbenega življenja, ki so skupnega pomena za občino, določa politiko, ki jo je treba izvajati na teh področjih in ukrepe, ki so za to potrebni.
174.	člen
Organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter državni organi, katerim so priporočila oz. resolucije namenjene, zavzemajo stališča k vprašanjem, na katere se priporočilo oz. resolucija nanaša.
175.	člen
Sklepe sprejema skupščina kot akte, s katerimi izvršuje svoje pravice ali kot akte, s katerimi ureja notranjo organizacijo in odnose v skupščini.
S sklepom kot aktom, s katerim skupščina izvršuje svoje pravice odločajo pristojni zbori o izvolitvi, imenovanju ali razrešitvi, potrditvi ustreznih aktov, samoupravnih organizacij in skupnosti ali o soglasju k takim aktom ter o drugih pravicah, ki jih ima skupščina po statutu, po zakonu in tem poslovniku.
Sklepe, s katerimi urejajo svojo notranjo organizacijo in odnose v skupščini in sklepe o svojem delu, sprejemajo zbori in delovna telesa skupščine in zborov.
176.	člen
Skupščina s sklepi nalaga obveznosti IS in občinskim upravnim organom glede priprave oz. spremembe odlokov in drugih aktov ali opravljanja drugih zadev z njihovega delovnega področja.
177.	člen
S stališči skupščina oz. njeni zbori opredeljujejo politiko do obravnavanih zadev in dajejo pobude za izvajanje politike in izvrševanje odlokov ter drugih splošnih aktov skupščine.
178.	člen
Priporočila resolucije, sklepe in stališča sprejemajo v okviru svojih pristojnosti zbori enakopravno oz. samostojno.
179.	člen
Skupščina sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora, če je to z zakonom ali odlokom določeno, ali če to sklenejo zbori skupščine, v katerih pristojnost spada zadeva, ki je predmet družbenega dogovora. Zbori, v katerih pristojnost spadajo zadeve, ki so predmet družbenega dogovora lahko določijo delovno telo, ki bo sodelovalo pri pripravi družbenega dogovora in bo potem, ko bo s podpisniki doseženo soglasje glede vsebine dogovora, predložilo besedilo družbenega dogovora v odločanje pristojnim zborom.
Družbeni dogovor podpiše v imenu skupščine predsednik skupščine ali funkcionar skupščine po pooblastilu predsednika skupščine, če skupščina ne določi drugače.
180.	člen
Odloke in druge akte, ki jih sprejema skupščina, podpisuje predsednik občinske skupščine.
Akte iz prvega odstavka tega člena, ki jih sprejema posamezen zbor samostojno, podpisuje predsednik tega zbora.
Sklepe delovnih teles, ki jih sprejemajo pri svojem delu, podpisujejo predsedniki teh teles, če ni s predpisom drugače določeno.
181.	člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter na obvezne razlage odlokov se da pečat skupščine.
Z izvirnikom odloka oz. drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka je mišljeno njihovo besedilo, ki je bilo sprejeto na sejah pristojnih zborov.
Izvirnike odlokov in drugih aktov skupščine ter obveznih razlag odlokov hrani skupščina.
Za pripravo izvirnikov, za pečat na njih, za njihovo hrambo in za evidenco o njih skrbi sekretar skupščine.
182.	člen
Odloki in drugi splošni akti skupščine ter obvezne razlage odlokov se objavljajo v občinskem uradnem vestniku.
V občinskem uradnem vestniku se objavijo tudi drugi akti skupščine, če tako sklenejo pristojni zbori.
Akte iz prejšnjih dveh odstavkov pošilja v objavo sekretar skupščine.
Sekretar skupščine daje na podlagi izvirnega besedila sprejetega odloka ali drugega akta skupščine ali obvezne razlage odloka popravke morebitnih napak v objavljenem besedilu odloka, akta oz. obvezne razlage.
Akti skupščine s področja ljudske obrambe za katere je določeno, da so tajni, se ne objavljajo ali se objavijo na način in v času, ki sta določena v teh aktih.	v
2. Postopek za izdajo odloka
a) Splošne določbe
183.	člen
Odlok se sprejema praviloma v dveh fazah in sicer kot osnutek odloka (prva faza) in predlog odloka (druga faza).
184.	člen
Odlok lahko predlaga: vsak delegat oz. skupina delegatov v svojem zboru, vsak zbor, IS skupščine, skupščina SIS za območje občine, ki sodeluje v delu skupščine, komisija, odbor skupščine oz. zbora (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).
185.	člen
Osnutek odloka oz. predlog odloka obravnavajo komisije in delovna telesa skupščine in zborov, ki so pristojna za zadeve, ki jih ureja odlok, če so za ustrezno podočje ustanovljena.
Ko delovna telesa skupščine in zborov ugotovijo na podlagi vseh razprav, kako so usklajena različna stališča glede aktov iz 1. odstavka tega člena, ki so na dnevnem redu seje zborov, poročajo o tem zborom s poročilom v katerega vključijo tudi svoja stališča, mnenja, pripombe, predloge oz. amandmaje.
Če vsebuje akt iz 1. odstavka tega člena določbe, ki zahtevajo finančna sredstva, obravnava tak akt tudi delovno telo skupščine oz. zbora, ki je pristojno za vprašanja finančnih sredstev in razpolaganje s sredstvi, da prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in možne vire za financiranje predlagane rešitve.
Osnutek odloka oz. predlog odloka lahko obravnava v okviru svoje pristojnosti tudi statutarno pravna komisija.
Poročila delovnih teles skupščine in zborov se pošljejo predsednikom zborov, statutarno pravni komisiji in predlagatelju osnutka odloka oz. predloga odloka ter vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo za seje zborov skupščine najmapj 6 dni pred dnem, določenim za sejo zbora, na kateri bo obravnavan predlog akta.
186.	člen
Delovno telo skupščine oz. zborov določi izmed svojih članov poročevalca, ki bi lahko na seji zbora obrazloži stališča, mnenja, pripombe, predloge, oz. amandmaje delovnega telesa, kolikor je bila opravljena obravnava pa tudi mnenja delovnih teles skupščine ali zbora o stališčih, ki so se oblikovala v javni obravnavi.
187.	člen
Predlagatelj osnutka odloka oz. predloga odloka je povabljen na sejo zbora.
Predstavnik predlagatelja ima pravico in dolžnost sodelovati med vso obravnavo, ter pravico dajati pojasnila, mnenja in predloge.
Predstavnik IS sodeluje med vso obravnavo akta tudi, če IS ni predlagatelj akta.
b) Zahteva za izdajo odloka
188.	člen
Delegacija, samoupravne organizacije in skupnosti DPO, temeljno sodišče, sodišče združenega dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja, društva in občani se lahko obračajo z zahtevo za izdajo odloka na skupščino ali na kateregakoli predlagatelja.
189.	člen
Predlogi, ki jih dajejo predlagatelji po prejšnjem členu, se pošljejo neposredno predsedniku skupščine, ki jih predloži pristojnim zborom.
Če zbor sprejme zahtevo za izdajo odloka, s sklepom določi način, kako naj se v smislu teh zahtev izdela osnutek oz. predlog odloka. Sestavljalec osnutka oz. predloga odloka je v nadaljnjem postopku predlagatelj odloka.
Na sejo, na kateri se odloča o zahtevi za izdajo odloka, se povabi predstavnik predlagatelja zahteve, ki lahko na seji zahtevo obrazloži.
Pristojni zbor mora obvestiti predlagatelja zahteve oz. predloga o stališču, ki ga je v zvezi z zahtevo oz. predlogom zavzel.
190.	člen
Zahtevo za izdajo odloka, ki je ne vložijo organi in organizacije iz 188. člena lega poslovnika, se pošlje statutarno pravni komisiji skupščine.
Preden komisija obravnava zahtevo, lahko zahteva mnenja ustreznih teles skupščine oz. zborov ter drugih organov o tej zadevi.
Če komisija meni, da bi bilo treba v skladu z vloženo zahtevo sprejeti odlok, lahko da predlog sama, ali pa predlaga pristojnemu zboru, da zahtevo prouči in določi, kako naj se izdela in vloži predlog za izdajo odloka in kdo naj ga izdela.
Komisija obvesti predlagatelja o stališču, ki ga je zavzela o njegovi zahtevi.
c)	Osnutek odloka
191.	člen
Osnutek odloka vsebuje rešitve, ki so predlagane, v obliki pravnih določb ali tez.
Osnutek odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z različnimi variantami in posledice, ki bodo nastale za delovne ljudi na posameznih področjih združenega dela in za občane na podlagi predlaganih rešitev; finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka ter vire in način zagotovitve teh sredstev;
K osnutku odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija in povzetek vsebine osnutka odloka.
192.	člen
Na seji obravnavajo pristojni zbori osnutek odloka najprej načelno tako, da izražajo delegati svoja mnenja o tem, ali so od pristojnih zborov določena načela, na katerih naj temelji odlok, v osnutku odloka pravilno in dosledno izvedena.
193.	člen
Ce pristojni zbor v načelu sprejme osnutek odloka, preide k obravnavi posameznih členov ali tez.
Po končani obravnavi zbor s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in ga pošlje predlagatelju odloka, da pripravi predlog odloka. Hkrati zbor v sklepu določi, ali je treba za obravnavanje in proučevanje predloga odloka ustanoviti poseben odbor oz. drugo delovno telo zbora.
Če pristojni zbori v načelu ne sprejemajo osnutka odloka, ga vrnejo predlagatelju in določijo s sklepom, v katerem pogledu je treba osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati pa lahko določijo tudi rok, v katerem mora predlagatelj osnutka odloka poslati zborom spremenjeni oz. dopolnjeni osnutek.
Če med pristojnimi zbori ni soglasja o tem, ali se sprejme osnutek odloka, zbori sporazumno določijo nadalnji postopek.
Zbor lahko določi tudi rok za obravnavo osnutka v delegacijah, ki ne sme biti krajši kot 15 dni; lahko pa tudi določi, da se osnutek odloka da v javno obravnavo in določi rok za javno obravnavo.
č) Predlog odloka
194.	člen
Predlog odloka ima obliko, v kateri se sprejemajo predpisi z zakonsko močjo.
Predlog odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti naslednje; kako so upoštevana morebitna stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj jih ni ter rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka, besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oz. dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka in končno vire ter način zagotovitve teh sredstev.
Predlogu odloka mora biti predložena potrebna dokumentacija.
d)	Obravnava predloga odloka v delovnih telesih
195.	člen
Po obravnavi predloga odloka lahko delajo delovna teleta in statutarno pravna komisija zboru svoja poročila z mennji o amandmajih in predlogih, ki so bili dani med obravnavanjem v delegacijah in s svojimi predlogi k temu predlogu odloka.
Predloge, ki imajo namen dopolniti ali spremeniti predlog odlc '<a, dajo delovna telesa in statutarno pravna komisija v obliki amandmaja.
Delovna telesa in statutarno pravna komisija med seboj sodelujejo in se obveščajo ter lahko obravnavajo tudi stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje drugih teles.
e)	Obravnava predloga odloka v zboru
196.	člen
Obravnava predloga odloka na sejah pristojnih zborov obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
Med načelno obravnavo odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in načenjajo vsa vprašanja glede rešitev, ki jih vsebuje predlog.
Med obravnavo besedila se razpravlja o predlogu odloka po delih, poglavjih oz. oddelkih, če zbor tako sklene, pa tudi po Členih.
197.	člen
Po končani načelni obravnavi zbor odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandamjih se lahko začne obravnava le o predloženih amandmajih.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča zbor o predlogu odloka v celoti.
198.	člen
Zbor lahko med obravnavo o predlogu odloka oz. o posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhonimi izjavljanji in sklene, da se obravnava ter sklepanje odloži, če ugotovi, da je potrebno proučiti posamezna vprašanja, ki so se pojavila ob obravnavi predloga odloka.
Ce zbor sklene, da se obravnava in sklepanja o predlogu odloka odloži, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določa rok za ponovno obravnavo.
199.	člen
Zbor, ki ne odloča o odloku, je pa predlog odloka obravnaval in dal pristojnemu zboru svoja mnenja in predlagal amandma, lahko po svojem predstavniku na sejah pristojnih zborov obrazloži svoje stališče.
0 Amandmaji
200.	člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pismeni obliki in obrazložen.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po 184. členu tega poslovnika pravico predlagati odlok.
201.	člen
Ce vsebuje amandma določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori na možnosti za zagotovitev teh sredstev. Zbor lahko sklene, naj se pred odločitvijo o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve. Do amandmaja se mora opredeliti tudi IS.
202.	člen
Amandma k predlogu odloka je treba poslati predsedniku zbora
najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo zbor obravnaval predlog odloka.
Amandma k predlogu odloka pošljejo predsedniki pristojnih zborov predsednikom morebitnih pristojnih delovnih teles skupščine in zborov, predlagatelju predloga odloka, IS in statutarno pravni komisiji, ter vsem tistim, ki se jim pošiljajo gradiva za seje zborov skupščine.
203.	člen
Delovna telesa in statutarno pravna komisija poslani amandma čimprej proučijo ter predložijo zborom poročilo.
Na sejo delovnega telesa in statutarno pravne komisije ter na sejo zbora je lahko povabljen tudi predlagatelj amandmaja.
204.	člen
Delegat, ki njegov predlog podpro še najmanj štirje delegati v zboru, sme izjemoma, če iz upravičenih razlogov tega ni mogel storiti v roku iz čl. 202., predlagati amandma k predlogu odloka na seji zbora med obravnavo.
Tudi tak amandma mora biti pisemn.
Predlagatelj predloga odloka lahko daje amandmaje vse dokler ni končana obravnava predloga. Tudi ti smandmaji morajo biti pismeni.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji zbora do konca obravnave spremeniti, dopolniti oz. umakniti amandma. Zbor lahko na obrazložen predlog predlagatelja predloga odloka sklene, da bo obravnaval amandma kot sestavni del predloga odloka.
IS lahko daje amandmaje tudi k predlogom odlokov, ki jih ni sam predlagal, vse dokler ni končana obravnava predloga.
Če amandma ni vložen v roku iz 1. odstavka 202. člena tega poslovnika se šteje, da je bil dan na seji zbora.
205.	člen
Predlagatelj predloga odloka lahko pove svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
IS lahko pove svoje mnenje o amandmaju tudi, če ni predlagatelj odloka.
206.	člen
O vsakem amandmaju k predlogu odloka se glasuje praviloma posebej.
Če je k členu predloga odloka predlaganih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od rešitev predlaganih v predlogu odloka, in nati po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej odloča o amandmaju, ki je dan k amandmaju.
g) Odločanje pri sprejemanju odloka
207.	člen
O tem, kdaj se da predlog za izdajo odloka, osnutek, oz. predlog odloka na glasovanje, odloči predsednik zbora.
208.	člen
Da bi za odločitev o predlogu dosegli delegati v zboru soglasje, lahko po potrebi preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji.
Delegati lahko preverjajo stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji tudi o amandmajih, predloženih k predlogu odloka. O tem, da naj se preveri stopnja soglasja s predhodnimi izjavljanji, odloči predsednik zbora, votli nbc
'Wj'Škiajšanje rokov in združevanje faz v postopku za izdajo odloka
209.	člen
Če ne gre za obsežne in zahtevne odloke ali druge odločitve, lahko na obrazložen predlog predlagatelja ali delovnega telesa skupščine oz. zbora, ali na pobudo predsedstva skupščine zbor skrajša roke v posameznih fazah postopka za izdajo odloka oz. obravnavo in odloča o doloku tako, da združi obe fazi sprejemanja odloka.
i)	Hitri postopek za izdajo odloka
210.	člen
Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Po hitrem postopku se lahko izda samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi ljudske obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe in okoliščine.
211.	člen
Predlog, naj se odlok izda po hitrem postopku, mora biti posebej obrazložen. V obrazložitvi predloga mora predlagatelj navesti razloge zaradi katerih predlaga izdajo odloka po hitrem postopku in opozoriti na posledice, ki bi lahko nastale, če odlok ne bi bil izdan po tem postopku.
Skupaj s predlogom, naj se odlok izda po hitrem postopku, se da tudi predlog tega odloka z obrazložitvijo.
212.	člen
Če pristojni zbor sprejme predlog, naj bo odlok izdan po hitrem postopku, začne takoj na seji zbora obravnavati predlog; vendar pa lahko pred ali med obravnavo zahteva od statutarno pravne komisije, naj mu da svoje mnenje.
Če predloga odloka ni predlagal IS, zahteva zbor pred odločanjem od IS mnenje o tem predlogu.
213.	člen
K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče predlagati amandmaje do konca obravnave.
214.	člen
Če zbor ne sprejme predloga, naj se odlok izda po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega pooslovnika o postopku za sprejemanje osnutka oz. predloga odloka.
j)	Sprejem odloka
215.	člen
Odlok, pri katerem sprejemanju enakopravno sodelujejo zbori ali zbori in skupščine SIS oz. h kateremu po statutu občine ali tem poslovniku družbenopolitični zbor daje stališča, je sprejet, če so ga zbori ali zbori in SIS sprejeli v enakem besedilu in v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora.
216.	člen
Po tem, ko je zbor sprejel predlog odloka, obvesti predsednik zbora predsednika tistega zbora, ki enakopravno sodeluje pri sprejemanju odloka.
Predsedniki pristojnih zborov ugotovijo, ali je bil odlok izglasovan v zborih v enakem besedilu.
k)	Usklajevalni postopek
i	217. člen
Če predsedniki zborov ugotovijo, da besedilo, v katerem je bil predlog odloka izglasovan v enem zboru, ni enako besedilu, v katerem je bil izglasovan v drugem zboru, ali če predlog odloka ni bil sprejet v enem ali več zborih, ali če besedilo, v katerem je bil predlog izglasovan, ni v skladu g stališči družbenopolitičnega zbora, če je ta zbor stališča po statutu in tem poslovniku dolžan dati, obvestijo o tem svoj zbor.
Da bi se uskladilo besedilo predloga odloka med zbori oz. s stališči Družbenopolitičnega zbora, zbori ali skupščine SIS nadaljujejo obravnavo predloga odloka in znova glasujejo o spornih vprašanjih po tem, ko so dobili mnenje morebitnih delovnih teles, v katerih pristojnost spada odlok oz. skupin delegatov, imenovanih na sejah zborov, statutarno pravne komisije in predlagateljev.
218.	člen
Če se zbori po dveh zaporednih obravnavah spornega vprašanja ne sporazumejo o besedilu predloga odloka ali če predlog odloka ni bil sprejet v enem ali več zborih oz. ni bil sprejet v skladu s stališči družbenopolitičnega zbora, se začne usklajevalni postopek. V ta namen zbori določijo skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov (načeloma po tri člane).
219.	člen
Predsedniki zborov obvestijo komisijo iz prejšnjega člena tega poslovnika o neusklajenih stališčih in o spornih vprašanjih v zvezi s temi stališči in sporazumno določijo čas za njeno delo.
220.	člen
Komisija obravnava sporna vprašanja z namenom, da bi se uskladila stališča in sestavil sporazumen predlog, ki ga predloži v sprejem zborom.
Če se v skupni komisiji ne doseže soglasje večine predstavnikov vsakega zbora, ali če zbori ne sprejemajo sporazumnega predloga komisije, se predlog odloka odloži z dnevnega reda. Predlog se lahko ponovno da na dnevni red na predlog enega zbora ali IS.
l)	Postopek za sprejem drugih aktov
221.	člen
Drugi akti skupščine, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odloka tako, da se združita prva in druga faza postopka.
Odločbe, sklepi, stališča se lahko obravnavajo in sprejemajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek obravnavanja in sprejemanja predloga odloka.
Obravnava drugih aktov skupščine, ki niso odloki, je enotna, razen če pristojni zbor ne sklene, da bo imel posebej načelno obravnavo, in da posebej obravnaval besedilo.
m)	Postopek za obvezno razlago odloka
222.	£len
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajo predlagatelji odloka, določeni s tem poslovnikom.
Zahtevo za obvezno razlago odloka lahko dajo skupščini tudi samoupravne organizacije in skupnosti, sodišča, družbenopolitične organizacije in občani.
223.	člen
Predlog oz. zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno pravna komisija. Preden začne obravnavo, lahko zahteva mnenje ustreznih teles skupščine in predlagatelja odloka.
Če statutarno pravna komisija ugotovi, da je predlog oz. zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga predlaga pristojnim zborom v sprejem.
Če statutarno pravna komisija ugotovi, da zahteva za obvezno razlago ni utemeljena, obvesti o tem predlagatelja.
Kadar je več predlogov kandidature za posamezno funkcijo, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov.
Če dobita dva ali več kandidatov enako največje število glasov, se glasovanje med temi ponovi.
232.	člen
če kandidat oz. kandidati niso izvoljeni v enem zboru z večino, določeno po prejšnjem členu tega poslovnika, se ponovi kandidacijski postopek, in postopek glasovanja v vseh zborih, potem ko se predloži nov predlog kandidature.
b) Volitve, imenovanja in razrešitve v enakopravni pristojnosti ZZD, ZKS in DPZ
1.	Volitve predsednika in podpredsednika skupščine
224.	člen
Predlog za obvezno razlago odloka obravnavajo zbori po postopku, ki je določen v tem poslovniku za obravnavanje predloga odloka.
n)	Potrjevanje in dajanje soglasij k samoupravnim in drugim aktom
225.	člen
Samoupravni in drugi akti samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je z zakonom določeno, da jih potrjuje skupščina na svoji seji ali da daje k njim svoje soglasje, obravnavajo pristojni zbori skupščine.
220. člen
Samoupravni in drug akt ter obrazloženo mnenje IS k tem aktom obravnavajo delovna telesa skupščine in zborov ter statutarno pravna komisija, ki dajo pristojnim zborom svoje predloge ter mnenja oz. predlog sklepa o soglasju.
227.	člen
Pristojni zbori obravnavajo samoupravni ali drugi akt in nato sklepajo o soglasju k njemu oz. o potrditvi tega akta tako, da sprejmejo sklep o soglasju oz. potrditvi.
O odločitvi zborov se obvesti samoupravna organizacija oz. skupnost.
Če so pristojni zbori zavrnili samoupravni ali drug akt samoupravne organizacije oz. skupnosti, se v obrazložitvi navedejo razlogi za zavrnitev soglasja oz. potrditve.
o)	Javna obravnava odlokov
228.	člen
Pristojni zbor lahko sklene, da se da predlog odloka v javno obravnavo, katere nosilec je socialistična zveza delovnega ljudstva.
Če zbor odloči, da da odlok v javno obravnavo s sklepom:
—	določi besedilo odloka, ki bo dano v javno razpravo;
—	določi delovno telo zbora, ki bo spremljalo javno obravnavo in poročalo zboru, o javni obravnavi;
—	določi rok, v katerem je treba opraviti javno obravnavo.
229.	člen
Ko sprejme zbor poročilo SZDL o poteku javne obravnave in poročilo delovnega telesa zbora, zavzame zbor stališče o mnenjih in predlogih iz javne obravnave.
XI.	POSTOPEK PRI VOLITVAH IN IMENOVANJIH, RAZREŠITVAH IN ODPOKLICU
a) Splošne določbe o volitvah funkcionarjev skupščine, občinskih funkcionarjev in drugih funkcionarjev, ki jih določa zakon ali akt skupščine
230.	člen
Volitve se lahko opravijo, če je na seji posameznega zbora navzoča večina vseh delegatov v zboru.
Glasuje se javno, razen, če sklene posamezen zbor na predlog delegata v zboru, ki ga podprejo najmanj štirje delegati, da se glasuje tajno.
Če so volitve tajne, se glasuje z glasovnicami.
Volitve vodi predsednik posameznega zbora, pri delu mu pomaga sekretar zbora in po potrebi dva na seji izvoljena delegata.
Delegat glasuje z glasovnico za kandidata na ta način, da obkroži zaporedno številko pred njegovim imenom.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je delegat glasoval, ni veljavna.
231.	člen
Kadar je en sam predlog kandidature za posamezno funkcijo, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh delegatov v zboru.
233.	člen
Kandidata za predsednika skupščine, predlaga obč. konf. SZD.. Ormož.
Predlog kandidature se izroči pismeno predsedniku skupščine najmanj 10 dni pred pričetkom seje zborov, na katerih naj bo predsednik izvoljen.
Predstavnik obč. konf. SZDL Ormož ima pravico na sejah zborov obrazložiti predlog kandidature.
234.	člen
Podpredsednik skupščine se voli po izvolitvi predsednika skupščine po istem postopku kot velja za izvolitev predsednika skupščine.
Za predlaganje kandidata za podpredsednika skupščine se primerno uporabljajo določbe prejšnjega člena tega poslovnika.
2.	Imenovanje sekretarja skupščine
235.	člen
Sekretar skupščine se imenuje na sejah vseh zborov skupščine na predlog komisije za volitve po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi SZDL.
3.	Volitve in imenovanje obč. funkcionarjev in dajanje soglasij k imenovanju drugih funkcionarjev
236.	člen
Občinski funkcionarji in drugi funkcionarji, ki jih določa zakon ali drug akt občinske skupščine in ki jih volijo, imenujejo oz. dajejo soglasje k imenovanju v enakopravni pristojnosti vsi zbori skupščine, se volijo in imenujejo na predlog komisije za volitve, kolikor ni z zakonom, drugimi predpisi ali tem poslovnikom drugače določeno.
4.	Imenovanje članov organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti
237.	člen
Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, za katere je tako določeno s statutom občine, zakonom ali drugim aktom skupščine, ali samoupravnim aktom te organizacije, se imenujejo na predlog komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve.
Člani organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jih imenuje skupščina, so za svoje delo v teh organih odgovorni skupščini in ji poročajo o svojem delu.	^ ^
5.	Volitve predsednika in sodnikov občinskega sodišča, sodnikov porotnikov, predsednika in sodnikov sodišča združenega dela, občinskega sodnika za prekrške, imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja, občinskega javnega tožilca in občinskega javnega pravobranilca
238.	člen
Volitve predsednika in sodnikov temeljnega sodišča in sodnikov porotnikov se opravljajo na predlog SZDL po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga ta izvede; volitve predsednika in sodnikov sodišča združenega dela, občinskega sodnika za prekrške se opravi na predlog komisije za volitve po predhodnem mnenju koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri konf. SZDL.
Imenovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja se opravi na predlog SZDL po opravljenem kandidacijskem postopku.
Imenovanje občinskega javnega tožilca se opravi na predlog rep. javnega tožilca, imenovanje občinskega javnega pravobranilca pa na predlog komisije za volitve po predhodnem kandidacijskem postopku, ki ga opravi SZDL.
6.	Izvolitev skupnih delovnih teles skupščine
239.	člen
Na sejah vseh zborov se volijo komisije skupščine v celoti po kandidatnih listah. Na vsaki kandidatni listi mora biti poleg kandidata za predsednika še najmanj toliko kandidatov, koliko članov komisije se voli.
Posamezni člani komisij skupščine se volijo po posamičnih predlogih. Zbori lahko sklenejo, da so volitve javne.
240.	člen
Kandidatno listo predlaga komisija za volitve imenovanja in kadrovske zadeve, predlaga pa jo lahko tudi skupina najmanj 5 delegatov iz kateregakoli zbora.
Poročevalec komisije za volitve ali eden od predlagateljev kandidature, ki jo je predlagala skupina delegatov, ima pravico na seji obrazložiti predlog.
Predlog kandidatne liste se izroči predsedniku skupščine, ki jo pošlje vsem zborom.	*
Predlogi se vlagajo pismeno najmanj 24 ur pred časom, za katerega so sklicane seje zborov, na katerih naj bodo volitve.
Vsi predlogi morajo biti delegatom na voljo do začetka sej zborov.
občine Ormož ter da bom varoval družbeni red SFRJ. Z vsemi svojimi močmi se bom boril za razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za oblast delavskega razreda in uresničevanje skupnih interesov delovnih ljudi in občanov ter za napredek in razvoj občine Ormož, SRS in SFRJ”.
Besedilo prisege nato podpišejo. Podpisane slovesne izjave se hranijo do izteka mandatov.
249.	člen
Predsednik in podpredsednik dajeta slovesno izjavo na skupnem zasedanju vseh zborov, predsedniki in podpredsedniki zborov pred zbori, ki jih volijo, vsi ostali, pa pred predsednikom skupščine.
XII.	SODELOVANJE SKUSClNE OBČINE ORMOŽ V DELU SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
241.	člen
Če so volitve tajne, se glasuje z eno glasovnico.
Na glasovnici morajo biti napisane vse predlagane kandidatne liste za volitve komisije v celoti oz. imena vseh kandidatov za posamezne člane po vrsti, kot so bili predlagani.
Pred imenom kandidata za predsednika, na vsaki kandidatni listi pri volitvah komisije v celoti oz. pred imenom vsakega kandidata pri volitvah posameznih članov komisije mora biti zaporedna številka.
242.	člen
Ce nobena kandidatna lista oz. noben kandidat pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se glasovanje ponovi.
Pred novim glasovanjem lahko predlagatelji umaknejo svoje predloge kandidature, lahko pa predlagajo tudi nove.
Pri novem glasovanju se glasuje za vse prej predlagane kandidatne liste oz. kandidate, če predlog kandidature ni umaknjen, kot tudi za nove kandidatne liste oz. nove kandidate, če so bili pozneje predlagani.
250.	člen
Skupščina občine Ormož in njeni organi sodelujejo v skladu s statutom občine Ormož v postopku obravnave in sprejemanja zakonov in drugih splošnih aktov ter v postopku obravnave drugih vprašanj iz pristojnosti skupščine SR Slovenije na način določen s statutom, tem poslovnikom in poslovnikom skupščine SR Slovenije.
251.	člen
Pristojni zbori skupščine obravnavajo kot konference delegacij zadeve, ki so na dnevnem redu sej zborov skupščine SRS, usklajujejo stališča, mnenja in predloge delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij in oblikujejo usklajena stališča, pripombe, mnenja in predloge k posameznim zadevam, ki so na dnevnem redu sej zborov skupščine SRS.
Pristojni zbori skupščine občine se vključujejo v obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu skupščine SRS praviloma v fazi osnutkov zakonov in drugih splošnih aktov.
7.	Volitve predsednika, in članov IS skupščine občine Ormož
243.	člen
Predsednik izvršnega sveta se izvoli na predlog občinske konf. SZDL, člani izvršnega sveta pa na predlog kandidata za predsednika izvršnega sveta na podlagi mnenja obč. konf. SZDL Ormož.
Ob izvolitvi članov IS se lahko imenuje na predlog predsednika IS nekatere člane IS tudi za predstojnike občinskih upravnih organov.
c)	Postopek za razrešitev
244.	člen
Predsednik izvršnega sveta lahko predloži skupščini predlog za razrešitev posameznih članov IS in predstojnikov občinskih upravnih organov ter izvolitev novih.
O razrešitvi predsednika IS obvesti predsednik skupščine obč. konf. SZDL Ormož.
252.	člen
Skupščina občine in njeni zbori usklajujejo svoje delovne programe z delovnimi programi skupščine SRS in njenih zborov.
Zadeve iz pristojnosti skupščine SRS, ki jih ne obravnavajo zbori skupščine kot konference delegacij, obravnavajo skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS.
Delegat v z boru občin skupščine SRS poroča o svojem delu v tem zboru zborom občinske skupščine, če pa ga je delegirala skupina pa tudi njej.
253.	člen
Pristojni zbori skupščine občine vključujejo v dnevne rede svojih sej obravnavanje zadev, ki so na dnevnem redu sej skupščine SRS na podlagi programa dela skupščine in njenih zborov, lahko pa vključijo v dnevne rede tudi druga vprašanja iz pristojnosti skupščine SRS na lastno pobudo, na predlog predsedstva skupščine občine, na predlog skupin delegatov, na predlog temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih delegacij in konferenc delegacij ali na predlog družbenopolitičnih organizacij.
245.	člen
Predlog za razrešitev drugih občinskih funkcionarjev, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori, poda organ, ki je pooblaščen predložiti njihovo izvolitev oz. imenovanje ali komisija za volitve.
Predlpg za razrešitev občinskih funkcionarjev, ki jih v enakopravni pristojnosti volijo ali imenujejo vsi zbori, ki ga ni dala komisija za volitve, obravnava v okviru svoje pristojnosti ta komisija in predloži zboru obrazloženo mnenje o takem predlogu.
246.	člen
Pri odločanju o razrešitvi funkcionarjev občinskih organov lahko zbori določijo osebo, ki bo nadomestovala funkcionarja, ki se razrešuje, do izvolitve novega funkcionarja.
247.	člen
Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na postopek pri volitvah oz. imenovanjih, se primerno uporabljajo tudi v postopku za razrešitev.
č) Slovesna izjava
248.	člen
Pred prevzemom dolžnosti dajo predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki in podpredsedniki zborov, predsednik in člani IS, predsedniki in sodniki temeljnega sodišča, občinski sodnik za prekrške in drugi občinski funkcionarji ter predstojniki občinskih upravnih organov, ki jih voli ali imenuje skupščina, slovesno izjavo.
Besedilo slovesne izjave se glasi:
,,Izjavljam, da bom svojo dolžnost opavljal vestno in odgovorno, da bom delal po ustavi, zakonih, statutu občine Ormož in odlokih skupščine
254.	člen
Predsedstvo skupščine občine usklajuje vprašanja v zvezi z obravnavo zadev, ki so na dnevnem redu sej zborov skupščine SRS in zagotavlja pogoje za njihovo obravnavo v delegacijah temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, v konferencah delegacij, v družbenopolitičnih organizacijah ter v pristojnih zborih skupščine občine kot konferencah delegacij za skupščino SR Slovenije.
Predsedstvo skupščine občine po potrebi oblikuje predloge za uskladitev različnih stališč delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihovih konferenc in družbenopolitičnih organizacij ali pa to nalogo poveri izvršnemu svetu skupščine občine ali kateremu od delovnih teles skupščine občine in njenih zborov.
Zbori skupščine in predsedstvo skupščine občine lahko zahtevajo od upravnih in drugih organov ter strokovnih služb, da k posameznim zadevam iz pristojnosti skupščine SRS dajo svoja strokovna mnenja in stališča, da sodelujejo pri obravnavi teh zadev oz. da pripravijo ustrezne informacije o stanju v občini na določenem področju.
255.	člen
Po končani obravnavi o vprašanjih iz pristojnosti skupščine SRS, pristojni zbori skupščine občine kot konferenca delegacij določijo stališča, mnenja, pripombe in predloge, ki jih prek delegata ali pismeno sporočijo pristojnim zborom skupščine SR Slovenije.
Razen stališč, ki so dobila najširšo podporo, je potrebno posredovati skupščini SRS tudi druga stališča, kadar delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, njihove konference oz. temeljne samoupravne organizacije in skupnosti ter družbenopolitične organizacije to zahtevajo.
Predlogi, sprejeti v obliki amandmaja, ki se dajajo k predlogom posameznih aktov, se posredujejo pristojnim zborom skupščine SRS preko delegata, lahko pa jih predloži skupščina občine kot pooblaščeni predlagatelj.
256.	Člen
Kadar se v skupščini SRS na pobudo skupščine občine Ormož obravnava določeno vprašanje, predlog zakona oz. drugega splošnega akta ali amandmaja, določi SO svoje predstavnike, ki sodelujejo na sejah zborov in delovnih teles skupščine SRS.
XIII.	SODELOVANJE SKUPŠČINE Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI ORGANIZACIJAMI IN SKUPNOSTMI
257.	člen
Poleg s tem poslovnikom predvidenih oblik dela z delegati lahko pri uresničevanju delegatskega sistema sodelujejo skupščina, njena delovna telesa in delovna telesa zborov z organizacijami združenega dela in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Sodelovanje z OZD in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi uresničuje skupščina zlasti z izmenjavo mnenj in stališč, s sodelovanjem predstavnikov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na sejah delovnih teles; pri strokovni pripravi predlogov odlokov in drugih splošnih aktov oz. drugih gradiv; s skupnimi sestanki in z drugimi oblikami medsebojnega sodelovanja.
258.	člen
Na seji delovnih teles se lahko povabijo predstavniki organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi sodelovali pri proučevanju splošnih vprašanj, ki se nanašajo na položaj na posameznih področjih družbenega življenja ali drugih vprašanj, pomembnih za delovne ljudi in njihove organizacije in skupnosti, ter da bi se delovna telesa seznanila z njihovimi stališči, mnenji in predlogi o teh vprašanjih.
XIV.	MEDOBČINKO SODELOVANJE
259.	člen
Zaradi obravnave in urejanja vprašanj skupnega pomena ter izmenjave izkušenj sodeluje skupščina s skupščinami drugih občin.
Skupščina sodeluje s skupščinami drugih občin v zadevah skupnega pomena za občine: z izmenjavo izkušenj glede izboljšave organizacije in metod dela skupščine ter njenih teles, z usklajevanjem programa razvoja določenih gospodarskih dejavnosti; z usklajevanjem stališč, ki se nanašajo na delovanje SIS; kadrovsko in štipendijsko politiko, zaposlovanje, starostno zavarovanje kmetov, davčno politiko splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, varstvo okolja in ustanavljanje skupnih služb na upravnem področju.
Če se v okviru medobčinskega sodelovanja sprejemajo skupni akti ali ustanavljajo skupni organi, organizacije in druga telesa, organizirajo skupne akcije in združujejo sredstva, se sprejemajo splošni akti in sklepi, ki se nanašajo na vprašanja in odnose iz pristojnosti skupščine po določbah tega poslovnika o aktih skupščine.
260.	člen
Skupščina spodbuja in pospešuje sodelovanje občinskih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, SIS, družbenopolitičnih organizacij ter strokovnih in drugih društev z ustreznimi organi, organizacijami in skupnostmi drugih občin.
XV.	RAZMERJA SKUPŠČINE DO TEMELJNEGA SODIŠČA, SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA, OBČINSKEGA JAVNEGA TOŽILSTVA, DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA, OBČINSKEGA JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA IN OBČINSKEGA SODNIKA ZA PREKRŠKE
1.	Temeljno sodišče in sodišče združenega dela
161. člen
Temeljno sodišče, ki pokriva občino Ormož in občinsko sodišče združenega dela imata pravico obveščati skupščino o svojih mnenjih in predlogih za preprečevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov in za utrjevanje zakonitosti, družbene odgovornosti in socialistične morale o uporabi predpisov in samoupravnih splošnih aktov, o problematiki dela sodišč in o svojem delu.
Obvestila, mnenja in predlogi sodišč se pošljejo predsedniku skupščine.
262.	člen
Obvestila, mnenja in predloge obeh sodišč obravnavajo vsi zbori na skupni seji.
K obravnavi teh obvestil, mnenj in predlogov na seji skupščine se povabi predstavnik temeljnega sodišča oz. predstavnik sodišča združenega dela.
Po obravnavi poročila sodišč lahko odloči skupščina, kaj je treba ukreniti.
Zbori lahko dajo po obravnavi poročil tudi smernice za delo drugim organom.
2.	Občinsko javno tožilstvo
263.	člen
Občinski javni tožilec ima pravico obveščati skupščino p uporabi zakoriov, o svojem delu in problemih, ki nastajajo pri delu javnega tožilstva ter o stanju kriminalitete in o drugih problemih ter pojavih, ki jih je javno tožilstvo opazilo pri svojem delu.
264.	člen
Glede obvestil, mnenj in predlogov občinskega javnega tožilca ter njihovega obravnavanja se smiselno uporabljajo določbe 261. in 262. člena tega poslovnika.
3.	Družbeni pravobranilec samoupravljanja
265.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko začne pred skupščino postopek za varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi ter družbene lastnine ali postopek, da se razveljavijo ali odpravijo sklepi in drugi akti, s katerimi se kršijo samoupravne pravice oz. je prizadeta družbena lastnina, če je skupščina za to pristojna.
O predlogu iz prejšnjega odstavka tega člena odločajo pristojni zbori.
266.	člen
Družbeni pravobranilec samoupravljanja ima pravico obveščati skupščino na njeno zahtevo ali na lastno pobudo o splošnem stanju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine ter o svojem delu in ji dajati mnenja ter predloge v zvezi z izvajanjem svoje funkcije.
Glede obvestil, mnenj in predlogov družbenega pravobranilca samoupravljanja ter glede obravnavanja teh se smiselno uporabljajo določbe 261. 262. člena tega poslovnika.
4.	Občinsko javno pravobranilstvo
267.	člen
Občinski javni pravobranilec obvešča skupščino o pojavih, ki imajo pomen za pravno varstvo premoženjskih pravic in koristi občine.
Glede obvestil mnenj in predlogov občinskega javnega pravobranilstva ter njihovega obravnavanja se smiselno uporabljajo določbe 261. in 262. člena tega poslovnika.
5.	Občinski sodnik za prekrške
268.	člen
Občinski sodnik za prekrške ima pravico obveščati skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o problemih, ki se pojavljajo pri njegovem delu.
Glede obvestil mnenj in predlogov občinskega sodnika za prekrške ter njihovega obravnavanja se smiselno uporabljajo določbe 261. 262. člena tega poslovnika.
XVI.	JAVNOST DELA SKUPŠČINE
269.	člen
Delo skupščine, zborov, in delovnih teles skupščine je javno. Skupščina obvešča javnost o svojem delu, o delu zborov in delovnih teles ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
270.	člen
Predsedstvo skupščine določi način objavljanja aktov ki se ne I objavljajo obvezno v uradnem vestniku občine glede na to, ali se objavijo prek sredstev javnega obveščanja ali na drug ustrezen način.
Javnosti niso na razpolago dokumenti in gradiva skupščine, ki pomenijo uradno tajnost.
271.	člen
Delovni ljudje in občani so lahko navzoči na skupni seji zborov, na sejah zborov in na sejah delovnih teles v prostorih, ki jih določi v ta namen predsedujoči.
Zbori oziroma delovna telesa lahko sklenejo, da se bo določeno vprašanje obravnavalo brez navzočnosti javnosti, če obstajajo za tò razlogi.
272.	člen
Predstavniki sredstev javnega obveščanja se redno vabijo na seje in imajo pravico biti navzoči na sejah zborov in na skupni seji vseh zborov ter obveščati javnost o njihovem delu.
Na seji zbora, na skupni seji zborov oz. na seji delovnega telesa se lahko sklene, da so lahko predstavniki sredstev javnega obveščanja navzoči na seji tudi, kadar na njej razpravljajo o kakšnem vprašanju brez
navzočnosti javnosti. O takem vprašanju pa smejo dajati za javnost le tista obvestila, za katere tako sklene zbor. Zbor lahko sklene tudi, da se smejo dati obvestila o takem vprašanju šele po preteku določenega roka.
Predstavniki sredstev javnega obveščanja imajo pravico biti navzoči tudi na sejah delovnih teles. Delovna telesa lahko iz upravičenih razlogov določijo tudi pogoje, pod katerimi ti predstavniki obveščajo javnost o delu na sejah.
Na sejah lahko sklene delovno telo, če obstajajo zato razlogi, da bo o posameznem vprašanju razpravljalo brez navzočnosti predstavnikov sredstev javnega obveščanja.
273.	člen
Predstavnikom sredstev javnega obveščanja so na voljo informativna in dokumentacijska gradiva, predlogi aktov skupščine in zborov ter njihovih delovnih teles zapisniki in druge morebitne publikacije, ki jih izdaja skupščina.
274.	člen
Obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnega obveščanja organizira in opravlja za potrebe skupščine sekretariat skupščine.
275.	člen
Zbori in delovna telesa lahko sklenejo, da se o seji izda uradno sporočilo za sredstva javnega obveščanja.
Ce besedilo uradnega sporočila ni bilo določeno na seji zbora ali delovnega telesa, določi besedilo predsednik zbora oz. predsednik delovnega telesa.
XVII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
276.	člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika obravnavajo in sprejemajo zbori skupščine po postopku, ki velja za sprejemanje odlokov.
277.	člen
Z dnem ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati začasni poslovnik skupščine občine Ormož, ki ga je sprejela skupščina na svoji seji dne 29. aprila 1974.
278.	člen
Organe, ki se s tem poslovnikom uvajajo na novo, mora skupščina izvoliti najpozneje do 31. 12. 1977.
279.	člen
Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Določbe tega poslovnika, ki odstopajo od določb statuta, se začnejo uporabljati takrat, ko bodo te statutarne določbe nehale veljati.
280.	člen
Za primere, ko ta poslovnik nima predvidenih rešitev, bo za vsak primer določila postopek skupščina s sklepom.
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Mirko NOVAK
143.
Po 38. členu zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni Ust SRS, št. 37427/74), 4. in g. členu zakona o prekrških (Uradni Ust SRS, št. 12-619/77) ter 9. točki 244. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, Št. 5-45/74) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 19. septembra sprejela
ODLOK
O HIŠNEM REDU V OBČINI PTUJ
I. sploSne DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok predpisuje pravice in dolžnosti stanovalcev in njihovih organov pri uporabi in vzdrževanju stanovanj, skupnin prostorov, naprav in opreme stanovanjske hiše v družbeni lastnini ter zagotovitev varnosti, reda, miru in snage v stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici.
2.	člen
Za stanovalce se po tem odloku štejejo: imetnik stanovanjske pravice, etažni lastnik, pdstanovalec ter člani njihovih gospodinjstev in najemnik poslovnih prostorv v stanovanjski hiši.
3.	člen
Za upravljalca stanovanjske hiše v družbeni lastnini se po tem odloku štejejo hišni svet, zbor stanovalcev za hiše, ki imajo manj kot pet stanovanj in organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini, če hišni svet ni izvoljen aU če ne opravlja svojih nalog.
Pri novo vseljivih stanovanjskih hišah v družbeni lastnini je do izvoUtve hišnega sveta upravijalec organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš.
4.	člen
Odgovorno osebo za upravljanje stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi zbor stanovalcev aU upravijalec iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Za stanovanjsko hišo se po tem odloku šteje: stanovanjska hiša v družbeni lastnini in poslovna, zgradba, v kateri je eno aU več stanovanj.
6.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti v prostoru, kjer je glavni vhod, na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem • redu, seznam stanovalcev in navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru vojne in ob naravnih in drugih hudih nesrečah.
Če ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba prvega odstavka tega člena za vsako stopnišče. Za izvrševanje tega člena je odgovoren upravijalec stanovanjske hiše.
7.	člen
Obrazec za seznam stanovalcev in prepis odloka o hišnem redu založi samoupravna stanovanjska skupnost
Navodilo občinskega štaba civilne zaščite o ravnanju v primeru vojne in ob naravnih in drugih hudih nesrečah založi Štab civilne aščite občine Ptuj.
8.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dieh od dneva, ko je nastala sprememba, obvestiti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju.
II.	SKUPNI PROSTORI, NAPRAVE IN OPREMA
9.	člen
Skupni prostor, naprave in oprema v stanovanjski hiši (odprte kleti, zaklonišča, stopnišča, hodniki, terase, pralnice, sušilnice perila, dvigala, dvorišča, vodnjaki, ipd.) morajo biti na razpolago vsem stanovalcem in se smejo uporabljati le v skladu z njihovim namenom.
Cas in način uporabe ter čiščenje skupnih jirostorov, naprav in opreme določijo stanovalci
Če se v skupnih prostorih pojavi poplava, talna ali fekalna voda, mora upravijalec stanovanjske hiše takoj prepovedati uporabo teh prostorov, odpraviti tako stanje ter oskrbeti morebitna popravila, čiščenje in razkuževanje prostorov ter hranjenih predmetov, zlasti živil.
10.	člen
Stanovalci so dolžni uporabljati skupne p-ostore, naprave in opremo tako, da pri tem ne ovirajo drugih stanovalcev in da prostorov, naprav in opreme ne poškodujejo.
Kadar stanovalec ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah ali opremi nastale okvare ali drugačne pomanjkljivosti, mora o tem nemudoma obvestiti upravljalca stanovanjske hiše.
11.	člen
Upravijalec stanovanjske hiše v družbeni lastnini mora voditi seznam skupnih naprav in opreme.
Upravijalec stanovanjske hiše določi osebo, ki hrani ključ skupnih prostorov.
Način vodenja seznama iz prvega odstavka tega člena predpiše Samoupravna stanovanjska skupnost.
12.	člen
Upravijalec stanovanjske hiše mora zagotoviti redne preglede strehe in dimnikov, dvigal, zasilne razsvetljave, gasilnih in drugih skupnih naprav ter opreme. Zagotoviti mora tudi redne letne preglede strelovodnih naprav.
Upravijalec stanovanjske hiše mora poskrbeti za popravilo okvar in odpravo pomanjkljivosti pri skupnih napravah in opremi ter obnovo opozorimih napisov.
13.	člen
Upravijalec je dolžan skrbeti za izobešanje zastav ob državnih praznikih in kadar to priporočijo občinska skupščina in družbenopolitične organizacije.
III.	UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJA
14.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pri uporabi stanovanja ravnati s skrbjo dobrega gospodarja. Stanovanjske prostore mora redno vzdrževati, varovati pred poškdobami in jih uporabljati v skladu z namenom ter na način, ki' ne povzroča čezmerne obrabe. Ob morebitnih poškodbah, ki nastanejo po njegovi krivdi, je dolžan poskrbeti za takojšnje p pravilo.
Pri izvrševanju dolžnosti iz prvega odstavka tega člena je treba zlasti skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne in ogrevalne naprave. Parketna tla se ne sme čistiti z vodo. V stranišče in vodovodne odtoke ni dovoljeno metati odpadkov in predmetov, ki lahko odtoke zamašijo.
15.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora pravo-&sno opraviti tista dela v stanovanju in zametyati dotrajane elemente, če to sodi v njegovo obvezno redno vzdrževanje stanovanja. Ptezidava stanovanja ali odstranitev posameznih elementov iz stanovanja je dovoljena le s soglasjem Samoupravne stanovanjske skupnosti ali imetnika pravice uporabe stanovanja oz. stanovanjske hiše.
Kadar imetnik stanovanjske pravice ni dolžan samo popraviti okvare ali pomanjkljivosti, ko jo ugotovi v svojem stanovanju, mora o tem nemudoma - obvestiti pristojno službo Samoupravne stanovanjske skupnosti.
16.	člen
Namestitev TV anten na strehe je dovoljena le s soglasjem strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti.
Antene morajo boti strokovno montirane in opremljene v skladu z veljavnimi predpisi, tako da se prepreči morebitna poškodba strehe.
Ce ima stanovanjska hiša skupne RTV antenske naprave, se je stanovalec dolžan priključiti na te naprave.
17.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora plačati stanarino in obratovalne stroške stanovanjske hiše, oziroma stanovanja po veljavnih predpisih.
Imetnik stanovanjske pravice je odgovoren za škodo, ki jo povzroči v stanovanju in skupnih prostorih po svoji krivdi on ali njegovi stanovalci.
18.	člen
Imetnik stanovanjske pravice mora ob izselitvi izročiti stanovanje s primopredajo samopuravni stanovanjski skupnosti v takem stanju, kot ga je prevzel ob vsefitvi, upoštevajoč pri tem normalno uporabo.
Stanovanje se izroči ob podpisu zapisnika ob primopredaji.
Način in postopek ob primopredaji določi samoupravna stanovanjska skupnost s posebnim pravilnikom.
19.	člen
Imetnik stanovanjske pravice je dolžan dopustiti, da se izvršijo v njegovem stanovanju <fela, ki so potrebna, da se popravijo okvare v hiši ali izvršijo koristne izboljšave, pa jih drugje ni mogoče izvršiti ali pa le z nesorazmernimi stroški.
Imetnik stanovanjske pravice mora omogo-čti redni letni pregled stanovanja upravljalcu stanovanjske hiše zaradi ugotovitve potrebe po vzdrževalnih delih in popravilih, ki gredo na račun organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
IV.	SNAGA, RED IN MIR
20.	člen
V stanovanjski hiši in njeni okolici mora biti snažno, vladati morata jed in mir, čuvati se morajo javne naprave, otroška igrišča in zelemce. Za to so dolžni skrbeti stanovalci.
21.	člen
V stanovanju oziroma skupnih prostorih stanovanjske hiše se prgvjlopia ne sme rediti rivali. Jjfta. mačko, au večje število ptičev jmc stanovalec imeti pod -nogoii. ki jih določi zbor. stanovalcev, J če s tem ne ovira dfugm stanovalčev v rnlml' uporabi stanovanja.
22.	člen
V stanovanjski hiši se ne sme uporabljati strojev in drugih naprav, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup ali motnje.
Šteje se, da hrup, ki ga povzročajo brezhibni gospodinjski stroji, ni čezmeren.
Ni dovoljeno sekati drv ali drobiti premog v prostorih, ki niso za do določeni.
Z balkonov in skozi okna je prepovedano zlivati razno nesnago, vodo, metati predmete ali stepati preproge ter druge predmete.
23.	člen
V veže, hodnike, stopnišča in na dvorišče se ne sme pritrjevati lepakov, ne sme se pisati ali risati po zidovih ali kako drugače poškodovati površino hiše.
V večah, hodnikih in stopniščih ni dovoljeno stepanje preprog in predpražnikov.
24.	člen
Ne sem se pljuvati po tleh in ne odlagati odpadkov v skupnih prostorih in na dvorišču zunaj določenih mest.
Stanovalci, ki onesnažujejo okolico stanovanjske hiše, pločnike, dvorišča ali skupne prostore, so dolžni onesnaženi prostor takoj očistiti.
25.	člen
Pri odlaganju smeti morajo stanovalci paziti, da ne onesnažijo okolice.
Pred vhodom in prostorom za odlaganje smeti je prepovedano parkirati avtomobile.
26.	člen
Okolje stanovanjske hiše mora biti primerno urejeno in vzdrževano, za kar skrbi uporavljalec stanovanjske hiše.
Del dvorišča, če ie primeren, mora biti določen za igranje otrok.
Parkiranje je dovoljeno le na mestih, ki so označena za parkiranje ali ki jih za to določi upravljalec stanovanjske hiše.
Ni dovoljeno zlagati drva ob pročelje stanovanjske hiše in naslanjati na zid kakršnekoli predmete.
27.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše določi mesto za sušenje perila.
Pranje avtomobilov je dovoljeno v skladu z dogovorom aU sklepom ipravjjalca stanovanjske hiše.
28.	člen
Stanovalec se mora v hiši obnašati tako, da drugih stanovalcev ne moti v mirni uporabi stanovanja
Ni dovoljeno vpitje ali kakršnokoli drugačno razgrajanje, ki stanovalcem onemogoča mirno življenje. Zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka stanovalcem med 22. in 6. uro.
V.	RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH
29.	člen
Upravljalec stanovanjske hiše je dolžan skrbeti v okviru civilne zaščite za izvajanje vseh peventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice vojnih akcij ter naravnih in drugih hudih nesreč.
Splošna enota civilne zaščite neposredno organizira in vodi vse re6valne akcije, pri tem pa''sodeluje s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti in z občinskim štabom za civilno zaščito.
30.	člen
Stanovalci se morajo ob vojnih akcijah in ob »ravnili in drugih hudih nesrečah ravnati po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ter konkretnih navodilih štabov civilne zaščite v krajevnih skupnosti in po navodilih splošne enote civilne zaščite v stanovanjski hiši.
31.	člen
Stanovanjska hiša mora imeti splošno enoto civilne zaščite v skladu s posebnim odlokom občinske skupščine.
Stanovanjska hiša, ki ima deset ali več stanovanj, mora imeti pripravljeno za izvajanje reševalnih akcij ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter vojnih akcijah potrebno opremo.
Če ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba prvega odstavka tega člena za vsako stopnišče, ki obsega deset aU več stanovanj.
šteje se, da ima stanovanjska hiša potrebno opremo, če ima:
1.	komplet orodja za reševanje iz ruševin;
2.	sredstva za gašenje požara;
3.	nosila in priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo.
Opremo iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovi upravljalec stanovanjske hiše.
VI.	SKRB ZA VARNOST
32.	člen
Dimne naprave v stanovanjski hiši morajo liti opremljene z varnimi čistilnimi vratci in očiščene v rokih in na način, kot ga določajo posebni predpisi Na posamezno tuljavo se sme v eni etaži priključiti le dve kurilni napravi na trdo gorivo v razmaku 30-60 cm ali po eno na olja oziroma plinska goriva.
odloka o hišnem redu in obrazca seznama stanovalcev (7. člen);
2. če ne predpiše načina vodenja seznama skupnih naprav in opreme v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini (tretji odstavek 11. člena).
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori pr eia še k iz prvega odstavka tega člena.
43.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnik stanovanjske pravice ali stanovalec:
- če se ne ravna po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ob naravnih in drugih hudih nesrečah in vojnih akcijah (30. člen).
33.	člen
Na kurilnih napravah in dimnih vodih ali ob njih se ne sme zlagati drv in drugih vnetljivih predmetov.
34.	člen '
Lahko vnetljivih predmetov se ne sme hraniti na takih mestih, kjer lahko nastane požar. V stanovanjski hiši tudi ne sme biti več lahko vnetljivih predmetov kot to določajo posebni predpisi.
V stanovanjski hiši je prepovedano prati z bencinom in polivati z vnetljivimi tekočinami
35.	člen
Vključene električne in podobne naprave se praviloma ne smejo puščati brez nadzorstva.
36.	člen
Podstreha morajo biti trajno zaklenjena, sicer pa primerno urejena in se ne smejo uporabljati za shranjevanje gorljivih snovi in navlake. Kfluč hrani oseba, ki jo določi upravljalec stanovanjske hiše.
Na dvorišču se ne sme odlagati papirja, drv in drugih vnetljivih predmetov.
37.	člen
Vhodna vrata morajo biti zaklenjena poleti med 22. in 5. uro, pozimi pa med 21. in 6. uro.
Za poletje se šteje čas od 1. maja do 30. septembra.
38.	člen
Na dvorišču ali v skupnih prostorih je prepovedano igranje, ki ogroža telesno varnost ljudi.
44.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba upravnica stanovanjske hiše:
1.	če v stanovanjski hiši, kjer je glavni vhod, ni na vidnem mestu izobešen prepis odloka o hišnem redu, navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o ravnanju v primeru vojne in naravnih in drugih hudih nesrečah in seznam stanovalcev, ki mora biti na tekočem (6. člen);
2.	če se prepove uporabe skupnih prostorov in naprav in ne poskrbi za odpravo in razkužitev ob poplavi ali izlivu talne ter fekalne vode (9. člen);
3.	če ne zagotovi redne preglede strehe, dimnikov, dvigal, strelovodnih naprav, zasilne razsvetljave, gasilnih in drugih skupnih naprav in opreme ter ne poskrbi za popravila igoto\djenih okvar (12. člen);
4.	če v okviru civilne zaščite ne skrbi za preventivne ukrepe, katerih cilj je, da se odpravijo posledice vojnih akcij in naravnih ter drugih hudih nesreč (29. člen);
5.	če podstrešje ni primerno urejeno, če so ra podstrešju vnetljive snovi ali če podstrešje ni zaklenjeno (prvi odstavek 36. člena);
45.	člen
Ž denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek imetnih stanovanjske pavice:
1.	če v določenem roku ne obvesti upravljalca stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju (8. člen);
2.	če ne dovoli izvrševanje del v stanovanju ali onemogoči pregled stanovanja (19. člen);
3.	če namesti cvetlične lončke in zabojčke na oknih, balkonih in tersah v nasprotju z 39. členom tega odloka.
39.	člen
Cvetlični lončki in zabojčki na oknih, balkonih in terasah morajo biti nameščeni tako, da zaradi vetra ali drugega vzroka ne padejo na tla.
VII.	NADZORSTVO
C40;/člen
Nadzorstvo naolžvajanjem tega odloka in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, izvršuje občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve ter pristojne inšpekcije.
41, člen
Ce nadzorstveni organ ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdani akt ni bil uporabljen ali m bil pravilno uporabljen, pdredi z odločbo, eh je treba uontnvlieno nepravilnost odpraviti..
V odločbi iz-prvega odstavka tega člena določi uradna oseba tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
VIH. KAZENSKE DOLOČBE 42. člen
Z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek samoupravna stanovanjska skupnost:
1.	če ne založi in nima na zalogi predpisa
(i^(
člen
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznuje za prekršek stanovalec:
1.	če ne izvaja določil pravil ali dogovora o izvrševanju hišnega reda (drugi odstavek 9. člena);
2.	če uporablja skupne prostore, naprave in opremo tako, da ovira druge stanovalce (10. člen);
3.	če ne poskrbi za popravilo okvar, ki so rastale po njegovi krivdi (14. člen);
0 ..
5.	če mòti mir in počitek stanovalcem med 22. in 6. uro (drugi odstavek 28.člena);
6.	če vpije aU kako drugače razgraja, onemogoča mirno življenje stanovalcev (drugi odstavek 28. člena);
7.	če namesti TV anteno v nasprotju z določili 16. člena.
47. člen
Z denarno kaznijo do 200 dinarjev se kaznuje za prekršek stanovalec:
1.	če uporablja stroje in druge naprave, ki povzročajo smrad, čezmeren hrup ali motnje (prvi odstavek 22. člena);
2.	če parkira avto aU drugače ravna v nasprotju z določili trejtega in četrtega odstavka 26. člena;
3.	če hrani vnetljive predmete na takih mestih, kjer lahko nastaane požar (prvi odstavek 34. člena);
4.	če pere z benciom v stanovanjski hiši ali poliva kurivo z vnetljivimi tekočinami (drugi odstavek 34. člena);
5.	če ne zaklene vhodnih vrat v času, ko morajo biti zaklenjena (37. člen);
6.	če z balkona ali skozi okno zlije vodo, resnago, vrže predmet in stepa preproge ter druge predmete (peti odstavek 22. člena).
48. člen
Z denarno kaznijo 100,- dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1. če ne skrbi, da je v stanovanjski hiši in njeni okolici snažno, da vlada red in mir, da se čuvajo javne naprave, otroška igrišča in zelenice (20. člen);
Z če seka drva ali drobi premog v prostorih, H niso za to določeni (tretji ostavek 22. člena);
3.	če v vežo, hodnik, na stopnišče ali dvorišče postavi predmete, ki tja ne spadajo in če na mesto, ki ni za to določeno, pritrdi lepak, če riše ali piše po zidu ali kako drugače poškoduje	površino hiše	in če v	vežah,
hodnikih, stopniščih stepa preproge ali predpražnike (23. člen);
4.	če odmetuje smeti ali odpadke zunaj določenih mest, ali onesnažuje okolico stanovanjske hiše, dvorišča, skupnih prostorov in tega takoj ne očisti (24. člen);
5.	če	pred	vhodom	ali prostorom za
odlaganje	smeti	parkira	avtomobil	(drugi
odstavek 25. člena);
6.	če pere avtomobil v nasprotju s pravili ali dogovorom o izvrševanju hišnega reda (27. člen);
7.	če zlaga drva ali druge vnetljive predmete ob ali na kurilne naprave in dimne vode (33. člen);
8.	če odloži na dvorišče ali zelenico papir,
drva ali	druge	vnetlijve	predmete	(drugi
odstavek 36. člena).
SKLEP
o uvedbi posebnega samoprispevka za sofinanciranje modernizacije cest v naselju Dornava in Mezgovci ter za primarni vod vodovoda v krajevni skupnosti Dornava.
1. člen
V krajevni skupnosti Dornava se na podlagi odločitve delovnih ljudi in občanov na referendumu, ki je bil dne 21. avgusta 1977, uvede samoprispevek v denarju za sofinanciranje modernizacije krajevnih cest in za primarni vod vodovoda za KS Dornava.
2.	člen
Posebni samoprispevek se uvaja za obdobje 18 mesecev, t j. ,od 1. novembra 1977 do 30. aprila 1979.
3.	člen
Samoprispevek v denarju znaša:
-	za zavezance, ki imajo osebni dohodek iz delovnega razmeija oziroma nadomestila, po stopnji 3 % od neto osebnih dohodkov,
-	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske dejavnosti, po stopnji 50% letno od katastrskega dohodka in dohodka od gozdov (posekanega lesa),
-	za zavezanec, ki imajo dohodek od samostojnega opravlianja obrti in druge gospodarske dejavnosti, po stopnji 5 % od davčne osnove,
-	za zavezance zaposlene v tujini — zdomce - v pavšalnem znesku 2.500 din
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS Dornava (naselje Dornava in Mezgovci).
IX. KONČNE DOLOČBE (49,* člen
žllSJL_stahciaicev stanovanjske hiše v
družbeni lastnini sprejme v roku šestili mesecev po veljavnosti tega odloka pravila o izvrševanju odloka o hišnem redu oziroma podrobnejše določi njegovo izvrševanje z dogovorom ali sklepi.
50. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 3-73/63).
51. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 36-5/76-4 Datum: 19/9-1977
Predsednik
skupščine občine Ptuj Branko GORJUP 1. r.
5.	člen
Samoprispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmeija obračunava in odteguje izplačevalec osebnega dohodka. Samoprispevek od nadomestil osebnega dohodka obračunava in odteguje regionalna zdravstvena skupnost oziroma izplačevalec nadomestil.
Samoprispevek, ki ga plačujejo občani, ki se z osebnim delom uk varajo s kmetijstvom, obrtjo ali drugo gospodarsko dejavnostjo, odmerja in pobira davčna uprava Skupščine občine Ptuj v imenu krajevne skupnosti Dornava. Osnovo za odmero samoprispevka ugotavlja davčna uprava po predpisih, ki veljajo za odmero davkov in prispevkov.
Zavezanci iz prejšnjega odstavka plačajo samoprispevek v petih enakih obrokih in sicer:
prvi obrok drugi obrok tretji obrok četrti obrok peti obrok
I.	trimesečje 1978
II.	trimesečje 1978
III.	trimesečje 1978
IV.	trimesečje 1978 I. trimesečje 1979
Samoprispevek se nakazuje na zbiralni račun Krajevnega samoprispevka občine Ptuj št 52400-842-041-794.
144.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Ur. L SRS št 3—8/73) in 4. člena zakona o referendumu (Ur. L SRS št 29-263/72) in 23. člena statuta KS Dornava, je zbor delegatov KS Dornava na seji dne 23/6-1977 sprejel
6.	člen
Občani zaposleni v tujini - zdomci plačajo 50 % prispevka do 1/3-1978, ostalih 50 % pa do 28/2-1979.	,
Svet krajevne skupnosti Dornava obvesti pismeno vsakega zdomca o višini samoprispevka m o roku plačila. Samoprispevek plačajo ti zavezanci na žiro račun krajevne skupnosti Dornava štev. 52400- 780-11-48.
7.	člen
S tem samoprispevkom se bo zbralo predvidoma 1.432.000.- din, kolikor morajo zagotoviti delovni ljudje in občani za načrtovani akciit
8.	člen
Svet krajevne skupnosti Dornava je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del po tem sklepu. Od zavezancev, ki prispevka ne plačajo v določenem roku, se obveznosti prisilno Eteijajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
9.	člen
Po izteku obdobja, za katero je bil posebni samoprispevek uveden, sestavi svet KS Dornava zaključni račun o uporabi sredstev samoprispevka, ki se predloži v razpravo zboru delegatov Krajevna skupnost Dornava in zboru občanov ter v potrditev zboru delegatov Krajevna skupnost Dornava.
10.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 431/77 Datum: 10/10-1977
Predsednik zbora delegatov KS Domava:
Konrad VRTIČ, L r.
109.
POPRAVEK
Pri primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da sta v besedilo odloka o pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poslovnih prostorov v občini Ptuj, objavljenega v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj števmea 12/77 z dne 13. oktobra 1977 zašli spodaj navedeni napaki. Zato dajem na podlagi tretjega odstavka 218. člena poslovnika Skupščine občine Ptuj
POPRAVEK
odloka o pogojih za priložnostno opravljanje gostmske dejavnosti in o minimalnih tehničnih pogojih za prodajo živil in pijač zunaj poaovnih prostorov v občini Ptuj.
1.	V kazalu pod 132. točko se naslov odloka dopolni tako, da se za besedama ..tehničnih pogojih" vstavita besedi „za prodaio".
2.	V . drugem odstavku 7. člena v drugi vrsti mora namesto številke „5000“ stati pravilno številka „500“.
Ptuj, dne 18. oktobra 1977
/
Generalna sekretarka Skupščine občine Ptuj Marica FAJT, dipl.prav.
STRAN 164



' /

!


,1

/■ .
/
1



, ■ ;, f




«

\

l
/

•V '. '
/

/z/ -






i

i

/


'
.
-






;









:U."




'
'

h <


/
s
-• -j
M?
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma dva.krat mesečno, in to v četrtek. Cena posameznega izvoda 1 dinar. Naročniki Tednika brezplačno. Izdajatelj redakcija Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor - odgovorni urednik MARICA FAJT. Sedež ure
Srbski trg 1/1. Tiska časopisno grafično podjetje ,.Mariborski tisk", Svetozarevska 14, Maribor.
ga prejemajo dnistva Ptuj,